v GLASILO SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE, DECEMBER • GRUDEN1992, ŠTEVILKA 5 Ob novem letu 1993 Če odmislimo pomladansko zamenjavo republiške vlade ter nedavne decembrske volit\’e in vse, kar se je v zvezi z njimi dogajalo, lahko leto 1992 označimo kot čas umirjenega naraščanja gospodarske in socialne, s tem pa tudi družbene krize. To krizo v prostoru naše občine potrjuje vse večje število brezposelnih, ki se že bliža številki 700. Deležni smo bili mačehovskega odnosa države do proračuna, ki nas je uvrstila med občine, ki smejo imeti dovoljen obseg javne porabe le 90% od povprečja v republiki in nas s tem oškodovala za 32 milijonov tolarjev. Velika suša pa je izredno prizadela kmečko prebivalstvo, ki mu je bila pomoč iz republike kot tudi iz proračuna le revno odmerjena. Tolažimo pa se lahko z dejstvom, da v občini kljub izgubam v nekaterih podjetjih ni prišlo do nobenega stečaja in večjega odpuščanja delavcev, za kar so prav gotovo v največji meri zaslužni direktorji in njihove ekipe. Povečalo se je število samostojnih obrtnikov in podjetnikov, izvedenih je bilo nekaj pomembnejših komunalnih del, kot je oskrba z vodo iz novega zajetja za več kot polovico občine, modernizacija nekaterih cest; izdelanih je bilo nekaj zanimivih programov (občina Trebnje - zdrava občina, program razvoja turizma, program raziskav doline Temenice, projekt deponije komunalnih odpadkov, idejni projekt doma starejših občanov). Dokaj razgibano in uspešno je bilo tudi kulturno in športno življenje. In kako v letu 1993? Ob realnem zmanjšanju sredstev za javno porabo, ki se bo prav gotovo nadaljevalo tudi v letu 1993, bomo zahtevali, da vlada tudi občini Trebnje prizna dovoljeno porabo vsaj v taki višini, ki bo dosegla povprečno porabo na prebivalca v državi. Le na ta način bo možno pristopiti k uresničevanju nekaterih za občino pomembnih programov. Od republiške vlade bomo zahtevali tudi, da izpolni svoje že sprejete obveznosti do sofinanciranja gradnje doma starejših občanov. V zimskih in pomladnih dneh bomo v večini KS volili nove skupščine in svete KS. Upam, da ne bomo odločali tudi za krajevne samoprispevke, saj bo sicer kmalu propadlo marsikaj, kar je bilo v preteklosti zgrajeno z velikimi žrtvami. Verjetno pa bo v letu, v katerega vstopamo, najatraktivnejša družbeno-politična tema LOKALNA SAMOUPRAVA. Prav možno je, da bomo ob koncu leta povabljeni na referendume, na katerih bomo odločali o tem, kakšen bo v upravnem smislu zemljevid sedanje občine Trebnje. Ob tej priložnosti izražam čestitke k izvolitvi v državni zbor obema poslancema: g. Alojzu Metelku in g. Alojzu Peterletu v upanju, da bosta do tega prostora izpolnila volilne obljube. Zahvaljujem se vsem občanom, ki so s svojim delom pripomogli k uspešnemu delu skupščine, k živahnemu kulturnemu in športnemu utripu, k uspešnemu delu KS, društev. Ob koncu izrekam zahvalo uredniškemu odboru Glasila občanov, ki mu je po mnenju mnogih v zelo kratkem času uspelo ustvariti za občane zanimivo glasilo. Vsem občankam in občanom želim, da lepo preživijo božič in novoletne praznike, v letu 1993 pa jim želim veliko zdravja in uspehov. Predsednik skupščine občine Trebnje Ciril Pungartnik CD trimo Vsem delavcem TRIMA, njihovim družinam, poslovnim partnerjem, kupcem, kooperantom, dobaviteljem, štipendistom in vsem občanom občine Trebnje želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1993. Kako smo volili in kdo je bil izvoljen? 6. decembra 1992 so bile razpisane demokratične volitve za izbiro poslancev v državni zbor, državni svet in za volitve predsednika republike. Zakonodaja je določila, da občani občine Trebnje volimo v 4. volilnem okraju 6. volilne enote. 6. volilna enota s sedežem v Novem mestu je pokrivala občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Laško, Sevnica, Krško, Brežice, Metlika, Črnomelj, Novo mesto in Trebnje. Območje občine Trebnje je v celoti pokril 4. volilni okraj s sedežem v Trebnjem. Taka razdelitev je veljala za volitve v državni zbor in za volitve predsednika republike, medtem ko smo Trebanjci skupaj z Novomeščani volili poslanca, ki nas bo zastopal v državnem svetu v 14. volilni enoti s sedežem v Novem mestu. Volilni okraj Trebnje je od petih direktnih mandatov, ki so bili podeljeni v 6. volilni enoti, dobil dva. To sta: Alojzij Metelko za SLS in Alojz Peterle za SKD. Dva mandata je dobila še občina Hrastnik in enega Zagorje, medtem ko vse ostale občine v direktnem izračunu nimajo svojih predstavnikov v državnem zboru. Največ glasov v volilni enoti Novo mesto so dobili predstavniki liste LDS, za njim so se uvrstili SKD, nato ZL, SLS, SNS itd. LDS kot stranka z največjim številom glasov je v 4. volilnem okraju -Trebnje, dobila 11,86% glasov, kar je najmanj v vseh enajstih volilnih okrajih, tudi ZL se v naši občini ne more pohvaliti z uspehom, saj z 9,09% glasov zaseda 10. mesto v volilni enoti. Demokrati - DS, ki s svojimi rezultati v državni niso zadovoljni in jih je v Trebnjem zastopal g. Ciril Pungartnik, pa so dobili 11,37% glasov, kar je daleč največ v vseh enajstih okrajih, saj je naslednji kandidat prejel le 5,86% glasov. Ravno tako je dosegla SDSS v občini Trebnje največ glasov, to je 4.34%. Rezultati glasovanja za člana oz. predstavnika lokalnih interesov v državnem svetu v volilni enoti št. 14 (Trebnje in Novo mesto) so taki: 41,13% glasov je zbral Tone Hrovat, kandidat stranke SLS; 36,08% glasov je zbral Miloš Kovačič, kandidat DS; 22,79% glasov je zbral Jože Derganc, kandidat LDS. Pri tem je potrebno poudariti, da so zmago kandidata SLS zagotovili volivci iz občine Trebnje, kjer je kandidat Tone Hrovat dobil 54,47% glasov. Za predsednika republike Slovenije so Trebanjci izbrali g. Milana Kučana z 52,84% glasov, sledi mu g. Ivan Bizjak s 34,04% glasov, Jelko Kacin 5.79%, Stanislav Buser s 3,54% glasov itd. Volilna udeležba na voliščih v občini Trebnje je bila 88,82% Okrajna volilna komisija Trebnje, ki je bila zadolžena za izvedbo volitev v 4. volilnem okraju, ugotavlja, da so volitve potekale nemoteno, da so volilni odbori opravili svoje delo korektno, zaupniki list so delo volilne komisije in volilnih odborov ocenili kot ekspeditivno in natančno. Janez Slak DOl Mercator - Kmetijska zadruga Trebnje Vesel božič in srečno v novem letu 1993 želimo vsem članom, delavcem, vsem kmetijskim proizvajalcem na območju občine Trebnje ter vsem našim kupcem. Obiščite naše prodajalne! Se priporočamo! M-Kmetijska zadruga Trebnje Skupščina in Izvršni svet Občine Trebnje želita vsem občankam in občanom vesel božič, veliko osebne sreče, delovnih uspehov in predvsem sožitja pri naporih za naše boljše skupno življenje v novem letu 1993. V TEJ ŠTEVILKI: Rezultati volitev 92 str. 2 REZULTATI VOLILNEGA OKRAJA - TREBNJE ZA PRVIH SEDEM POLITIČNIH STRANK Kmečka zadruga Šentrupert str. 3 Intervju Lojze Peterle str. 4 in 5 Ureditev okolja kmečke hiše str. 7 Za kulturno praznovanje brez petard Zopet je prišel čas, ko bomo eni tako, drugi drugače izražali svoje veselje ob bližajočem se novem letu. Tudi letos pričakujemo, da bo ena od takih oblik veseljačenja metanje petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Kljub temu da petarda ali druga podobna eksplozivna telesa sama po sebi ob pravilni uporabi niti niso posebej nevarna, je nekaj povsem drugega, če je ravnanje s takimi predmeti nepremišljeno, nestrokovno ali celo objestno. Iz policijske prakse poznamo veliko primerov, ki so imeli za posledico hude telesne poškodbe, invalidnost in materialno škodo zaradi nastalih požarov. Navsezadnje tudi metanje petard med ljudi, v javnih lokalih, ponoči ob nočnem počitku in na drugih javnih mestih, kjer bi prihajalo do občutnejšega motenja mira oziroma ogrožanja varnosti, niso nedolžne stvari. Zato prosimo vse občane, da se v čim večji meri vzdržijo zgoraj opisanih oblik izražanja veselja ob bližajočih praznikih, kajti v nasprotnem primera bo potrebno varnost, red in mir zagotavljati tudi z represivnimi ukrepi policije. Zelja vseh nas je, da bi novo leto dočakali zdravo, srečno in zadovoljno. Policijska postaja Trebnje VOLITVE '92 VOLITVE '92 VOLITVE '92 Rezultati glasovanja za poslance v državni zbor po krajevnih skupnostih občine TVebnje. Analiza zajema le stranke oz. kandidate, ki so dosegli več kot 3.5 % glasov. K.S. ČATEŽ DZ 1.87* K.S. DOBRNIČ C7. 1 jo* K.S. DOLENJA NEMŠKA K.S. KNEŽJA VAS DZ 0.39% K.S. MIRNA DZ K.S. MOKRONOG DZ K.S. SVETINJA DZ K.S. ŠENTLOVRENC cz S. ŠENTRUPERT DZ K.S. STEFAN DZ K.S. TREBELNO DZ K.S. TREBNJE DZ DRŽAVNI ZBOR LEGENDA: OSTALI NAS KLEPET Kateri dogodek (ali dogajanje) v letu 1992 je najbolj zaznamoval vaše poklicno in osebno življenje? Želja za prihodnje leto? Jožica Žabkar, predmetna učiteljica Kot človeka, ki vrednoti ljudi predvsem po moralnih načelih, so me v letošnjem letu najbolj prizadeli dogodki na tleh nekdanje Jugoslavije. Spadam pač v t.i. povojno generacijo, ki je verjela v prijateljstvo med vsemi ljudmi ne glede na narodnost in veroizpoved. Dohodki, ki jih vsak dan spremljamo, kažejo drugačno podobo. Spoznanje, da je v ljudeh toliko sovraštva, toliko hudobije, toliko živalskega, meje najbolj prizadelo. Prav tako mojo družino. Čas, ki ga živimo, ni naklonjen otrokom. Njihova prihodnost je negotova. Srednje šole so prenapolnjene, delovnih mest za tiste, ki se ne uspejo vpisati oz. jih ne končajo, ni. Želim, da bi se naše gospodarstvi čimprej opomoglo in omililo ta problem čeprav se zavedam da bo potrebovalo predvsem šolane ljudi. Učiteljem, ki si prizadevamo, da bi se mladi čim več naučili in čimbolje pripravili na življenje, pa naj gre ustrezno mesto v družbi. V naše šole naj se spet vme tisti ustvarjalni nemir, ki gaje bilo pred nedavnim kar precej. Pavle Jarc, direktor Nekaterih stvari preprosto ne moreš opraviti zgolj razumsko, pa čeprav vnaprej veš, daje matematika neizprosna: 460-15=445, pa če odštevaš porabljeni denar, semenski krompir ali pa ljudi na seznamu, ki ga je poslal Zavod za zaposlovanje kot ponudbo delovne sile za izvajanje javnih del. Vse prav, če za temi imeni ne zagledaš še toliko in toliko ust, še toliko in toliko otroških oči, ki ne razumejo... če ne zagledaš računov za elektriko, vodo, drva, zvezke, čevlje, plašče, kruh, mleko...In tako buljiš v tisti seznam in bereš imena, enkrat, dvakrat, petkrat, vseh 460. Na koncu se spraviš v realnost in obkrožiš petnajsterico. Morda boste porekli, da dramatiziram. Ko bi le! In zato tudi želim, da bi ta seznam postal čim krajši. Marija Berce, kmetovalka Težko bi kaj posebnega izločila iz letošnjega kolobarjenja. Kmetje pač navajen vsega in ga le malokaj vrže iz ojnic. Preprosto živiš z vedenjem, da ima tudi prijazno sonce lahko sovražen obraz, da se v oblaku lahko skriva toča, da se sapica lahko sprevrže v uničujoč vihar. Proti nekaterim pojavom celo znanost še nima učinkovitega dežnika, če pa žeje, ni nikoli tistega denatja, da bi se stvar udejanila. Grozno pa je živeti v neurejenih razmerah, v negotovosti. Slovenija je tako majhna deželica, da se skorajda vsi poznamo med seboj, ekonomijo pa imamo tako zapleteno, da danes ne vemo, kaj se bo dogajalo jutri. To me najbolj pritiska k tlom. In namesto da bi se menih, kako najbolje preživeti, vsi, tudi tisti, ki so brez svoje krivde na cesti, se prepiramo o nepomembnih stvareh, praskamo kraste z nezaceljenih ran... Od ljudi, ki so jih dale te volitve, pričakujem predvsem to, da bi se zavedali, ne glede na to, kateri stranki pripadajo, da so ljudski poslanci -politizirajo pa naj po klubih, ob kavici ali viskiju. Če pa jih že kdaj razganja od prevečne energije, naj grejo kakemu kmetu gnoj kidat in bosta oba zadovoljna. Jože Okoren, podpredsednik Zveze paraplegikov Slovenije Kar nekaj dogodkov je bilo, ki so vsak po svoje naravnavali tirnice zgodovine. In če že Olimpijske igre, ki so me medijsko kar omrežile, ne štejejo med najpomembnejše, pa so slovenske volitve gotovo krepko zaznamovale leto, ki se izteka. Z mojega zornega kota še posebej zato, ker smo paraplegiki kandidirali za državni zbor z dvema kandidatoma. Čeprav nista uspela, nismo čisto nezadovoljni, saj je pomembno že to, da smo imeti možnosti kar pomeni, da smo za kak korak vseeno bližje zavesti, da je zapostavljen invalid, najdažji invalid. V Sloveniji nas je 140.000 in ta številka bi morala skrbeti družbo. Predvsem v smislu preventive. Na predvolilnih shodih sem postavljal (samo na videz) drobna vprašanja, na primer, ali bi se dalo kako urediti, da bi v trabanjski kulturni dom bilo možno priti tudi z vozičkom? Pred kratkim so končali z urejanjem občinske stavbe. Nihče se ni spomnil, koliko pomeni nekomu, ki je na vozičku, če lahko sam opravi kakšno stvar v prometni pisarni ali na matičnem uradu. Tudi nova stavba, v kateri domuje sodišče, je prezrla invalide. Moje želje pričakujejo v tej smeri. Melita Višček, administratorka Zame je bil največji dogodek v letu 1992, ko sem v marcu dobila začasno zaposlitev v TOM.-u. Pred tem sem bila leto in pol v iskanju. Težko je, da ne rečem ponižujoče, za mladega človeka, polnega moči, volje in tudi sposobnosti, če mora viseti na roditeljskih plečih. Mlad človek verjetno vse lažje razume kot to, da nima kje delati, daje pravzaprav odvečen, da bi bilo še najbolje, da te kar ne bi bilo. Pa si! In moraš jesti in biti oblečen. In moraš imeti krov nad glavo. In moraš tudi sicer občutiti, da živiš. In zato želiš delati. Kako bo po novem letu, ne vem. Srčno upam, da me bodo pri TOM-u še potrebovali. V tem upanju so tudi vse moje želje. Jože Šeničar, policist Pravzaprav seje proces razpadanja bivše Jugoslavije dal kar dosti natančno projecirati, niti v najhujši varianti pa nisem pričakoval takega izbruha nečlovečnosti. In vendar se mi zdi še huje to, da ves svet, kateremu kot Zemljan pripadam, nima moči, da bi tem grozotam naredil konec. Samo podpisujejo razne dokumente, jih številčijo - orožje pa bruha ogenj in smrt. Seveda je nujno, da vse to pušča v nas samih in v našem javnem življenju posledice. Mi nismo tam, v neki oddaljeni Ameriki, kjer poprečen državljan niti ne ve, kje je ta nori Balkan. Mi smo tu, v dotiku. Pri nas so begunski centri. Mi vemo za kraje na Balkanu brez zemljevida. In zato si želim, da bi se ta morija nehala, da bi se začeli spet pogovarjati, da bi se zavedli, da so ljudje. Ob novem letu si želim, da bi mirno preživeli to noč. Nočem raznih petard, ki jih mečejo ob polnoči. Želim pa si tudi, da bi drugo leto zavladal po vsem svetu mir in da otroci ne bodo umirali zaradi starejših, ki hočejo probleme reševati samo z vojno. Rada bi pomagala vsem otrokom, ki so v nevarnosti. (Branka) MMMm Komunalno urejanje Mirne Pri izvajanju programa 3. krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Mirna smo zašli v tretjo tretjino. Le-ta pa se v precejšnem delu nanaša na naselje Mirna. Gre za ureditev pločnikov, ki bodo prispevali k večji varnosti pešcev, predvsem šolarjev, ter ureditev kanalizacije na desnem bregu reke Mirne oziroma starega jedra naselja z glavnim kanalom do čistilne naprave, s čimer bo zagotovljena ekološka čistost reke Mirne. * "'čč: Končno smo le pričeli dela pri urejanju pločnikov. Začeli smo s pločnikom ob cesti na Fužine. Ta odsek poteka mimo osnovne šole, zato smo mu dali prednost. Sočasno bo urejeno postajališče za šolski avtobus. Le-to je bilo načrtovano ob cesti. Zaradi večje varnosti pa smo ga v soglasju s pošto premestili pod pošto in tako maksimalno izključili nevarnosti za nesrečo šolskih otrok. Projekt teh rešitev je ovrednoten na 2.113.333 tolarjev. Stroški za ta dela bodo pokriti iz krajevnega samoprispevka in proračuna občine Trebnje. Kot vidimo, so dela v teku. Če bo vreme naklonjeno, bodo tudi kmalu končana. Za nadzorstvo je pooblaščen g. Štefan Velačič, strokovni delavec upravnega organa občine Trebnje. Sodelovanje je strokovno. uspešno in korektno. Pri izvajanju del se pojavljajo tudi problemi pri tehničnih rešitvah zaradi podzemne infrastrukture (kanalizacija, vodovod, kabel za javno razsvetljavo, telefonski kabel in kine-ta za centralno kurjavo v osnovni šoli). Nekaj tega pa je tudi zaradi mejašev s cestnim zemljiščem. Upamo, da bomo vsa nesoglasja in probleme razrešili v zadovoljstvo vseh v reševanje vključenih strank. Že precej je narejenega pri pripravah za gradnjo kanalizacije na desnem bregu reke Mirne. V teku je postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Projekt je izvedbeno in finančno zelo zahteven. V krajevni skupnosti moramo zbrati najmanj štirideset odstotkov sredstev pre- dračunske vrednosti investicije. Ostali del sredstev pa bo prispeval proračun občine Trebnje. Mogoče še pojasnilo, da so bile betonske cevi, ki so zložene ob cesti na Fužine, nabavljene prav za to kanalizacijo. Nabavili smo jih zaradi zelo ugodne cene. Z realizacijo projekta kanalizacije bi morali začeti v prvem tromesečju 1993. Ve pa je odvisno od gospodarskih gibanj in razpoložljivih finančnih sredstev v prihodnjem letu. Seveda pa zaradi teh dveh projektov ne smemo pozabiti na druge naloge iz programa 3. krajevnega samoprispevka. Vsem KRAJANOM želimo srečno in uspešno novo leto 1993. Krajevna skupnost Mirna Kmečka zadruga Šentrupert Po Krekovih navodilih je bila že leta 1902 v Šetrupertu ustanovljena Kmečka zadruga, ki jo je organiziral takratni kaplan Ivan Dolinar. Zadruga je bila ustanovljena med prvimi v takratni Avstro-Ogrski. Po drugi svetovni vojni smo izgubili vse zadružno premoženje: zemlji, mlekarno, mesnico, sušilnico, stroje, objekte, trgovino, hranilnico. Težko breme so bili davki, obvezna oddaja, odvzem zemlje kmetom. Bile so slabe prometne povezave, kraj je nazadoval. Želja nas vseh je, da se pravično vme vse, kar je bilo krivično odvzeto. Zadruga Šetrupert je bila nacionalizirana leta 1961 in prišla v upravljanje KZTrebnje. Tako smo morali živeti vse do sedaj, ko je bil sprejet zakon, ki omogoča preureditev in novo ustanavljanje zadrug. Šentruperski kmetje, vsaj pretežna večina, so se odločili, da ustanovijo svojo zadrugo. Tak sklep smo sprejeli 26.7.1992. Izvolili smo upravni in nadzorni odbor te imenovali direktorja zadruge. Iniciativni odbor v sestavi: Janez Livk - predsednik, Maks Kurent -tajnik, Viktor Berk - član, Janez Uršič - namestnik predsednika, Ivan Gorenc - član je vodil priprave in pripravil programske smernice, in sicer: 1. Vrnitev zadružnega premoženja; 2. Večja iniciativa in pristojnost odnosov v kmečki zadrugi; 3. Samostojno odločanje o naših rezultatih ter ponovno oživitev, opuščenih programov: predelava mesa in mleka, sušenje in predelava sadja, oživitev sadjarstva, kvalitetni dvig živinoreje; 4. Intenzivnejše koriščenje prednosti demografsko ogroženih področij z uvedbo opuščenih programov; 5. Pripraviti investicijski program za predelavo mleka in ostale opuščene programa; 6. Večja finalizacija primarne kmetijske proizvodnje; 7. Upeljavalastne blagovne znamke s poudarkom na bi o -hrani; 8. Razvoj turizma, predvsem kmečkega turizma; 9. Intenzivna povezava z drugimi državami (Avstrija, Nemčija, Severna Italija, Švica) za uvedbo novih . programov; 10. Pridobitev nekaj delovnih mest v Šentrupertu; 11. Preko višje stopnje predelave doseči tudi več dohodka na kmetiji; 12. Uvedba dopolnilnega dela na domu; 13. Trženje z lesom in priprava programov za lesno predelavo; 14. Oživitev domače obrti. Te smernice so sedaj osnova našega dela. Da bi širše seznanjali javnost z našim obstojem in delovanjem, smo 3.10.1992 priredili kmečki praznik, kjer smo predstavili kmečke običaje, kulturno dediščino in program raz- voja zadruge. Ob tej priliki smo izdali “Glasnik zadruge”, v katerem smo predstavili program praznovanja in članke o zadrugi in zadružništvu. Kmečka zadruga Šentrupert želi s svojim delovanjem dokazati, da se lahko tudi v manjši zadrugi pomembno pomaga kmetom pri njihovem delu in razvoju. Zadruga je že pričela z oskrbo naših članov z reprodukcijskim materialom in odkupom živine. S 1.1.1993 pa pričnemo z odkupom mleka, organizirali bomo izobraževanje za naše člane in nudili razne druge usluge. Kot pomembno novost pri delovanju zadruge naj omenimo brezplačno pravno pomoč za člane. V skladu z zakonom o zadrugah smo poslali Kmetijski zadrugi Trebnje predlog za razdružitev premoženja. Pričakujemo, da zadruga Trebnje ne bo zavlačevala postopka in da bo šentruperskim kmetom pošteno vrnila njihovo premoženje. Mislim, da lahko ugotovimo, da smo Šentruperčani sposobni poslovati v samostojni zadrugi in da je pripadnost članstva močna. Ob izteku leta 1992 želim članom zadruge srečen božič in veselo novo leto ter obilo družinske in osebne sreče. Maks Kurent Okrogla miza o problematiki kmetijstva Zgodovinska imenitnost zanemarjenega gradu Na prisojni strani jugozahodnega dela šentruperske doline leži grad Škrljevo. Začetki njegovega obstoja segajo v dobo naseljevanja tega ozemlja z našimi predniki Slovenci. Kako daleč nazaj segajo ti začetki, bo seveda povedala nekega dne arheologija. Zagotovo pa je leta 1044 že stal, ko ga je kneginja Ema skupaj z ostalimi posestvi podelila med nje ustanovljenemu benedikinskemu samostanu v Krki na Koroškem. Grad je bil v zgodovini večkrat prezidan in predelan, v svojem jedru pa je še vedno častitljiv spomenik tistega časa. V njem so stanovali grofi iz dinastije Brežko - Seliških, kadar so prihajali urejat svoje gospodarske zadeve iz koroške Krke, kjer so imeli stalni sedež. i Imva posest je bila obsežna. \ i današnja južna Štajerska, nekdanja Kranjska in del Koroške so bili njihovi. V boju za prevlado na Koroškem med cesarjem Konradom II in Adalbe-rom Epensteinskim so na cesarjevi strani padli oče Viljem in oba sinova. Z Emino smrtjo pa je rod Brežko-Seliških izumrl. Kljub tako kratkotrajnemu vladanju v tej dolini je ta rod pustil neizbrisane sledove. Ljudstvo jih je ohranilo v svojem zgodovinskem spominu vse do današnjega dne. Kako vztrajno so se vračali prebivalci te doline k njemu, najbolj dokazuje upodobitev kneginje Eme in Viljema na stropu ladje župnijske cerkve sv. Rupeta še v letu 1497. Kneginja Ema je oblečena v sodobno knežjo obleko s platneno ruto na glavi, pritrjeno s knežjim obročem. V rokah ima knjigo ustanoviteljice in verigo kot simbol osvoba- janja podložnikov. O njej je namreč veljalo mnenje, da je vsakemu podložniku, ki sije to želel, darovala možnost, da se osvobodi. Viljem pa je oblečen v romarsko obleko s popotno palico in torbo, kar naj pomeni njegovo spokorno pot v Rim, kamor je šel spokorit svoje srce po strašnem srdu, ki ga je izlil na svoje ljudstvo ob umoru njegovih dveh sinov. Na glavi ima knežji klobuk. Malo je pri nas krajev, kjer bi si lahko ogledali tak zgodovinski biser. Poznamo ga mi, poznajo ga tudi Korošci, poznajo ga pa tudi drugod po Evropi, saj je za ta zgodnji čas le malo podatkov, kako je začela kliti civilizacija takratne Evrope. In kaj si lahko ob pogledu nanj misli kulturno osveščen človek; neprijazna in zanemarjena stavba, z nekaj prebivalci, ki vsak po svoje koplje in pregrajuje grajske zidove, ne da bi vedel, s kakšno častitljivo arhi- f J