VJC [Največji tloveneki dnevnik v 7An*ii*h državah Vatfa aa vee leto . . . $6.00 Za pol leta.....S3.00 Za New York c«lo leto . $7.00 Z* In ii ■ nI m oalo leto $7.00 i J GLAS NARODA Iist:8lo7enskih _delavcev~y Ameriki. telefon ohiiim s—387S Entered u Second Clan Matter September 21, 1903, al the Port Office at Mew York. H. Y„ under Act of ftnifro ■ Oflt rch 3, 1870 TELEFON: CHeltea 3—3878 WO 339. — ŠTEV. 239J Jf NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 10, 1032. — PONDELJEK. 10. OKTOBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL, DEVET HRVATSKIH SEPARATISTOV ARETIRANIH POROČILA Z DUNAJA JAVLJAJO, DA SE JE ZAČELO ŠIRITI PO DALMACIJI VSTASKO GIBANJE Pcrnar in njegovi tovariši so bili aretirani, ker so delili med prebivalce lepake, s katerimi so jih pozivali k vstaji. — V severnem delu Dalmacije so baje precej delavne vstaške čete, ki napadajo žandarje in druge zastopnike beograjske vlade. DUNAJ, Avstrija, 9. oktobra. — Danes je dospelo sem poročilo, do je bil aretiran Ivan Pernar, eden voditeljev gibanja za hrvatsko neodvisnost. — Istočasno javljajo iz hrvatskih virov o nadaljnih nemirih v tej dolgi in vroči borbi. Pernar je tovariš Vladimirja Mačeka, naslednika hrvatskega voditelja Stjepana Radiča, kateri je bila pred štirimi leti usmrčen v jugoslovanski narodni skupščini. Ob oni priliki je bil nevarno ranjen tudi Pernar, ki še vedno nosi kroglo v pljučih. Pernar in osem drugih Hrvatov je bilo aretiranih v Beogradu. Neko poročilo iz jugoslovanskega glavnega mesta potrjuje vest o aretacijah ter dostavlja, da so bili aretirani zato, ker so delili med prebivalce letake. s katerimi so jih pozivali k vstaji. V esti, prihajajoče iz hrvatskih virov, pravijo, da se širi po raznih delih Hrvatske in Dalmacije vsta-ško gibanje. Hrvatski vstaši v Liki napadajo žandarje in druge zastopnike beograjske vlade. Najbolj je pa razvito vstaško gibanje v severnem delu Dalmacije. Med Bankovašem in Sibenikom so razdejali vstaši z bombami štiri žandarmerijske postaje. V Liki so ujeli štiri srbske žandarje ter jih obdržali kot talce. Izza nasilne smrti hrvatskega voditelja Stjepana Rad iča in dveh njegovih tovarišev v beograjski narodni skupščini se je začelo širiti gibanje za neodvisnost Hrvatov. Hrvatje, ki so sedaj vključeni v kraljevino Jugoslavijo, hočejo biti samostojni. Srbska vlada si na vse mogoče načine prizadeva zatreti to gibanje ter se v to svrho poslužuje najrazličnejših sredstev. Tako je bil naprimer dne 7. junija tekočega leta usmrčen v Zagrebu hrvatski patriot Mile Budak, dočim so se se dne 29. junija, torej na obletnico u-mora Radiča in tovarišev, vršile po vsej Hrvatski velike demonstracije. * Pa ne samo Hrvati, pač pa tudi nekateri Srbi, predvsem člani bivše demokratske stranke so odločni nasprotniki sedanjega režima. Proti sedanji obliki vlade so tudi komunisti, katere oblasti z vso ostrostjo zatirajo. Meseca julija sta bila obsojena na smrt dva višja armadna častnika, ker sta baje snovala vojaško zaroto proti vladi. Gornje poročilo nikakor ni naklonjeno Jugoslaviji, to pa vsledtega ne, ker prihaja z Dunaja. Vse vesti o razmerah v Jugoslaviji, prihajajoče z Dunaja, je treba sprejeti z največjo rezervo. Na Dunaju je namreč zbirališče hrvatskih separatistov, ki dobivajo od raznih držav, predvsem od Italije, veliko denarno podporo, da agitirajo proti Jugoslaviji. Jugoslavija zamore uspevati le kot edinstvena država Slovencev, Srbov in Hrvatov, in baš to dejstvo je Italijanom trn v peti. ^ % Kakorhitro bi Slovenci oziroma Hrvatje prekinili 8 Srbi zvezo ter ustanovili kako "samostojno" državo, bi prej ali slej postali plen nenasitnega laškega soseda. Mehiška vlada zaplenjuje cerkve KITAJCI ŽELE HOOVERJEVEGA POSREDOVANJA prosi skliče Kitajski državnik Hooverja, I d a konferenco zaradi Daljnega Iztoka. — Ste. že stara prijatelja. Šanghaj, Kitajska. 0. oktobra. Prejšnji kitaj.ski ministrski predsednik in sedanji državnik kan-I tonske vlade Tan.fr Šao-yi je po-^ slal brzojavk« svojemu prijatelju, pr«'(lsf*dnikii Hoover ju. ki {?a pro-i si. da skliče konfereneo držav, ki | so podpisale pogodbo devetih sil, , da najdejo pot. kako bi bilo mo-j poče ustaviti japonsko prodiranje j v Kitajsko, Poprodbo devetih sil, ki jamči terltorijalno in administrativno nedotaknjenost Kitajske, so leta 1^22 v Wash in prt on u podpisale: Združene države Anglija, Japonska, Francija, Italija, Belgija, Holandska, Portugalska in Kitajska. Tau;r v isvoji brzojavki obsoja priporočilo Lvttoonovega poročila. da se v Mandžuriji postavi ne-1 odvisna država, kar bi pomenilo japonsko oblast nad Mandžurijo. Tang. ki je <*lan jnžnozapadnega političnega sveta, jp rekel, da Lvt-tonovo poročilo nasprotuje same-t mu sf*bi in da je slabši kot pa ne-porabno. ] Tag pravi, da je nankingška j vlada zelo nespametno ravnala, ko so je obrnila na Ligo narodov, nifsto da bi svojo zadevo takoj spočetka spora z Japonsko predložila devetim državam, ki so podpisale pogodbo. Zato je prosil predsednika Ilooverja. fla skli«'-e koi>f«?renco devetih držav, ki naj rešijo japonsko-kita jsko zadevo. Tangovo prijateljstvo n Hoove rje m se je pričelo še pred bok-sersko vstajo leta 1900, tekom katere jo Hoover rešil Tanj»u življenje. BOLIVIJA HOČE NEMŠKEGA GENERALA _ i Gen. Kundt je izvežbal bolivijsko armado. — V vstaji leta 1930 je bil izgnan.— Vlada ga je zopet povabila, da se vrne. NOV KABINET NA OGRSKEM Ministrski predsednik je general. — Prerokujejo močno vlado.—Nasprotnik Habsburžanov. Preprečil je Karolov povra-tek. MLADA JAPONKA Z VEČ MOŽMI \ Tokio, Japonska, !>. oktobra. — Pol icija v Osaki je izsledila prav moderno zakonsko goljufijo, ki mogoča tsamo na Jaonskem. Policija je na ulici našla moža. ki se je prepiral z lepo mlado ženo. — Tvoj mož sem. — je rekel mož. — Rekel sem ti. tla pridi domov, pa nočeš. Kakšna žena si. ko ne ubogaš moža T » — Nikar me tako trdo ne drži; .saj ffrom s teboj. — pravi žena osramočena. — Xe vodi me za nos. Ako nočeš z menoj, mi vrni 30 jenov, ($15.00). Xa policijski stražnici je povedal mož. da je ženo poročil pred enim tednom in ji je dal kot poročni dar 30 jenov. Po nekaj dnevih pa je žena izginila. Policija je izvedela, da je žena imeia najmanj deset mož. nakar je .sama povedala. Rekla je, da je imela moža in dva otroka. Mož ne dela in da mora sama zaslužiti denar, da more preživeti otroke. Ker je lepa, je bilo za njo najlažje varati moške. Izdajala se je za samsko in marsikdo jo je rad poročil in ji plačal dogovorjeno v.soto. Od vsakega pa je po nekaj dnevih izginila. Pa samo eden med njimi je imel toliko poguma, da jo je tožil zaradi goljufije. Berlin, Nemčija, 9. oktobra. — (ieneral Hans Kundt. ki je izvež-j bal bolivijsko armado še pred' svetovno vojno in je bil pozneje izfvian iz Bolivije, se bo na pova-' bilo bolivij.ske vlade mogoče zopet vrnil in bo prevzel vrhovno | poveljstvo nad bolivijsko armado proti Paragvaju. General Kundt. ki je sedaj star 63 let. je rekel, da se bolivijska! vlada že dalje časa pogaja ž njim, | da bi prevzel poveljstvo bolivij-; ske armade. Rekel je, da bi se vrnil v Bolivijo, kjer je že državljan, ako tako želi bolivijski narod, vlada in armada. General Kundt je bil leta 1010 poklican v Bolivijo, da izvežba armado. Ko je leta 1014 izbruhnila svetovna vojna, je Kundt takoj odpotoval v Nemčijo. Tekom vojne se je zelo izkazal v bojih proti Rusom ob Mazurskih jezerih. Bolivija jra jo po vojni zopet naprosila, fla np vrne v Bolivijo, toda po versaillski pogodbi je bilo prepovedano, da bi kak nemški častnik vežbal armado kake tuje države. Kundtu pa je Bolivija zelo ugajala in je navzlic prepovedi odpotoval ter' je leta 1919 postal bolivijski državljan. S svojo spretnostjo jo izvežbal najboljšo armado v Južni Ameriki. Leta 1930 pa je prišla dija-j ška revolucija in prišlo je do pouličnih bojev v La Paz. General j Kundt kot vrhovni poveljnik ar-1 made je moral iti upornikom na-} sproti. Ko so uporniki zmagali v' La Pazil, so zahtevali, da bo «?e-' neral Kundt meri prvimi, ki naj j bo ustreljen. Zavetje pa je poiskal v nemškem poslaništvu in med tem časom so uporniki oropali njegovo stanovanje. Kmalu; nato se%je odpeljal v Nemčijo. DOSTI DUHOVNIKOV BO ODPOTOVALO V SAN DIEG0 Budimpešta, Ogrska, 9. oktobra. — Število vojaških častnikov. ki sedaj vodijo vlade evropskih držav se je zopet povečalo, ko je postal (»grški ministrski' predsednik general Julius Goem-1 boos. V Nemčiji sta Hindenburg in" Papen. na Poljskem PilsucLski, naj Turškem Kemal in na Portugal-^ skem Carmona. V Jugoslaviji fie-t neral Zivkovič in na Grškem vo-J jaška liga ni daleč za prestolom.! TIA JUANA, Mehika, 9. oktobra. — Mehiška vlada je raztegnila svoj boj proti katoliški cerkvi na južno Californijo, ko so oblasti na ukaz iz glavnega mesta zaplenile katoliško cerkev. Cerkev je zaprta in je v njej prepovedano vsako cerkveno opravilo. Zupnik Nunez je rekel, da bo odpotoval v San Diego, Cal. Župnik Nevero Alloero v San" Ysidri. ki se nahaja onstran me- je v Združenih državah, pravi, da prebivalci v Tia Juana sedaj nimajo nobenega posvečenega kraja. Prebivalci nimajo potnih listov, da bi tsmelii hoditi čez mejo v cerkev v San Vsidro. Vsled vladne odredbe jim je odvzeto vsako cerkveno opravilo. Cerkev v Tia Juana, ki je bila lansko loto dozidana in ki jo ve- in ravno v času, ko je razorožitev; in gospodarsko vprašanje pogla-,1^'51 S^00-0^ bo izpremenjena v vitni govor vsakega dno. «#»JS*™i «-«wi Vstop gener-. Gcemboetsa v vlado je znaoilen vsled njegovega vojaškega stanu, kakor tudi njegovega vojaškega mišljenja. Po poštni urad. Mexico City, Mehika, 9. oktobra. — Policija je zasliševala nadškofa prlavenga mesta, Pas-cuala Diaza dve uri in šele ob duhu je brat Pepena in Sclinei-*140 Ponoči je "»z policijskega derja v Berlinu ter Mussolini ja v urada Rimu. Prvo njegovo lelo kot ministrski predse dik je bilo, da je poslal iskrene pozdrave Mussoli-niju. Grof Bethlen in jrrof Karolyi sta se naslanjala na Francijo, Gopm- boes pa je odkrit prijatelj Itali-jp. Leta 1D21 pri drugem poskusu Karola, da bi so polastil ogrskega prestopila je hi! jrenoral Goemboes skoro edini, ki je preprečil cesarjevo namero, zato pod njegovo vlado ni nobenega upanja za Ka-rolovogra sina princa Otona, da bi pirel na odrski prestol. V političnih krogih .so mnenja, da bo Goemboes predstavljal močno vlado in je že dobil od predsednika admirala Ilothvja razne pravice, mod njimi tudi, da more razpustiti parlament, ako se mu zdi potrebno. General Goemboes je prvi ogrski ministrski predsednik, da ni grof ali baron in svoj kabinet je sestavil samo iz mladih mož. ABISINSKI CESAR ZAŠEL V ZAGATO Izbirati mora pred milost« jo in previdnostjo. — Premišlja, ali naj b I prejšnjega cesarja izpustil iz ječe. Addis Ababa, Abisinija, 9. okt. Veliko srce Ilaille Selassija, «bi-sinskega cesarja, kralja vseli kra-» Ijev in potomca velike kraljice iz Sabe Balkis, prijateljice judovskega kralja Samolomona, je postavljeno na preizkušnjo; da naj odloči med usmiljenjem in pamet- Poslanska zbornica je zahtevala. da vlada preišče delovanje nadškofa Diaza. Ko se je vrnil v svojo stanovanje, je izjavil da mu je dana popolna svoboda. Ponoči so ga pripoljaLi v poli-j no previdnostjo. cijski urad in po zaslišanju so mul „ , - • , ,. .. n t ■ \ Pred njo so prošnje rekli, da more iti. Parlament je - -_______ __ nastopil proti njemu, ker ni bil pri vladi registriran kot nadškof, kar zahteva postava. Nadškof Diaz se je takoj registriral kot nadškof na naoin, ki bo zadovoljil tudi mehiško vlado. Ljustvo je bilo v velikih skrbeh zaradi nadškofa in niikdo ni vedel. kje se nahaja. Pozneje jo podtajnik v notranjem ministrstvu obvestil poslan-ce. da se v glavnem mestu izpol-I njuje verska postava, kar se tiče | omejitve in registracije duhovni-• kov. | V glavnem mestu je dovoljenih 23 duhovnov. u MRTVA" PRED ROJSTVOM SINA London, Anglija, 0. oktobra. — Ob priliki stoletnice smrti slavnega angleškega romanopisca Sir Walterja Seotta je bilo objavljeno. da je njegova mati pet let pred njegovim rojstvom "umrla"' in je bila pokopana. O tem slučaju pravijo stari zapiski naslednje: — Miss Rutherford "(to je bilo njeno ime pred poroko) je ležala na parah in zdravnik jo je razglasil, za mrtvo in položena je bila v veliko grobnico pod cerkvijo. — Ponoči je prišel mežnar v grobnico je odprl krsto in je pričel z njenega telesa pobirati zlatnino in drage kamne. Prstani pa so 'bili zelo tesni in jih je potegnil z vso silo in tudi posnel kožo s prstov. — Vsled bolečin se je deklica zbudila je odprla oči in skušala vstati. . * — Mežnar je prestrašen bežal rz grobniee in -povedal dogodek ljudem ki so prišli v grobnico in jo odpeljali na njen dom. S62.000.000 ZA MOST Washington, D. C.t U. oktobra. Kekonstrukcijska finančna kor-poracija bo kupila od države Cali-fornije za dvainšestdeset milijonov dolarjev državnih zadolžnic, s čemer bo omogočena gradnja nuiNtu med San Francisco in Oak-landom: To bo najdaljši most na svetu. POBIJANJE KAČ North Wilkesboro, N. C., 9. okt. To poletje so imele kače velik strah pred družino Silas Higgins. Iliggios sam je pobil 28 kač, njegova žena 14. en sin 10. drugi pa 13. Samo ena kača je pičila Hig-ginsovo ženo. pa je kmalu ozdravela. zene prejšnjega abisinskega cesarja Lidj Jeassp, ki se nahaja v ječi v pro-vinciji Godjam, da bi ga izpustiL iz ječe. S tem pa bi mogoče prenehalo nad Abisinijo si jati solnee miru, ki je posijalo pred dvema mesecema, ko je bil .Lidj Jeassu. ki je pobegnil iz ječe, zopet vjet in vržen v ječo. Spor med Jeassu in Selassie je -pričel leta 1913, ko je Jeassu zasedel abisinski prestol. Novi vladar je skušal v državo vpeljati mohamedansko vero, toda Selassie. ki je kristijan, ga jc strmoglavil in je postal cesar. FARMER JE PREPREČIL ŽELEZNIŠKO NESREČO ŠEST PREDSEDNIŠKIH KAN DIDATOV V MINNESOTI Bucyrus, 0., f). oktobra. — Farmer .J. F. ('rum je naznanil, da je preprečil, da neki zlikovei niso vrgli .s tira brzovlaka Rainbow Limited na progi Penrusy 1 vania železnice. Kot pravi Trum je prejšnji ve-!podpredsedniko čer, ko je šel preko železniške proge, zadel na žico in je padel. Ko je hotel pregledati, sta stopila predenj dva moška, ki sta mu rekla, da naj gre dalje, drugače bosta streljala. Cram pa je šel po železniškem tiru in je dal znamenje prihajajočemu brzovlaku. Železničarji so našli na tračnicah kos železa, ki je bil doLg pet čevljev in dva> pal-I ea debel. • [ m St. Paul, Mimt, 0. oktobra. — Včeraj je bila vročena državnemu tajniku narodna volilna lista far-mersko-delavske stranko. Prošnjo je podpisalo 2177 otseb. Kot predsedniški kandidat je označen J. S. Coxey iz Ohio, kot kandidat za mesto pa Julius Reiter rz Rochester. Minn. Volil-ci bodo lahko glasovali za šest predsedniških kandidatov, namreč za kandidata socijalistične republikanske. demokratske, neod- Pred kratkim je bil aretiran governer provincije Godpam. Ras Ilailou. ker je vodil zaroto proti cesarju. Jeassu je preoblečen v žensko pobegnil iz ječe. 13,00 vojakov je obkolilo Jeassu in so ga zopet pripeljali v je« co. Haile Selassie je izročil Ra?l Halouja 500 knezom, da ga sodi« jo. Spoznali so ga krivega zarot^ in obsojen je bil na smrt. Toda cesar Selassie je pokazaj veliko usmiljenost do obsojenca, ga izgnal iz dežele in zaplenil njegovo premoženje. Zdaj pa Jea?isuva žena prosi ce-» sarja za pomiloščenje in zopet b^ kraljen mir v Abisiniji. Ura v kozjem želodcu. East St. Lonis, III, 9. oktobra« Farmer Alfred Schultz, ki živi blrzu Cairo, 111., je. pred dvem<4 visne. farmersko-delavske in ko- letoma obesil svoj telovnik z zla- munistične stranke. ADVERTISE GLAS NARODA' to uro na vrtno ograjo. Oboje j^ 'izginilo. Pred nkeaj dnevi je prodal klavnico večje število koz. Ne^ mesar je v želodcu neke koze Is! M2 ffi is is yput g&hullza* _ _______ HEW YORK, HOBDAY, OCTOBER 10, 1931 Glas Naroda" ] Owned and Published by 8L0TENIC ftHUSHING COMPANY (A Corporation) lYtok Btkjrr, PfcMut L. Beoedlk, Ttmb. of m w. ink of the corporation and addresses pf above officers: •f Manhattan. New.Yafk City. N. Y. "GLAS NARODA** (Voice *f the Pea»le) lamed Every T>ay Except Sundays and Holidays ga celo leto velja aa Ameriko In Kanado ......................$•■«» h pol leta......................$3.00 JEa fetrt leta ..................ti 50 Za New York za. celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto ...... $7.00 Za pol leta ....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement *<31ms Naroda" labaja vsaki dan lzvafemžl nedelj in praznikov._ froplsi bres podpisa in osebnosti ne ne priobWjejo. Denar naj se blagovoli pofllljatl P® Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejšnje bivali^Ce naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. CHelaem 3—MM kekonStrukcijska finančna korporacija volitve za kongres Dne 8. novembra bo ljudstvo noma obnavlja vsaki dve leti. izvolilo ne le predsednika, mar- Število kongresnikov odgovarja več tudi tretino senata in vse č»la- približno številu prebivalcev v ne poslanske zbornice (House of vsaki državi. Po en član poslan- Ko s<* je zcMo, <1a je pri kipela stiska do viška, je bila po naročilu zvezne vlade ustanovljena takozvana Rekon-štrukcijska Finančna Korporaeija, koje naloga naj bi bila, pomagati raznih državni i m, okrajnim in c/bfinskim oblastim ter privatnim družbam, da bi obnovile oziroma povedale svoje obratovanje ter dale s tem nezaposlenim priliko za zaslužek. Sredstva, ki jili j** imela Korporaeija na razpolago, naj bi bila torej namenjena splošnosti, pa je zgodilo drugače. Zdi se, da služi njen fond v znesku tristo milijonov dolarjev Hooverjevi propagandi. Ooverner Prnehot je prosil Korp«*raeijo, naj posodi državi Pennsylvattiiji petinštirideset milijonov dolarjev za javne gradnje. Njegovi prošnji ni bilo ugodeno, v«led cesar se je že itak visoko število nezaj>oslenih v J Vnnsy*lvaniji Se povečalo. Oni delavci, ki .^o delali, so bili pa izročeni na milost in nemilost izkoriščevalcem. Httednjič se je pa Korporaeija vf »darle zganila in dala nekaj denarja na razpolago. Zakaj se je to zgodilo, ni povsem dognano, toda vse kaže, da zato, ker so bili republikanski poglavarji opozorjeni na nevarnost vedno rastočega odpora delavcev napram Hooverju. Organizirano delavstvo je tudi zapretilo z javnim protestom, in poslediea tega je bilo posojilo Rekonštmk-cijske Finančne Korporaeije. Najprej je dala nekaj nad tri milijone dolarjev za 44 pennsylvanskih okrajev, pozneje pa dva milijona petsto-tisoč dolarjev za ostale tri okni je. To je seveda malenkost v primeri z zahtevanimi petinštiridesetimi milijoni, toda za mesec oktober bo menda zadostovalo. Tik preti volitvami bo še malo kanilo, vsled česar bo marsikateri pennsylvanski delavec oddal za Ilooverja Bvoj glas. Z javnim denarjem Rekoiištnikeijske Finančne Korporaeije so uganjali slieuo propagando za Hooverja v državi Kansas. Tamkajšnji" prebivalstvo je bilo odločno proti Hooverju, in republikanci so brezuspešno skušali pregovoriti celo svoje nekdanje pristaše. Istega dne, ko je dobila Pennsylvania posojilo, ga je dobila država Kansas in sicer razmeroma znatno večjo vsoto, dasi so fannerji v Kansas v znatno manjši potrebi nego pennsylvanski industrijalui delavci. Representatives). Dasi pozornost naroda rse največ obrača na predsedniške volitve, kongresne volitve niso nič manj važne in ne bi smele ostati v ozadju splošnega zanimanja. Saj po" ameriški ustavi predsednik in kongres sta enakovredna dela ameriške vlade. Predsednik Združenih držav predstavlja ekisekutivno oblast, kongres pa zakonodajno. Res je. da energičen predsednik utegne imeti velik upliv na zakonodajo, ker on je vodja svoje stranke in ima pravico veta (odklonitve odobre-nja sklenjenega zakona). Xh drugi strani kongres je oni tlel. ki predlaga in sklepa^ nove postave. Senat ima celo pravico odobriti ali o države Iowa. Pennsylvania. Massachusetts in druge izgubile po en mandat na podlagi zadnjega ljudiskega štetja, dočim je California pridobila kar devet mandatov. Michigan 4. Texas 3. New York 2 itd. Države kjer živi malo tujerodcev. bi hotele, da se število inozenicev ne vpošteva pri razdelitvi mandatov. V takem slučaju bi države Xew York. Illinois. Pennsylvania in druge, kjer živi največ inozemcev izgubilo nekoliko mandatov. Te države pa ugovarjajo, tla iriozeniei tvorijo bistven del prebivalstva in se ne smejo izključiti iz isplošnega števila prebivalstva, ki določa število mandatov v poslanski zbornici. CIani poslanske zbornice ali re-prezentativi se izvoljujejo vsaki dve leti v ravnih letih, kot 1028. 193(1. 1032. Torej volitev njih je vedno istočasno z izvolitvijo tre-tine senata in vsaki drusrikrat z volitvijo predsednika. FLIS. ZAHAJAJOČA ZVEZDA VENIZELdSA Po strmoglavljenju grške mo- igra v politiki vlogo končnega narhije, ko je dal direktorij re- j odločilnega faktorja vodstvo ar-publičanskih generalov obsoditi made, ki je danes skoro brez iz-na smrt 6 monarhistčnih vodite- j jeme še republikansko. Te neod-ljev, so prišli do oblasti republi- govorne faktorje imenujejo v Gr-čaiLski liberalci pod Venizelosom. ski "paragonte". To so v prvi vr-ki so monarhiste poto-kli v vseh sti general Othoneos. svojčas dosedanjih volivnih bataljah. to je leta 1923, 1924 in 1928. Monarhijo je vrglo v prvi vrsti politično vprašanje, nastalo po strahovitem porazu Grkov v Mali Aziji. Zmaga VenizelOha, ki je posebno imel (in še ima) na strani poldrug milijon grških emigrantov, takrat torej ni bila težka. iXaslednja leta se je ta dosedaj najbolj popularni grški državnik. ki ma ogromne zasluge za domovino. tembolj držal, ker ga je podpirala dobra gospodarska konjunktura. Če bi ne bilo sedanje gospodarske krize, bi (Jrki najbr-že še prenesli silno, skoro nenasitno ambicijoznost Venizelosa. kakor tudi njegov sangvinistični temperament, ki mu je nakopal brez števila osebnih nasprotnikov v republičanski stranki sami. Nje- predsednik vojaškega sodišča, ki je obsodilo na smrt fi nionarhi-stičnih ministrov, stari revoluei-jonar general Kondvlis, general Plastiras. ki je bil član republi-čanskega direktorija leta 1922. in general Gonatas, generalni gover-ner Macedonije in podpredsednik vlade. Monarhizma osumljen je samo general Pangalos. ki pa je samo oportunist, kateri »e je u-maknil v rezervo, da' počaka, kdo bo zmagal. Venizelas. ki na vsak način želi ostati na čelu republike, išče torej zveze z vodstvom armad«', ila si zasigura svoj položaj, s pretvezo, da je pri predstoječih volitvah v nevarnosti republika. Res je. da se je "ljudska stranka", ki je brez dvoma -zbirališče nionar-hlstičnih in z monarhijo simpati- Težko njemu, ki mora po re-starvrantih obedovati in večerjati. Vcasi ti že kaj takega prineso na mizo. da ni za nikamor. Posebno steak je trd. da ga niti rezati ne moreš.* V takem slučaju si lahko pomaga«. Vzemi nož in ga ob steak nabrusi. pa ga boš lahko rezal. * Mlada vdovo je imela nekaj o-pravka na sodišču. — Kje imate mrtvaški lLst svo-pega pokojnega moža T — jo vpraša strogi sodnik. — Mrtvaški li-t. mrtvaški list? — premišljuje mlada vdoviea. Slednjič se ji pa zasveti v glavi : — Oh. tako nanagloma je umrl. da res ni mogel ti ponj. AKTI 0 UMORU RASPUTINA Neki antikvariat v Lipskem je kupil originalne listine, -ki se nanašajo na umor "svetega hudiča*' Rasputina. Akti obsegajo 250 listov. V njih so izpovedi prič. ki so bile zaslišane o tej stvari. Vsak dokument nosi originalen podpis priče. Antikvaratu jih je prodal neki ruski pl^menitas. ki je bil po svoji ženi v sorodstvu s carsko rodbino in si jih je pozneje prisvojili. zdaj pa jih je moral prodati zaradi bede. Dokumente je pregledal baje tudi ruski knez Ju-pripoznanje Sovjetske Rusije, ra- &U|>ov, ki jim priznava original-zorožitve. Jako važno za volilce nost. je. kako stališče zavzemajo kongresu ik i v teh in enakih vprašanjih. Senatorji Združenih držav se sedaj izvoljujejo potom direktnih volitvah ljudstva. Poprej so brli izvoljeni od državnih legislator. Vsaki dve leti se izvoljuje ena tretina senatorjev. Senator je izvoljen za dobo šest let in se tako >enat obnovi za eno tretino vsaki dve leti. Vsaka država brez ozira na svoj obseg ali prebivalstvo je zastopana po dveh senatorjih Druga zbornica kongresa. House ol Representatives pa se popol- govi sovražniki, ki so se do da-1 žirajočih elementov, v zadnjem nes zadovoljili z intrigani proti | času zelo okrepila, njega zmaga vsegamogočnemu možu. kojega j 23. septembra pa j<> skoro izklju-prestiž je bil neomajljiv. so se-1 čena. Zato liberalna opozicija o-daj dobili zaveznika v splošni be-, čita Venizelosu, da se je zatekel di. ki je zavladala v državi, v ka-. k armadi samo iz strahu, da ne bi teri je valuta s padcem angleške- ^ bil stromogla vljen in mu to seve-ga funta padla na 50 procentov, da zelo zamerijo. Časopisje Papa-Politiki. kojih nasprotstVo do Ve- nastasiua. Kafamlarisa in Savi-nizelosa je imelo dosedaj samo eianosa ima prekrasno volivno pa-motive častihlepnosti in borbe za 1 rolo proti Venizelosu v očitku, da oblast, se danes naslanjajo lahko! republikanec pospešuje vmešava-n» stvarne motive, ko kažejo na I nje neodgovornih vojaških fak-prežalostno stanje državnega kre-i torjev. ki so vajeni neprestanih I za ves dita. na prezadolženost in nevar- j pučov, katere dobrosrčni in skrajnost popolnega bankerota. za kar, no miroljubni grški narod iz dna množica dela vedno odgovorno srca sovraži. Opozicija dobro ve. obstoječo vlado. Kakšne globoke da bi se Venizoles. ako s svojo učinke ima obupni gospodarski stranko 25. scm ga s Pain-Expeller in oliTnim oljem po prsih in po hrbtu. Prihodnje jutro je prehlad izgrail. Anchor Pain-Erpeller priporočam kot najceneje in najbolje rdra-Tilo 7 oper prehlade, vnete mišice, okorele sklepe in boleče note." S. D. Tra»*j, Staten Islaad. PAiN-EXPELLER Poziv! Izdajanje lista Je v zvezi z velikimi stroški. Mno __i__ go jih je, ki so radi ste-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, šato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. H. je Venizelos že preveč reakcijo- nevarnosti republika, in skupaj z naren. V grški mladini se opaža monarhisti ljuto napada Venize-isti pojav, kakor ve mladini po losa. na katerega vali krivdo za vsej Evropi: ali je komunistična gospodarsko katastrofo, ki je za-ali pa .se nagiba k fašizmu, to je dela Grško. k nekakemu sistemu, ki odločno j ---- ant.ikapitalističen družaben red snuje na konservativnih načelih morale, naroda in tradicije .Zato • VOLCJAK JE ZBESNEL tudi Venizelosova opozicija nima J I'ri pen zij on i "tu Haroldtu v lii- Isambergu živi njegova nečakinja z prave korenine v doraščajočem i , . , rr . K , , . . . . .. ! dvema otrokoma. Harddt una i^a pokolejnju. vendar pa njen vodja , , • ... 1 J J volejaka. ki ga neeakinja Papanastasiu predstavlja vsekakor osebo, ki ima danes več san-s za zmago nego starina Venizelos. dasi mladež dobro ve. da so liberalni opozijonalci prav taki demagogi. kakor vodilna "skupina pod avtokratom Venizelosom. Venizelos, ki nikakor ne vedno vodi s seboj, kadar gre s svojima otrokoma na .sprehod. Te dni pa skoči pe> na desetletno Ano in jo strašno razmesari. Ko prihiti mati otroku na pomoč, popade še njo in ji ude dol>e.sedno raztrga. Ko na to pritiče še Ifaroldt >am. sune tu- Mussolini je naročil Narišem, da morajo svoje otroke vzgajati v strojjo fašističnem duhu. češ, da je edinole v fašizmu rešitev." i Xekoč je prišel nekega It al i j t-na obiskat visok fašistični častnik. Oče in gost sta sedela v csobi in govorila — no. o čem sta go-• vorila. — i. o čem drugem kot o usodi Italije. In ko sta prišla do zaključka, da je edinole v fašizmu rešitev Italije, plane v sobo desetletni i sinček in dvigne roko ter hoče nekaj povedati. — Izgubi se! — je zagrmel oče. pijan fašistične ideje — ko se vrneš. dvigni roko tako kot zahteva fašistični pozdrav. Sinček je ves preplašen ubogal. Vrnil se je in dvignil roko za pol čevlja višje. — Ni dovolj! — je zatulil oče. — Ali sem te tako učil? Višje! Dvigni roko! Višje! No. tako je prav. Kaj si hotel povedati? — Hotel >eni povedati. — je za-jeeal sinček. — da je cev počila in sem hotel z roko pokazati, kako visoko stoji voda v kleti. more «li njega v jarek, vendar >f mu r.i." prenesti misli, da bi se umaknil ne z^kIi. Mati in hčerka pa le/ita z vodilnega mesta. išč»- opore v (v bolnišnici in je malo upanja, da l)i •reneraliteti. Znatno je. da v (Irski okrevali. D1HABHA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8TOPNI SEZNAM . V JUGOSLAVIJO Din 90----* Din 800 ,v----------t 5-S5 Din 400 ____________t 750| Din S00...........- % 9, Din 1000 ............... Din 6000 _______,______ $05-— Ur 1000 ----------------.$52.75 Za laptaM« meji* xnukn km aaaf«! mvMwi. v dinarjih Ur Ur 200 Ur 300 Ur 400 Ur 000 Ur 1000 i V ITALIJO 100............. £.75 !40 -41 lirah tfovoljujam« «• bofja p«0«)«. IZrLACUA T AMEKIŠKtH pOLAKJIH morate poslati . S* tapLfetllo t 5 00 tt tt #10.00 m 11 91640 it MM Vf #i UCL00 v* $60.00 krmni* aooi t m | 6.70 IlOJi »» »» , ,„ 64L18 " " _ $51.50 kraja if1**1^ f ^•t!1** MILI LKTTSR TRAVEL BUREAU RANK BJLXSER) Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebtta navodila od veščega zastopnika. Da ne boste'imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite z a brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU^ 216 West 18th Street New York, N. Y. K osornenm zdravnikn je pfi-dirjal rojak t, obvezano roko. Bilo je ob štirih popoldne. Zdravnik je imel že klobuk na jtlavi in je hotel oditi, kajti ob Stirill :>•» bile njegove uradne u-re konean**. — Kaj ne veste da uradujem le do štirih? — je nalirulil zdraX'-uik prišleea. — O. jaz prav dobro vem. gospod doktor. — do kdaj ordinira-te. toda pes. ki me je ugri^iil, ne ve. * Sodnik je vprašal stražnika, kako ve. da je bil obtoženec pijan. — Seveda je bil pijan, ker se je s svojo ženo prepiral. — To ni še noben dokaz, da je bil pijan. — Toda s svojo ženo se je prepiral. ko je ni bilo zraven. * Učitelj je razlagal xieencem, da se dele živali v več razredov, r Nekatere hodijo, nekatere plavajo. nekaterp letajo po zraku, so pa tudi take. ki se plazijo po trebuhu. Za vsako je bilo treba povedati primer. Tn .so rekli, da krava hodi. da p tie leta in da rfba pliva. >Le za zadnjo vrsto živali niso mogli dobiti primera. Pa pravi najmlajši solarček: — 'Bolha se plazi po trebuhu. ¥ Pravijo, da boni o kmalu dobili pivp nazaj. Pa ga bomo menda res. saj že precej časa po vsej deželi strahovito vre. TD LASOSST SLOfm DIXIT tl V. ft Ml V. LEBEDEV-KVUAČ: Olp« A leksa mirovna se je prijazno nasmehnila prost in j i in »i popravila moker iiop la*. ki ji je vi-*el preko utrujenega obraza. — Sedite. drajra Nina Konstanti nova. Se pozdraviti va.> ne morem tako kot .spodobi! Saj vidite! Spustila j«- likalnik na .samovar in obupai odprla roke. Na mizi so ležali kupi zlikan«^« ali za likanje pripravljenega, vlažnega perila. Smrdljivo petrolejko kuhalo j»» soplo na tleh. V medeni |Mwodt na oknju je venomer nekaj evrčalo in jrrgralo. \a vsakem stolu so ležali krožniki z jajei. z niok-j za prežganko in z druginti r*»"mi. ki jih kuhanja, neteir *»-k niti ne razume. Z ilr&htiniea-nii posuti. nežno rožnati zre/ki so čakali na ponvi. Zrak je bil prepo-J«*n z vonjem pražene čebule in «"■|w»ril« ter > Miijk».fiiti. rahlim dimom oglja v likalniku. — Ali vidite t<> 'inešnj«vo .* l*ri-eela *<»ni navsezgodaj in ve* božji dan ni.sein utegnila, da bi ^e bila v*aj za hip vsedla! Ah. nikar me tako ne jrlpjte. prstni! rw**»eN re*i >em prava |H>|H>Iniea! <»o*pa Olga je v zadregi obrisala n predpasnikom p«vtno čelo in *pti«4ila na divaa jMileg Nin Konstant inove. — Kak«i Ipjm» ste danes olihi"e-ni — kar sitno mi je. če vas jm>--gledam! Zares, zavidam va*. Kako nt ki >te |e utegnili tako kmalu končati svoje opravke * Goi-pa Nina je stegnila imiicr v I k m ~ 1111 čeveljčkih iu potrkala s |M'to ob j»eto: — Kaj pa mislite — kakšne o-pravke neki * — No .hoja na tr® |M>prav|jati je, obed! — Ah. kaj Se! Ali res mislite, <1a imam za vse f> čas* Lepa reč! Mar mi je! — Toda. draga goapa.... »a j bo danes prit«*! obenem z mojim Niko-lijem tudi vaS soproc — No .in kaj potem .* — Mislila sera. da ga ne l»o. Nemara ne ga zadržali .»lužbeni oprav-ki! — Ne. nikakor ne! Moj fs^rg-j in vaA Nikolaj prideta prav gotovo danes, kakor sta bila sporočila. — Danes, pravim.... No. iu kaj |m»-trm ? — Ka-aj Ampak.... Vaš aopro* je bil tri mfUNf na potovanju. T r: meseee ara ninte videli.... Kako je torej mogctče.... ftOHpa Nina s«* aje vmflo zasm<'-j.la: — Kaj pa vaiu je. ljuha dnša ? — Kaj.'.No.... emlim se. da ni-, ste niepMtr pripravili Ali je tn^o-re. da nkte skuhali kobila niti pospravili stanovanj" * Niaem! ( Oowpa Oljra je začudeno *ko-m jrnila z rameni: VSAKEMU SVOJE (iz mowkovukega življenja) • — Kar nič vas ne razumem, go-tipu. Jan: pa vas ne! Čemu neki bi bilo vse to potrebno / Ni vredno, da bi človek govoril. — Gospa Nina je vzela iz torbice ogledalee in »i pričela .skrbnj prdrati nosek. Gospa Olga je med tem planila k petrolejki in jela vneto mešat: neko reč. ki je zavrela čez rob in se je hotela priamoditi. Trenutek pozneje sta obe znanki zopet sedeli druga poleg druge. <>be sta bili enako mladi in prikupni. Toda gospa Olga je utrujeno zapirala oči. ki so ji zardel? o«I vročine. Pot ji j«' lahno curljal po utrujenem obrazu. V nagliei se j" bila v rezala v prst na levi roki, ki je bil zdaj nerodno zavit v krvavečo ettnjico. A gospa Nina, kratki promenad ni obleki, napil Irana iu rdečelična, je bila v-»a zh-\ita v oblak parfema in >i je zadovoljno ogledavaLa z bleičeeimi. n.:ilee podčrtanimi očmi. manikira-ne in lakirane nohte. — Ifolila sem vas vprašati. Olga Aleksandrovna. kdaj pride vlak Ne vem t<«"no. ali ob poi-s"dmih ali o jkVlosmih ' — Točno o polosmih. Nikolaj mi je bil biroja vil. Torej bosta rez poldrugo uro že doma. Zdaj je ob šestih. No. na-v-e/.adnje imam še dovolj ča.sa. Hotela bi ju namreč presenetiti na kolodvoru. — Moj Boj;! Jaz pa res n» bom ur« gnila. Saj je že ob še-tili! — l'a z Bogom! Ne Ih>tu vas motila. Morebiti se bomo vsi skupaj za trenutek oglasili pri vas. Saj imamo do kolodvora samo pakt »rakov. — Le pridite! Zelo me bo veselilo. če bom videla vašega soproga ! toliko časa, da bi me pričakovala na kolodvoru. Gotipa Nina. ki se je koketno s;Iskala k soprogu, je ožgala gospodarja s pogledom : — Oh. ti moški! Toda jaz sem lahko priča, Nikolaj Vladimirovič. Potrdim vam. če hočete, da je vaša .soproga požrtvovalno napenja- ZA&tiižU tttM-BAM Pred kratkim se je v Angliji ponovno vzbudila »zahteva po nedeljskem počitku. Ob tej priliki so se prebivalci kakor tudi zakonodajalci ustavili na posebnostih angleške zakonodaje, ki je v marsikaterih točkah zastarela in ovira sodobno življenje državljanov. Toda tradicija, ki je te rcakone doslej držala. je Angležem sveta. Tendar je tu praktičnost Angležev večja kot lju-bezen do tradicij. Ko je bil pred dnevi poklican pred sodišče neki vrtnar s soč;v-jem. ki je svoje blago prodal naravnost trgovcu, ne da bi ga prej razstavil na trgu. so vsi vrtnarji la vse sile. da bi vam bila pripra- »vršali. da jih zakon ovira pro- \i!;i dostojen sprejem. Samo zara di tega vam ni mogla priti naproti. — Ne vem, o kakšnem spreje- dajanju. Drug slučaj : V Belafstu morajo biti izvestni kočijaži od H zvečer do 8 zjutraj pokriti, sicer ne v tem čaMi na cesto. Cel > mu govorite. Menim samo, da bi j sni0J° bila lahko prišla naproti, če «te1 "a.iveeji učenjaki-pravniki ne mo-lahko prišli vi! »re-'° vefipti na Pamet ogromnega Ninin mož je slastno povohal zrak: — .Joj, kako prijetno diši pri va>! Šele '».daj sem občutil, da Si-m lačen kakor volk. Hitro pojdi-va. Ninočka! Z Bogom. Nikolaj! — Kam pa hitiš.* Zakaj ne bi ostala pri nas.' Bomo skupaj ve-č« rjali. Nina Konstantinovna. lepo v;: s ] i rosi m! — Hvala lepa. a res ne vem. .. ]'a bodi tako. kakor hoče moj so-I rojj in gosprnl.... — Xe. ne. tako ne gre! Nikar ne dela.jva neprilik. Le pojdi-va. NinoT-ka! Nikolaj je utrujen po vožnji, in jaz.... tudi jaz se Ivuii rad po večerji v lege!. Ko sta sosta odšla, je Nikolai Vladimirovič sedel za miz^ in jm-no jjogl^lal žen«»: — Zakaj jima nisi prigovarjala, da bi bila ostala Rps ne vem zakaj si tako malo prijazna 1 I/girhila sva vedelo dmžbo! Lahko bi bili skupaj večerjali in potem šli na sprehod, takn pa se moram f^daj dolgo<"'asiti. Gospa Oljra je utrujeno pogle dala moža: — Pusti no. Kolječka! Tako rduta sem danes. Res ne ma-. ram nikamor od hiše. ! Nikolaj Vladimirovič je zmečkal p rtič in jezno odrinil krožnik: — No. hvala lepa za sprejem! Tri mesece nisem bil doma. zdel sem števila zakonov, ki so bili izdan: ~va vlade kraljice Ane. pa «o še danes v veljavi. — V mnogih krajih j»» prepovedano užgati žveplenke f,b stebrič cestne svetiljke. Istotako ni dovoljeno na |>r(»stpm stepati preprog. Tudi brezuspešna mirilev dveh razdraženih |»ov si> ka§mi.je in sicer tako. kakor če napišeš k"ji-go prepovedane vsebino. Take določbe, ki so že zda voh j preživele čas. so upravičen povr.u za pritožbe, češ, da je zakon kon -n i le »zoto. da državljane šeiti. ne p i da jih v vsakdanjem življenju o-vira. ZAKLAD INKOV Vrata so se zaprla. Urne roke gr.spe Olge so zopet pričele v na-gl;ci brzeti od likainika k ponvi in od samovarja k solati. I)ve uri pozneje .se je oglasilo pred vrati peketanje več nog. smeh ■veseli glajNoW. Gospa Olga je komaj utegnila odložiti predpa.snik in ie je bila v soprogoveiu objemu. — Zakaj i»a nisi prišla naproti. < djnnjka .* Nina Korita nt in ovna je bila na kolodvoru in št' cvetlic nama je bila prinesla! Le poglej, kako kra.sne potonke sem dobil. Gospa Olga je zamerila in lia-k.rmžila ustnice: Res nisem utegnila. da bi ti bila |>oletela naproti! Poglej, kako lepo sem vse popravila. Videl bes. da sem ti danes pripravila samih dobrih jedi. Še jorik pogoltnil. Njen mož se je nemarno ozrl |>o sobi: Res je vse čedno.... Pridni si.... A vendar bi bila lahko našla Znani francoski potovale«- Roger ("on rt evil le pripravlja novo ekspe-dieijo v ozemlje vzhodnih And. že tretjo med svojimi južnoamerišim« odpravami. Ekspedicija ima preeliana sem od dela kakor pe.S. I — No pa dobro! Pojdern sam! f Kaj imam od tega. da si utruje-j na ! Ali ne bi bila mogla najti pri- Imernejšega i gospod rad go-dvanajst tisoč frankov, gospod, — je začel voril z njim. b<> trnt< v<> takoj poskrbel, da Paul. bosta lahko govorila. Ali želi gospod po»"a- — Eli, saj ni šlo nikoli za službo, dragi kati v S«>*l"idovili zasebnih sobanah? moj. # j M a sea rot je odklonil. Paul je strašno prebledel. j — Saj se nama nikamor ne mudi. — je — Kako to, gospod. — je jecljal, — saj »^»vr.ril. počakava k*r v velikem salo-ste mi obljubili . j1111 z gospodovimi klijenti. .Je tam mnogo 1 ljudi t — Dober tueat dam. XI. Mladi Gaston de (»anelu ni brez vzroka presenečeno vzkliknil, ko je slišal, da slikar Andre sploh ne ve za damskega krojača Van Klopena. Mladi krojač je slovel skoraj po vsej Evropi. Van Klopen je bil Holandee. 1'rvotno se je bil naselil sredi rojstnega mesta, pa mu obrt ni šla. Preselil se je torej v Pariz, kjer mu je v začetku tudi slalba predla, pozneje se mu je pa sreča nasmehnila tako, da je postal v svoji stroki avtoriteta in da mu nobena konkurenca ni mogla do živega. Najodličnejše pariške dame so naročale pri njeni obleke. Ki torej čuda, da so mu ti uspehi zmešali glavo. Bil je dobro rej en, rdečih lic. nesramen, domišljav, einičen. Ženske, ki so hodile k njemu, so se mu eelo tako prilizovale, da so mu pripisovaQe duhovitost. Tn k temu možu je odšel Masearot s svojim varevaneeni po obedu v restavraciji. V veliki predsobi sta stala dva lakaja, ki sta spoštljivo vstala, čim sta zagledala Ma-searota. -— (»ospod Van Klopen je zaposlen baš z — Za dvanajst tisoč frankov, je-li ? Xe bojte se, dobite jih in še več. Ne sinete nn> pa zapustiti. Star sem. rodbine nimam, sina mi boste nadomestovali... Glejte, mislil sem — Imenitno, se vsaj dolgočasila ne bova. in ne da bi čakal na lakajev odgovor je na vas včeraj in v duhu sem Zasnoval vso Masearot odprl vrata v veliko sobo. kjer je vašo bodočnost. Siromašen je, sem si mislil, j,llei yai, Klopen čakalnico, in potisnil v toda. toda zakaj bi se ne oženil z bogato ne-j „j0 Paula. Salon je Paula tako presenetil, vesto, ki prinese ogromno premoženje one- da je v zadregi obstal. Toda Masearot ga mu, ki je znal razvneti njeno srce. ( e govo- je prjj^ po(i roko. ga posadil 11a divan in rim zdaj o bogati nevesti, storim to zato, ker eno poznam iu če bi se zavzel za to zadevo vaš prijatelj dr. Hortebize... Roza jt mu zašepetal na uho: — Držite se dobro, tristo vragov! Tamle lepo dekle, tisto o kateri govorim, pa jej 8^1 bf>Sata 1,ev<'sta- Na P" <>kliu- skoro tako le]x> ko Roza in povrhu še iz do-| Paul se je ozrl tja in zajedal je mlado bre hiše. izobraženo, duhovito. Ima dobre) dekle, sedeče s komomieo. Ni bila tako le-Zveze in če bi bil njen mož talentiran umetnik, pesnik ali skladatelj, bi lahko napravil sijajno karijtro. , pa. kakor je trdil Masearot, toda v njeni le- poti je bilo nekaj svežega, čudovitega. Bila je drobna, dražestna, na videz slabotna in Paul je bil ves srečen, kajti o vfcem tem te zelo zagorela. Njeiie poteze si,.or llis0 bilc. pravilne, pač so se jja lesketali njeni črni •lasje. Oči je imela temno modre. Njune oči so se srečale in oba sta se zdr- nekoč sam sanjal. — In ko sem začefl razmišljati, da ste nezakonski sin, sem preživljal v duhu cel ro- man. Pred letom 179:? so pripisovali vsakega nezakonskega otroka plemiču. Ali poznaj ZIli,a kot ^ J" -k prešinila električna iskra te svojega očeta? Ne. Kdo more trditi, da ni j Paul je očaran nepremično obstal. Zadrega bil eden najodličnejših francoskih plemiče v t mladega dekleta je bila pa tako velika, da in da ni imel petsto tisoč funtov rente? Mor-j je naglo okrenJla glavo, boječ se. da bi kdo da vas baš išče, da vam da svoje premoženje'; opazil, kako je zardela, iu ime. Ali bi hoteli postati vojvoda? Toda nikomur ni prršln na misel zam- — Gospod, — je jecljal Paul. Masearot se je zastaejafl. — To so zaenkrat samo domneve, — je dejal zamišljeno. Paul ni vedel, kaj naj si misli o tem. — Kaj torej zahtevate od mene. gospod t — je vprašal. — Zahtevam samo, da me brezpogojno-ubogate. — Saj vas bom, gospod. Todci bojim se, da se norčujete iz mene. Namesto odgovora je Masearot pozvonil Beaumarchefu, ki je takoj prišel. — Ostani tu, jaz gre*n k Van Klopenu. Potem se je obrnil k Paulu, rekoč: — Nikar se ne norčujte in še daues vam doprinesem dokaz, Obedovala bova skupaj v restavraciji. Moram se pomeniti z vami, potem pa... Obmolknil je, da hi p&sel oči na Paulovem presenečenju, potem je pa nadaljeval. —Potem vam pokažem dražestno dekle, ki sem jo vam izbral; vedeti moram, če vam bo všeč. mati se za njo. Samo Mascarot je vse videi. NADALJEVANJE SLEDI S I i I O D A" HEW YORK, MONDAY, OCTOBER 10, 1932 i ROKAH IZ trVUBUi KRUH \ 25 Za Glas Naroda priredil I. H. | (Nadaljevanje.) steče ter vleče za seboj svojo Otrok važno prikima, nato pa sestrico. Ljubček! Ali je imela kakega 1 jubčka! Samo dvakrat je poleti sla z Arturjem na izprehod. Enkrat sta bila v zoologičnem vrtu, enkrat pa na nekem vrtu na koncertu. Sedela sta tskupaj s kozarci piva na miai; Artur je položil samo roko na naslonjačo njenega stola Rdečica ji zalije lice; kot sunek ji je šlo skozi srce. Ali je bil Artur njen ljubček t Dolgo je še čula v svoji majhni postelji. Drugače je ležala kot klada in se ni ganila; pogonto zjutraj ni niti slišala ropotanja budilke. Nocoj pa ima gole roke stegnjene nad ?lavo ter vzdihuje in nenavadno tesno ji je pri srcu. Ko se ji zmedejo misli vidi v sanjah pred seboj Arturjevo podobo. Ne, svojega denarja ni mogla poslati domov; kdo naj bi plačal v nedeljo pijačo?! Toda kot v zamolki zmešnjavi ji šumi v ušesih: — Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji! Zopet je sedela v vaški šoli. Katehet je tolkel s palico po mili: — Še enkrat! Vsi bkupaj! Da ti bo dobro na zemlji —! I*restrašena se dvigne v postelji. Denar mora poslati domov, da bo dobro pjej in Arturju na zemlji! V sivem mraku poletne zve/xlnate noči zleze iz postelje ter se tplazi do košare. Z dna izvleče svoj zaklad, požvenkeče denar ter vsakega posebej vzame v roko. 0 V nedeljo zjutraj, predno je bila pošta za nedeljski počitek zaprta, nese denar. S tresočo roko *ra porine skozi okence poštnemu uradniku. Nato pa še dolgo stoji pred pošto. Ure ji na jok. Šei je in ž njim mirna gotovost tajnejra zavetja. Bila je ves čas žalostna; dokler se ob petih popoldne ne oglasi znani žvižg na dvorišču. Kavno je stala pred ogledalom v svoji *obi; skoro je pogoltnila bučko, ki ji je tiščala med zibmi; tako naglo je obrnila jrlavo k oknu. To je bilo njegovo znamenje! Nagio .si dene klobuk na glavo, vzame rokavice in solnčnik ter hiti po zadnjih stopnicah navzdol. Arthurja ni bilo več na dvorišču, toda tam na ulici, pri drugri .svetilki »stoji. Slamnik potisnjen do uše.s. s paličico pod pazduho, s cigareto v ustih — takoj ji stopi nasproti. Široke hlače so se mu elegantno opletale nog. — Artur! — Mina najprej zardi. nato prebledi. — Dober dan. Mina! — Ponudi ji roko in na njegovem prhtu vidi velik prstan. — Nov T — pa vpraša začudeno. — Nov, — ponovi mirno in se vendar postavi pred njo. kot bi ji hotel reči: — S^mo občuduj! Zdaj šele opazi Mina, kako lepo je bil oblečen. Svela obleka, katere še ni videla, rjavi čevlji, pod vratom mu je pihljala svetlo modra zidana kravata z belimi pikami, na prsih mu je visela urna verižica z različnimi obeski. Kot kak j-ospod! Od začudenja ji ostanejo usta zaprta. — (»o>pos,ki. kaj ne! — pravi i zatajenim pnnnr^nm in se s palico udari po hlačah. — Vse na upanje! Toda kaj pomaga; človek mora biti oblečen svojemu stanu primemo. <>d jutri naprej h«m pisal pri odvetniku dr. Žibt-rtu v Lovski ulici. Od začetka petinštirideset dinarjev na mearc; pozneje več. I>epa Avjrusta. ki se je iz naše ulice preselila tja. mi je preskrbela službo. Vesel sem. da enkrat najdem mir. In učil se bom tudi voziti kolo. — Imai srečo! — Mina veselo sklene roke in takoj nato začuti kot veliko zadoščenje, da jo tako fin gospod vzame * seboj. — Kam pa naj greva T — vpraša Mina srečna, toda nekoliko v radrejji. — Kam? — S palico maha po zraku. — Kamorkoli; kjer je zelo veselo. Danes se hočem veseliti. Veš. Mina. naj velja, kar hoče! In naenkrat ji leže nekaj težkega na dušo. — Nimam denarja,— pravi poltilio. Začudeno jo jn*gleda TMM LAXOK8T SLOVENS DAILY te 0. 0. JL Drzno ji stoji na glavi klobuk s celim vrtom cvetlic. Lasje niso imeli kodrov, samo na koncih so se nekoliko vihali navzgor. Njena črna volnena obleka ni bila primerna za ta letni čas, toda je bila njena najboljša. Kupila jo je pozimi. Tko črno obleko je vedno imela najrajši. Z lepimi dekleti, ki ko prihajale mimo. je ni bilo mogoče primerjati. Toda njena lica so bila rdeča, njena postava polna; zrast-!a je na zraku in solncu kot drevo; in njene oči, rjave odkritosrčne oči, so ga gledale s tihim občudovanjem. In to mu ugaja. Dobra volja se mu vrne. Kot pravi kavalir gre poleg nje in vrti palico. Roko steguje v zrak, da so mu prstan »veti v solncu. Naenkrat pridrvi neko s kolesom Pretresljivo krikne Mina. ko nenadoma zazvoni za njima zvonec. Kolesar se je ravno hotel ogniti, Mina pa skoči ravno na isto stran ter se močno zadeneta. Mina se zvali na kup peska, kolesar pa v velikem loku zleti s kolesa. Artur se peni od jeze. Alf ni mojrel bolj paziti? Počuti se kot vitez svoje .spremljevalke. Artur zmerja, koledar koine, Mina se trese — ali si bodo skočili v lase? Toda kolesar, ko vidi, da se kolo ni poškodovalo, odpelje dalje; Artur pa si potisne slamnik k potnega čela in držeč palico, kot bi se hotel stepsti, se smatra za zmagovalca. Mina se obesi na njegovo roko. — Pojdiva dalje, — ga prosi Mina, — pusti ga! Toda Artur se ne more tako naglo pomiriti. — Prekleti tepec! Osel! Nerodno teslo! (Naj samo še enkrat poskusi. Butelj! — Toda vendar povesi roko s palico. Obleko ji otepe peska in jo vpraša: — Ali si Ke kaj pobila? Hvaležno in zaupno mu stisne roko. — Prav nič. Galantno ji ponudi roko in Mina se je veselo oprime.'Cesar še nikdar nista storila, sta šla sedaj roko v roki. Pod mogočnimi drevesi drevoreda se bližata restavraciji. Glasna vojaška godba jima doni nasproti. Na vrtu sede gostje glavo ob jlavi. Miza p<»Ieg mize. stol poleg stola. Z dvignjenim vratom plava labudova samica z mladiči po bližnjem jezeru. Zapel iiva godba vabi mladino. Dekleta v svetlih oblekah se vrste na plesišču, mo dr.kasti dim cigar in cigaret se kroži v zrak. (Dalje prihodnjič.) AS D Ji FAY KOVAL, New York, N. T. AMERIŠKE POLITIČNE STRANKE (Nadaljevan je J Hamilton. Adams in Jov .so kot voditelji v Washingtonovi vladi or ganizirali boj proti republikancem, pod praporom federalne stranke. V tretjih predsedniških volitvah so se uspeli, tenia 1k>j j.- bila tako .strasten in opozicija tako močna, da so tVderalisti zmagali le s tremi glas*,-vi večine. Ni treba opisovati, kako umazani ae bili prvi politični boji. Jeffer«ona federalist i slikali kot zver. brc.^-\erea. tofmglavca in sploh ti. — pravi Mina tiho. — Danes sem | jih je bilo pod poklala domov. — Jok ji zaduši besede in komaj izgovori: — Vse! j kralja. Federalizem zamnogeni ih>- - Presneto! — Z nogo udari ob tla. Ko ji pogleda v njen ža- menil nič drugega kot tiranijo. Za-lostni obrai. se zasmeje. — llm. tudi jaz nimam nič. jhtevali so čimveč j o samostojnost zH Kot polit« kužka stojita na ulici. Solnee sije v vsej svoji kra- državo. Tako je v volitvah leta 1800 ti Iz botanične*« vrta prihaja vonj in šumenje zelenih dreves, zmapal Jefferson z ogromno veči-KHo oblečeno otroci v, skakali ob rokah starišev; lepo oblečena de-' no glasov. Aristokracija je bila pokata »o se ponosno obešala ob roke svojih ljubimcev. Odprti vozo- bita in na krmilo je prišla nova ▼i poulične železnice so drvili po ulici polni veselih ljudi v nai^'tab (demokratska) vla-oblekah Koles* so naglo drdrala v praznični popold? -ela kot ljudska vlada jiovsod nedeljski obrazi in oči. ki srd ise lesketale v nede1' iiu. I{e bila. kot bi bila polita .u. Nobenejra denarja! Z globokim vzdihom se spogledata. — Kaj zdaj? — reče tiho Mina. » Artur išče po žepih; po dolgem iskanju izvleče nekaj ter ji na dlani drži nasproti. — Tukaj imam nekaj drobiža. Ravno za dva kozarca piva. Tn te nekaj za na pit n ono Kar pojdiva v Tuškanec; do tam ni daleč in ne potrebujeva niti železnice. Veselo zažari Minin obraz Še vedno jrrc ž njo. četudi sama ni ma denarja. Vsa srečna mu prikima ter koraka velikih korakov po leg njega Zdaj sta bila zunaj, za zadnjimi hišami ulice. Nepregledna planjava se širi preti njima; nobenega travnika nobenega gozda. Prazna polja, že določena za zidanje, levo in des no. Veter se je igral s posameznimi bilkami. Nobenih cvetlic. Dcčk pa SO izpušča I i zmaje in ve*eb» kričali, kadar > poletni. toda ž. na je*cn opominjajoči zrak dvignil papirnatega zmaja. Matere >«» voail«. škripajoč* vozičke, očetje s«, nosili trudn« otroke Mlad. fantje in dekleta a plesaželjnimi očmi *e n^o zmeni! r a gladko cesto, temveč so levo in de*no ceste hodili čez kupe ka menja in peska. Od daleč, kjer jc na robu ravnine vstajal velik drevored, j. donela godba. In če« vse je solnee zlivalo svoj popolni sija;. Z nekim poaebnim. z veseljem prežetim obrazom gleda Mina a daljavo. Tako daleč zunaj še nista bila nikdar Z napetimi nosnica »t vdihava poljski zrak. kakoršnega že dolgo ni več dihala. Vednt urno kuhinjsko »oparo, plamen premoga in maščobni duh pomij . ♦ ***** n>n° src* ZdHo ~ * > d* > *2 tratah Oolniee. doma — in ž njim! Mogla bi zavriskati. Toda sran jo je. Skoči cea majhen kup eaka in pravi: — Tukaj je lepo! Tukaj naj vidim nebo! — D«, vidiš ga. ga a i i. tMknl^lK vendar vesel. Artur! - g. kkreno prosi. _ N iako eperen fiaj sva vendar skupaj I reče še vedno čmerni Artur. — toda druge- bodi uJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moC nfm papirju s platnenimi p rejci-bi --------------------------------- i'okrajni ročni zemljevidi: Ura v ska Banovina______n Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje --------------;.......M UuMJaaske ia maribonh« ofctaatl J« Pahorje. Koxjak____U CeUAa kotlina, fTpi<*J» oU««a-*o pooavjo--> driav, vel tU Mali Wool Virginia, Ohio, New lock -Otto, Now Yak — vaa- ki |w___ Naročilom je prnoiiti denar, bo list v gotovini. Money order ah >oitne znamke po 1 ali 2 centa. C* loftljete gotovino, rekomandlrajte Aiamo. Knjige pošiljamo pottnine prank -GLAS NARODA" si« w. it XI ToiJa tudi republikanci hrati) niso imeli jMmselme .sreče s svojimi načeli, da jih udejstvijo v z:«kj>odar fk.' je Unija narodova la in zašla v nove dolgove. Nova vlada je ni'>-rala torej vsaj do neke mere spre-j"ti Hamiltonova načela za gospodarsko |»olitiko. K'> je leta 1811 po-t kel 2t)-letni jm^lovni rok 1". S. ta"like. nova vlada .sicer ni hotela \«*č obnoviti |K»»lovnice in tako je banka enostavno prenehala. 1'osej je prešel v r »ke privatnih bank. ki so lahko i/jtih od strj.ni levice se je vendar uMaim-v;!a druga I*. S. banka. Odpora pa j*1 bilo toliko, da se je razbila tudi republikanska stranka in banka j * propadla. Nova vlada je odpravila tudi vse d:rektne davke, katere so bili vpeljali federalisti. Po vojni leta lKVJ je bila prisiljena davke sjiet vj>eljati. Prva delita političnih strank vi Ameriki torej predstavlja boj med j aristokracijo in med ljudstvom aii demokrati, ki >o se takrat zva i republikanci. Končala je v popolnem razpadu federalne stranke leta 1816 in končnem polomu republikancev. Slednji, ki so vladali 28 let. pa so postili nekatera načela, ki so važna za Ameriko. — Predvsem so odpravili stare ceremonije. Po revoluciji, kot znano. ontalo v Ameriki precej torijev n raznih angleških aristokratov. o izumrli. Za nič -e ameriški bogataši pod prvima Ivema ameriškima predsednikoma ■t»so zanimali toliko kot so predsed r.iške dvorne plese, gosposko eti-seto in bliščeče sprejeme. Jeffei-štrn je s svojo farmersko vlado vse .o odpravil. Bil je preprost človek, il je šel peš k svojemu ustoličiti ju. Potegoval se je za versko in politično svobodo za vse ljudi in a premoč civilne' nad vojno oblastjo. Pod njim je bil zloglasni Sedition Act takoj odpravljen in ni prišel več v rabo, dokler niso nastali spori radi suženjstva. Glavna POZIV ——•• NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jfm opomine prosimo, da po možnosti takoj po ravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogo če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA' POTOVANJE dt^ega pod njegovo in njegovih pristašev vlado pa je bila z ozi-iom na zvezna sodišča. Kot demokrati niso mogli pristati na to. di 'u skupina sodnikov smela r.vr«s"i zakone, katera sprejme večina ljudskih »zastopnikov. Ta odpor proti s.k!iščem je bil poostren radi dejstva. (la so bili vrhovni zvezni sodniki federalisti. katere je imenovala prejšnja vlada. S temi s1 •Fefferson ni nikdar sporazumel. Z •leffersonom je tudi prišlo v na-nulo, da noben predsednik ni izvoljen več kot dvakrat. To je sicer vpeljal že Washington, toda kakor tolmači Heard, on se ni odpovedal kandidaturi v tretjič radi kakesra načela, temveč ker je bil truden ( d dolgoletne službe za domovino. Tudi Jefferson, ko je potekla njegova druga predsedniška doba. i-liil ž«1 "precej izmučen, vendar pa je 7. izjavami leta 1 KOS vpeljal to kot nekak ameriški ustavni običaj. NatJal je fan je sled 1.1 V JUGOSLAVIJO Preko Havrt Na Hitrem Ekspresnem ParniKu ILE DE FRANCE L'0. O K TO UR A CHAMPLAIN J. Novembra — 26. Novembra PARIS 11. Novembra — 'J. Decembra NIZKE CENE DO VSEII DELOV JLGOSLAVIJE Za pojasnila in potna nate vpra-iajta mi« pooblaiCena agant« tlrerieK navaja v to svrho ono družino, kjer je poglavar tujerodec brez ozira na t<». kj»*r jso nc žena ali o-troei ro»lili. Dne 1. aprila je bilo v Združenih državah 2D.!H)4.bki poglavar je bil turod»*n. v bil tujfrodeč. Ostali odstotki se nanašajo na črnce in drutra plemena. Izmed vseh teh ameriških družin Wt.^/t je živelo v lastni hiši. Tujerodnih druž.in j»- bil<» .1.7:t«>.4!»l. od katnrih 2.!»o nas brezplačni vozni red za v se najbolj** pa mike. Ah CENA DR. KERNOYEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOMt Ri*oe umi $2.— Naročite gm pri KNJIGARNI 'GLAS NARObA 216 West 18th Street New York Cll) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. !8th Street New York, N. Y. 1 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN SHIPPING NEWS 12. oktobra: K u ropa v Bremen VULCANIA v Tmt Anuitania v Cherbourg 13. oktobra: Uiimliurg Hamburg 14. oktobra: JlajeKlii: v Cherbourg 15. oktokra: Ufa)ett<> v Ilavr« C»ntf lirande v f;<>nna Volendam v liuulocne »ur Aler 18. oktobra: Leviathan v Ch»rU)Urg Iti lliom« i 19. oktobra: l:»-x v (j» noa I^'reriRiiria' v Cherbourg 20. oktotra: He ti«- Kranrr v Havre Hj»"n»-n v Hn-tni-n [»euliMlil.tnd v Hamburg 21. oktobra: Hom»-rii- v Cherbourg St. I^uJji v Hamburg 22. oktobra: Augu*tun v Grnnti FJ tterd.im v It».u|..gr.f> »ur M#r Yeeriflam v Bouli .(tup »ur Mer 27. oktobra: New V.irk v Hamburg Oem-r.il von Steuben v Ilremen 26 oktobra: t»lymi>i< v Cherbourg 29. oktobra: SATI KNIA v Trst Euroi>a v Urem>-n 2. Novembra: It« ima v ilrpm )ianh;iit:in v Havre Albert Itallin v Cherbourg 3. novembra; I »rešilen v FJremen 4. novembra: Maj-jiif v r*h«-rl>»»ur(t I r» .hj\iI v IIavr»» Htalemlan v It'rtiU>fcne mur M«»r Anuitania v Chebourg 5. novembra: ''tiamplin v tlavr« l:e* v < i tj tu m J novembra: I i «-k v Havr* Mjmlnire v Cherbourg novembra: B»-riin v |!orn*n 11. novembra: llomerii' v Cherbourg Kremen v foremen I'ariit v Havre 12 novembra: C' nre 'JrunfJe v r;»nt(i VoUnrt.-nn v Roulr.gne »ur U*r '5. novembra: I-ev.^fhari v Cherbourg In F*rem»r 13 novembra: Vulf-ania v Trst I »eulschland v Cherbourg ' 8 ni»»mbn: '►lymi'b' v cf *>rb »urg K»r»|isi v l;r«-men novembra: Conte fit Sav»ia v '»eno* 21. novembra: S' Ijoui» v «"herl»oiirg I're.s Harding v Havre 24. novembra: f Cen \or» Hteul»eii v Br»m»n 25. novembra: I> r»nB,iri4 v Cherbourg 26. novembra: champlain v Havre AiiKu*tu» V OTOS .N'ajestic v Cherbourg 23. novembra: Kremen v Ilremen 30. novembra: New York v Cherbourg Manhaltan v Havre Statendam v Bouloane »ur Mer 1. decembra: He* v Oenoa StuMKurt v Ilremen 2. decembra: Homeric v Cherbourg » 6. decembra: Katurnia v Trat 7. decembra: Kuropa v Bremen ITes. Roosevelt v Havre 8. decembra: Berlin v Brem-n 9. decembra: PA KIS (BOŽIČNI I2LET) Ilavr« Albert Ballin * Cherbourg Olympic v Cherbourg 10. decembra: Koma v Genoa 13. decembra: Ha.nburg v Cherbourg 14. decembra: Maje*ti<" v Cherbourg lter»-nsarla v ChrrlKmrj 15. decembra: Conte di Sa\oia v Gen >a Bremen Leviathan v Cherbourg »n Brem#n 21. decembra: Pres 11 Aj-ti i n g v Ha\-re I«eut.«chland v Cherbourg 22. decembra: T>re»den v Bremen 23. decembra: Cham pa in »• Havre Homerir v Cherbourg 27. Cecembra: Kur«/pa v Bremen 23. decembra: New York v Cherbourg Manhattan v Havre 30. decembra: Olympic v Cherbourg