GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1923'24 > \ Vi ŠTEVILKA’ 24 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI n n K05TH UUKR5ID0UIC LIUBL^RDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina modnih čeuljeu in usnjatih izčelkou: = Listnice - Damske torbice — Potoualni usnjati predmeti i. čr. j] Samoprodaja in zaloga izčelfcou touarne ,,PETOUIR“, č. č. ^ BEOGRAD Dionička glav. .. Din 60,000.000 Rezerva......... Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Cavtat, Ce'je, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevale, Sarajevo, Split, Šibeni«, Tržič, Zagreb, Atnerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State j Bank, Cortland Street 82, New-York ^ City, Banco YugosIavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. m MMII o m isfisiflji o m Kd]i$fii o o 11» o m mmmu o c{«i ?jcf:Kr:i mmsmmm Najfinejša svetlobna telesa — za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd, edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje „VESTA“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 8. aprila Othello ■ Red E Sreda, 9. n Cezar in Kleopatra . Red A Četrtek, 10. » Zaprto. Petek, 11. Kamela skozi uho šivanke . Red B Sobota, 12. Ana Karenina. Premiera . . . Izven Nedelja, 13. v Ana Karenina Ponedeljek, 14. Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 8. aprila Faust............................Red F Sreda, 9. „ Možiček. Začetek ob 8..............Red C Četrtek, 10. „ Modna revija.......................Izven Petek, 11. „ Traviata. Gostovanje ge Wesel- Polle iz Zagreba in tenorista Alfonza Waisarja iz Prage . . Red D Sobota, 12. „ Manon Lescaut......................Red A Nedelja, 13. „ Sevilski brivec. Gostovanje ge Wesel-Polla iz Zagreba in tenorista Alfonza Waisarja iz Prage Izven Ponedeljek, 14. „ Modna revija ......................Izven Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se I B V I največja zaloga oblek na J. Maček Aleksandrovi cesti tvrdka Ua IVIUUUI1 samost. 12 Papirna trgovina Fin'/>ismenipaPirvkartonu in m„- _ „ pah, umetniške razglednice, vedno Ivan Gajsek nove, fini notezi, poezije, albumi. Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. Fina galanterija. Začetek ob 8. Konec krog pol 12. OTHELLO. Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Beneški dož.....................................‘. g. Lipah Brabantio, senator................................g. Skrbinšek Prvi senator......................................g. Medven Drugi senator.....................................g. Sancin Graziano, Brabantijev brat........................g. Cesar Lodovico, Brabantijev sorodnik....................g. Drenovec Othello, plemenit zamorec v beneški službi . g. Putjata Cassio, njegov pobočnik...........................g. Kralj Jago, njegov praporščak...........................g. Rogoz Roderigo, beneški plemič..........................g. Gregorin Montano, namestnik na Cipru.......................g. Peček Desdemona, Brabantijeva hči, Othellova žena ga Marija Vera Emilija, Jagova žena..............................ga Juvanova Bianca, Casijeva ljubica..........................gna M. Danilova Glasnik...........................................g. Terčič Plemiči, vojaki, senatorji, godci. Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g. Balatka. Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza. yTK^ n f>ls priporoča najmodernejše obdelane kožuho-• W UHCft. vine, kakor tudi barvanje lisičjih in drugih j JJJjB f JAMA kož; športne čepice in moške klobuke. J J Sprejema vsakovrstno kožuhovino čez Sv. Petra cesta 19 poletje v shrambo in v popravilo. - 2 - Začetek ob 8. Konec po 11. Cezar in Kleopatra. Historična komedija v petih dejanjih (osmih slikah). Spisal Bernard Shaw. Prevel O. Župančič. Režiser: O. ŠEST. Cezar............................................g. Putjata Kleopatra........................................ga Nablocka Ptolomej, nje desetletni brat....................gna Gorjupova Rufio, rimski poveljnik..........................g. Skrbinšek Britannus, cesarjev tajnik.......................g. Peček Pothinus, Ptolomejev varuh.......................g. Lipah Theodotus, Ptolomejev vzgojitelj.................g. Terčič Achillas, vojskovodja............................g. Kurent Ftatateeta, Kleopatrina dvornica.................ga Marija Vera Apollodorus, Sicilec.............................g. Drenovec Belzanor, poveljnik Kleopatrine telesne straže g. Cesar Bel Affris, čuvar v templju......................g. Medven Perzijec, iz Kleopatrine telesne straže ... g. Plut Lucius Septimius, tribun.........................g. Gregorin Charmian, 1 (..............gna Ježkova Iras, J Kleopatrini sužnji ^.....................gna jUVanova Harfinistka......................................gna Slavčeva Star godbenik....................................g. Smerkolj Prvi uradnik.....................................g. Kumar Drugi uradnik....................................g. Markič Ranjeni vojak....................................g. Kumar Major Domus......................................g. Medven Centurio.........................................g. Sancin Nubijec ........................................g. Jerman Stražniki, Rimljani, sužnji, Ptolomejevo spremstvo. Godi se v Egiptu 48. in 47. leta pred Kristom. Po tretji, peti, sedmi sliki daljše pavze. Godbo zložil kapelnik Balatka. 1. slika. Dvorišče pred Kleopatrino palačo. 2. slika. Puščava s sfingo. 3. slika. Dvorana v Kleopatrini palači. 4. slika. Dvorana v Aleksandriji. 5. slika. Na pomolu. 6. slika. Budoar Kleopatre. 7. slika. Na strehi palače. 8. slika. Esplanada pred palačo. — 3 — Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Kamela skozi uho šivanke. Veseloigra v treh dejanjih. Češko spisal F. Langer, prevel O. Š. Režiser: ZV. ROGOZ. Peštova.............................................ga Juvanova Pesta...............................................g. Šest Zuzka.......................................... ga Rogozova Joe Vilim, veletrgovec..............................g. Skrbinšek Alan Vilim, njegov sin..........................g. Rogoz Bezchyba, bančni ravnatelj..........................g. Lipah Andrejs, svetnik....................................g. Gregorin Dama................................................ga Wintrova Gospodična..........................................gna Ježkova Sluga...............................................g. Sancin Fantič..............................................g. Tavčar Razdobji med dejanji trajata po tri mesece. Čas: sedanjost. Salon .za da m e in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledališl-citi lasulj in potrebščin V. BEŠTER ATELJE „HEL10S“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 (jRicflR & MEjflc r»=_: LJUBLJANA, ŠEIENBURGOUA U[ICfl 3 KNAFLJEVE ULICE- Začetek ob 8. uri Konec ob 11. ANA KARENINA. Štiri dejanja dramatičnih slik. Po Tolstojevem romanu priredil za oder Boris Putjata. Prevel J. Vidmar. Recitira: ga MARIJA VERA. Režiser: B. PUTJATA. Čitalka ga Marija Vera Ana Karenina Karenin, njen soprog Serjoža, njihov sin Stiva, gospejin brat Dolly, bratova soproga .... ga Wintrova Matvej, njihov sluga Njihova pestunja Grof Vronski Grofica Vronska, njegova mati . Betsi kneginja Tverska Kneginja Mehka Žena poslanika Prijateljica Ane Diplomat Lidija Ivanovna Levin Kitty knežnja Ščerbatska .... Postajenačelnik Zdravnik Lakaj, vratar, učitelj, sobarica, podstrešček, dama, kavalir, otroci, prikazen muzika. Dejanje se godi v Peterburgu in v Moskvi. Ant. Krisper trgovina oo Prešernova uiica št. 9 OJ <+- c o največja konf ekci j ska t r go v i n a — Mojstrsko krojena damska in moška oblačila EN GROS EN DETAIL CD EX> ■C c» KIRURGI J A-ORTOPEDI JA bandaže, obvezila in pasovi za dame, razni zdravstveni izpiralni Brušenje aparati, varnostni gumi-izdelki Nikljanje BESEDNIK IN DRUG, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 Telefon št. 4-39 Telefon št. 439 Začetek ob pol 8. Konec ob 11. SEVILSKI BRIVEC. Opera-buffo v dveh dejanjih. Besedilo spisal Cesare Sterbini. Vglasbil G. Rossini. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: VASILIJ SEVASTJANOV. Grof Almaviva............................ g. A. VVaisar k. g. Bartolo, doktor medicine in varuh Rosine ..............................g. Zupan Rosina..................................ga Wesel-Polla k. g. Figaro, brivec............................g. Popov - dr. Rigo Basilio, učitelj glasbe...................g. Betetto Fiorello, služabnik grofa Almavive . . g. Pugelj Berta, služabnica Bartola...............ga Smolenska I. sluga Bartola..........................g. Banovec II. „ „ g. Pugelj Notar, častnik, vojaki in muzikantje. Dejanje se vrši v Sevili v 17. stoletju. — Prva vprizoritev v Rimu v „Teatro Argentina11 5. februarja 1816. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Vsebina: Dr. Bartolo, postarn, ohol, nezaupen, lakomen mož, ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V petju jo poučuje Basilio, intriganten in pod* kupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof Almaviva, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži Figara, spretnega, podjetnega, preme* tenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve, ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Figarovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt. V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda po* stane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se vda trditvi, da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici, in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Alma« viva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom. — 12 - Ana Karenina. „Še vedno sem tista, ki sem bila ... Toda v meni je še neka druga, ki se je bojim; ona je vzljubila onega in je hotela sovražiti tebe in ni mogla pozabiti tiste, ki je bila prej. Jaz nisem tista. Sedaj sem prava, sedaj sem vsa. Sedaj umiram . . Te besede na smrt bolne Karenine skrivajo v sebi notranji vozel njene tragedije. Trije njeni obrazi se prikazujejo iz teh vročičnih besed: dva, ki se med seboj borita, in tretji, ki oba v sebi nosi in strinja. Prvi obraz Karenine je njena podoba do znanja z Vronskim. Vzgojena od skrbne, preračunljive sorodnice, se v provinci seznani s Kareninom in se po tetinem prizadevanju poroči z njim brez vsake misli o primernosti, oziroma neprimernosti tega koraka. S tem se preseli v njegov svet, v svet najboljše peterburške družbe. Življenje in mišljenje tega sveta postane njeno mišljenje in življenje. Praznost, konvencijonalnost, spodobnost, površnost, v razmerju do moža — hladnost, to je njena podoba do usodnega srečanja z Vronskim. Vendar ta podoba še ni popolna; Ana je nekako trudna tega življenja. Zdi se mirna, toda je — nezadoščena; nekaj v nji se lahko vsak trenutek vname in vzplapola. Ta notranja napetost je negativna oblika njenega drugega obraza — njene resnične narave. Svojo pozitivno obliko zadobi drugi obraz v ljubezni do Vronskega. Pri srečanju z njim se Ana šele prebudi in zave. Vsa njena globoka čustvenost se predrami. Ta njena prava narava je, ki hoče zasovražiti Karenina (ki jo je nehote zatiral), toda ne more pozabiti tiste, ki je bila. Njena čuvstve-nost sedaj ne more priznati dolžnosti, ki si jih je Ana naložila, preden jih je razumela. Razumljivo je, da njena narava lahko odvrže tisto prejšnjo Ano, ki se je kakor tenka plast nabrala preko nje v življenju fine družbe in pod vplivom suhoparno religijoznega Karenina. Toda nova Ana vseeno ne more pozabiti tiste, ki je bila prej. Ne more pozabiti tistega miru, ki ga je imela sama v sebi in ne more pozabiti uverjenosti, s katero je živela prej. In ne more pozabiti dolžnosti, ki jih je prevzela ona prejšnja. Miru ni več, oglaša se zavest VELIKA IZBERA MOŠKE IN DEŠKE KONFEKCIJE JOS. ROJINA, LJUBLJANA PRVOVRSTNI KROJI LASTNA IZDELAVA Hotel „SOČA“, Ljubljana Lastnik K. POTOČNIK, Sv. Petra cesta 5 Telefon št. 531 Telefon št. 531 — 13 — krivde, ki prikliče zopet trdovratno zanikanje in sovraštvo do Kare-nina. Ali tudi to sovraštvo je tako nestrpno, da moraš slutiti za njim dvom. Ni je nobene razrešitve, ni ga miru. Naenkrat pa pride v vso to njeno raztrganost smrtna bolezen. In smrt mahoma razreši vse. Ana pripozna svojo krivdo, jo obžaluje, obtoži mesto Karenina sebe in se spravi ž njim. Toda smrt gre le mimo nje. Cim se jame vračati v življenje, se prične razraščati v nji njena narava, življenje zahteva drugačne razrešitve kot smrt; ker je Ana ne najde, se vse vrne v stari tir. Smrtna bolezen je bila poslednji opomin, kažipot, v kateri smeri naj bi razrešitev iskala. Ali Ana je ne najde; izroči se zopet svoji čuvstvenosti — in od tega trenutka ni več poti nazaj. Po kratki sreči z Vronskim, pride med njima do nesoglasja, v njem čuvstvo vezanosti, utesnjenost, pri nji užaljenost in ljubosumnost. Življenje jo vodi v vedno večji mrak, dokler se ne odloči za poslednje tragično dejanje. Za motto Anine povesti je Tolstoj napisal besede sv. pisma: ..Maščevanje je moje, jaz poplačujem.“ Te besede imajo svoj globok pomen in namen. Tolstoj je preiskal Anino dušo do skrajnih podrobnosti ; vse skrito in podzavestno je dvignil iz mraka življenskih globin. In vendar krivde — ni našel. Krivda je skrita in nevidna tudi zanj. V Aninem razpoloženju med smrtno boleznijo je sicer pokazal smer, v kateri se nahaja razrešitev, pokazal je, da bi bilo treba s zatajevanjem samega sebe v življenju doseči tisto razpoloženje, ki ga je med boleznijo ustvarila pričujočnost smrti. Ali pokazal je tudi nujnost in neizogibnost, po katerima je Ana morala izbrati pot, ki jo je izbrala. Zato mu ne preostane drugega — kakor sploh človeku v vprašanju krivde ne preostane drugega — kot pokazati na Tistega, ki je plačnik vsem. To je glavna misel romana. Izza te pa stopa kakor njena večna senca še globja — ne misel — samo vprašanje. Kje. je Anina krivda? V tem, da se je izročila svoji naravi, ali v tem, da je z vstopom v zakon vstopila v življenje, ki je njeni naravi protivno, da je vstopila v to življenje še tedaj, ko svoje narave še ni poznala in ko niti mogla ni razumeti, kaj je storila? Ce je to, drugo, res, ali je to potem krivda? In ali ni tako z večino človeških prestopkov zoper zakon? Ali je iskati krivdo še globlje v preteklosti? V kateri preteklosti? Kaj je tedaj krivda? Greh? Kaj kazen? Josip Vidmar. MODNI SALON DAMSKIH KLOBUKOV ANGELA PEKOLJ 'ALEKSANDROVA CESTA 12 == se priporoča velecenjenim damam - Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo - 14 — G. EYSOLDT (Iz nemščine prevel C.). Kako dela Reinhardt z igralcem? Predpoldne. Skušnja pričenja. Iz dnevne svetlobe v prašni so-mrak teatra. Tipanje po temnih parketnih vrstah, roka išče ob bla-zinastih stolih. Oči so slepe od teme. Pozornica spredaj svetlejši izrezek v modrikasto-motnem blesku. Skozi viseče sofite seva v bledih žarkih dnevna luč. Pozorišče je prazno — ob strani sloni nekaj neskladnih kulis. Ta praznota pozorišča! Ta čistost! Igralcu sega v srce. Kot nedotaknjeno platno, razpeto za slikarja. Igralci prihajajo drug za drugim. Počasi, čemerno, polzaspano. Zakrknjenost v licih. Razpoloženje varčevanja. Popolna pritajenost. Reinhardtova postava in obraz se izvijeta pred prvim parketom iz teme. Od zgoraj mežikajo po njem igralci. Vznemirja jih znotraj — na zunaj so videti mirni. Zmes bojaželjnosti in nemira je v njih. Reinhardt ima v rokah svojo knjigo. Njegovo lice ne kaže najmanjšega zanimanja. Jutro potiska vse te večernjake mukoma pred seboj. Domišljija poseda čisto nepremična. Zavedamo se, da jo je treba oživeti. Bojimo se. Treba je najsilnejše odločnosti. Kar pridobimo na skušnji v treznosti dneva, zaživi dvojno v razburjenosti večera. Umetna luč, ki pozorišče za silo obseva, ne nadomešča večernega občutja, dnevni žarki sekajo vmes. In vendar, ta sovražnost jutranje svetlobe, ki povsod udira k razumu in deli v kose notranjega življenja, izzove končno kot kontrast. Reinhardt nas vzdrami iz prve dremavice. Oklevaje pričnemo. Plaho. Prisluškujemo vase. Naš glas nam je tuj. Kar nas vzbudi zvok, znan zvok našega lastnega glasu. Melodija plaho zapolje. Reinhardtov pogled odmeva z bleskom zanimanja. Tiho vrže v govor poudarek, kakor se prebujajočega le tiho pokliče. Njegovi pogledi se vedno trdovratnejše upirajo v igralca — zganemo se. Zopet notranji zastoj. Reinhardt vzame svojo knjigo, mi poslušamo. Lastno oviranje notranjega toka občutimo kot sramoto. Raztiranje. Ne prepričujemo se. Trpimo. Reinhardt odjenja, pozornost mu navidezno Prvi, najstarejSi specialni stro- DRSCTOM P DDIHHI kovno-tehnični atelj'6 za črko- HKlA I MM flf nKiyrl i| slikarstvo se najtopleje priporoča za slikanje napisov na sleklo, LJUBLJANA kovine, les, zid itd, Aleksandrova cesta I Telefon 908 Modna krojačnica za dame in gospode I. SUŠNIK se je preselila iz Sv. Petra ceste št. 16 V ŠELENBURGOVO ULICO ŠT. 1 - 15 - odneha, samo, da pridobimo časa, da se izmotamo iz zadrege. Prizanaša nam. — In ko ujame v nas glas vzhičenja, ga neizprosno drži, ga ne izpusti, povratka ne dovoli. Muči nas, priganja, osvobodi nas vsega oklevanja. Ponavlja. Se enkrat poprimemo uzdo — na-pnemo in popustimo, dokler ne spoznamo skoka. Ko smo razgreti, se vse ovire stope. Ritem zanosa in pojemanja zapolje. Reinhardt ga ujame in ga vije. Vdajamo se igri. Začutimo soigralca, njegov obraz, njegov pogled, njegove roke, njegov stas, njegovo dvorjenje in njegovo nasprotstvo, njegove nade in njegove spore. Reinhardt spaja glasove, trga distance — vzdrži nas v navdušenju, meče v sinkope. Izmučen sede igralec v ozadju odra na stol ali kuliso, trudeč se, da ukroti notranjo pobuno, da je ne oddaja nezmiselni konstelaciji za kulisami izven pesnitve. Poteze se izravnajo. Obvladanje prevzame igralca, dokler ne stopi zopet na oder, ko se osvobojen razigra ali v čistih intervalih črta lahek korak besede. Reinhardt ima svojo knjigo. Mi svoje vloge. Vsak je prinesel svoje seboj, kar je predelal, se naučil in kar sedaj vestno prenaša v rokah. In knjiga in vloge in misli se spajajo v tokih objemajočih se čuvstev; novih znakov jim daje kri. Črka in misel postaneta čuv-stvo — čuvstvo postane notranji pojav „Posebni sok“ pogrezne tudi nas v morje sanj! — Lepe in žive so sanje na praznem platnu pozornice! Iz morfijata vzburjenj vzbrstijo nove dimenzije vesoljstva. Stremimo za vživetjem, pritegnemo realitete. Negotova stopala iščejo tal. Pridružijo nam mize in stole, stopnice in steno, obdajajo nas barve. V njih mora oživeti naša sila. Ogrevamo mrtve reči. Ograja stopnic nam proži eno samo edino kretnjo, ki pojasni naš ponos ali našo žalost. Stol vabi naša omahujoča kolena, okno nam čara ljubezen na ustna. Veter, drevesa govore. Stvaritev se nemirno pritare, se v nas izlije in nas oblikuje. Vse, kar na pozornici ni oživljeno po nas igralcih, izgubi pravico tamkajšnjega obstoja. Rekviziter gre po prstih k Reinhardtu in ga vpraša: „Rdeča preproga igra vendar z nami?“ To vprašanje razodeva zmisel teatra. Specialna trgouina damskega in moškega sufcna Zalaga belega blaga "JOSIP c. IZ Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunaiska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje — 16 — Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. Kavarna, slaščičarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari trg št. 251 TRGOVSIC/i BftNKA, D. D. LJlilBE.JfSNn, ŠIE!LlERIB5JlireiQ4JVra OIL. D IZVRŠlflJE VSiE BflNČME TtRTOMS^KCBJC N/SJBCUIILRNTNI: JE „Orient“, družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO POVŠE uglaševalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 • B L L mednarodna transportna ln komisijska družba z o. z. ■ ■ Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31 — Marmor, Rakek, Jesenioe N aalor mm br noj a tke: „Adrijw*pedu — Tekoči r»runi: Zadružna gospodarska banka — Interni banaki telefon it. 7*1 Mednarodni transporti — Prevoz vsakovrstne robe — Vskladličanje robe — Komisija — Carinsko pcsrednlfttvo — Transportno osiguranje — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in zve/e v vseh večjih trgovskih oentrih tu/emstva in Inozemstva Založna knjigarna Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg dzra„ib". Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. J6 I HteijANA ♦ MElTNItTCC^*^ /AOONA.+ TUGOVINA* Zx\+D A ME H N * G€51> C C C •* Urejuje Fran Lipah — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.