Postnimi platani) v gotovini.
Leto. VII, St. 46. V IlublJani, v sredo 28. februarja 1923. Posam. St. 1 Din.
IflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Iz Mednarodnega urada za delo.
Začetkom tega meseca se je vršila v Ženevi 17. seja upravnega sveta Mednarodnega urada za delo. ki je trajala 4 dni. Po nekaterih točkah, ki so za delavstvo man,še važnosti, se ie spravil upravni svet na točke, ki bi naj služile za pro-Sram mednarodne konference dela v mesecu oktobru letošnjega leta v Ženevi.
Med glavnimi vprašanji, ki se bo konferenca žnjimi bavila, so sledeča: uporaba prostega časa ki ga ima delavstvo, enakost v postopanju z istonarodnhn in drugonarodnim delavstvom glede na nezgodno podporo, obče smernice za inšpekcije dela, možnost nedeljskega prekinjena dela za 24 ur v steki., kjer se nepretrgano delo smatra kot neobhodno. Vprašanje nočnega dela v pekarnah se bo nanovo obravnavalo na prihodnji seji upravnega sveta, ki se bo vršila 10. aprila.
Na seji je zbudilo obče zadovoljstvo poročilo ravnatelja Mednarodnega urada Alberta Thomasa o njegovem potovanju Po Ameriki, kjer so industrijske zbornice in Zveza ameriških delavcev (American federation of Labor) javno manifestirale '2a urad in obljubile poiskati sredstva za Pridruženje njegovemu delu.
Izvrševalni odbor Mednarodnega ^druženja za pobijanje nezaposlenosti, ki ie pred dvema mesecema nanovo začel .svoje delo, bo na letošnjem mednarodnem zborovanju za socialno -politiko skušal vprašanje nezaposlenosti spraviti na dnevni red. Odbor poleg tega poziva svoje odseke po vsem svetu na krepko propagando za sprejem dogovora o nezaposlenosti in zaposlovan u delavstva, kakor ga je sprejela mednarod. konferenca dela v Wash'ingtonu (1919.) in v Genovi (1920.) Svojim odsekom naroča nadalje še sodelovanje z Mednarodnim uradom v vprašanju izseljevanja in nezaposlenosti.
*
K temu poročilu o seji upravnega Sveta Mednarodnega urada je potrebno *jekaj komentarja. Mednarodni urad za Jlo. ki jm;a svoi sedež v švicarski Ženevi ie nekak mednarodni parlament, čigar Juvanje obsega samo socialno politiko vnetna splošne smernice za socialno po-, 'ko. kakor bi se naj po n>ih ravnale vse ■JžaVe. Ker je Mednarodni urad v rokah Veze narodov, torej napol čisto buržo-napol buržoazno-humane ustanove, ms *a?no’ da njegovo delo nima tistega ‘“Peha, kakor bi ga imelo, če bi razredna Proletarska misel imela nanj večji upliv, j , 0 ga ima. Da ga nima, je seveda kriv oiavski razred sam, ki svoje moči po nepotrebnem cepi v iskanju brezplodnih
idealov in tako prepušča svojim kapitalističnim vladam skoro proste roke pri odločanju v ustanovah, ki so namenjene njegovemu prospevanju. Zato se drugače pametni sklepi Mednarodnega urada ne uvažujejo prav mnogo v kapitalističnih državah, čemur je najlepši dokaz osemurni dc a , niik. ki mora danes delavstvo zanj povsod voditi borbo na življenje in smrt ker si ga ori svod h cepitvah ni znalo dovolj obvarovati. Tam, kjer ni prave zaslombe v organizacijah onih slojev, ki so direktno interesirani, tam seveda noben idealizem nič ne koristi, posebno če ie tistemu idealizmu, kakor smo rekli, pomešana polovica podjetniških interesov.' V takšnih razmerah ne bo čudno, če bo ves urad začel hoditi v nasprotno smer, nego si jo ie od začetka začrtal- Že danes vidimo, da obstoja njegovo delo le v dveh čisto brezpomembnih, nepozitivnih dejanjih: po eni strani .priporočajo stvari, ki so bile že davno sklenjene in uvedene, a radi delavske pasivnosti zopet okrnjene, po drugi strani pripravljajo sklepe, ki bodo o njih razpravljali šele čez leto dni na konferencah in kongresih, ki dišijo pre-
cej .po čisto kapitalističnih diplomatskih mednarodnih konferencah za »mir med narodi«. Kar ie v sredi, se imenuje navdušeno manifestiranje za urad. manifestiranje a la napolburžoazne ameriške delavske zveze, od katerega pač ne bo nobenemu delavcu bolje ne pri glavi ne pri želodcu.
Če ne bo tukaj kaj drugega nastalo, če ne bo delavstvo samo postavilo svojih organizacij na zdrav temelj in z močjo teh organizacij prevzelo sebi namenjene usta* nove v svoje roke in vsai paraliziralo upliv meščanske mošnje v teh ustanovah, ne pričakujemo boljšega. Nevarnost je, da bodo vprašanja, ki so jih na zadnji seji Mednarodnega urada obravnavali kot te* meli za letošnjo konferenco dela izpreme-nila baš v nasprotno: uporabo prostegal časa delavčevega bodo izpremenili v nje* govo še večjo uporabo na delu za kapi* taiistov žep. enakopravnost bodo istona* rodni in drugonarodni delavci doživeli v še večjem trpinstvu, inšpekcija dela bo imela nalogo inšpidrati delavstva da se ne bo preveč upiralo podjetniškemu iz* mozgavanju... Če ie to potrebno, da pri* de proletariat k pameti, potem je pač naj* boljše, da se tako zgodi.
Anketa o delavnem času.
26. t. m. se je začela anketa o ureditvi delovnega časa v industrijskih podjetjih. Predpoisvetovania k anketi so se vršila dne 25. t. m. V centrali industrijskih organizacij ali bojjše rečeno, v centrali organizacij združenih kapitalistov so 'meli zastopniki industrije iz cele kraljevine svoje zborovanje. Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani je zastopal oziroma zastopa dr. P1 e s s. Zvezo 'ndustrijcev za Slovenijo pa dr. G o 1 i a. Prvi je na-glašal, da predloženi pravilnik za industrijska podjetja nima zakonite podlage, češ, da je bil zakon o zaščiti delavcev izdan na nelegalen način. To se pravi, da ie bil »prešvercan«! Dr. Golia se je strinjal in podpiral izjave dr. Plessa. (Oba sta jurista). Delavstvo je že povedalo iavno svoie mnenje k pravilnikom, ki nam jih misli vlada vsiliti, ne da bi upoštevala naše predloge- Dr. Pless in Golia, da ne naštejemo še ostalih kapitalističnih zastopnikov, ki trobijo v isti kapitalistični rog. sta pa za to. da bi se ukinil tudi zakon o zaščiti delavcev, pa ne bi potrebovali nobenih pravilnikov. Popoldne se .ie vršilo zborovanje vseh gospodarskih krogov. na katerem je dr. Pless odločno odklonil določbo pravilnika, ki prepoveduje nočno delo v pekovski obrti. Zadruge pekovskih mojstrov so dobile torej zastopnika jurista, ki nai varuje interes stro-
kovnega dela pekovske obrti. Zadrugarjl mu bodo v zahvalo bržkone že vsako ju* tro ob 3. ali 4. poklonili sveže pecivo, da si ne bi s starim kruhom želodca pokva* ril in ne bi mogle v Belgradu zagovarjati konkurenčno rivalstvo na škodo konsu-rnentov in pekovskih pomočnikov. Strokovnjaki in delavci nimajo besede, niti vpliva pri merodajnih mestih, da bi bilo za vse najboljše-
Sedaj je šele začetek in če vidimo ka* ko se .ie začelo, si moremo misliti, kakšen bo šele konec. Vse delavstvo brez izje* me strok nai ve, da bo to trajalo toliko časa. dokler ne bodo delavci sami imeli toliko moči, da bodo v takih in v vseh drugih državnih vprašanjih sami odločevali. Eksistenčni boji delavstva v tovar* nah in podrugod niso boji posameznika, delavca in kapitalista, pač pa velikopotezni politični boji dveh družb v državL Razred kapitalistov, ki prevladuje nad delavstvom, stoji na krmilu v državi in vse, kar se zgodi, gre na račun delavstva. po volji in sistemu na krmilu stoječe kapitalistične družbe. To delo k zakonu o zaščiti delavcev v Belgradu bo stalo ogromne vsote, katero bo moralo potom davčnega vijaka poplačati delavstvo samo in zakon ter pravilniki k temu zakonu bodo obrnieni proti delavstvu in samo v korist velekapitala, t. j. kaplt. družbe.
Ali si že pridobil „NAPREJU“ novega naročnika?
PoiSfišn® vesti.
+ Državni nameščenci bodo dobili T. marca plače v dosedanji višini. Obljubljeni povišek je torej zopet splaval po vodi. Gospodie imajo seveda pripravljen izgovor. češ. ni še prišlo do sporazuma glede uvrstitve krajev v posamezne dra-ginjske razrede- — Nikogar v državi ni mogoče tako za nos vleči kakor, žal, državne nameščence. Med temi so tudi inteligentni možje, ki pa vendar ne najdejo drugega izhoda, kakor obešati se za rokav te ali one meščanske stranke, ki jih za njih zvestobo tepe. Posameznemu poslancu je pač lahko zamašiti usta, če nima močne organizacije nad seboj. In nasloniti se na močne razredne organizacije ročnega delavstva je .pri nas menda še vedno hujše kakor biti tepen od reakcionaren. Ampak neumnost ne zasluži so-Cutja.
+ V Cele nas hoče premestiti »Jutro«. Pa ne poidemo, bilo bi nam vendar neprijetno priti iz soseščine »Jutra«, ki nam dela reklamo.
+ Zmeda med demokrati. Glavni odbor demokratske stranke se bo moral danes zopet baviti z demokratskimi kandidaturami. V topliškem okrožju so vložene h. pr- kar štiri demokratske liste. Katera je prava, bo moral odločiti žreb. ker ni drugega merila. — Na Češkem se čudijo, da je vložilo kandidatne liste 42 strank. 'Ni čudno, česa pa v Jugoslaviji nimamo?
+ Rešitev reškega vprašanja. V ponedeljek je kralj podpisal sv. margherit-ske dogovore, v Opatijo pa sta odpotovali naša in italijanska delegacija. Pre-kljanje diplomatov bo trajalo najbržc precej dolgo, »rešili« pa bodo kljub temu .vsa vprašanja tako, da se bo še vedno dovolj prilike za nove spore.
+ Ameriški finančniki si še menda niso na jasnem, ali bi jim posredovanje V francosko-nemškem sporu koristilo. Zato prihajajo iz Washingtona vesti, da smatra Amerika Francosko v tem sporu zaenkrat še za suvereno. Francozi zato vztrajajo v svojem nasilnem gospodarstvu v zasedenem Poruhrju. — Ker so delavske strokovne organizacije v Bo-chumu v soboto napovedale protestno stavko, so Francozi mesto zaprli od vseh strani in ustavili obrate, da prisilijo delavce na kolena. Slična nasilstva se dogajajo tudi v drugih zasedenih krajih. Žalostno je, da proletarske organizacije niso v stanu prekiniti to nasilje. Nezavednost je pač še, žal, velika.
+ V angorski narodni skupščini se vrše srditi boji ali naj Turčija pristane na zavezniške pogoje in sklene mi.r, ali naj nadaljuje vojno- Do odločitve bo prišlo baje šele čez nekaj dni. — Angleži hočejo podkrepiti miroljubno strujo v turškem parlamentu z odpoklicem ladij pred Smirno.
Dni@rae vesli.
Na železnici podkupujejo uslužbence z različnimi vsotami denarja, da bi svoje kroglice oddali radikalni stranki, mislim pa, da nižji uslužbenci vendar ne bodo nespametni, da bi se dali podkupiti, ampak bodo oddati svoje kroglice svojemu stanu primerni stranki, to je SSJ. ker edino ta lahko ščiti pravice nižjih uslužbencev, obrtnikov in preprostih delavcev in kmetov. — Železničar.
Popravek: V podlistek »Pesnik« je tiskarski škrat vrinil neljubo napako. Od odstavka »Pesnik je povesil glavo« pa do
»on se je ustrašil« spada vse za stavkom na tretji strani, ki se konča z besedami — »ne bova dosegla zaželjenega cilja«. Na koncu pred zadnjim odstavkom pa je izpuščen sledeči stavek: »Pa naj bo« je pritrdila duša in porabila ugodno priliko, ko je pesnik od veselja široko odprl usta ter smuknila nazaj v telo. Tako je bila pesem končana in pesnik je hitel kar so ga nesle noge v 'skarno.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcene.ši. Glavna zaloda na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Lfubllans.
Seja centralnega odbora kovinarjev
se bo vršila danes, v torek takoj po delu v društvenih prostorih. Šelenburgo-va ulica 6, II. nadstropje.
Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 28. februarja ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma.
Celje«
V nedeljo. 24. t. m- se jc vršil protestni shod, ki ga jc sklicala Strokovna komisija zoper pravilnik o delavskem, zavarovanju. Resolucija je bila po referatu sodr. Kaiserja soglasno sprejeta. Po zaključku zborovanja je v imenu kraj. pol. organizacije SSJ v Celju sodr. Borštner otvoril volilni shod in podal besedo sodr. Korenu, ki je v svo em referatu razložil, zakaj smo bili primorani iti samostojno v volilni boj. Njegovo izvajanje je bilo mnogokrat z odobravanjem prekinjeno. Za njim ie govoril sodr. Jelen srezki kandidat za Celje - Slovenjgradec, o enotnih organizacijah, ki nam bodo lahko več pomagale kakor 50 poslancev, ki po izvolitvi nimajo več časa brigati se za organizacije. Naš boj je boj za enotne organizacije, boj proti vsakemu, ki bi .poskušal cepiti našo enotnost. K besedi se je še oglasil sodr. Felicijan, ki je razložil Nach-tigalovo umazanost, ki se drzne razpošiljati med železničarje svoje opravičeval-ne pamflete, s katerimi hoče zagovarjati svoje izdajstvo. Njegov letak je bil preči-tan in z ogorčenjem zavržen. Predsednik ie dal na glasovanje, če se strinjajo zborovalci s Korenovo kandidaturo, ki ie bila soglasno celo z vzkliki: Vsi! sprejeta.
Pretepači vajencev na delu! Pretekli teden so ušli štirje vajenci tvrdki Got-fried Gradt, ključavničarskemu mojstru, ker jih ie ljubeznjivi gospod vedno pretepal. Nekatere vajence je celo telesno poškodoval, da bo imel še sodnijske sitnosti radi zlorabe »očetovskega strahovanja«. Gospod Gradt tudi vajence narodno žali, pa se Orjuna prav nič ne zmeni, ker so večjidel delavski in kmetski sinovi. Za takšne stvari sc nihče ne briga, niti »Nova doba« ne. ker ve. da vajenci še niso volilci, čeprav ima »Nova doba« polna usta sladkosti o narodnjaštvu. To velja le frakariji in nerazsodnim delavcem. Opozorili bi gospoda Rebeka kot predsednika kovinarske zadruge in kandidata stranke »vseh slotev«, nai sc on pobriga za fante, ki jih pretepa nemški nadutež. Zadeva sc ie odstopila tudi inšpekciji dela in zadrugi, da se škandalozne razmere prenehajo.
Eden, ki vse vidi.
V demokraški stranki peka! V našem lokalnem lističu »N. D.« piše g. Ivan Bizjak proti centralizaciji bolniških bla-gain in priporoča okrožne blaga'me. ki bi jih nai po ivceovem mnenju vodili obrtniki. Gospod Bizjak si morda domišljude,
da bi se tam dobilo kako meisto za ravnatelja, ker je ljubosumen na plačo ravnatelja Kocmurja v Ljubljani. Kakor slišimo, se je Bizjakova politika slabo obnesla v obrtniških krogih, kandidat ni postal in spodrinil ga je g. Rebek, dasiravno ni sposobnejši od niega. Pa važno ie. da bo pri pogrebu JDS sodeloval starin in ne presedlavec. Politično ie g- Rebek vsaj toliko bolj izobražen, da ne trdi, da so »na-gradarji« socialdemokrati, ampak ve. da so »Zarjani«, to se pravi »enotnofnontar-j>i«. Trgovec, milijonar Strmecky, je kandidat na listi »radikalcev« skupno z Nach-tigalom in Miho Korenom, dosedaj je bil občinski odbornik JDS v Celju. Lepa koncentracija naprednih sil. — Krokodil.
V tovarni »Cinal« še ni reda! Meseca decembra 1922 smo poročali, da je g. Kiirbisch odpustil delavce z izgovorom, da ni dela. Nato se jc vložila pritožba na inšpekcijo dela in so bili delavci zopet sprejeti nazaj (seveda ne vsi). Ali čujte in strmite, kako: vsak delavec je moral podpisati izjavo, da bo delal 10 ur na dan prosto volno. Dalje; brez .prigovarjanja boru opravljal tudi nadure (to se .pravi delal bom noč in dan) in to brez povišanja plače na normalno mezda Ko smo vložili pri inšpekciji dela tozadevno pritožbo, nam jc tamošnia uradnica odgovorila, da ie vse v redu! Gospod Kiirbisch ima podpise od delavcev, da delajo 10 ur prostovoljno in s tem je po mnenju inšpekcije dela zakonu ustreženo. Kako in na kakšen način je kapitalist in vomi dobičkar Kiirbisch podpise dobil, za to se inšpekcija dela ne briga. Delavci, trpini, ali še ne vidite, kako vam nekateri sotrpini v svoji nevednosti prodajaio težko priborjeni osemurnih? Kdo te naj v c ji sovražnik delavstva? — Podpisi nevednežev!
Nemci iščeio med našim razredno zavednim delavstvom agitatorje, če jc z nemškim nacionalizmom tako slabo preskrbljeno. da morate iskati svoe agitatorje med slovenskim delavstvom, potem se čudimo, zakai sploh imate nemško nacionalno kandidatno listo. Delavstvo je internacionalno orientirano in ne bo vam. kakor tudi ne slovenskim nacionalistom delalo nobene štafaže, volilo bo socialistično, vrglo bo kroglico v 8 skrinjico. Capito, gospod Berna?
Maribor.
»Enakost« zopet ponavlja kričanje o falzificiranih podpisih na letaku naše delegacije za sporazum z Mariborčani in o njegovi neopravičeni objavi. Te stvari smo tako notesnik’, da jih ne more kapi-rati samo individij, ki je pod človekom »Enakosti« seveda ne gre za kapranjc. In na to Svetek molči in molče dopušča, da golouhovstvo njegovo nerodnost izrablja za čira sigurnejšo dosego svo.ega mandata!
BREZ NASLOVA.
So ljudje, ki istovetijo volilni boj s tuljen cm štirinožcev, ko jih pred smrtjo omamijo s kladivom. Kajne »Enakost« in »Volksstimme« ?
*
Današnji politični boi je ves podoben nagnusnemu, mokremu močeradu. Ne bo drugačen, dokler ne bo do konca doboje-vana bitka z osebnostmi. Teda> se bomo lahko bojevali za čista načela, ko osebnosti ne bodo več igrale nobene uloge. Kdor ti pa danes pripoveduje, da je osebnostni boi nepotreben in škodljiv, ne podai mu roke. ker dotaknil bi se nagnusnega mo-
Serada; De!o. ki ga obravljajo pometači, ie včasih tudi umazano, ali nepotrebno in škodljivo nikdar. Ker vso umazanost odtehta haloga pometačeva: pripravljati ljudem za sabo Čisto pot.
. Dokler so Golouhovci menili, da ie s. Koren sposoben prodati naša načela njihovemu mandatarstvu, jim je bil sodrug m dober socialist. Pred dvema, tednoma so uvideli da so mu načela in organizacijski-sklepi svetejši nego njihove želje. Takrat so spoznali, da je »deloda alec«. Morda je res, ker je obrtnik, pa — celjski proletariat mu zaupa, kapitalisti pa ne! Sodr. Franjo Koren nikakor ni eden izmed onih delodaialecv kakor »socialistični« poslanci ki si s strankinim denarjem zidajo hiše. pošiljajo svoje sinove na študije v inostranstvo ali pa v vojaške oficirske šole. moži o svoje hčere in pijančujejo. Ali pa menijo Golouhovci, da je sodr. Koren delodajalec v tem smislu, ker jim daje mnogo »dela«?
Tega nam tudi še niso povedali, da naš Franio Koren ni njihov Miha Koren, ki je podpisal volilni proglas zarjansko-komunistično-golouhovske Socialistične stranke delovnega ljudstva, a čez en teden nato s svojim radikalnim prijateljem, mariborskim Naclitigalom prešel na kandidatno listo vladnih radikalov. Zakaj se Golouhovci branijo povedati to resnico? *
Stoj! Nachtigala smo omenili. Ta je vproglasu. ki ga ie te dni izdal na mariborsko železničarstvo o sebi omenil, da le k radikalcem samo zato prešel, ker mu kot komunist ne bi mogel pomagati. Kot komunist se je moral namreč skrivati v Podstrešju Ljudskega doma in »skoro« je bil na tem, da bi ga policajdemokraška reakciia radi takega bojevitega zagovarjanja delavskih interesov vlačila po ječah. Nekdo, ki je bil dobre volje, nam je dobro označil niegovo delo za proletarsko stvar- Nachtigal govori: Delavstvo strada, delavstvo trpi delavstvo umira a jaz nisem poslanec...
*
»Tiste, ki se v zavesti sigurnega mandata orioravliaio na razna nepotrebna potovanja po Grški« — navaja Nachti-• v omenjenem proglasu — brez imen. Mi smo za ta imena zvedeli. Dve sta: prvo Golouh, drugo Nachtigal, oba sta se pred nedavnim v kavarniškem pogovoru men:la o tem. kako luštno bo potovati po Grški in Italiji, ko jima bodo na razpolago poslanske diete na račun delavskih glasov. Delavstvo naj se ju usmili in čeprav ne na Grško in v Italijo, naj toba priskrbi vsai potovanje v — pustiv. *
Misli s svoio glavo, kako bi so rešil s Svojimi rokami!
Dopisi.
Kdaj bodo tudje pametni? (Iz višnje-gorskega sodnega okraja.) Mislil sem, da Poletna vojna Ljudi spametovala, toda ni jih se, so še vedno tiste verne ovčice, dasiravno so jim s silo jemali telo in dušo za vome namene. V šentvidski fari ie bilo Popreobratu kupljenih s kmetsko-delav-skmu žulji 40 zvonov za razne podružnice. Gotovo jih je bilo tudi za časa vojne isto število — če ne še več — pobranih za kanone. Iz tega ie videti, kako daleč so prišli ljudje do spoznanja, imajo vero
Le v zvonove, da jim bodo prinesli blagostanje. Ce bi se bili ljud,e vsaj nekoliko spametovali gotovo bi bili svoje groše žrtvovali za napredek in izobrazbo; ker pa so še vedno udani backi svojim fajrno-štrom, jim kupu ejo zvonove. Rento pobira:'« fajmoštri, farani pa poslušajo in mislilo. da jih bodo zvonovi spravili v večno veselje nad oblake. Ljudstvo je v tej okolici le kmetsko, siromašno, Ces stopiš v ‘njegovo stanovanje — ali brlog — ne veš, za koga .ie to stanovanje prirejeno: za dvo- ali četveronožce- Seveda ni tako pri vseh. Ce se pa malce ogledaš, spoznaš, da je za dvonožce prirejeno. Družina oziroma otroci teh nevednežev so tako siromašno oblečeni, da se človeku kar do srca zasmilijo, ker malčki trpijo za grehe svojih starišev. Videl sem to na lastne oči, ko sem posetil take koče v zimskih časih in se malce več pomudil v njih. Bilo mi je mraz v noge. ko sem stal na kame-nitih tleh. ubogi otroci pa bosi. v sami srajčki. Mislil som si, kako jim mora b;ti mraz na kamenitih tleh, ko je še mene zeblo v čevljih. Ni čudno, če je naš naraščaj tako slab. Ljudstvo, kdaj boš postalo pametno in poskrbelo, da bo tvo a hiša res za človeka urejena in da boš imelo več srca za svoje otroke, ki si jih ti na svet pripravilo, ne pa za zvonove? Skrbite za svoje otroke, da bodo pametni, ne pa za zvonove!
Štore. V nedeljo. 24. t. m. se je vršil pri nas dobro obiskan volilni shod. Zborovalci niso imeli vsi prostora v gostilniških prostorih- Poročevalec je bil nosilec liste na Štajerskem, sodr. Koren iz Celja, ki je obenem tudi predlagal protestno resolucijo. ki io ie izdala Strokovna komisi a v Ljubljani, ki je bila po prvi točki njegovega referata soglasno sprejeta. Njegovemu nadalinemu poročilu so zborovalci pazljivo sledili ter z velikim odobravanjem vzeli kandidaturo sodr. Korena kot nosilca liste na znan e. Okoli železniške postaje se je potikal golouhovski kandidat Krištof kateremu je bilo na zborovanju očitno preveč ljudi in bi mu lahko postalo prevroče, zato jo ie rajši popi-hal domov.________________________________
UTRINKI.
V milijonih let dosedanjega razvoja imamo dokaz, da se človek ni rodil zato, da samo ponovi, kar se je v naravi že izvršilo. ampak da naredi še nadaljni korak v razvou. Zato .je slabo, če človek preveč premišlja o svoji važnosti, ampak je treba, da se spomni svoje naloge, ki se odraža iz človeških sposobnosti. Njegova sposobnost je posamezne pojave zedniti in organizirati v skupen pojav. V tem smislu lahko rečemo, da obstoji ves naravni razvoj v ezedin.evanju življenskih sil k vedno popolnejšem stopnjam. Vsako bitje zase je edinstvo več sil in čim bolj visoko je bitje, tem več sil se je združilo vanj. Najpopoine še bitje, ki ga poznamo v naravnem svetu, je človek. Človek ima že tako veliko sposobnost, da lahko sa-mojstono in zavestno organizira tudi druga človeška bitja z močjo razumne živl.enske zahteve, katero imenujemo idejo- Tudi v nižjih življenskih oblikah, kakor n. pr. v rastlinskem svetu, vidimo organizacije. Tako n. pr. lahko opazujemo organizirane vojne ene rastlinske vrste proti drugi in navadno zmaga ona. ki boljše odgovarja naravnim pogojem dane okolice. Toda take organizacije tak skupen eksistenčni boj ni zavesten in se vrši v mejah zakonitosti, kateri pripada o do žloveka vsa življenjska bitja. Živalstvo
stoji že višje, tu že odloča instinkt, človeku pa tudi instinkt ne zadošča več, treba mu je razumnega spoznanja k vsakemu življenjskemu dejanju. Dejanje, ki ga človek ne izvrši razumno, imenujemo praktično greh. Greli ni nič drugega, kakor izpad človeka na škodo skupnosti in se praktično kaže v tem, da povzroča razdorne posledice. Naloga človeka torej je, da usmeri svoje delovanje pod vodstvo razuma, ki nujno vodi k skupnosti in k bratstvu vseh l.udi. To skupnost in bratstvo imenujemo preprosto — ljubezen.
*
Proletarec! Kaj se od tebe zahteva? Da se zavedaš svoje vrednosti in tega, da pomeniš v človeški družbi vsai toliko kakor oni ki žive v boljših razmerah od tebe. Razlika obstoi v tem, da ti prenašaš posledice onega nereda v družabnem življenju, ki ga je povzročil greh sebičnosti. Ce so drugi temu grehu zapadli, se mu ti ustavljaj in bodi gospodar nad njim. Važno vprašanje pri tebi je vprašanje kruha, ampak še važnejše vprašanje je: kai ie ie prav in ka ni prav- Zmagali bomo, če bomo napake preteklosti popravili, in si-: cer na nas samih, kajti popravljati napake na drugih je nemogoče.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 101-50—102.50 Din. 100 avstrijskih kron 14.2 .para, 1 češka krona 3.04—3.06 Din, 1 francoski frank 6.20 Din. 1 Lira 4.90 do 4.92 Din. V Curihu stane 100 naših dinar-jev 5-13 švicarskih frankov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
Uporablja Elzs-Fluid!
Potrebuješ li dobrodejno in okrepčalno mazilo?
UaorabS aj EIza-Ffuid!
Ah te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
_ Uporabljaj Elza-Fiuid!
Ali želiš najboljše za negovanje zob, kože, glave?
Uporabljaj Elzs-Fiuid!
Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
UporsbSJaj Elza-Flu?d!
Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
Uporabljaj Eiza-FJuid!
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš:
To je najboljše, kar sem kedaj okušal!
Išči Elzafluid v vseh dotičnih poslovnieah, vendar pa zahtevaj samo pravi EPafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pa-kovanjem in poštn;no, če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
V špeeijalna steklenica	24 dinarjev
4 špecijalne steklenice	84	„
8 špecijalnih steklenic	146	„
12 *	208	„
Elza-obliž zoper kurja očesa
3 dvojnate ali 12 dvojnatih „ 24	.
36
KOT PRIMOT. _________
2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni črtniki 4 dinarje; £lza-šved-ka tinktura za želodec 10 dinariev; Elza-zagorski prani in ka^eljni sok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolonska voda 15 dinarjev; Elza-šum-iki miriš za sobo 15 dinarjev; Glycerin 4 dinarje in 15 dinarjev; Lysol, Lysoform 12 dinarjev; Kineški čaj od 1 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žganje vehka steklenica 13 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 7 dinarjev, strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za primot se pak »vanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj 5 °/o doplačila. Adresirati natančno na:
Ev#en V. FelS&r, lekarnar
Stublta donja Elza trg št. 358, Hrvatsko.
Upton Sinclair:	Ff^HCG	KrPITlGIl.	45-	nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu ivana M o 1 e k a.)
Njene besede so bile mehke in z njenega obraza je odsevala bojazen. France se je ozrl na njo. Bila je majhna in krasna — tako lepe ženske ni še videl v svojem življenju. Čeprav je bila premočena do kože, se je videlo, da je bila oblečena zelo gosposko.
»Neumnost, Helena!« jo zavrne Hugon. »Nikamor ne moreš, dokler ni tvoja obleka suha. Lahko mi zboliš.« Nato se obrne k Francetu. — »Zakuri, prijatelj! Razbeli peč, da bo rdeča in jaz ti dobro plačam tvoj trud, ne bo ta žal. Daj, zgani se! Ne stoj tukaj vso noč!«
France je ubogal. Irnel je več razlogov. Prvič je imel navado od mladosti, da je hitro ubogal, kadar je kdo zapovedal, drugič se mu'je smilila lepa dama in tretjič se je zbal, da ga mladi tovarnar spozna, če bi predolgo zijal vanj. Trenutek, ko je moral mali strojnik bežati z dvorišča tovarne Empire za drugimi stavkarji in ko so za njim letele ostudne kletvice mladega Granitcha, je zopet oživel v njem — in to ga je podžgalo.
Cez nekaj minut je peč žarela. Hugon je vzel avtomobilsko suknjo in klobuk svoje spremljevalke in obesil oboje na stol. Nagovarjal jo je tudi, da naj sleče vrhnje krilo in bluzo, češ, naj se ne ozira na kmeta, misleč pri tem na Kremena, ali ona ni hotela storiti tega. Stala je pri peči vsa mokra in se tresla, čakajoč, da se obleka posuši na nji, medtem je pa prosila Hugona, da se naj požuri in dobi pomagače, ki potegnejo avtomobil, ker se mudi in morda so jima na sledu------------
»Ne boj se, Helena! Cernu se mučiš s strahovi? Počakati moraš, da se posušiš.«
Hugon je sam pokladal polena v peS in ukazal Franceta, da naj še prinese naročaj drv. France je ubogal z rokami in nogami — istočasno se je pa v njegovi uporniški glavi sestavila slika celega položaja, v katerem se je nahajal. Ropot in govorjenje je zbudilo njegovo ženo, ki je spala z otroci v drugi sobi. Hitro je France stopil tja in pošepetal na uho Lizi, da je Hugon Granitch pri njih. Ce bi ji bil povedal, da je prišel angelj Gabrijel ali sam Jehova z gromom in strelo in s celo četo kerubimov in serafimov, bi se uboga žena ne bila tako prestrašila. Rekel ji je, da naj vstane in skuha kave lepi dami, ki je tako mokra. Liza je molče ubogala, dasiravno bi
se bila najrajši skrila pod posteljo.
*
Hugon je poklical Franceta in mu velel, da naj gre z njim, da dobita moške, ki bodo pomagali postaviti avtomobil na cesto. Zapustila sta hišo, ali zunaj na mostovžu se je Hugon ustavil in dejal: »Cuj, prijatelj! Pomagaj mi, da dobim ljudi, a predvsem želim, da molčiš. Ne povej živi duši, kdo je bil z mano nocojšnjo noč. Ce kdo pride tod mimo in te vpraša o stvari, reci, da nisi videl nikogar. Razumeš?«
Vsi nagoni v Francetu Kremenu so bili pripravljeni na odgovor:	»Da,	gospod.«	Tako	je	vedno	odgovarjal na vsa
vprašanja, tako je odgovarjal njegov oče in njegovega očeta oče. Ali nekaj drugega je bilo v njem, ki se je uprlo instinktom — bila je nova revolucionarna psihologija, katero si je bil pridobil z velikim trudom in trpljenjem in katera je bila v večnem boju z njegovimi prirojenimi hlapčevskimi nagoni. V hipu se mu je zdelo, da je prišel moment, ko se mora pokazati revolucionarja. Stisnil je pesti in vse v njem se je spremenilo v železo.
(Dalje prih.).
Nosile zakadi n j iifrovih velikih prednosii
ol~
pelnik^n pot' plaie
Ne zamudite prilike, širite svoj list! Pridobivajte mu !! nove naročnike !!
Bremen — New-York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosljivj po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje.
»George Washington"	»Amerika*
»President Roosevelt"	»President Harding"
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, list št 287.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Palata Beogradske Zadruge.
Čitajte naš tisk 1
Dnevnik „NAPREJ“ stane
mesečno.................Din	15'—
Tednik »LJUDSKI GLA8“ stane mesečno	....	,	3 50
Mesečnik „NAŠI ZAPISKI"
stane letno................. 25*—
Oskar Wilde: ,PRAVLJICE', elegantno vezane	...	,	12'50
Karol Marks in Frderik Engels: »KOMUNISTIČNI
MANIFEST"................... V—
Bauer -Uratnik: POT K SOCIALIZMU" ..................  1*—
Naroča se v Ljubljani, poSt predal štev. 168.
Osebna naročila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 61. (Učiteljska tiskarna.)
„DELAVEC“ glasilo Strokov.
kom. za Slovenijo, Ljubljana. Družinski list „KRES“ izhaja mesečno in stane letno . 40"— Naroča se v Ljubljani,
Židovska ulica 1.
Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moči
■ '
■ Naznanilo. S
■	P.	n. občinstvu ter znancem, prijateljem in potu-
jočemu občinstvu vljudno naznanjava, da odpreva HB
sredo dne 28. februarja 1923 prvovrstno kavarno
■
m
„E M O N A“
opremlieno z vsem kom ortom
v Ljilpt v novi palali IjillaA M. banke naspi. gl. poitt.
Sklicuje se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru ^zadovoljiti, ter se priporočava za naklonjenost
Jan Sn Kati Fiala.
Restavracija se odpre nekaj dni pozneje, kar se bode naznanilo slav. občinstvu v vseh časopisih.
m
■
M
m
Vsak, kdor hoče vsaj de-lomo poznati socializem in biti socialist, naj čita knjigo
„Socializem in vera**.
Naroča se pri tajništvu SSJ, Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din, bro- širana pa 7 Din. - - -
■■■■uHKBaaiaiiBaaiBaaai
Pletenine
kakor Jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice
v v«llkl Izbiri pri
a. Sinkovič naši-K. S O S S,
Ljubljana, Hest«! trg 19.