Stev. 197.r |sK: >r* iha{« rese« nafta'!} r#2ft2ksw vsa in «i*»5 popoldni!. Z ' ; ^ _____________ ‘Uredništvo je v Ljubljani frančiškanska ulica 8t. 6/I»-\ Učiteljska tiskarna, jf *“ Popise frankiratl in pod* pisati, sicer se jih ne pri*, ^bei. Rokopise se ne vračaj inserali j Enostolf^a peti^, jvrstica 80 vin,, pogoje«, prostor 1 K ; razglasi iq; poslano vrstica po 1 Ki, .večkratne objave po dof jfovoru primeren popusti V Llubliani, v setoo 30. avgusta 1919. Marii Leto lil. mm* PoumeiM Stav. »lan* 40 «iaaf|w. —* ?aroinina: Po pošti a® dostavljanjem na dom ?.*, ae!o leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta §8 K, za meseo 6 lla Nemčijo celo leto 77 !f| Se ostalo tujino in Amerika *§4 K. — Rekiamscua zf ' Ust so poštnine proste. UpravniStvo je v Ljubljani^ ^rančiikanska uliea It. 3 L, Učiteljska tiskarna. Glasilo fusesl^v* s@$išffrd»^@tti@kratiimi stranke* Pismo iz Belgrada. Neiskrenost klerikalcev. nove vlade. t Po Tolikem prerekanju in razbur-ianju smo končno dobili »demokratsko - socijalistično vlado«. Kako je Prišlo do te vlade je že znano, kakor i« tudi deloma znano, zakaj so tudi socijalisli stopili v to vlado, čeravno neradi in nesoglasno. O tem se bo Po potrebi še govorilo. Kakšen utis je nova vlada nabavila v javnosti, zlasti v delavski javnosti, ni še povsem znano. Znano J® Pač zaenkrat to, da so vse stranke, razven tistih, ki so v vladi, ter razven Črnogorcev in par posameznikov, napovedale vladi neizprosen M. .ii odrekle vsako zaupanje. Zlasti divje hudi so »srbski radikalci in Narodni klub«. Povejmo, da je obnašanje teh ljudi v parlamentu naravnost pobalinsko. Tudi to kaže jasno, kako se ti gospodje boje, da nova vlada s pomočjo socialistov napravila kako moderno socijalno reformo. Gotovo je, da bodo napeli vse svoje moči, da preprečijo, oziroma zavlečejo vsako parlamentarno delovanje ter s tem skuSali diskreditirati novo vlado pred narodom, „ 7 kolikem se jim bo to posrečilo nm;„e n,e ,ve< ve se pa, da ho imela ii hn f u?a Zel° kritično stališče, da J oo težko premagati vse te ovire IfZuI !loznci srbske radikalce, ta ve « « J sredstev se ti ljudje upajo posluževati, da uničijo svoje nasprotnike. Nič boljši niso hrvaški pravasi. Slovenski klerikalci so bili o'd .■lekdaj in so še vedno neodkrito-srčni; vso njihovo delovanje v parlamentu je neiskreno. To le pač bilo vedno bistvo vsake klerikalne politike. Socijalistični klub je stopil v vlado pod gotovimi pogoji in te do-Koje bo skušal uveljaviti in s tem koristiti delavskemu razredu v no-utičnem, socijalnem in gospodarskem Oziru. Ako mu bo pa to onemogočeno, ve prav dobro, kaj mu je potemtakem storiti. Nam ni zato, d;, bi Podpirali eno ali drugo stranko, nam f Za.to'^a Potom sodelovanja v vladi, uvedemo svobodnejši politični kurz •n modreišo in poštenejšo gospodarno m prometno upravo v državi, v v'^'mo nienda opravičeno te-Predpogoj za nadaljni razvoj * sp? }7 s°k°t° 23. t. m. Je bila prva novega ministrstva. Na tej seji, je podala nova vlada svojo deklara- asm ag—gfea—b — Protičeva plitvost. 8 glasov večine. Belgrad, 27. avgusta’. cijo, nakar se je diskusija o deklaraciji preložila na pondeljek 25. t. m. Ta dan je pričakovala javnost z veliko napetostjo. Z velikansko ra« dovednostjo se je čakalo na izjave, ki naj bi označile stališče strank na-pram vladi. Že na vse zgodaj so bile galerije natlačeno polne radovednih poslušalcev. Poslaniške klopi so bile, kakor Še nikdar, z malimi izjemami vse zasedene. Vladala je napetost, nestrpnost in razburjenost. Po formaln iotvoritvi seje se le takoj pričela debata. Nastopili so skoro sami govorniki opozicije, med katerimi ie bil tudi prejšnji vladni predsednik Protič, katerega izjave je zbornica najstrpneje pričakovala. Govorniki so bili vsi, brez izjeme, zelo površni in plitvi, kar gotovo ne dela posebne časti našemu slavnemu parlamentu. Oi>ozi-cija je imelo lepo priliko, da iznese nove politične ideje, s katerimi naj bi vlado pobijala. Vsega tega pa ni bilo. Skoro vsi priglašeni govorniki so se pečali samo z malenkostnim«, osebnimi in strankinimi vprašanji. Zdelo se nam je, kakor da bi bili na kakšnem volilnem shodu. Nehie-srečnejši je bil Protič sam. Utis njegovega govora je bil katastrofalen. Žel je celo med lastnimi pristaši zelo hladno odobravanje. Razume se, da je prišlo tekom govorov do burnih prizorov, do medsebojnega zmerjanja, šumnega zbijanja po klopeh, v Čemer so Dač srbski radikalci pravi mojstri. Trezen opazovalec, ki je prišel prvikrat v ta parlament, si je najbrže mislil, da je to zakotna beznica in ne tako-zvano »Narodno predstavništvo^. Ta igra se je vlekla do osme ure Zadnji ie govoril minister sodr. K o r a č, ki je v živih besedah analiziral plitvost in neresnost govornikov opozicije, 1er poiasni! glavne vzroke vstopa socijalistov v vlado. Po govoru sodr. Korača, se je seja zaključila na željo opozicije ter je bila prihodnja seja določena za torek dopoldne. Na tej seji je govoril zopet ministrski predsednik D a v i-dovič, ki Je odgovarjal na razna izvajanja ter zagovarjal stališče vlade. Tekom njegovega govora je prišlo zopet do hudih kravalov od strani radikalcev, tako da se je morala nazadnje seja za nekaj časa prekiniti. Ko Je potem Davidovič končal svoj govor in ko se je podalo še nekaj stvarnih popravkov, je prišlo končno do toli pričakovanega glasovanja o vladi. Glasovalo se ie po klenih. Izid glasovanja je bil ta, da fe izreklo zaupanje vladi 127 proti 119 poslancev. Nova vlada je dobila osem glasov večine. Proti vladi so glasovali radikalci, Hrvati, slov. klerikalci, srbski liberalci itd. Za vlado so glasovali razen demokratov in socijalistov le Črnogorci in par posameznikov. S tem se je končal prvi parlamentarni boj, ki j® dovolj jasno pokazal s kako parlamentarno situacijo mora nova vlada pri svojem delu računati. O nadaljnlh bojih in dogodkih bomo naše čitatelje redno informirali. Vsein odborom političnih in strokovnih organizacij In zaupnikom jugoslovanske socijalno-demokratične stranke. Vse panoge socijalnega zavarovanja so ostale do danes več ali manj le lepe želje Jugoslovanskega delavstva. Zavarovanje za starost? Koliko smo o tem pisali, koliko načrtov predložili! Vse brez uspeha! Osemurni delavnik? Kako se ga ie upeljalo? In ali ie povsod v polni veljavi? Vemo, da ni še uzakonjen, in da se ga izkoriščevalci z vsemi odkritimi in prikritimi sredstvi, ki jim stoje na razpolago, srdito branijo. Pa bolniško in nezgodno zavarovanje in sploh vsa druga delovna i» mezdna vprašanja našega prolc-tarijata ? Praznih rok smo in naš kapitalizem postaja boljinboli predrzen. Za vsa ta vprašanja, za vse svoje nujne potrebe hoče slovensko delavstvo dne 14. septembra manifestirati s prireditvijo posebnega delavskega dneva, na katerem bo na veličasten način pokazalo gospodujočemu razred«, da si ne pusti več kratiti svojih pravic. Sodrugi vse Slovenije, osnujte v vseh kraiih odbore, ki naj nemudoma poročajo tajništvu krajevne organizacije JSDS v Ljubljani, Mah-rova hiša, koliko sodrtigov se i.Je-leži te manifestacije, da preskrbi ista pravočasno posebne vlake in vse. kar je drugega potrebno. Natančnejši dnevni red se Še obelodani. Sodruci, čas Je kratek, hitro na delo? Pripravljalni odbor. In zopet bojno glasovanje! Belgrad, 28. avgusta. Položaj je jasen. Dve grupi sta v parlamentu: demokratska - socia- listična, ki jo podpirajo Črnogorci ter napredni posamezniki *— drusa reakcijonarna, ki jo tvorijo radikalci, hrvaški Narodni klub in naši klerikalci. Prav čudno se sicer vjerna Korošcev klub v tej druščini Po svoji preteklosti so vendar Korošec in njegovi pač taki, da bi ne spadali v druščino, v katero so zašli V petek — jutri — bo zopet bojno glasovanje. Vlada predloži zahtevo po budgetu za september in oktober in omili v zmislu svojega programa carino, ki nas Slovence zelo bnli. Videli bomo, kako se bodo gg. opozicijonalci ponašali. Govori se, da pojdejo ven in da s svojim odhodom onemogočijo tzv, quorum. Kaj pa je quorum? Dosedaj se je reklo, da tvori kvorum polovica od 28S poslancev — to je 144. Srbska ustava —, druge še nimamo — pa pravi; da je kvorum v Narodni skupščini polovica od 168 poslancev = to je 84. Dalje; Kako se bo n. pr, naša S. L. S. držala v vprašanju znižanja carin, ko je zvezano s predloženim budžetom? Vlada nima lahkega stališča, ker hoče resno delati. Država je v fatalnem položaju. Denarja ni; kredita pa prejšnja vlada ni poskrbela. Bivši minister Ninčič ni niti poskrbel za to, da bi se o pravem času natiskali novi bankovci — sedaj ko se bliža čas, da se krone izmenjajo, stonimo. komai pred konstatacijo, da jo j« prejšnji minister Ninčič zopet polomil. Prav tako Protič, ki ni zavaro-val državo pred neugodnim polo« žajem — eto v par besedah fatalne** ga položaja. Kreditnih operacij za tekoče leto se ni kratkomalo izvršilo. Jutrišnja seja bo zanimiva, zlasti ker bo vlada predložila ob tej priliki parlamentu tudi predlog za volilni red v narodno predstavništvo, ker hoče, da pridejo v drl, zbor re* zastopniki ljudstva. Brzojavne vesti. POLOŽAJ ITALIJE NA MIROVNI KONFERENCI, LDU. Trst, 28. Dopis milanske mu »Secolu«, datiran z dne 27. t. m. iz Rima, poroča: V prihodnjih sejah bo moral italijanski ministrski svet sestaviti vladno izjavo o zunanji politiki. Ta vladna izjava bo Kotovo nudila mnogo težkoč. Iluzija, s katero je prepregla prejšnja vlada deželo, ie zadoblla take korenike, da še danes marsikdo misli na velike teritorijalne pridobitve. Vendar \n že nekateri listi dvigajo svoj glas, razburjeni vsled zadnjih vesti, ki prihajajo iz Pariza in katere se h druge strani tudi skladajo z informacijami in vtisi, ki jih je prinesti zunanji minister Tittoni na svojem povratku iz Pariza v Italijo Sedaj ie znano, ali bi vsaj moralo biti znano, da so razni italijanski problemi vsled pomanjkljive naklonjenosti zaveznikov oziroma vsled brezbrižnosti naših zastopnikov postali ze'o ogroženi; od naših novih delegatov tudi ni mogoče pričakovati čudežev. Pred vsem pa vzbuja eno vprašanje največ bolesti: to Je vprašanje Reke. Sanje Italije in Rečanov se -bodo uresničile, zakaj Reka ne b« združena z domovino. TRŽAŠKI IZGREDI PRED SODIŠČEM. LDU. Trst, 25. Kazenska razprava proti udeležencem na izgredih dne 3. in 4. t. m. se nadaljuje. LISTEK. NA DNU. Slika v štirih dejanjih. Spisal Maksim OorEli. Prevel Pavel O o I i a, (Dalje,) L' u k a: Saj ne boš! Ničesar ne boš čuti'a! Meni verjami! Z veseljem umri, brez strahu! bnirt — ona ti je nam, kot mati majhnim otrokom... Ana: Ampak... mogoče... mogoče ozdravim, a? Luka (s smehljajem): Čemu? Za trpljenje ?, Ana: Se malo, še malo bi rada živela! Če fe tam ne bo trpljenja ... bi tukaj še malo no-trpela ... bi ... Luka: Ničesar tam ne bo ... Pepel (ostane): Mogoče je res, mogoče Pa tudi ne ... Ana (prestrašeno): Moj bog! L uka: A, fant... M e d v e d j e v: Kdo kriči ? Pepel (stopi k njemu): Jazi No. in kajr M e d v e d j e v: Ne kriči, pa je! Človek sc tt’*ora obnašati spodobno ... Pepel: E ,.. blebetaš! Pa še — siri-' te. *.« h — ho l Luka (Pepelu neglasno): Slišiš, ne kriči! Ženska umira tukaj... Zemlja Ji že ustne obrneta ... ne moti ! Pepel: Tebe, dedek, poslušam. Izvoli. Ti, brat, si junak! Lažeš lepo... prijetno pripoveduješ bajke! Le laži, nič ne de, brat.,. sa» Je malo prijetnega na svetu! Bubnov: Kaj res umira baba? Luka: Vse kaže, da se ne šali... Bubnov: To se pravi, ne bo več kašljala ... K išljala je zelo glasno... Dva vzamem ... Medved jev: Da bi te strela jasna! Pepel: Abram! Medvedjev: Zate nisem Abram... Pepel: Abramček:.. Kaj je Nataša bolna ? Medvedjev: Kaj pa to tebe briga? Pepel: To mi povej: Kaj jo je močno nabila Vasilisa? ^ Medvedjev: Tudi to te ne bi;ga! To so rodbinske zadeve... Kdo pa si ti? Pepel: Naj bom kdor hočem ... ampaK, če se meni zazdi, pa ne boš videl več Nataše! Medvedjev (pusti igro): Kaj -- govoriš? Moja nečakinja da bi... o, ti tat! Pepel: Tat, ampak ti me nisi orijel,, Medvedjev: Počakaj! Primem te .. Kmalu te primem... Pepel: O, le, ampak potem gorje vsemu vašemu gnezdu. Misliš, da bi jaz molčal ured preiskovalnim sodnikom? Le čakaj mol- ka od volka! Vprašali me bodo: kdo te Je zapeljal k tatvini, kdo ti je pokazal, kje naj kradeš? Miško Kostiljov z ženč! Kdo le kupoval ukradeno? Miško Kostiljov z ženo! Medvedjev: Lažeš. Ne bodo ti verjeli! Pepel: Verjeli bodo, ker je res. In tebi šele pokažem... ha! Upropastim vas vse, hudiči, boš že videl! Medvediev (v zadregi): Lažeš... In ,.. lažeš... Kaj pa sem ti storil hudega? Ti pes stekli... P e p e 1: Kaj pa si mi storil dobrega?, Luka: Tako je. Medvediev (Luki): Kaj pa ti brusiš gobec? Utikaš nos v stvari, ki te nič ne brigajo! To so rodbinske zadeve... Bubnov (Luki): Pusti. Sebi delate zanjke, ne nama. Luka (umirjeno): Saj jima nič nočem. Jaz samo pravim: Kdor svojemu bližnjemu ne stori nič dobrega, ta slabo dela ... Medvedjev (ni razumel): Mi tukaj — se vsi poznamo.., Kdo si pa ti? (Srdito piha in urno odide). Luka: Razjezil se je, kavalir... oho-ho, gledam jaz vas, bratci... čudne stvari... Pepe 1: Vasilisi me je šel zatožit... Bubnov: Neumnosti uganjaš, Vasilij. Prokleto hraber si postal naenkrat... Ie bodi hraber, kadar greš v hosto no gobe, ampak Včeraj, 24. t. m., S« bila razprav* proti uslužbencu cestne železnici Ivan Sklavniku, ki Je obdolžen, da ]«| hujskah svoje tovariše k stavki in se upiral pozivu karabinjerjev, da nadaljujejo delo. Obravnava se le vršila tudi proti delavcu Josipu Bru-ziču, obdolženemu, da Je kričali »Živela revolucija! Pobijmo te karabinjerske surovine!«, nadalje proti zidarjema Ivanu Skilanu In Josipu Miklavcu, obdolženima, da sta dne 4. t. m. skupno z drugimi tovariSI zahtevala zatvoritev restavracij« »Ferdinanda«. Ob tej priliki so dc-monstratje baje kričali: »Mi bomo že pokazali Tržačanom, kdo smol Proč z Italijo! Mi hočemo Avstrijo!« Sklavnik in Miklavec sta bila! oproščena, Bruzlč in Skilan pa obsojena vsak na tri mesece zapora. Izgredi v Brnu LDU. Brno, 28. (DunKU.) Policijsko ravnateljstvo v Brnu ie obia-vilo oklic v češkem in nemškem jeziku, kjer z ozirom na včerajšnje izgrede nujno svari občinstvo pred vsakršno kršitvijo miru in reda ter, preti z nalostrejšimi protiodred-bami, ako bi se izgredi ponovili. V, najskrajnejšem primeru bo vlada proglasila izjemno stanje. Tušar o tešlnskem vprašanju. LDU. Praga, 28. (ČTU.) Odse« za zunanje zadeve je imel danes sejtf v kateri je ministrski predsednik Tušar poročal, da glede Tešina še tukaj — nima zmisla... Vrat ti zavijejo, boj videi... „ . , . Pepel: No, no, mo se ne boj. Nas Jaro« slavcev z golimi rokami ne vjameš.,, Ce bo vojna, se bomo pa vojskovali. Luka: Fant, pametno bi bilo, če se spraviš proč od tod... Pepel: Kam? No, povej... Luka: V Sibirijo... Pepel: Ehe. Pa že raje počakam da m# pošlieio v Sibirijo — na državne ^troske... Luk a: Jaz pa U pravim, poidi! Tam sl najdeš pravo pot... Tam potrebujejo takih. , Pepel: Moja pot je začrtana. Roditelj moj le presedel vse življenje v ječah... tam je naročil kvartir zame... Ko sem bil še čisto I majhen, že takrat so me zvali: tat. tatov sin... Luka: Ampak lepa dežela — Sibirija! Zlata dežela! Kdor ima pamet na prav .mi koncu, se počuti tam, kakor kumara v loncu. Pepel: Očka! Zakaj pa zmeral lazeb*' Luka: Kaj? . . , - 5 Pepel: Si gluh? Zakaj zmiraj lažev pravim? „ ■&. P'V“ 's tukaj lepo, tam lepo... vidiš, da lažeš? Luka- Meni verjemi m pogledat pomu Hvala mi boš rekel... Kaj bi se drgnil tod okrog? In — čemu ti je tako potrebna — resnica ... pomisli. Ona, resnica, je mogoče dim zate.«* ni končne odločitve, da pa kaže mirovna konferenca zadnji čas glede tega vprašanja protičeške tendence. Zastopniki vseh strank so izjavili, da smatra čehoslovaški narod rešitev tešinskega vprašanja v zmislu novskih žalitev za težko krivico in oškodovanja najvažnejših inter -sov. Odsek je sklenil soglasno, naročiti vladi, da da ministrstvu za zn-iianje zadeve nalog, v tem primeru mirovne pogodbe ne podpisati, za- j kaj čehoslovaškl narod take rešitve 1 iie more pripoznati. Francoska zbornica. LDU. Versailles, 28. (DunKU.) Francoska poslanska zbornica je v svoji včerajšnji seji nadaljevala razpravo o ratifikaciji mirovne pogodbe z Nemčijo. Vsi trije priglašeni govorniki so nastopili za ratifikacijo. Razprava se danes nadaljuje. Doslej še ni zbudila v zbornici nobenega posebnega zanimanja. Včerajšnji seji je prisostvovalo samo 150 poslancev. Bainville o finančni politiki. LDU. Pariz, 28. (Brezžično.) Bainville poudarja v »Action Pran-caise«, da one države, ki se bodo najprvo rešile padanja vrednosti bankovcev, bodo tudi prve deležne uspeha svoje finančne politik;. Italija, je pokazala, da je prišla pet iz te zagate. Bainville hvali načrt, ftalifmi-ske vlade, da se razpiše prisilno posojilo, in pravi, da more ministrski predsednik Nitti računati z razumom in patrijotizmom naroda te-da lahko pričakuje povoljnega uspe ha svoje namere. Končno poživlja francoske strokovnjake, naj tudi oni razmišljajo, ali se ne bi da! uvesti ta način zboljšanja državnih financ tudi na Francoskem. VRHOVNI ZAVEZNIŠKI SVET. LDU. St. Germain, 28. (DunKU.) Kakor poročajo listi, je vrhovni zavezniški svet danes odobril klavzule nemškoavstrijske mirovne pogodbe, ki govore o pristaniščih, železnicah, vodnih cestah, podonavski paroplovbi ter železniške pogodbe med Nemško Avstrijo in novimi na-eljonalnlmi državami. Sprejet je bil tudi odstavek o organizaciji dela. Tittonija je v tej seji zastopal senator Scialoja. Glede govorice, da je čehoslovaška republika dobila od entente povelje, pustiti svoje meje skozi petnajst let odprte za izvoz premoga v Nemško Avstrijo, nem-škoavstrijska delegacija še rii pre-iela nobenega uradnega obvestila. LDU. Lyoti, 28. (Brezžično.) V petek zjutraj se bo vrhovni svet ba-vil z redakcijo spremnega pisma, čigar besedilo mu je predložil koordinacijski odsek in ki bo izročeno nemškoavstrijskl mirovni delegaciji obenem z mirovno pogodbo. četrtek zjutraj sta zborovali komisiji za nizozemsko-belgijske zadeve in za organizacijo obnove, popoldne pa se je sestala k seji komisija za otočje Spitzbergov. Mir z Avstrijo ne bo podpisan pred 10. septembrom. LDU. Lyon, 29. (Brezžično.) Vrhovni svet je imel včeraj zjutraj kratko sejo, kjer je odobril končno-veljavne gospodarske določbe za nemškoavstrijsko mirovno pogodbo. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj. Kakor trdi »Petit Parisien«, mir z Nemško Avstrijo ne bo podpisan pred 10. septembrom. Isti list pravi, da se pred podpisom morajo premagati še številne težkoče. Zlasti groze zapletljaii radi napetosti, ki vlada med zavezniki in Rumutu-jo. Po mnenju navedenega lista ne bo niti Rumunija, niti Srbija sprejela brez protesta odredbe mirovne pogodbe, ki zahteva od držav, ki so nastale oziroma se povečale na ozemlju bivše monarhije, jamstva v korist narodnim in verskim manjšinam. Ameriški senat, LDU. New York, 28 (Brezžično.) Senatna komisija za zunanje stvari naznanja, da razprava o političnih in teritorijalnih problemov še ni dokončana in da bo trajala še dva tedna. Komisija se bo med drugim bavila tudi z reškim in irskim vprašanjem. Wii8on protestira proti izpreincnt-batn pogodbe. LDU. Lyon, 29. (Brezžično.) Kakor poroča »New York Herald«, bo predsednik VVilson objavil oklic na ameriški narod, kjer bo protestiral proti izpremembam mirovne pogodbe, ki jih zahteva senatna komisija za zunanje posle, in ki niso nič drugega, kakor političen manever, čigar cilj je, onemogočiti izvedbo mirovne pogodbe ter zavleči povratek miru. ŽELEZNIŠKI DELAVCI V AME-R1K1 PRED STAVKO. LDU. Washlngton, 28. (DunKU.) Zastopniki delavcev v železniških obratovališčih so obvestili železniškega kontrolorja, da ne sprejmejo ureditve svojih zahtev tako, kakor jo je predlagal predsednik Wrlson in da bodo takoj glasovali o stavki. Letalstvo. LDU. Toronto (Kanada), 28. (DunKU.) Polkovnik kanadske armade Barker je zmagal v takozva-nem Derby — poletu Toronto — New York in nazaj. Pri tem mu Je desna roka deloma odmrznila. Vozil se je v uplenjenem nemškem letalu tipa Focker. Boljševikl zavzeli Pskov. LDU. Berlin, 28. (CTU.) Tele-graphen-Kotnpagnie javlja: »Beril- ' ner Tageblalt« doznava iz Stockholma, da so boljševiki zopet osvojili Pskov. Usoda ruskega oddelka, ki je bil v mestu zajet, ni znana. Brusliov poveljnik rdeče armade. LDU. Dunaj, 28. (CTU.) »Korres-pondenz Rundschau« poroča Iz Stockholma: »Ruskaja Žizen« potrjuje senzacijonalna vest, da je bil znani ruski general Brusilov, bivši poveljnik ruske armade na južni fronti, imenovan od sovjetske vlade za generalisima in da je prevzel po-veljništvo rdečih čet v boju proti ukrajinskemu generalu Petljuri. General Brusilov začne že v najkrajšem času ofenzivo proti Petfjurovim četam in bo stremel za tem. da izžene ukrajinske čete iz Južne Rusije. POZIV VELIKEMU VEZIRJU LDU. Milan, 29. (Brezžičro.) Pariške brzojavke poročajo, da je višji francoski komisar prejel izjavo višjega komisarja ameriškega, da je pozval velikega vezirja v imenu predsednika VVilsona, naj takoj prepreči nadaljnje klanje Armencev, ker bi se sicer Turčiji odrekla suverenost. Proč s spomini na zmage. LDU. Nauen, 28. (Brezžično.) Pruska deželna vlada je poslala vsem vladnim oblastim po deželi odredbo, naj se spominski dan bilke pri Sedanu več ne praznuje z izve-šanjein zastav, ker to več ne odgovarja razmeram. Odredba naglasa, da se nemško ljudstvo v tem težkem času ne sme samo varati s spominom na bivše zmage in da mora vse njegovo mišljenje in stremljenje biti posvečeno novi bodočnosti. Izve-šanje zastav na javnih poslopjih bi moglo nuditi ljudstvu le povod za spore in nesporazumijenja. Nepoučeni krogi bi videli v tem demonstracije za nekdanje ustavne razmere in bi dvomili nad voljo vlade, da začne novo politiko, O osnovi in ureditvi jugoslovanske države. (Dalje.) Pred vsem je jasno, da smo Jugoslovani enoten narod in da mora biti tudi naša država — kolikor razmere dopuščajo —- enotna, ako hoče biti kos vsem težkim kulturnim, so-cijalnim in gospodarskim nalogam, ki jo čakajo. Enotnost države pa mora biti izražena ne samo -v ustavi, ampak pred vsem na kulturnem polju; prepričanje, ki je prešinilo Slovence, Srbe in Hrvate, da smo vsi enoten slovanski narod, nam koristi za enotnost države več, nego zakoni. Za kulturno enotnost naše narodnosti, je odločilne važnosti šolstvo; zato naj bodo vse znanstvene in umetniške institucije, vse vlsoko-šolstvo in vse srednje šole enotno urejene od skupne države. Tudi glavna načela ljudskega šolstva morajo biti po vsej državi enaka. Če bodo dijaki v srednjih šolah čitali srbske narodne pesmi in če bo nadomestoval sedanji poduk v drugih jezikih, pouk jugoslovanskih ie-zikov in kolikor mogoče tudi ruskega, če se bodo v ljudskih šolah naši otroci učili cirilici, vsaj dokler ne pridemo do prepotrebne enotne pisave, bomo z ozirom na enotnost države dosegli glavno, namreč predpogoj za pravo kulturno zedinjenje Jugoslovanov. Slovani, ki nimamo skupnega pismenega jezika, se sploh nahajamo približno v položaju, v katerem so se nahajali Nemci, predno jim je Luther ustvaril enotni pismeni jezik. Tudi mi bomo morali misliti na to, da dobimo skupni pismeni jezik, kar bi se po mojih mislih še najlažje in najbolje doseglo, ako bi se uvedel v vseh naših srednjih šolah poduk najbolj razvitega in našemu jeziku najbolj podobnega slovanskega jezika, vo je ruskega jezika. To naj bo le mimogrede omenjeno, ker razprava o potrebi in važnosti svetovnega jezika za narod ne spada semkaj. Enotnost države mora biti izra- j žena pred vsem v ustavi. t Jugoslovanska država mora poznati samo enotno državljanstvo, ne državljanstva posameznih delov države. Imejmo le jugoslovanske državljane, ki izvršujejo svoje državljanske pravice v onem delu države, v katerem prebivajo. Za razvoj in utrditev državne enotnosti je odločilne važnosti način, kako naj se uredi razmerje med temeljnim zakonodajstvom m temeljno upravo države in legislativno in upravno močjo posameznih dežel iz katerih bo skupna država sestavljena. To razmerje je na praktičen način uredila ustava severno ameriških Združenih držav, katera določuje: Ustava skupne zvezne države in vsi na podlagi te ustave od skupnega zakonodajstva in od nacijonal-ne, to je skupne vlade, izdani zakoni in odredbe so in ostanejo tako, kakor jih tolmači vrhovno zvezno sodišče, naj višji zakoni vsake posamezne združene države, tudi če bi ustava in zakoni kake združene države kaj nasprotnega določevali. Zakon napravljen ustavnim potom od skupne države je obvezen in veljaven za vse združene države. Vsled tega fundamentalnega načela ustave Sev.-Ameriške države vlada v tej državi občudovanja vredna harmonija'med skupno zvezno državo in posameznimi združenimi državami, ker je zvezna država nad vsemi državami, katere tvorijo zvezno državo in ker imajo te podrejene države le toliko oblasti in vladne moči, kolikor jim prepušča zvezna država. To načelo bi moralo biti po mojih skromnih mislih tudi fundamentalno načelo ustave, katero dobi Jugoslavija, ako bo ista združena država. Vse naj izvira iz skupne države in zakonodajalstvo naj izvršujejo posamezne združen 6 deželne vlade ali uprave le v pre-nešenem oblastvenem pooblastilu centralne državne oblast:, katera zamore spremeniti in omejiti veljavnost in pristojnost njih zakonodajal-stva. Na ta način se bo razvila čimdalje več enotnost države, po kateri je v gotovi meri stremeti, Če Imamo na ta način urejene razmerje med skupno državo iu podrejenimi vladami, zamoremo z mimo vestjo prepustiti podrejenim državam tisto samostojnost, katero zahtevajo razmere in potrebe posameznih dežel. Samo ob sebi umevno ie, da morajo spadati v področje skupne države Jugoslovanov vse zunanje zadeve, občevanje z tujimi državami, posebno sklepanje pogodb in miru r. tujimi državami, vojaštvo, pomorske zadeve, denarne zadeve, carinske, trgovinske, obrtnijske posebno industrijske, rudarske zadeve; dalje prometne zadeve posebno pošta in železnice, izvzemši lokalne ceste in lokalne železnice, pravica obdavčenja v gotovi meri, kazenski in civilni pravni red, kazensko in civilno pravo, izvzemši družinsko pravo in pravne razmere glede poljedelskih zemljišč. Skupno mora biti. kakor že zgoraj omenjeno, visoko in sred- j nje šolstvo ter glavna načela pouka 1 ljudskih šol. Kakor v severnih Ameriških zedinjenih državah, naj bi veljal tudi pri nas tako zvani enmneraoiiski sistem; to je, naštejejo naj se vs6 tiste zadeve, ki spadajo v področje skupne države, ureditev vseh drugih razmer pa naj se prepusti posameznim deželam, pod zgoraj navedenim pogojem. Pri ustanovitvi posameznih pokrajinskih vlad je seveda upoštevati sedanji historični razvoj, ge-ografične in kulturne razmere posameznih delov jugoslovanske države, kar vse ne moremo kratko-malo prezirati, ako hočemo da se javno življenje zdravo razvije- (Dalje prih.) Iz naših političnih šol. Prinašamo spodaj razpravo našega sodruga iz Trbovelj, ki pohaja našo ta-mošnjo politično šolo že od njene ustanovitve. Sodrug, ki nam razlaga pomen strokovnih organizacij, ima samo nekaj razredov ljudske šole, toda po končanem delu v rudniku se vsede h knjigi in čita, zavedajoč se, da brez izobrazbe proleta- rec nikdar ne bo dosegel svobode. Kaj se lahko doseže s samoizobrazbo," in to v kratkem času, nam dokazuje spis iz preprostih delavčevih rok, ki ga dobesedno, ne da bi ničesat spremenili, tu podajamo. 'Odslej prinesemo še vež takih spisov. # Pomen strokovne organizacije. Socijalnp - demokratična stranka priporoča delavcem vseh’ naro< dov, da bi se organizirali, to je, zdru* žili v močne skupine, kajti le potoni tega sredstva, bo protetarijat usoc* šno kljuboval izkoriščanju kapitalf-* stičnega razreda. Zatorej moram« na vso moč krepiti organizacijo, da jo čimbolj izpopolnimo, kajti le Z močjo združenih vrst se delavstva lahko ubrani podjetniškega izkoriščanja. Delavstvo, organizirano St strokovnih organizacijah je prisibe-ljeno poseči v gospodarski boj, V. katerem so najostrejše izražena nasprotja med kapitalom in delom, podjetnikom in delavcem. ,V takih bojih prihaja delavstvo boljinbolj do spoznanja, da je navezano le nase, na svojo lastno moč, ter da se mo* [al° ,vsi delavci organizirati, ako. hočejo, da bo borba proti združenim podjetnikom uspešna. Na kakšen način in v kakšnem obsegu lahko delavstvo, združeno v. strokovnih organizacijah brani svoje interese v današnji razredni državi, nam dokazujejo boji za boljše mezde, ki se pogostoma končajo ugodno. Ce bi ne bilo strokovnih organizacij, tedaj bi država in kapitalisti izkoriščali in tlačili delavstvo še bolj, kakor ga že Vsak klic, vsaka prošnja ali zahteva posameznega delavca po go-spodrskem izboljšanju, bi bila brez tega bojnega sredstva brezuspešna. Podjetnik je trd, neizprosen, ne nožna drugega kot samo svoj »Jaz«, ne vidi v svojem delavcu sočloveka, smatra, ga za nekaj nižjega, njemu podložnega, s katerim meni, da lahko dela kakor se mu poljubi. In žal, da se je v premnogih industrijskih krajih tako dogajalo še do zadnjega časa; to pa zategadelj, ker ni imelo delavstvo toliko zavednosti, da bi se strnilo v lastno močno organizacijo. Ako pride poedinec k podjetniku prositi za izboljšanje mezde, ga la kratkomalo in brezobzirno odpravi. Če je pa prosilec le preveč predrzen in nadležen, napravi podjetnik prav kratek proces, odpove mu delo. Kaj se pa delodajalcu pozna, ul-o par delavcev odpusti iz službe? Se prav zadovoljen si mane roke, ker ie s tem dejanjem vstrašil tudi druge, ki se vsled tega ne bodo drznili ga nadlegovati. Malo drugačno lice bi imela stvar, ako bi delavci dotičnega podjetja vsi naenkrat, združeni, zahtevali boljše plače. Ali naj podjetnik vse odpusti? Ne! Ako hoče, da ne bode trpelo podjetje in da se najce-nejše reši iz zadrege, mora pač ugoditi zahtevam delavcev. V slučaju pa, da se podjetnik no • če ozirati na zahteve delavske mase, je ta prisiljena, da se poprime še drugega bojhega sredstva, namreč — stavke. Toda, če je podjetniška trma velika, mora pamet in zdrava delavska organizacija računati tudi s tem. kako dolgo bo lahko financijelno zdržala, kajti tudi tu je denar v prvi vrsti potreben, da se lahko odpornore bednim družinam v. slučaju stavke. II66N#*e86k-> c&m 'dim Pepel: Meni je vse eno. Ce dim, pa Luka: Čudaki In samega sebe ubijaš! Bubn o v: Kaj pa meljeta? Ne razumem... Kakšne resnice ti je treba, Vaška? fn zakaj? Resnico o sebi veš... in vsi ji, vemo... Pepel: Počakaj, ne lajaj! On ml naj pove... slišiš, očka: Je Bog? (Luka se smehlja in molči). Pepel: No? Je? Govori! Luka (neglasno): Ce verjameš — je, čt ne verjameš — ga ni. Kar veruješ, to je ... (Pepel molči in zre začudeno in uporno v starca). Bubnov: Grem — čaj pit.., hajdtmo caj pit... Ej! Luka (Pepelu): Kaj gledaš? Pepel: Tako... počakaj... to se pravi... Bubnov: Grem pa sam.., (Gre proti vratom in sreča Vasiliso). Pepel: Torej, ti... Vasi lis a (Bubnovu): Je Nastja doma* Bubnov: Ne... (Odide). Pepel: A... si prišla... V a s i 1 i s a (stopi k postelji Ane); Je še živa... Luka: Ne moti... V a s i i i s a: Kaj se pa tl opletaš tod fekrog? Luka: Sai lahko grsm.,, če to treba ,* V asi lisa (gre proti vratom v Pepelov sobo): Vasilij, govoriti moram s tebojI (Luka gre k vežnim vratom, katera odpre *n potem zalobutne. Nato zleze oprezne, na peč). V a s i 11 s a (iz Pepelove sobe): Vasja, sem pojdi 1 Pepel: Ne grem ... nočem ... V a s i 1 i s a: Zakaj ne ? Si hud! Pepel: Dolgčas mi je... naveličal sem sc vsega. . V a s i 1 i s a: Mene — tudi ? Pepel: Tudi... (Vasilisa se tesno zavije v ruto; ki 11 pokriva pleča, stiskajoč roke k grudim. Gre k Anini postelji, gleda oprezno za zaveso ter se vrne k Pepelu). Pepel: No .. „kaj je? Vasilisa: Kaj naj bo? S silo me ne boš Imel rad ... milosti pa ne bom prosila ... moj karakter je tak... Ampak hvala, da si resnico povedal... Pepel: Kakšno resnico ? Vasilisa: Naveličal si se me — kaj to ni resnica? (Pepel jo gleda molče). V a s i 1 s a (stopi k njemu): Kaj gledaš ? Me ne poznaš? I5 e p e 1 (vzdihne): Lepa si. Vaška ... (Ona mu položi roko na pleča, ori se premakne In otrese roke).., Ampak moje srce ni nikoli bilo zate... Živel sem s teboj in .v&s«,s am-P»k ta d te »isem M nikoli... Vasilisa (tiho): Tako. No... Pepel: In o čem naj še govoriva? Vse sva si povedala ... pojdi proč od mene ... Vasilisa: Te je druga Vjela? Pepel: To te nič ne briga... Tebe ne pom klical na ženitbo.., V a s i s 1 i s a (pomembno): Sebi v škodo... Mogoče bi ti pa lahko pomagala snubit?! Pepel (sumljivo): Koga? Vasilisa: Saj veš. Kaj se pa pritvar-jaš? Vasiiij, jaz govorim naravnost... (Bolj tiho): Tožila ne bom ... užalil si me... Ne za to, ne za ono, sunil si me, kakor kamen- Rad te imam, si rekel, in naenkrat... Pepel: Ne naenkrat, že davno ... duše nimaš, baba ... Ženska mora imeti dušo ... mi smo zverine... nam je treba... nas je treba učiti. česa si me ti naučila? ... Vasilisa: Kar je bilo, tega ni več... Saj vem, človek sam v sebi ni svoboden. . 1 Ne maraš me več ... dobro! Pa naj bo ,.. Pepel: No, in — konec. Mirno se raz-| idiva, brez škandala in ... prav bo! Vasilisa: Ne, počakaj! Vseeno, veš. . | ko sem živela s teboj, sem vse čakala, da mi : boš pomagal ven iz tega blata .. da me boš 1 osvobodil moža in strica in vsega tega življenja... Mogoče, da nisem ljubila tebe, Vaška, temveč samo svoje upanje... to misel sem ljubila v tebi... Rasiutiešji Čakala ssui. da m izpuliš od trtd.*fc Pepel: Ti nisi — žebelj, jaz ne — klešče ... Jaz sem sam mislil, da boš ti. ki si žametna... vidiš, pametna si, spretna! V a s i 1 i s a (se skloni čisto blizu k njemu): Vasja, daj, pomagajma drug drugemu... Pepel: Kako? Vasilisa (tiho, silno); Sestra.. se d dopade, saj vem ... Pepel: Zato jo tudi pretepaš tako zverinski! Pazi se. Vaška! Ne dotikaj se je... Vasilisa: Stoj! Ne razburjaj se 1 Vse sa lahko tiho napravi, zlepa... Če hočeš, vzemi jol Jaz ti bom še denarja dala... tristo ri*’'* ljev 1 ln_še več, če jih spravim skupaj... Pepel (se odmakne); Počakaj! Pove1 zakaj! V a s i 1 s a: Osvobodi me od moža... 1J zanjko snemi iz mojega vratu... Pepel (tiho požvižguje): Tako. lio ko«, To si si pa pametno izmislila... moža v grom ljubčka v ječo... sama pa... Vasilisa: Ampak, Vasja... Zakaj ^ ječo? Saj ti ni treba samemu... tovariše imaš-In če sam ... kdo bo pa vedel? Pomisli' na M* talijo... Denar bo* imel. šel boš proč • mene rešiš,,. In za sestro bo dobro, če ne . pri meni... Jaz jo težko gledam ... *a1 pt‘n tebe ... zdržati se ne morem, mučim jo, tepe jo, tako jo tepem, da sama jokam od sočutja, Ampak tepeni jo in tepla io bom.,« v * (Dalje prih.). Le močne organizacije, ki so tufu denarno založene, lahko uspešno Jzvojujeio boj proti izkoriščajočemu kapitalizmu. / Kako lepe uspehe Je mogoče doječi potom organizacij nam kaže favno splošna delavska stavka ra 'Angleškem leta 1912. Bil je to m;;-Večji gospodarski boj, kar se jih nc~ tnni v človeški zgodovini, kajti te fctavke se je udeležilo nad milijon rudarjev. Ti so zahtevali, d.i sc ’ gai zakonito določi minimalna plača, pod katero ne bo smel noben r> uar delati. Ker pa podjetniki niso hoteli ugoditi tej zahtevi, je vsa :pgromna množica angleškega poa-fcemeljskega proletarijata na mah Ustavila delo. Cel svet je z napetim Zanimanjem sledil temu ogromnemu gospodarskemu boju. Stavka se le vršila mirno, ker jo je vodila vzorna rudarska organizacija. Neizmer-na je bila gospodarska škoda vsled stavke; ladje so morale ostati v Pristaniščih, na železnicah so morali mnogo vlakov vzeti iz prometa, Precejšno število tovaren in plavžev je ustavilo obratovanje, cene živilom so poskočile. Pa ne samo na Angleškem, temveč tudi v inozemstvu so močno občutili posledice te-Ka velikanskega boja. šele, ko je Posegla država vmes, se je dosegi sporazum s podjetniki. Rudarji so si jnnogo priborili, mnogo več pa bi bili še lahko dosegli, ako bi imeli v državni zbornici močno zastopstvo delavskih poslancev. Iz tega je tudi fazvidimo, da so potrebna za napredovanje delavskega razreda Strokovna in politična gibanja, Strokovne in politične organizaciji. Vseh teh velikanskih gospodar« skih uspehov pa bi angleški proletarci gotovo ne dosegli, ako bi ne uneli krepkih organizacij, katere so založene z milijoni denarja za slučaj gospodarskega boja. Socijalno - demokratična stranka ima nalogo, da organizira del: v-stvo, da mu obrazložuje njegovo stanje, da ga duševno in telesno ohrani in pripravi za boj, ki ga mora biti proti pohlepnemu, nikdar sitemu kapitalizmu. Vsako skrajšanje delovnega časa. vsako povišanje me-*?e’ ki si jo pribori delavstvo »o okovni organizaciji, zelo učinku-,prJ. Podaljšanju delavčevega ali aeiavkinega življenja. Kajti čim ooijso in tečnejšo hrano si lahko de lavec kupi, čim lepše in-zdraveiše stanovanje si lahko nabavi, čim več lahko počiva po napornem delu. tem bolj si ohrani zdravje in vse svoje življenske sile. Ta boi ie najdaleko-sežnejšega pomena za obstanek delavca in pa zato. da ns pogrezne v najnižje globine življenja. Vsak zaveden delavec, mora videti v strokovnih organizacijah najvažnejše in najuspešnejše sredstvo v obrambo svojih interesov. Zavedati se mora, da mu bo le potom strok, organizacije mogoče izboljšati svoje življenske oogoje. Zavedati pa se mora obenem tudi. da se *>o delavstvo popolnoma osvobodilo eospodarskeea in duševnega suženjstva le tedal. ko bo ne satno strokovno organizirano, marveč tudi zavedno socialistično .T. P. Organiziranemu delavstvu in prijateljem! ljubljanski kovinarji v strojniti .• vir,nah Kastelic-Žabkar, Samassa , lfinnies, ki so last Jadranske oan/ce, stavkajo že štiri tedne V bo-!u Se nahajajo proti Jadranski banki m zvezi industrialcev, ki trdovratno stoje na stališču, da se morajo delavske plače znižavati, namesto, da bi vplivali na belgrajsko vlado, kjer imajo prav sedaj velik vpliv da bi se primerno znižale cene živlien-skim potrebščinam. Vodstvo imenovanih tovaren je hotelo uslužben-Stvu znižati dravinjske doklade za 25% in ga s tem pognalo v stavko, v kateri vztraja uradništve In delavstvo vzorno solidarno. Delavska Čast hrskrb za eksistenco je prisilila uslužbenstvo teh tovaren, da je stopilo v boi in organizacije so i o-flosne na solidarnost tovarišev in tovarišic, na katere je najprej navalila S tako silo jugoslovanska kapitalistična brutalnost. Iz raznih krajev so nam že poročali zaupniki, da delavstvo želi priskočiti stavkujočim s svojo solidarnostjo na pomoč. Mi odsvetujemo fcaenkrat vsakršno solidarnostno akcijo, ki bi stremela za t^m. da bi or-Kanizaci e zaradi pol tuenta mililo-harjev todvzele kakršnekoli pozitivne akcije v smeri solidarnostnih Stavk. Iskreno pa priporočamo da Se organizirano delavstvo spominja Stavkujočih z moralno in materiialno Podporo. S posebnim zadoščenjem ^onstatiramo, da je delavstvo že v t^h štirih tednih darovalo na žrtve-Lepe zneske, ne da bi bili m! v ta namen izdajali posebne oklice. Priznati moramo, da je delavstvo s tem častno dokazalo svojo solidarnost. V Vašem imenu smo zagotovili stavkujočim Vašo solidarnost, Vaš:; moralno in materialno podporo, čc bi Slavka trajala tudi še več tednov. Zavedati se moramb, da so ljubljanski kovinarji indirektno stopili v boj tudi za vse drugo delavstvo, zakaj, če bi se ne bili uprli krivici ti, bi industrialci napravili napad tudi na druge stroke. Sodrugi, sodružice! Kakor je doslej v tej stavki na vsej črti delavstvo storilo svojo dolžnost, tako jo moramo vsi skupaj storiti tudi vbo-doče, v tem primeru nepreklicno, dokler ne konča stavka s primernim uspehom. Če bo treba našim bojevnikom še drugačne moralne pomoči, sodrugi iti sodružice, Vas obvestimo s tem. Vsekakor prosimo organizacije, naj ne ukrepajo ničesar drugega, kar bi se ne strinjalo z našimi intencijami. Za sedaj stori organizirano delavstvo dovolj, če da dosedanjo moralno in materijalno podporo. Spominjajmo se torej povsod stavkovnega sklada, ker ne vemo, koliko časa bo še trajala trdovratnost brutalnih kapitalistov! Pripravljeni pa moramo biti! Vse prostovoljne prispevke za stavkovni sklad sprejema Tajništvo strokovne komisije v Ljubljani. Še-lenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Sodrugi, sodružice! Delavska solidarnost nad vse, kakor vedno! V Ljubljani, 29. avgusta 1919. Za tajništvo: Za predsedstvo: J. Tckan, s. r. I. Mlinar, s. r. Dnevne vesti. Izvoz sadja Iz Prekmurja. Iz Prekmurja nam poročajo, da se tam nahajajo velikanske množine sadja, ki čakajo izvoza. Prekmurci namreč nimajo dovpl posode za napravo sadjevca, na Ogrsko in v Nemško Avstrijo pa ga ne morejo izvažati, ker je izvoz iz' 'Prekmurja v te kraje popolnoma ukinjen Da se sadje ne pokvari in da ne bodo Prekmurci trpeli velikanske škode, se je deželno vlado na nujnost izvoza sadja, predvsem zgodnjega, ki ga je kakih 100 do 200 vagonov, že opozorilo. Naj torej vlada tozadevno takoj ukrene. Civilni komisar za Prekmurje opozarja predvsem tudi aprovizaetj-ske odbore in trgovce, da pridejo v Prekmurje in pokupijo sadje. Dobro bi bilo. da ob tej priliki vlada poskrbi tudi za to, da se sadje, če le možno postavi na naše trge, kjer nam ga primanjkuje oziroma je tako .silno drago, ter da se tega sadja ne bo vporabljalo izključno za napravo opojnih pijač, ki itak že preplavljajo celo deželo. Vsekakor pa je dolžnost vlade, zlasti gospodarskih činiteljev, da nemudoma poskrbe za razpečavo sadja, da Prekmurci ne bodo trpeli škode. Kdo ie kriv? Pod tem naslovom je prin.vel zadnji »Jugoslov. Železničar« silno gostobeseden in zato strašno prazen, nepodpisan članek. V njein se je na zran način obregnil ne \em zakaj tudi obirc, ki me ima za urednika »Baktje«. Poznam dobro kapitalistično moralo naših zvezarjev in bi najraje molčal, toda obdolžitev je vendarle preveč nizkotna, da bi jo mogel kratkomalo zamolčati. Naj bo zato žrtvovanih nekaj besed v odgovor, da razvidijo naši sodrugi, s kaHm orožjem se bore ti ljudje proti nam. Člankar pravi: ».. . morda ni med nami nobenega, ki bi mogel odvagati kakega »Kristana* ali urednika »Baklje«, ki je baie v srečnem položaju, da pri ponočnih pijančevanjih razpolaga kar z 80.000 kronami .. .« Stvar je prozorna in vsak ve, za kaj gre. Člankar bi me rad osumil, da dobivam denar od zunaj Zveza se pač ne more odreči svoji stari navadi, njej običajnega denun-cijantstva, toda, ako kaj ve, naj se člankar izreče jasneje in naj sc podpiše! Dokler tega ne stori, je zame oni ki je to napisa! čisto vsakdanji vpocestnež«, ki zasluži le nrezira>\se vsakega poštenega človeka. Isto velja za uredništvo »Jugoslov. Železničarja«. če pa je »Zveza« nepolitično društvo iti če so zvezarii kapitalisti ali ne, o tem se s člankar jem ne bom prepiral, kakor tudi ne o pomenu, ki ga ima boj proti interuacijonalnemu kapitalizmu ter v kakšni zvezi je jezik s tem bojem. — Zato ie gostobesedni čvekač res še prenaiven. Socijalist ni oni, ki je lačen, ampak oni, ki se zaveda svojega proletarskega razreda. To je tako res, kakor je res, da niso še kapitalisti tudi tisti. \' se prištevajo h kapitalistični družbi, jo podpirajo in se vedoma ne bore proti nji. Morda šele postanejo. Škodlji- vi so pa ti bolj. kot kapitalisti sami. »Zveza« je kapitalistično orodje in i naj še tako milo »svira« o narodnosti in o drugih stvareh. Delavcu je čisto vseeno, ali ga izkorišča slovenski ali pa tujerodni kapitalist, izkoriščan je v enem in drugem slučaju. In zato se mora upreti, ako hoče živeti kot delavec in kot »sin narodov«. Prodajati svoje otroke slovenskim kapitalistom, je ravno isto, kakor če se jih prodaja Italijanom ali pa Nemcem. Šele z odpravo kapitalizma bo prav rešeno tudi narodno vprašanje, kakor sploh vsa druga vprašanja. Vem predobro od katere strani in od »osebe« se dela veter proti meni. Kot skupnega zaupnika strolnegn osobja bi me radi kolikor je mogoče oblatili. Trudijo se zastonj. Pač pa priporočam sodrugom med strojnim osobjem, da prebero zadnjo številko »Zvezarskega« glasila, v katerem sl jemlje odlični »tovariš« g. strojevodja Rupnik pravico zastopati strojno osobje, katero ga še ni nikoli poverilo z mandatom, da zastopa »pravice« strojevodjev in kurjačev, posebno ne v tem zmislu, da kot »Zve-zarskle odbornik »stanovske« interese osobja takorekoč pod uplivom močnejših »zatajuje«... Siti se razumemo. Jaka Žorga. Potovanje preko demarkacijske črte. Tržaški listi pišejo: Glasom na-redbe vrhovnega poveljništva z dne 31. julija t. i., ki jo je priobčil uradni „Osservatore Triestino“ v svoji 178. številki z dne 18. t. m., za prekoračenje demarkacijske črte ni več potrebna posebna prehodnlca (salvacondotto), marveč zadostuje potni list za inozemstvo, ki ga izdajajo pristojne oblasti v zmislu na-mestništvene naredhe z dne 23. julija 1916, št. 895. V Julijski Benečiji izdaja potne liste za inozemstvo v Trstu generalni civilni komisar, na ostalem ozemlju pa civilist komisarji. Za potovanje v Julijski Benečiji izven občine navadnega bivališča je potrebna kaka listina o istovetnosti, kakor potni list za inozemstvo ali tuzemstvo, prepustnice (salvacondotto) ali pa posebno dovoljenje poveljništev karabinjerjev, ki jim načeljujejo častniki. — Potne liste za tuzemstvo izdajajo župani, vidirati jih pa morajo civilni komisarji. Le Babilona. V starem Babilonu, mestu trgovine in kulture, so imeli takrat, to je bilo okolo teta 9191 pred Kristam, moderno družbo. Menda je bilo to nekaj prej, kakor so zidali znani babilonski stolp. Prebivalstvo je bilo razdeljeno v dva razreda: v bogate verižnike in siromašne kulije. Med družabnimi razredi so že takrat nastajali spori in v marsikaterem primeru so prišle stranke same ali pa na povabilo modrih k razpravam in obravnavam, da se poravnajo. Zgodovina nam poroča o takih razpravah tupatam marsikaj značilnega. Nekake zadruge so obstojale. Pogajali so se pa le najeti, kupljeni zastopniki, kers so se pravi zadrugarji izogibali direktnim pogajanjem, boječ se, da izgube renome humanistov, ugled dobrotnikov človeške družbe kakor so se vedno tako radi nazivali. Imeli so pa pri teh pogajanjih večkrat smolo. Naleteli so na nepraktične zagovornike in ti so jih blamirali do kosti, ker so svojim nasprotnikom, ki so iskali pravico, očitali verižništvo in lenobo, dasi so zadrugarji od tega udobno živeli in njih mandanti lenarili vse življenje po prostranih visečih vrtovih na račun kulijev. Ker je bila takrat oblast v rokah verižnikov, ki so sklepali postave le zase, sodnik ni mogel pomagati dobremu ljudstvu. Hvala bogu, da danes ni več tako! — Te zgodovinske črtice so nam prišle v spomin, ko smo zasledovali stavko kovinarjev v Ljubljani. Drobno. — Izplačvanje družinskih orktoi- bin za družine gažistov in aktivmh (dalje služečih) podčastnik ■•.■v, ki se nahajajo še v ujetništvu, odstopi likvidatura II. vojnega okrožja pristojnim okrožnim polkovskim komandam (vojnim dopolnilnim veljstvom) . — Novi polletni teča! na državni podkovski šoli v Ljubljani, se prične dne 1. oktobra 1919., ter traja do 1. aprila 1920. — Poleg podkovstva se učenci uče tudi ogledavania klavne živine in mesa. Prošnje za sprejem v podkovski tečaj je v poslati najkasneje do 15. septembra t. 1. vodstvu državne poUkovske šole v Ljubljani. Prošnjam je priložiti: Rojstni in krstni list, domovinski list, z a d, J šolsko spričevalo, učno spričevalo, v dokaz, da se je izučil kovaskti obrti, pri kakem kovaškem mojstru, nravstveno spričevalo in ubožni list. Ubožni prosilci, ki se ne morejo vzdrževati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti državne podpore. Kdor prestane skušnjo koncem tečaja, more po zakoniti« določbah dobiti patent za izvrševanje podkevske obrti; brez skušnje pa nihče več ne more postati podkovski mojster. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in potrebne knjige. Stanovanje Imajo učenci ro možnosti brezplačno v zavodu. Vsled pomanjkanja izvežbanih pod-kovskih mojstrov in izprašanih oglednikov klavne živine in mesa, naj bi občine skrbele, da dobi vsaka občina vsaj po enega dobrega pod-kovskega mojstra in izprašanega oglednika klavne živine in mesa. —• Vodstvo državne podkovske šole! — Uradništvo vseh denarnih zavodov ljubljanskih se vabi polnoštevilno na važni sestanek strokovne skupine denarnih zavodov društva zasebnih uradnikov Slovenije, ki se vrši v torek, dne 2. septembra 1919. ob 18. url v Mestnem doutu. — Klub slov. kolesarjev »Ilirija« opozarja na prijateljski večer, ki se vrši v ponedeljek, dne 1. septembra v Prešernovi sobi restavracije »No- vi svet« ob 20. uri zvečer. Na sestanku razdelitev daril zadnje dirke na Bledu. Vabljeni so vsi člani in športniki, osobito dirkači, radi važnih dogovorov glede prihodnje dirke. —. Odbor. Vse do gotove meje, gospodje! (Iz železničarskih krogov.) Le Jako neradi se pečamo z »Zvezo Jugoslovanskih železničarjev« in njenimi vodilnimi duševnimi silami, ker se nam zdi škoda dragocenega časa. Naša sodba o osebah okrog Zveze in o njenih dejanjih je jasna in nihče nam je ne more ovreči. Ker pa gospodom nikakor ne ugaja, če se z njo postopa po zaslugi, sili vedno v ospredje in skuša javnost opozoriti na svoj še — obstoj. To stremljenje je morda z njih vidika opravičeno, nas pa veliko ne zanima, vsai dokler ne prekorači dopustili -vih mej. Ker se je to začelo zopet polav-ljati stopamo iz svoje rezerve v javnost, da s tem pokažemo rak-rano. na kateri hirajo naše prometne razmere. Pisalo in razpravljalo se Je o naših prometnih razmerah že več kakor preveč, če upoštevamo vse čečkanje raznih »strokovnjakov in veščakov«. Vse skupaj pa je le prazna slama, dokler se ne pokaže jedro zla, in tega se menda vsi, ki si usurpirajo takozvano javno mnenje, boje. Mi smo naše mnenje že često označili in vse kar se v tem oziru dogaja, nam le potrjuje, da smo imeli prav. Rekli smo, da je glavni vzrok vseh nedostatkovpovsem ponesrečena izbira pri onih osebah, katerim se je poverilo železniško upravo. Te osebe so, milo povedano, politično kratkovidne, strokovno pa absolutno nezmožne. V svesti si teh svojih nedostatkov, so si te oseb*, s pomočjo gotovih koritarjev osnovale nekako osebno stražo, katere naloga Je vpiti: Primite tatu! in s tern omogočiti, da se za kuPsamKsL " jo kozli, katere naj splošnost po naj-višjih cenah plačuje. Z eno besedo; Uvedlo se je pri železniških up~t-vak korupcijo najnevarnejše vrste, katero podpira osebna protekcija, ljudi, ki bi pač spadali vse drugam kakor na mesta, na katerih sede. Da se pa ne bo reklo, da vedno le sumničimo, hočemo za danes naši javnosti predstaviti le nekaj cvetk >z tega obširnega cvetličnjaka. In to le izjemoma in z edinim namenom, da predočlmo moralne vrline glavnih junakov. Kdo še ne pozna železniškega nadzornika Leona Makuratiia, ki sedaj službuje v Zalogu in tam podpira strohnele stebre Zveze? Ta gospod in družinski oče si ie prilastil poseben način morale, s katero ’ sli gmotno podpreti v propad dirjajočo južno železnico na slovenskem ozemlju. Poleg svojih delavcev, katere šikanira na vse mogoče načine in Um s tem vtepava veselje do d^la, kar je seveda v korist podjetju, ima tudi celo vrsto deklet, bolje rečeno otrok zaposlenih na progi. Delo, katero ti otroci oprvljajo, sicer ne zahteva nikakoršnje strokovne pre.;-izobrazbe, vendar pa se tedaj bolje izplača, če so delavci dalj časa pri tem zaposleni in bolj praktični pri delu. To te temeljni nazor racljonel- :;ega gospodarstva, ki pa prt Maku-: rati-ju ni našel zavetišča. Pri njemu je ta nazor odvisen od njegovega spolskega razpoloženja in le na pod' lagi tega urejuje on svoje ukrepe. Pred dvema mescema se mu ie zahotelo po štirih 17lettti!t otrocih, in sicer Mariji K. (Gos-tinea, pošta Dol pri Zalogu), Terezija S. (Podgrad, pošta Dol pri Zalogu), Fani k. in Ani P., katerim je hotel na vsak način posvetiti še zadnje ostanke svoje ustvarjajoče moči in jim je poleg ta-' kojšnjega plačila 50 kron, še obljubljal, da lahko doma ostanejo kadar koli se jim poljubi in jim bo vzlic tc mu vedno pisal cel šilit. Posebno ka valirsko se sicer ni izkazal, k^r je vabil v bližnji gozd ali pa v skladišče, kjer se je sploh čutil bolj varnega. Otrokom se je seveda o-ihij ostudnež in so temu' svojemu čutu dali primernega izraza, kar pa starega grešnika ne spravi z ravnotežja. Ker svojega moralnega cilja ni dosegel, se je nesramno maščeval nad otroci na ta način, da je prvi dve deklici odpustil iz službe. Tega pa ta junak ni storil osebno, temveC odpeljal se je pred tednom dni n« dopust in poveri! svojega namestnika z izvršitvijo tega neljubega. Deklici sta se obrnili do obrat* nega ravnateljstva, odnosno pristnega arijčnega Slovenca Sterna kof načelnika sekcije s tozadevno pritožbo. Našli pa nista pričakovane pomoči, ker Štern pač ve, da Je ia-hko le toliko časa načelnik in Slovenec, doKler to Zveza dovoli. Strojni mojster Ogrinc od državne železnice v Ljubljani je poosebljen moralist, ki Je tudi prišel do tega službenega mesta, bolj neiro radi svojega strokovnega znanja, radi vneme, s katero podpira iztroh-nele stebre železničarske Zveze v Šiški. Ta je Imel to smolo, da so pri njem našli precej rejen kovčeg prc-cizijskega orodja za zrakoplovstvo. Mož je seveda kot pristen Zvezat Zvezar. del državotvornega eleinea* ta, in zato opravičen, da hrani državno last v svojem zasebnem stanovanju. Tobak, ki ga je v 32-tih t;o < šiljatvah spravil čez mejo na Hrvat« sko, seveda ni več v njegovem stanovanju, toda že dejstvo, da je bil v, njegovem stanovanju, bi v pra\ ni državi zadostovalo, da se moža spravi kamor spada. Pri nas seveda vrana ne skljuje vrani oči in tisti, let opravlja državotvorne usluge, nezmožnim krmarjem državne železnice, je Imun in se lahko šopiri na vodilnem mestu v posmeh tistim, ki znajo ceniti njegove strokovno, zmožnosti... in kdo ni že kaj slišal o stiokov-nem veščaku, bivšemu »cesarskemu svetniku«, višjemu nadzorniku južne železnice Šegi? Ta gos*'i'pri Štirim« v Spcdnii Šiški, Celovška cesta. Dnevni red: L Otvoritev in pozdrav sklicateljev. 2. Čitanje pravil. 3. Prijava novih članov. 4. Volitev odbora. 5. Predavanje. 6. Razni predlogi in nasveti. — Sklicatelj: Tajništvo »Snlošne železničarske organizacije za Jugoslavijo*. (Petrič). Sodrugi! Vaši želji in potrebi organizacije se je zadostilo. Na Vas je torej, da novo podružnico postavite na tisto višino, na katero spada S tem ni rečeno, da le skušate pridobiti kar največ članov, temveč važnejše je, da člane spravite na tisto duševno višino, katero potrebujejo, da postanejo zavedni bojevniki ?.a sveto stvar razrednega pokreta, kateremu pripada bodočnost. Vsi na shod in vsi v organizacijo! Strokovno gibanfe. Seja strokovne koiulsiie danes ob pol 6. zvečer v društvenih prostorih. Stavka brivcev, kf se ie včeraj začela, se ie z današnjim dnem končala, ker je zadruga brivcev pri včerajšnjih pogajanjih zahtevam brivskih pomočnikov usodila. Danes sc je že začelo z delom. Vestnik „Svobodea. Seja centralnega odbora „Svo-bode“ se vrši dne 1. septembra ob 20 uri zvečer v Šelenburgovi ulici 6/lJ. Vsi odborniki naj se seje zanesljivo udeleže! Poročilo občnega zbO' ra prinesemo v ponedeljek. Odborova sefa »Socilalne Matice« se vrši v pondellek, dne 1. septembra ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih v Mahrovi hiši Nihče naj ne nianika! — Predsednik. Gospodarstvo. Žetev v Rumuniii. Kakor poroča „Temps“, je letošnja rumunska žetev dobra in prinaša hektar obdelane zemlje povprečno 16 hi žita. Skupna produkcija znaša 145.000 vagonov. Od te množine pride 60.000 vagonov v poštev za izvoz. Besarabski preostanki — tamošnja letina je bila prav dobra — so všteti. Narodno predstavništvo* NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. LDU. Beigrad. 29. Današnja seja narodnega predstavništva je bila sklicana ob 16. uri, pa se je začela ob pol 18. uri. Najprej so se prečitale razne pritožbe in prošnje, nato pa ukaz, ki pooblašča ministra za kon-stituanto, da predloži parlamentu predlog o volilnem redu za ustavo-tvorno skupščino. Poslanec dr. Korošec zahteva v posebnem dopisu kot predsednik VLS, naj se stranki na podlagi svoječasnega sklepa narodnega vječa SHS v Zagrebu verificira še en. in sicer 17. mandat, in to za g. Pušenjaka. Bivši minister dr. Trifkovič prosi predsednika narodnega predstavništva, naj mu pojasni, ali je smatral njegov dopis, ki so ga objavili časopisi, kot služben akt ali kot privatno poročilo. Pritožuje se zaradi oblike, v kateri so vladni listi priobčili to njegovo poročilo. Predsednik dr. Pavlovič izjavi, da Je prosil dr. Trifkoviča, naj mu sporoči mnenje opozicije. TriJ-kovič se Je odzval tej prošnji pismeno. Predsednik Je izročil ta dopis ministrskemu predsedniku. Nato prosi predsednik dr. Pavlovič narodno predstavništvo, naj dovoli, da se v sporazumu z vlado in s parlament-niml skupinami, današnja seja odgo-di na jutri z istim dnevnim redom. Predlog se sprejme soglasno. Za rekonstrukcijo kabineta. Po današnji seji so se začela med strankami pogajanja o rekonstrukciji kabineta, oziroma o sestavi novega koncentracijskega kabineta. Pogajanja se bodo nadaljevala, ako treba, vso noč, ker se vse stranke strinjajo v tem, da mora biti jutri situacija pojasnjena. Agitirajte za naše časopisje! Najnovejša poročila. OBSEDNO STANJE V BUDIMPEŠTI. LDU. Budimpešta, 29. (DunKU.) Davi so bili nabiti v Budimpešti lepaki z nastopno vsebino: »Razglas. Noben častnik ali podčastnik ne sme nositi orožja, tudi ne sablje. ,Vsi ogr- ski častniki se smatrajo za internirane v svojem budimpeštanskem bivališču in se ne smejo oddaljiti z nikakšno pretvezo. Javiti se morajo, vsak torek. Od 27. avgnsia je dovoljen promet po budimpeštanskih cestah do 23. ure. Patrole bodo aretirale vsakega, ki ga bodo našle po tem času na ulici. Vsi policisti, častniki kakor tudi moštvo, smejo nositi orožje izključno le, ako imajo legitimacijo, izdano po mestnem poveljstvu. Ogrski častniki, ki so pripadali Rdeči straži ali Rdeči armadi, sc morajo naznaniti bližnjemu vojaškemu poveljstvu. Vsaka patrola, vsak častnik ali redar mora aretirati vsakega, ki ravna proti tem do-ločbam.“ DEMONSTRACIJE V BUDIMPEŠTI. LDU, Nauen, 29. (Brezžično.) Posebni poročevalec lista »Frankfurter Zeitung“ javlja iz Budimpešte o velikih demonstracijah antisemitskega značaja, katerih so se udeležili krščanski socijalci in nacionalisti. Demonstrantje so poslali v grad k ententni misiji deputacijo, ki je zahtevala, da se v ministrstvu ne sprejemajo Judje. SOCIJALISTIČNA ZMAGA V BULGARIJI. LDU. Nauen, 29. (Brezžično.) Pri volitvah v Bulgariji so zmagali socijalisti in je propadla dosedanja vojaška stranka. Po angleškem poročilu so se pomnožili mandati zmernih socijalistov od 59 na 124, komunistični mandati pa od 10 na 47. Vojaška stranka, ki je imela do sedaj polovico vsega bulgarskega parlamenta v rokah, je ohranila le en sedež. PREPREČITEV PREMOGOVNE KATASTROFE. LDU. Nauen, 29. (Brezžično.) „Vorwarts priobčuje poziv vodje socialističnih rudarjev iz Versaillesa k preprečitvi preteče premogovne katastrofe v Evropi, in sicer predi.o nastopi zima. Skupna naloga vse Evrope je, da se zviša produkcija premoga in da se reši prevozno vprašanje z vzajemnim sodelovanjem in z izključitvijo vseh nacionalističnih in trgovskih vidikov. Prizadete evropske države naj ustanove permanentno komisijo, ki uredi proizvajanje premoga in pa permanentni urad, ki bo nadzoroval transportne razmere In pravično razdelitev premoga. STAVKA, V KOD AN JU. LDU. Kodnnj, 29. (Brezžično.) Zveza delodajalcev je odgovorila na stako kodanjskih pristaniških delavcev, da odpusti vse delavce, ako ne začne do 4. septembra z delom. MONARHISTIČNI STRAHOVI ŠE VEDNO LAZIJO PO EVROPI, LDU. Ljubljana, 29. Brežična postaja v Naunu poroča: Dunajska poročila o podrobnostih pri začasnem odstopu nadvojvode Jožefa in pri zopetni sestavi ministrstva Friedricho-vega kabineta na Ogrskem zbuiajr. nov sum nemških republikancev. Agenti entente v Budimpešti in na Dunaju podpirajo namen ogrskih mogotcev, dobiti v novi narodni skupščini večino za habsburško upraviteljstvo na Ogrskem. Kon servativno nemško časopisje potrjuje, da deluje ogrska monarhistična večina pri volitvah za narodno skupščino, zlasti v čisto madžarskih komitatih nižine med Tiso in Donavo. Zmago takih stremljenj pospešujejo francoski politiki, ki žele ustanovitev protinemške donavske zve^ ze. Preprečeneje priklopitve Nemške Avstrije k Nemčiji je tem politikom le začasen uspeh na poti k donavski federaciji. Zastopnikov te politike nikakor ne straši možnost, da bi povratku k monarhiji na Ogrskem mogle slediti podobne nove tvorbe v Nemški Avstriji in v Nemčiji. Francoski imperijailsti bi rajši videli razkroj Nemčije v vrsto manjših, slabotnih monarhističnih stvorov, kakor pa zagotovljeno bodočnost velike svobodne nemške države. Na tej podlagi presojajo na Nemškem tožbe, ki se v francoskem časopisju in v debatah parlamenta o versail-lcški pogodbi ponavljajo tako pos*o-stoma, tožbe, da ni dosežen pravi vojni smoter Francije, namreč razkroj državne enote Nemčije, marveč da je po ustavnem delu \veimarske narodne skupščine postal celo ilu-zoten. UPOR V GORENJI ŠLEZIJI. LDU. Nauen, 29. (Brezžično.) Daši je nemško vojno sodišče v Beu-tlienn neoporečno dokazalo, da so se upora v Gorenji šleziji udeležiie poljske redne čete in dasi more smatrati vojno stanje med Nemčijo in Polisko z a itiridično utemeljeno. vendar vztraja nemška vlada pri no- [ litičnem naziranju, da obstoja med • Nemčijo in Poijsko na podlagi mednarodnega prava mir. Tudi navzočnost poljskih rednih čet v Gorenji Šleziji se ne smatra kot dejanje vojnega nastopa Poljske proti Nemčiji. Nemška vlada se zadovoljuje z odgovorom, da so se te čete brez dovoljenja armadnega vodstva odstranile od svojih polkov in da so se brez volje poljske vlade udeležile upora v Gorenji Šleziji. ŽELEZNIŠKA NESREČA. LDU. Brno, 29, (ČTU.) Danes ob petih zjutraj je trčila prazna garnitura, ki je vozila proti Breslavi, na dunajski osebni vlak št. 16. 39 potnikov je bilo ranjenih, med temi več težko. Daljnje podrobnosti še manjkajo. ©Icrajna šs^lrsišku ljubljanska* Opi\ St. 365/19-1. Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Gohfuh. Tisk »Učit. tiskarne« v l Jubilant. Spali in Milne sobe, vrhnje modroce, umivalmko, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata BBATA SEVER, zaloga pohiStva in tapetniška delavnica Ljubljana, Koliztj. Vabimo na ogledi Gffllh M P° l,K°^n> ceni 8 r e d n j e v e 1 i k a riUUU #8 k m e t i j a v bližini premogokopa Zagorje ob S.ivi. Natančnejša pojasnila daje pismeno in ustmeno Frau£i&ka Periine, Podkraj 6t. 26, Zagorje ob Savi. »m rnmm unii, »asm uu iv. s ===== BEGISTROVMI« liEBDSS 2 OMEJEM 7AVEZ0. ===== TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA ŠKODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIO, BROŠUR ITD. STEREOTIPIJA. LITOGRAFIJA. n ■■kis ticuii iir' ODVETNIK "šši 5i M. PIRC "H Cigaletovi ul. St. 1 ^jj uraduje zopet od 8. do 12. bu! J»| ure, in od 14. do 17. _■■■■■ !58ŽL52»ure *2, do 5'pop)- ■■-■■■S BLED. [ dna 7. sep«. 1919 ob S. uri popoludne. Dirkališče v Zaki pod ko« lodvorom Bled. Bohinjska proga. za Ljubljano, Javornik, Trbovlje > išče mestni stavbenik Jaroslav Brener in drug v Ljubljani. Zglasiti se je v pisarni Slomškova ulica številka 19. Za rudokop se Išče mlad, po možnosti samski pisar, zmožen zaračunanja plac ter dopisovanja. Zahteva se popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. Prosilci za navedeno poduradniško mesto naj pošljejo lastnoročno pisano prošnje, v katerih je navesti osebne in dosedanje službene podatke, na upravništvo tega lista pod šifro: „Rudnlk“, I Popravila sc sprejemaj«. Ustna delavnica. - IVAN JAX in sin - Ihiuujslit e« tun &tev. 13. LJUBI JAM I Mi stroji in stroji u Me. fifiS iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. ►•••... * - * - * Pisalni stroji ,Mter‘KOUSI iz pri fnam Dfirkopp, Styrla, Waffenrad. I fSaiglgs, te©S€§SM Oerč ordinira za svojce članov Okrajne bolniške bla< gajne ljubljanske, in sicer: za noseči?, za matere, za dojence in otroke brez-, plačno vsak dan od 3. do 5. ure popoldan v Elizabet ni bolnišnici v Streliški ulici (za Gradom). / Svojc-J, ki potrebujejo zdravniško pomoč, zglasiti .se morajo prej v katere ordinira zdravnik le v nujni sili. Kadar je ordiniral zdravnik brez' nakaznice, poslati je naknadno po nakaznico. V Ljubljani, dne 22. julija 1919. Načelstvo. — ,, —* Doc. Dr. Alfred Šerko ordinira za živčne bolezni od 2. do 3. pop« v Vege«! ulici St. 2 (Kongresni trg)> Slavnemu občinstvu ee priporoča KAVARNA »CENTRAL" poleg Zmajevega (jubilejnega) mostu. Lastnik Stevo Miholič. ~E Priporočamo edino tovarniško zalogo šivalnih strolev za rodbino In obrt ter njih posameznih ekfov. « POTREBSCINE xa šivilje, krojače In tevljerje ter galanterijsko In manufakturno BLAGO la OBLEKE. ! Jos. Peteline, Liljana, Sv. Petra nasip, BARVA vsakovrstno blago pere domače perilo (pošilja po isto na dom) Uubije&a, Poljanski nasip iU. CESTI obleke svetlolika ovratnice, zapestnice in srajce Peilinžiiica: Seteotiurgova ol. 3. 'tC Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala last* sega izdelka. Popravila se izvržujejo točno in ceno. Pri zunanjih naročilih zadostuje za mero priložni Jev««. Josip Prešeren, čevljarstvo, šiška-Ljubljana, Celovška cesta, ■upreti obilmke Ule. Istotam se nahaja • \Mm\m mil fflui - po najmodernejšem kroju. Ce razpošiljate sadje, zelenjavo i.t. d. rabite košare, te pa dobite takoj, tudi v naj večjih množinah v PLETARSKI ŠOU v Strnišču pri Ptuju - Slovenija, ki pa izdeluje tudi druga v ple-tarsko stroko spadajoča dela« Zahtevajte ponudbo]