207. številka. Ljubljana, sredo 10. septembra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI -t vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman. za avstro-ogerske dežela za celo l*to 16 gold., za poi lata 8 «od »a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brnz potiiijanja na doaa za r.alo leto 13 gold., za čct-c kta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele za celo leto 20 fOid« /.a pol teta 10 koM. — Za gospodo učitelj« na ljudskih šolah za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lola 2 goid. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri* ■ '.opno petit-vrste 6 kr. če ao oznanilo enkrat tiska, S kr. ce so dvakrat in 4 kr. čo fri- aH večkratnika. Vsakokrat se plača atenipelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se no vračajo. — Uredništvo j« v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi liiši „Hotei Evropa' OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati paro&iino, reklamacij*■, osnanila >:. j. administrativna redi, jo v „Narodni tiskarni1* v Tavčarj jevi hiši Nagodbena razprava v hrv. saboru. Nova hrvatsko-ogerska nagodba je novi mejnik v zgodovini hrv. naroda, in zavoljo tega važna ne samo za Hrvate, nego sploh za vso Jugoslovane, ki so udje istega telesa. V sledečem bodemo povedali jezgro iz govorov poedinib zastopnikov, ki so so razprave o sprejetji ali zavrženji nagodbe udeležili. Prvi položi Živkovič, kot poročevalec regn. deputacije, osnovo nove nagodbe na stol sabora, za njim pa dr. Makanec sledečo resolucijo : „zakonska osnova o reviziji nagodbe ne sprejme se iz razloga, ker ž njo nij zadovoljeno niti pravu niti potrebam kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije". Po tem obrazbuje Živkovič osnovo nove nagodbe, Makanec pa svoj zaključek. Živkovič: Nagodba leta 1868. je temelj javnega prava hrv. kraljevine, in vez med Hrvatsko in ogersko kraljevino. To se ne da pobijati. S časom pokazale so se nedostatnosti v njej, in sicer glede hnancij in glede deželne avtonomije. Nastala je po treba revizije. Glede tiuaucij zato, der dežela nij mogla izhajati z vstanovljeno pavšalno svoto 2,200.000 gold., glede politične deželne avtonomije pa zato, ker je bilo teži iče avtonomne vlade preneseno iz Zagreba v Pešto. Po novo ustanovljenem percentualnem sistemu dobimo na leto kakih 300.000 gold več. Nada avtonomija je pa s tem zagotov Ijena, da v prihodnje hrv. minister ne sme več vplivati v avtonomne posle. Makanec: Revidirana nagodba je nadaljevanje Rauchijanizma. Narodna stranka izneverila se je ž njo svojemu programu, prevarila Slovence, s katerimi se je dogo varjala v Sisku in v Ljubljani, sunila srbski J narod od sebe, prepustila vojn. krajino in Dalmacijo svojej osodi, ter s svojim ponašanjem ubija javni moral. Aristokracija, katera je do seli mal pri nas vladala, je nevedna, narodu in njegovim težnjam protivna, ter samo narod molze, za njegovi napredek pa nič ne stori. Vončina (proti): Revizija nagodbe je že pet let na zastavi brv. naroda zapisana, in sicer na tistej zastavi, pod katero je narod dvakrat pri volitvah zmagal. Z novo nagodbo poboljšalo se je razmerje med brv. in oger. kraljevino, ter ž njo pridobile nedvojbene praktične koristi za deželo. Plod politike nasprotne (Makanečjanskc) stranke so razbojišČa Kako vaške vstaje. Makanec ve, kaj neče, ne ve pa, kaj hoče. Kar se je s „Kranjci" (!! Ur.) dogovarjalo, to ne spada sem. Rački (proti): Nasprotništvo med hrv. in oger. kraljevino začelo se je leta 17U0, zaostrilo se je leta 1825, do vrba prikipelo pa leta 1848. V poravnanje tega nasprot ništva nasvetovali so se razni predlogi. Za konski članek 42. leta 1861. ustanovljuje popolno pariteto brv. in ogerske kraljevine. Ta članek, in nič drugega, bi so bil moral na nbeli list" napisati. Duvalizem je kriv, da se to nij zgodilo, dokaz tega je nagodba leta 1808. Narodno-strankine terjatve oger. regn. deputacija nij sprejela, izgovarjajo se, da se te terjatve ne strinjajo z idejo zaedinstva dežel ogerske krone. Čudi so, da je brv. regn. deputacija na zadnje v odbijanje svojih terjatev sama privolila, ker vendar sama ve, da z vstanovljeno revizijo nij nikdo zadovoljen. Naša rogn. deputacija zaupa samo v dobro voljo oger. državnikov. Drugega zagotovila nema. S tem je Rački opravdal svojo ločitev od tvojih dosedanjih političnih tovarišev. Skoz Hačkijeva usta jo govoril valjda Strossroajer sam. Dr. Sram (za): Kučki je za revizijo nagodbo, ali za tako, s katero bi se bilo več doseglo, nego z navzočuo osnovo. Makanec pa nagodbo leta 1868. celo negira. To je razlika, in sicer bitna razlika med njima. Glavni razlog za sprejetje nove nagodbe je to, da nam narod do skrajnosti ne propade, nego da se spet vzdigne. Pozitivnost ne sme se za voljo idealov iz vida pustiti. Odžič (proti): Makanca nij nobeden predgovomikov opro vrgel. Nova nagodba je zgoljni prepis stare. Pavšal letnih 2.200.OO0 gold. nij bil zadosten, prihodnji 45'/.. pa tudi ne bodo. Ce bi bili vojn. krajina in Dalmacija denes tukaj zastopani, bi gotovo z revizijo drugače stalo, kajti narod s prostima rokama drugač govori, nego narod zaveza nib rok. Prva beseda krajišuikov, kadar bodo v našo sabornico stopili, bode protest proti nagodbi. Dr. Derenčin (za): Na novo nagodbo vdara se z ideali, brane jo pako realnosti. Pristašideuašnje vlade (Raucbijanci) nij so stranka, ampak frakcija. Njegov govor je bil sicer sijajen, duhovit, poetičen, pa novega nij skor nič povedal. Dr. P o silovit (proti): Z novo nagodbo podčinjava se naša domovina pod ogersko kraljevino. Magjarski jezik vriva se v naše urede. Ključ, po katerem so se nam percenti za avtonomne stroške odmerili je kriv. V političnoj upravi bo vse pri sta- Metek« Meta Ho I de n is. (Roman, francoski spisal Viktor Cherbullea.) Poslovenil D a v. II ost ni k. Četrti del. XI. <4"2. naU'tljevanjo.) Po zajutrku sem bil sam z gospo Mau-gerre v salonu: — Domišljam si, jej rečem, da ste zadovoljni. — Kako morem biti, Toni? Močno jo dakle ljubi, kjer se mu zdi treba odpotovati, da pozabi tugo. liog ve, kedaj pride nazaj! — Dale gospodiČine Iloldcuis ne bo tukaj. — Ah, Toni, rada bi ga prosila..,. — No prosite ga ničesa, kar vam ponuja, to prejmite. Prosim vas, idite v svojo sobo, in kadar se pride poslovit od vas, ob-jčinite ga nježno, tako , da ne bode vedel, ga-li grajate ali hvalite. Oboje bi bilo enako žaljivo. — Storila bom, kar mi vi svetujete; ali nijste vi moj rešitelj ? Vi ste ga opozorili, naj beži iz nevarnosti. — Motite se; jaz k njegovemu sklepu nijsem ničesa pripomogel. — Ne zaupajte mi tako malo. Gospića Iloldenis mi je objavila vse; ob&tanite .. . . Urno vstopi gospod Mauscrre, da nij mogla več govoriti. Pogleda naj i nezaupuim očesom. To gospo oplasi, da vstane ter zbeži. Gospod Mauscrre stopi k meni , ter mi reče : — Žal mi je Toni, da vas v vaših tajnih pogovorih z gospo Mauscrre vselej motim; a imam vam povedati nekaj zelo nc-diskretnega in neudvorljivega, zato me vidite v velikej zadregi. Obraz mu jo bil zmešan, da sem mu odgovoril : — Kaj vas more spravljati v zadrego V Denes bi mi bilo zelo teško, da bi vam moral odreči kako stvar. — Sel seni davi k gospici Iloldcuis, nadaljuje, da bi jej obznauil svoj odhod ter jo prosil, naj ostane tako dolgo tukaj, da jej gospa Mauserre dobi namestnico. Sogla-sila je iz vdanosti do moje hčere, a z enim pogojem : Da se vi vrnete še denes v Pariš: čujte, sama je rekla, da ji je nemogoče ostati dalje v Charmilles, ako ste vi tukaj. Te besede me osupnejo, visel sem nekaj časa med dvomom pa med srdom; kake dve ali tri sekunde se mi je zdelo, da se mi parket trese pod nogami, kakor most, ki se podira. Gospod Mauscrre se je hudobno veselil mojega strmeuja. — Kaj ste jej dakle naredili ? Mislil sem vedno , da živita v slogi med soboj. Vprašal sem, a nijsem je mogel prebuditi iz globokega molka. — Meni je uzrok te izjave tudi čisto neznan, dejem mu; a nič ne de, denes zvečer me ne bo uže tukaj. Brez odloga V mi reče malo bolj prijazno. Jaz se bodem obnašal proti vam vedno, rem ostalo. Naša regn. deputacija o Reki niti čmrknila nij. Proti središču obrnen reče: Vi hočete to, kar vsegamogočni mini-ster-predsednik hoče, mi pa hočemo to „što bog dade i sreča junačka" (deviza bana Je-lačiča.) Jakič (za) razlaga način, po katerem se je 4")% izračunalo in vstanovilo. Dr. Uogulič (proti): Kljubu novej nagodbi vendar no bo v deželi niti reda niti miru, stvari se ne bodo na bolje obrnile. Magjari n ij s o stare nagodbe držali, pa tudi nove ne bodo. Našo regn. deputacijo je morala železna roka na toliko popustljivost prisiliti. Mi, kateri smo proti novej nagodbi, nijsmo zarotniki, nijsnio sanjar ji i idealisti, gledeči eni v Ljubljano, eni v llelgrad. U r b a n č i č (za): Vprašanje silo je drugo, a vprašanje prava spet drugo. Ce bi naš sabor leta 1805 zastopnike v dunajski rajhs-rat poslal bil, bi denes na Ogerskem drugače izgledalo. Nezadovoljstvo proti nagodbi leta 1868 izcimilo se je iz tega, ker je neizve-dena, ker je mrtva ostala. Z gotovimi čini se mora računiti. Turelli (proti): Nagodbo leta 1868 je sklopil sabor, ki jc bil sklican na temelji oktrojiranega volilnega reda. Sabor je bil nezakonit, tedaj jo tudi nagodba po njemu sklopljena nezakonita. V dosego dobre in poštene vlade, žrtvujejo se naša državna prava. Mirko Hrvat (za): Nobena država v Evropi ne troši 45",, za svojo polit, pravosodno i naukovno upravo. Polemizuje proti Makancu, češ, da se narod, stranka nij svojemu programu izneverila, da nij Slovencev na cedilu pustila, ker mu nijso nobeni dogovori ž njimi pozuani itd. Govorila sta še dr. Mrlič za, in dr. Dežnian proti nagodbi in nazadnje sta tudi še Živkovič in dr. Makanec svoj predlog branila. Pri poimenČnem glasovanji jc glasovala desnica in središče z 79 glasovi za nagodbo, levica z 11 glasovi pa proti njej, sprejela se je tedaj z veČino H glasov. Politični razgled. !Voti*uuJ<* tt^JšeBc V LJublJanA 9. septembra. Državni ^rf#«»* še nij razpuščen in nove volitve še nijso razpisane. Zastonj smo kakor se obnaša proti staremu prijatelju! toda veste kaj? Počakite do jutri, pa idete z menoj v Florenco. — O! tistega pa ne, odgovorim. Jaz v arhivih nemam ničesa iskati, in rad bi bil uže v Parisu v svojem atelieru. Gospod Mauscrre me zapusti j jaz točem k vratam Metine sobe j hočem jih odpreti, a nij se mi dalo, zaklenena so bila. Grem na teraso, a nikogar nij tam nego Lulu, spremljana od bone. Zdelo se mi je, da ima Meta kaj opraviti, vrnem se nazaj, a potrkal nijsem, kajti gospod Mauscrre je bil pri njej, ter se je prav navdušeno z njo razgovarjal. Odidem, ter so vrnem uro pozneje, ta pot vstopim, a tiča nij bilo več v gnjezdu. Grem zopet v svoje stanovanje, ter začnem pospravljati svoje imetje v kofre. Hitro zapazim skozi okno svojo nevidljivo, ki je prišla iskat gojenke v park, ter jo peljala v grad nazaj. Urno letim po stopnicah doli, in prišedši na peron vidim tam žensko, ki je kontrastirala se svojo navadno pohlevnostjo. Njen obraz, iskali v sedeljo v „Wiener Zeitnng" cesarskega patenta. Zdaj se Bliši, da se patent najdalje do prihodnje nedelje razglasi. Priprave za volitve so precej gotove od vseh strank, kandidatje že skoraj za vse kraje odločeni ; ali pa bodo tudi izvoljeni, videli bomo na dan volitve. Škof MtuttifjioM* v Lincn je prepovedal gimnazijskemu profesorju, duhovniku Lutzu in patru Scblegelnu stopiti v deželni šolski svet. Rudigieru se mora priznati, da ve dosleden biti. Vntaiijo države. #■'*■«uroski list pPays" pravi, da je zveza med bonapartisti in cbambordovci nemogoča. Thiers je pisal generalnim svetom vogeških okrajev, da se jim zahvaljuje za priznatje in da še ne ve, ali bo obiskal vzhodne okraje ali ne. Thiersu se zdi konservativna republika edino mogoča vlada. Novi francoski poslanik, ki je rodom in pro-šlostjo legitimistično-klcrikalni strankar, odide takoj na Dunaj, da bode uže tam, ko pride Viktor Emanuel. Tudi Fournier, poslanec v Kvirinalu, se vrne neutegoma v Rim. .%'panj*ki kortesi so imeli 5. septembra tajno sejo. Kastelar je imel dolg govor, v katerem je tudi rekol, da, ko bi cela Evropa postala reakcijonarna, morajo španjski liberalci združeni truditi se, da premagajo Karliste. Salmcron bode bržkone predsednik narodne skupščine. Itttti junski listi javljajo, da je papež hudo zbolel. Ako se ne bo boljše počutil, ne pojde kralj na Dunaj. Iz vatikana se sliši, da papež neče upljivati volitve svojega naslednika in je zarad tega dal ukaz sežgati več pisem, ki o tej stvari govore. Min m ti it,v/t, i knez Karol se jo vrnil iz Sinaja v Hukarest, kjer ga jc baje zbrano ljudstvo prav prijazno sprejelo. Na Švicarskem se starokatoličanom nad vse dobro godi, kajti večina državljanov pripada tej izpoznavi. Zbori starokatoličanov se smejo zvati politični. V Oltenu so staro-katoličani sklenili, odpraviti vcČ cerkvenih naprav, druge pa bodo omejili. Kandidatom bogoslovja se bodo dale državne štipendije. .Vernika vlada je priznala starokato-liškega škofa Reinkensa, le to se še ne ve, ali ga bo plačevala ali ne. Naučni minister je predložil ministerstvu popis celega položaja cerkvenih zadev, in je prejel popolno pritr-jenje tikoma tega, kar je v tem obziru storil, in kar misli še storiti. Angleška vlada je zvedela, da se židi v Fezu preganjajo od mavriških prebivalcev tega mesta. Zato je naročil angleški minister za zunanje zadeve kraljevemu poslaniku v Tangerju, naj mu pošlje poročilo njene obrvi, njeno Semiramidino držanje me osupne. Ogledavala je kanjo, kije vpila zibaje se nad gradom. Stisnila je ustna ter napihnila si nosnice; zdelo se mi je, da tudi ona išče kakega plena, da ima v srcn kanjo, ki je lačna, kakor ona, in ki, kakor ona, tolče s perotami ter kriči. Šla je po peronu s trdim korakom, kakor bi hotela reči: Ta peron je naš! Jaz se naslonom na balustrado, donem eno roko čez drugo ter je pričakujem. Ko pride do mene, me pogleda, kakor se pogleda neznanec; človek bi bil mislil, da me nij nikdar videla, da nij nikdar govorila z menoj, da izkuaa vgeniti, kdo som. Nij ga bilo nikogar, ki bi jej bil povedal, da mi je včeraj zvečer pritisnila goreč poljub na ustna. Ni ene besedo nij mogla izgovoriti , nego je tiho šla mimo mene. Rajši bi jo bil stresel za rame, nego govoril z njo. Ko pridem v svojo sobo, potegne me gospa d' Arci, ki je bila zelo vznemirjena, za o tem preganjanji in naj energično, Židom po godi, postopa proti temu preganjanju. Prijateljstvo turške vlade se je, kakor smo vzadnjič poročali, proti Avstriji ohladilo. Turški poslanik se je z Dunaja že vrnil v Car jigrad. Avstro - ogerski poslanik grof Ludolf je nastopil daljši odpust. Razmere med Avstro-Ogersko in porto so zelo napete. Dopisi. Iz lirtlllju S. sept. — (Jenkov spominek. Izlet 1 j u b 1 j a n » k i h p e v c e v v Kranj.) Iz zanesljivega vira vem poročati, da bode do 18. t. m. Jenkov spominek popolnem izgotovljen stal na tukajšnjem pokopališči. Odbor je imel B. t. m. sejo, v kateri je sklenil, da se takoj v nedeljo 28. t. m. spominek slovesno odkrije, ker bodo še takrat tudi dijaki priliko imeli, slovesnosti se udeležiti. Kolikor se je že zdaj programa za to slovesnost narediti dalo, bodo poglavitne točke: Sprejemanje gostov na kolodvoru, ob 11. uri slovesnost na pokopališči, potem skupni obed „pri Jelenu", zvečer velika beseda z gledališčno igro v Čitalnici. Povabila se bodo vsa slovenska društva, naprosili se bodo ljubljanski pevci in dramatično društvo, da bi sodelovali. Sme se pričakovati, da bode Jenkovo ime samo privabilo mnogo Slovencev tega dne v Kranj, saj je znano, da slovensko ljudstvo viRoko časti svoje zaslužene može. Žalibog je že prepozno , da bi kdo izmed naših znanih skladateljev naredil posebno kautato v ta namen, kakor se je to lani zgodilo pri Pre-širnovi slovesnosti. To je napaka. Denarja za spominek je zdaj z obrestimi vred okolo 340 gl., ker pa bodo stroški znašali više od 400 gl., se bode zvečer pri besedi postavila majhna vstopnina. Kakor znano, dela spominek g. J. Vurnik v Radovljici. Izlet ljubljanskih pevcev v Kranj 7. in 8. t. m. je dež, akoravno ne zadržal, vendar jako pokazil ; beseda, katero so nameravali včeraj na vrtu „pri Jelenu" napraviti, je izostala, zato pa bode denes zvečer v Čitalničnih dvoranah veselica. Iz Ptuju (I. sept. |Izv. dop.J Vojaški tabor. Cesar v Ptuju.) Ptujsko polje že od leta 1843 nij bilo tako obljudeno, kakor sedaj. '.»400 vojakov večjidel jugo- snknjo, me sili v salon ter me praša tresočim glasom: — Kaj se pa godi? — Jaz ne vem, in vrag me vzemi, Če se kaj brigam za to, jej odgovorim. Vso je mogoče, ako se z nemogočim začne. Hotel sem so zmuzniti, a pridržala me je. — Račite me poslušati in mi svetovati. Ravnokar sem se predstavila očetu, da bi se mu ponudila za spremljevalko -v Florenco. Gospića Holdenis je bila pri njem, celo dopolnilne sta bila skupaj, zdaj v njenej, zdaj v očetovej sobi. Ko sem Šla po predsobi, čula sem ga reči: Dokažite mi, pa se ne bom maščeval. — Ko zagleda mene, se vstavi urno, in ko izvo, kaj hočem, me prosi, naj odidem rekoč: Saj ne bom odpotoval. — Ponavljam vam, da se mi samo to čudno zdi, da sem še tukaj, odgovorim jezno, a dolgo ne bom. Ta hiša mi je sovražna, sit sem žensk, ki jokajo, in katere se mora tolažiti z ležmi, Bit žensk , ki se lažejo , in kojih rebuse se mora ugibati, sit videti dva moža, ki nij sta norca, da bi ju smešna lju- slovanske krvi imajo tukaj vojaške vaje, in prebivajo deloma v platnenih Šotorih pod milim nebom na ptujskem polji blizu Tur-niša, deloma stanujejo po bližnjih vaseh, in v mestu, kolikor jih ima prostor. Vojaki so od polkov: Hartung, belgijski in pa naši lovci, potem Leopold, Sachsen-Meiningen, Dragonci, in od artilerije. Vaje bodo do 16. septembra trajale. Glavni poveljnik je K. Z. M. John, pridruženi so mu generali Staberrauch , Tegetthof, Marburg, Pirker, i. t. d. V pretočeni četrtek se je tudi naš cesar v tabor pripeljal. Mesto je bilo lepo razsvitljcno, ljudstva je bilo od bližnjih in daljuih krajev dosti prišlo, da bi cesarja videlo. Cesar se jo s posebnim vlakom ob pol deveti uri večer v Ptuj pripeljal. Na kolodvoru so ga okrajni glavar in mestni župan, kakor tukajšnji generali pričakovali, potem se je peljal po go-Hpodski in špitalski ulici v Turuiše, kder je stanovanje za njega pripravljeno bilo. Po celem potu so ga živio-klici ljudstva sprem-Ijevali. V petok in saboto je mosto bilo lepo okinčano, na vsaki hiši so zastave vihrale, in sicer večjidel cesarske, in štajerske, na čitalnici, potem na hišah, kjer narodnjaki stanujejo, kakor pri g. dr. Ploju, prof. Glažaru, pri Minoritih i. t. d. so veliko slovenske zastave visele; nemški smo samo dve videli. Cesar je dva dni na Ptuju ostal, in se v saboto ob poldveh zopet odpeljal. Kakor iz zanesljivih ust vemo, veselilo ga je jako, da so ga Ptujčani tako slovesno sprejeli. Svojim bližnjim jc rekel, da je tukaj kos stare Avstrijo našel. Na zastave je posebno oči vrgel, in svojo zadovoljnost nad tem izgovoril, da so zastave tako dobro zbrane; ker sam je tistim pravil, kateri so v njegovi okolici bili, da, ko se je v Murzzuschlag pripeljal, mu je najpred velika pruska zastava nasproti vihrala. Cesar je 65 osob družine, 40 konjev, več vozov soboj imel. Mi smo tedaj tudi mali koB cesarskega dvora vidili. Iz Dolin«" |Izv. dop.J (O goriškem kandidatu dr. T o nk liju) Vsak pošten domoljub divi se plemeniti borbi, ka- bica imela za igračo, zdaj tega zdaj onega; sit končno, da slišim vedno spregati glagol odpotovati: ona bo odpotovala, jaz bom odpotoval, mi bomo odpotovali, končno pa ne odpotuje nihče, razen mene, morbleu! Naj ostane, kdor hoče v tem zakletem gradu, kjer bi končno zgubil veselje, mladost in talent. Takoj naročim slugi, naj mi preskrbi v Cremieu voz, ter odidem v svoje stanovanje, s trdim sklepom, da so bom zaklenil do odhoda, in da se ne bom od nikogar poslovil. A ko zabijem vse kofre, začne se mi zdeti nemogoče, da bi odpotoval, pa ne vedel, kaj se je zgodilo, in kaj si je Meta izmislila, da bi me odstranila; zakaj gospod Mauserre ne odide, akopram je to hotel, in kaj pome njajo besede: „Dokažite mi, pa se ne bom maščeval." Počel sem sumničiti, da je črna mahinacija tu zraven, ter 'sem začel vsako-jake sklepe delati. Solnce je ravno zatonilo; jaz grem naravnost v sobo gospoda Mauserre, pa ga nij bilo notri. Neki sluga mi pove, da je šel k svojoj soprogi, odidem tedaj tja; nepričakovan prizor me je tam čakal. (Daljo prih.) tero slovenska narodno-liberalna stranka bojuje za pravice, Čast in slobodo svojega potlačenega naroda proti izvanjskim in notranjim neprijateljem njegovega razvitka. Konjske naše neprijatelje vsi dobro poznamo, mi vemo , da nam Želijo narodno smrt, da se uresniči njihova želja in urlikanje: „Dcutsch vom Helt bis zur Adria". Ker jih poznamo, — se jih lahko obranimo, ako smo oprezni, pogumni in ako vsi svoje dolžnosti ko vrli domoljubi vršimo. Druga pa je z domačimi sebičnjaci. To so oni volkovi v ovčji koži, o katerih sv. evangelij govori in ljudem priporoča, da se jih je treba ogibati. Slovenci! vi veste kam merijo moje besede , jaz mislim, da imamo tudi mi med nami takih krivih prerokov, ki bi radi nas zaslepili in za svoje sebične svrhe upotrebili. Dolgo sem motril postopanje teh mož, s početka sem mislil, da so le v kratki strasti malo s pota zašli — in da jih bo ljubezen do obče nam domovine zopet nt pravo pot povrnila, zdaj pa nobeden več ne dvomi, da so ti možje strastni sebičnjaci, katerim jc domovina deveta briga, denar, službe, časti jedino poticalo njihovega političnega delovanja. Na Goriškem se med takimi ljudmi posebno jeden mož odlikuje, ki se na vso silo narodu nariva, da ga pošlje v državni zbor na Dunaj; ta je poznati junak (goriški Klečeplaz) in vitez komenske blamaže — ki v „Glasu" o sebi pripoveda, da je že kot dijak izven goriških grauic slovel. Odvzc-mito temu možu prevzetnost in gadno njegovo oholost, pa bodeto videli, da mu nič drugega ne ostane, ko puhla glava in pa nenasitljiva lakomnost. On pravi, da je bil kot dijak že izven granic goriških poznat, to je mogoče, ker njegovo rodno gnjezdo jo komaj nekoliko streljajev od beneške granice oddaljeno, sicer je pa tudi že kod nespretni fantič znal sebe izticati. Da mu pa še bolj ustreženi, navesti nameravam nekoliko črtic iz njegove prve mladosti, da se vidi, da jo nekdaj Janezek isti bil, ki je zdaj Janez. Ali se junak še spominja, zakaj da jc moral še ko šepast šolarček prve latinske šole celi drugi semester v zadnji klopi sedeti ? Se junak spominja, da je v drugi šoli prof. Schaftenhauera pri direktorju dr. Jordanu tožil, da ne nmejc matematike ; ali ve junak, na kaki način je nastojal prof. Kotta v 6. razredu sebi pridobiti ? Mi, ki smo ga takrat gledali in ga zdaj vidimo, moramo priznati, da je ostal v svojem 40. letu (junak je rojen 1833.) ista lukava lisica, ki jc pred 25 leti bil. Ce ravno nij bil siromašen, jo vendar svojim laskanjem še znal dočepati Werdenberškega stipendija, kmalu za tem je pa grofovske fonde lizal, in pri tem poslu berž ko ne temelj položil svojim „demokratičnim" idejam. Da je to, kar pišem istina, neče sam jnnak tajiti, ako bi pa to činil, vprašajte gg. Schatfenhauera, Kerzegnassia, Žnidarčiča in druge njegove součence. Komaj je bil junak 1857. leta na Dunaj priromal, spozna sc z mnogimi svojimi zem-Ijaki, med temi tudi s poštenjakom Abra-mom, ki jo ravno svoj zadnji rigorosum polagal. Premda nij junak še dobro znal, kaj jo pes, se je vendar vsaki dan pri obedu (zum gold. Lowcn) z gospodom A hramom bezobrazno o stvareh prepiral, o katerih nij najmanjšega pojma imel, in čeravno se je junak vselej blamoval, je vendar po Abra- movim odlazku sladko smehljaje sc, ko pravi Thcrsites svojemu drugu Fr. V.....rekel: Cio Chcco-ji jal dat? O il Tonz (junak) le ciof (glavica). Najsmešnije sc je pa junak v dijaških sastancih donašal. Erjavec, za njim Mencinger, bila sta ta čas predsednika slov. društva, oba dobra govornika, ali vse druge uadkriloval jo Zarnik. Navduševljenje, ka terim jo vsak Zamikov govor prijet bil, nij dalo junaku miru, pravilno se tudi tudi on podigne in prične govoriti, ali mili bože, — kak jo bil ta govor! kakor da bi suhe kolce lomil, mu jo jezik spodletal, zdaj so je v tega, zdaj v onega zaletel, zdaj tu zapel in resni tat jc bil — občni smeb. Pri vsem tem je pa junak mislil, da mu aklomujejo in da jo Palmerstona ili Julcs Favra nadkrilil ker vsclcj so je temu ali drngemu goriških kolegov obrnil in mu po furlanski rekel: cio jas-tio sertut il Cicero ? Njegovo goriško ponašanje nepotrebam spominjati, saj ga vsi dobro poznamo, ker vsak dan vidimo, kako je možiček prevzeten, ohol, napnhnen, da vsakega tudi popadne, kjer to nespretno motovilo opazi. Interesantno ali zajedno silno smešno jc, kako da junak o svojeni junaštvu misli. Premda Šc pnško pravilno držati ne umeje, vendar pripoveda kako jc 18GG leta narod na orožje podigril, ter da je tačas imel pod svojo komando satrijo c. k. vojakov zajedno s častniki, kateri so morali njega slušati. Junačc! vidiš kako si smešen, ali ne veš da pod tvojo komando no bi mogel poslednji c. kr. korporal, kako li ccs. oficirji služiti? Su perlativ njegovo modrosti pa je, da odbiljno pripoveda, kako je trajni plan imel general Marojčič, kadar se je pripravljal drugikrat na Italijane udariti. Marojčič je moral tedaj junaku svoj plan razodeti! O dii imortales, ubi nam gentium sumus! Junak in Marojčič! Bos et Plato. Bil je kvaterni petek v nekem kraju pri Gorici. Junak je imel tam opravila. Svr-šiv ga, dojde v gostilnico in se prav po ju nački najede mesa in pečenke (imam sve-doko lično mi poznate). Posle ručka započne med junakom in nekimi drugimi politiški govor, v katerim je junak stare „prvake" branil. Na vprašanje jednega prisotnih gospodov, zakaj nij kranjski zbor bolj sposobnih mož na Dunaj poslal, odgovori junak: „mi smo tako privatno zaključili, da bo demo ničle na Dunaj poslali, do katerih nij ničle ž eče, da se blamirajo, ali pa ne mi (prvaki) se pa ne Bmemo vladi zameriti. Čujte gg. Poklukar, grof Barbo Murnik in drugi, kaj junak govori in za koga Vas drži! Vi da ste ničle in da sc morete vladi zameriti in blamovati „aber \vir diirfen uns nicht unmoglich machen. Domače stvari. — (M-z tioletijskei/aJ dobivamo baš pred končanim uredovanjem pismo od zanesljivega moža, da so nemškutarji postavili in že na vse kriplje agitirajo a.) za Žuženihcrg, Trebnje, Kočevje, Mokronog i. t. d. za BžfiiiKtMut. b) za dolenjska mesta za krškega Koče var j€t, c) za dolenjske občine proti narodnemu kandidatu V. Pfeiferju (? Uredn.) — «#. Zat/orca — Opozorujemo vse narodnjake, naj na vso moč proti tem nemškutarskim kandidatom agitirajo. — (Pevski izlet v Kranj.) Kljubu neugodnemu vremenu se je pevski zbor ljubljanske čitalnice v nedeljo odpeljal v Kranj, kjer j c bil navdušeno sprejet. lic se da v korist Mandeljčevega spominka pa zarad dežja nij mogla biti v nedeljo na Jelc novem vrtu. Vršila se jc pa v pondeljck ob 5. uri popoldne v čitalnični dvorani, katera je bila polna zbranega občinstva. Po dobro zloženem prologu Josipa Proscna se je ska-zal pevski zbor v četverospevih in zborih mojstersko v petji izurjenega. Izlet v Kranj bode vsakemu, kdor se ga je udeležil, v prijetnem spominu ostal. — (Misi j on na Blokah.) Iz Blok na Notranjskem se nam piše 7. septembra: Še zmirom je svet tako neumen, da še veruje na somnambulo „sveto Lenčko" , katero vedno ljudje obiskujo; posebno včeraj iu denes je priromalo iz tujih krajev več osob, in sicer, kakor je videti, iz boljšega stanu k njej. Te osobe jo gospod župnik K. gostoljubno sprejel in v farovži prenočil. — (Cesar) je <». sept. iz Ptuja na Dunaj nazaj odšel. — (Iz Notranjskega) se nam piše: Denes 8. septembra popoldne jc bila jama v Postojni odprta vojakom, ki imajo v tukajšnji okolici vojaške vaje, pri katerih se je udeležilo okolo 3500 vojakov. Stroške za razsvitljavo slovite jamo jc plačal nadvojvoda Albrecht. — (Požar.) Piše se nam 7. sept.: Denes zjutraj ob 41 a. uri je treščilo v eno hruško in zraven v farovški skeden pri sv. Martinu (Stražišče) pri K ran ji. Hlevi in skeden, vBe jo pogorelo; Šola je rešena, Če ne bi bila, bi pa tudi cerkev lahko se bila vnela. — (V Vel es o vem) na Gorenjskem je bil v petek požar. Pogorela je hiša s pristavo in blevi. Pogorelec je pri „Sloveniji" za 1700 gld. zavarovan. — (Iz Radgone) se nam piše: Zvečer ob uri 5. t. m. so se vneli hlevi in parne gospodarja Bogena v Poterni blizu Radgone. Hišo, živino in izmlačeno žito je se vrlo pripomočjo radgonska požarna straža obranila, drugo poslopje pa in nedomlačeno žito je nesrečnežu sila ognja okončala. Pogorelec je tem bolj pomilovati, ker nij bil zavarovan, do letos je pre bil, zavolj slabe letine mu pa tudi drugi ne bodo mogli dosti pomagati. — Pravničarji neki tu od hiše do hiše beračijo glasove za „Kocuvanovega boga" Hermana, ter kriče, da Mladosloveuci hote „vero" zatreti — in kaj še V — — (Učiteljska biblijoteka) v Or-muži je pristopila „Slovenski Matici" kot ustauovnik. — („Ze mljepis") profesorja Jesenka je od ministerstva nauka kot učna knjiga v srednjih šolah pri voljena. Še enkrat priporočamo izvrstno to knjigo Slovencem vsa-cega stanu. Dobiva se za 2 gld. pri g. prof. Jesenku in pri vseh knjigotržcih v slovenskih mestih. Poslano. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry 1? BjfitKtomi. Izvrstno zilnuilo I,Y\ ;>i< ,,. ,|n |;.,rrj odstrani vse bolezni, ki se leku zoperstavUajo, namreč bolezen v želodci, v Uvela, \ prtih, na* pij urah, jetrah, žlezah, na sliznici, \ iIiimiijaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, suAieo, naduho, kašelj, nrprebav lji\ost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, /.lato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval kr\i, Šumenje v ušesih, medlieo, in hhY\aiije krvi Uoli <>l> rasu noseeotti, icalno sflo, otoinost, sušenje, revnnatisHtni, protin, bledico. — l/.pi-rk i/. 76.000 ■pričeval o ozdravljenji, ki ia vsem tekom kljubovala: S|iriče\al() It, 68.471. 1'ruii e t to pri Mondo\ i. 30, oktobra 1869., Miij gospođi Morem vafl zagotoviti, da odkar čudoviti« ltevalesciere du Uarry rabim, to je od dveli let, uiti nadležnosti svoje starosti, uiti teže svojih Hi It t \ eč ne ćutim. Moje ttOge so /.upet šilike postalo, moj pogled jc tako dober, da IM potrebujem očal: moj želodec jc močen, kakor bi bil ."50 let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridi^iijeni, spovedu-jeni, obiskujem bolnike , potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin ©cvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer iu kakor hočete. Vam zelo udaril Abbč P e t e r C a s t e 1 l i, Bach-es-TheoL In /upnik v Prnnettn, okrog m.....i". i. Spričevalo It. 75.v05. Dunaj, 1'raterstrasse 22. maja 1H71. Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega je Vaša Revalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega ine je Vaše izvrstno zdravilo odrešilo. b. (i ros m a u n. Tečnejsi kot meso, prihrani Kevalescierc pri odrašćenihin pri otrocih fiOkrat svojo ceno za zdravila. V plelnistih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 goldi bO kr., 3 funta 4 gold. 60 kr., fi funtov 10 gold., 19 funtov 20 tfold., 24 funtov 36 gold., — Kevaleseicre-Iliscuiten v puSicah a 2 gold« 00 kr. in 4 gold. 60 kr. — Revalesciere-Chocolsitče v prahu in v ploščicah u 12 tsis 1 gold. 60 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v pralni za 120 tas lo gold., za '288 tas 20 gold., — za 57« tas 36 gold — Prodaje: Barrv/ du Barry & Coni p. na Du-iinjl, WaIlflN«lig»NMe št. 8, v IJultlJani Ed M a lir, v «-ratlci bratje Oberanzmevr, v I usitni k u Diechtl & Frank, v Olovci 1*. 11 i rubac h er, v TiOnel Ludvig AKiller, v Mariboru F. K o I e t n i k & M. M o r i č, v Merami J. H. Stockhnuflen, kakor v vseh mestih pri dobrih le karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du najska hiša na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. iz Motnika. — Skraein, Čcrnošek iz Beljaka. — Miko vec iz Rakra. — Kistog i/, Gradca. — Levičnik ta Brežic. TUjCi. 7. septembra. Evropa: Gorjup, A. Frank« iz .Slavne, Auor i vnukom iz Kremsa. — Stare iz Mengša. Pri Klel"auta t VVinkler z gospo iz Badcna. Minerli i gospo, pl. Peršifi, Stnlfa,vKellner iz Trsta. — Vasic iz Reke. — Iliršinan iz Čakavca. — Nadimanu iz Pariza. — Hnnigsberg iz Zagreba. — Erjavec z gospo iz Gorice. — Gaugliofer iz Reke. — A. Bryce, J. Bryce, B. Bryce iz Angleškega. — Dragd I družino iz Dalmacijo. — Pri Malici t Lewt, Strasser , Rozliku iz Da naja. — Kokolle iz Milana.—Szabel iz štajerskega \Vo8try iz Trsta. — Fetv iz Keke. — Pri Zamorci t Fervega iz Trsta. — Piskar Dunajska borza 9. septembra. (Izvirno telegraficno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 69 gld. 30 Enotr.i drž. dolg v •rebru 73 . Ifi 1860 drž. posojilo.....99 „ 50 Akcija narodue tja: k ■ . . 964 „ — Kreditne akcije..... 237 „ 75 London ........111 .80 Napol..........8 . 95 C k. cekini.......— , — .Srebro.........106 . 9fi St. .-101. Razpis u** i te Ij s kili slu/ob. V sežanskem šolskem okraji se razpisujejo Bledeče službe, za katere naj prosilci vložijo svoje prošnje se vsemi dokazi učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja najdalje do 58.». »cpieuibra i. 1. pri dotičnih ktajnih šolskih svetih : 1. Učiteljska služba v šolski ob čini III. vrste, v Htijaltu : 2. Učiteljska služba v šolskih ob činah IV. vrste, na lE.-irhi. % f»,ilii*ovic*i. v It.is.l j.tli in w VoJ*eioi: 3. Pod učitelja k a služba šolske ob Čine II. vrste, v Hc/.ani. Dohodki teh služeb so razvidni iz deželne šolske postave od 10. marca 1870 §§, 22, 30, 33, 3b* in 37 s pristavkom, da za poduČiteljsko službo v Sežani jc izjemno letna plača od 400 gold. privoljena. C. k. okrajno šolsko Bvetovalstvo v Sežani 5. septembra 1873. (237—1) Veliko množino iz železa vlitih cevij po I1/«", 2", 21 B" in 4" premora, za vodo- iu plinovode, najboljši angleški izdelek, imamo v Trstu v zaiogi in jc prodajamo po nizkih conali. Polaganje cevij prevzeineino povsodi, kakor uravnavo celih vodovodov na deželi. (236—2i Tovoriiica za vodo- in plinovodne naprave Mattison & Brandt, v Gradci. Naznanilo nove štacune. Podpisani se počasti, opozoriti čast. p. n. občinstvo na svojo kupčijo s suknenim, manufakturnim iu kramarskim blagom, katero je začel in bode vodil pod protokoliranitn imenom AlfM JEIVTL Priporoča torej svojo raznovrstno zalogo s pristavkom, da se je rtiviioltiii* Iz l>ini.-ij;i vrnil, kjer se mu jc posrečilo nakupiti različnega blaga po najugodnejši <"cui. Posebno kupa vredno je: Velike sttluene ogrinjalke, strino sploh, kotonina, svilnati prti ali rute in ihu(/e volite ne bombažne (paro/nate) in platnene stvari, katere more po veliko nižji ceni kakor lansko leio prodajati. Anton Jentl, (241—1) trgrovec v Spitalftkili ulicah ii. it. Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".