U D K — UDC 05:624 Y U I S S N 0017-2774 G R A D B E N I V E S T N I K LJUBLJANA, NOVEMBER 1977 LETNIK 26, ŠT. 11, STR. 245-276 Dolgo in težko pričakovana izgradnja centralne čistilne naprave v Kočevju je zaključena. Nedvomno je to velika pridobitev za vse občane Kočevja, posebno pa še za občane Dolge vasi in Livolda oziroma vseh naselij ob Rinži južno od Kočevja. Delovanje čistilne naprave je pomembno tudi za industrijo Kočevja. Poudariti pa mo­ ram velik pomen čistilne naprave za varstvo okolja. Z aktivnostjo in deli pri izgradnji čistilne naprave smo pričeli že v letu 1974. Sredstva smo zbrali na različne načine. Občani in organizacije združenega dela so pri­ spevali, na osnovi odloka, 6,190.000 din. Območna vodna skupnost je izgradnjo dotirala s 12,800.000 din, najeta pa so bila tudi posojila v višini 8,660.000 din. Tako zna­ ša investicijska vrednost centralne čistilne naprave nekaj več kot 27,650.000 din. Na centralno čistilno napravo bo priključeno več kot 90 % kanalizacije mesta Kočevje in večji del Rudnika in Šalke vasi. Tako ne bo več onesnažena Rinža od zapor­ nic skozi Dolgo vas in Livold, odpravljena pa bo tudi nevarnost onesnaženja Krke in Kolpe. Centralna čistilna naprava je zgrajena v treh fazah: predčiščenje za 50.000 enot, čistilni blok za 20.000 enot (dograditi bo treba še en čistilni blok) in gnilišče s plinohramom za 50.000 enot. Taka zmogljivost čistilne naprave zadošča za sedanje potrebe in bližnjo priho­ dnost. Za dobro delovanje pa bo še potrebno v posa­ meznih delovnih organizacijah, ki so veliki onesnaže­ valci, urediti določene postopke grobega predčiščenja. Za uspešno izvršena dela gre zasluga vsem izvajalcem del. Projekt in inženiring je delo Hidroinženiringa iz Ljubljane, projektant pa je bil dipl. inž. gr. Igor Kos s svojimi sodelavci. Gradbena dela so izvajali Gramiz (predčiščenje), SGP Grosuplje (čistilni blok), SGP Zidar (gnilišče), Komunala (zunanja ureditev), Slovenija ceste — Tehnika (asfalt) in KS Kočevje-mesto (ozelenitev). Opremo so dobavili in montirali Kovinar Kočevje, Hidro- metal Mengeš, Splošno kovinsko podjetje Ajdovščina, Elektrovod in Oprema Kočevje. Vsem, ki so za izgradnjo tega pomembnega objekta prispevali finančna sredstva, opremo oziroma sodelovali pri izgradnji, se iskreno zahvaljujemo. Jože NOVAK, predsednik Skupščine občine ELEKTRO KOMANDA Centralna v pogonski zgradbi gnilišč KAPACITETA I. FAZE hidravličnih ekv. = 10.000 bioloških ekv/os = 20.000 PROJEKT VGP HIDROTEHNIK, o. o. TOZD HIDROINŽENIRING, n.sub.o., LJUBLJANA PROJEKTANT: Igor KOS, di,pl. inž. gr. s sodelavci NADZOR: Vinko ZAJEC, gr. teh. IZVAJALCI DEL 1. Gradbena in obrtniška dela: GRAMIZ SGP Grosuplje SGP Zidar Kočevje KOMUNALA Kočevje SCT KS Kočevje-mesto — predčiščenje — mehanska in biološka stopnja — gnilišča — zunanja ureditev — asfaltiranje — ozelenitev 2. Oprema KOVINAR Kočevje HIDROMETAL Mengeš SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE, Ajdovščina ELEKTROVOD OPREMA Kočevje — predčiščenje — mehanska in biološka stopnja ter plinohram — gnilišča — elektroinstalacije ■— laboratorijska oprema 3. Inženiring VGP Hidrotehnik, o. o. TOZD HIDROINŽENIRING, n.sub.o., Ljubljana PREDVIDENA DOGRADITEV — čistilni blok za 30.000 bioloških ekv/os — obratni prostori 1. črpališče 1 polžna črpalka 0 1000 mm, Q 1 polžna črpalka 0 630 mm, Q skupaj O 2. Grobo 1 avtomatska ločna rešetka čiščenje 1 ročna rešetka 3. Lovilec maščob V = 60 m3 in peskolov 1 kompresor Q = 100 m3/h B. MEHANSKA STOPNJA 4. Primarni V = 350 m3 vsedalnik 1 mostno strgalo 5. Zgoščevalec V = 20 m3 2 črpalki VFV-1 C. BIOLOŠKA STOPNJA 6. Oksidacijski V = 530 m3 bazen 1 turbina BIOX 0 2000 7. Naknadni vsedalnik V = 570 m3, F = 168 m2 1 verižno strgalo 1 črpalka VFV-2 D. GNILIŠČA V = 2 X 1250 m3 4 črpalke HFV-2 centralno ogrevanje: olje — 100.000 kcal/h centralno ogrevanje: bio plin — 100.000 kcal/h Plinohram V = 150 m3 = 170 l/s = 60 l/s = 230 l/s o e n 1 : i- a ln a č i s t i l n a i i ć i p r a v a h o ö e v je črpališče 1 — p o lž a ste črpalke 2 — stro jn ica č rp a lišč a predčiščenje 3 — a v to m atsk e grab lje 4 — ozračen m aščobn ik in p esk o lo v mehanska stopnja 5 — prim arni u sed aln ik 350 m3 6 — z g o šč e v a le c prim arn ega b lata z o d ce jan jem biološka stopnja 7 — ozračen bazen 520 m3 8 — sekundarn i u sedaln ik 570 m3 obdelava blata 9 — prim arno gn ilišče 1250 m3 10 — sek un darn o gn ilišče 11 — p o go n sk a zgradba 1250 m3 bio plin 12 — plinohram 1 15 30 25 m* v'/.clol'/jia p re re za J T rT -’- r r — 'i ~ ~ ? [ v >* k o v in ar k o č e v je REŠKA CESTA 23 Tel. hc. (061) 351-040 , 851-042, d ire k to r 851-613, sk la ­ d išče 851-184, ž iro račun, p r i SDK š t. 51300-601-10217 Podjetje storitvenih obrti »KOVINAR« Kočevje opravlja vsa kovinska zaključna dela v gradbeništvu ter montažo vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih naprav ZKGP GRADBENO PODJETJE G R A M IZ Kočevje izvaja v se v r s te nizkih in v isokih graden j Komunalno podjetje KOMUNALA K O Č E V J E izvaja nizke in v iso k e gradn je SGP GROSUPLJE 35 let izvaja v s e v r s te ob jek tov visokih in nizkih graden j SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZIDAR KOČEVJE, n.sol.o. 61330 K O Č E V J E , Tr g z b o r a o d p o s l a n c e v 56 Telefon: (061) 851-294 — Teleks: Z I D A R YU 31-608 Izvajam o in v estic ijsk a d e la v seh v r s t na področju visokih in nizkih graden j Slovenija ceste tehnika n.so l.o , ljub ljan a, titova 38 Proizvodni program »SCT«: — Vse vrste nizkih in visokih gradenj v tuzemstvu in inozemstvu — Avtoceste, mostovi, predori in letališča — Industrijski, poslovni, turistični in stanovanjski kom­ pleksi z infrastrukturo — Stroji in oprema za kamnolome, gramoznice in asfaltne baze — Projekti in inženiring za vso navedeno dejavnost Informacije: SCT TOZD INŽENIRING, 61001 Ljubljana, Ce­ sta VII. korpusa 1, tel.: (061) 349-361, teleks: yu set 31 493 Izdala in za lož ila S IS za kom unalne in cestno de ja vn o s t obč ine K očevje VODNO GOSPODARSKO PODJETJE HIDROTEHNIK LJUBLJANA, o. o., SLOVENČEVA S5 TOZD hidroinženiring Ljubljana, n. sub. o. Slovenčeva 95, telefon 324-491 Bratovževa ploščad 5, telefon 345-443, 343-763 Organizacija za projektiranje in izvedbo inženiringa hidrotehničnih objektov ter naprav in drugih nizkih gradenj Fotografije Peter Strnad — Tisk: Kočevski tisk, Kočevje 1981. I b A e INŽENIRSKI biro ^ ELEKTROPROJEKT Termoelektrarna Šoštanj — IV. faza ima naslednje osnovne podatke: — instalirana moč 335 MW v kondenzacijskem obratovanju ali 320 MW + 70G cal/h v toplarniškem režimu — kotel: 1005 t/h. Vključitev v RTP. Podlog prek 380 KV DV — letna poraba premoga: 2 milijona ton pri 2350 kcal/kg — skupna teža opreme ca. 23.000 ton Gradbena dela: — zemeljska dela 117.000 m3 — betonska dela 45.000 m3 — jeklene konstrukcije 2300 ton — betonsko železo 5000 ton KEMIČNA INDUSTRIJA MEDVODE D C N IT TELEFON: 71106 TELEX: 31 365 Proizvodi za gradbeništvo: — dvokomponentna epoksidna lepila za lepljenje raznih gradbenih materialov — dvokomponentna poliuretanska lepila za lepljenje izolacijskih in drugih elementov — tekoča plastika za zaščito površin — elektroinstalacijske razdelilne omarice za individualno in blokovno gradnjo ter gradnjo družbenega standarda — žične in plastične tkanine G R A D B E N I V E S T N I H GLA SILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLO V EN IJE ŠT . 11 — LETNIK 26 — 1977 YU ISSN 0017-2774 V S E B I A I A - C O N T E A I T S Članki, študije, razprave MIHA REMEC: Articles, studies, proceedings Projekt Termoelektrarne gožtanj I V ............................................................ 246 P roject for the T herm al pow er p lant Šoštanj IV JANEZ DOBERLET: A vtocesta b ra tstva in enotnosti na odseku L jub ljana—Zagreb . . . 248 The highw ay of fra te rn ity and unanim ity on the section L jubljana— Zagreb JANEZ MRAK: Račun nivelete ceste za podano stacionažo na žepnem program irnem elektronskem računaln iku HEWLETT-PACKARD HP-67 .................... 256 Com putation of the highw ay level reference line w ith a given s ta ­ tioning on the pocket program m able electronic calculator H ew lett- P ackard HP-67 Vesti News Titu — častna listina in zlata plaketa inženirjev in tehnikov . . . . 264 Zapisnik uredniškega odbora »Gradbenega vestnika« z dne 4. 10. 1977 265 Mnenje in kritika Opinions FRANCE MARTINEC: K akšna naj bo vsebina našega »Gradbenega vestnika« 265 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises „ . . . . , , ,.Vesti iz kolektivov: SGP »Pionir« Novo m e s to .....................................................................................266 OZD »Salonit Anhovo« A n h o v o ...........................................................................266 SGP »Gradnje« P o s t o j n a .....................................................................................267 SGP »Kraški zidar« S e ž a n a ................................................................................268 SGP »Primorje« A jd o v š č in a ................................................................................269 SGP »Konstruktor« M a r i b o r ................................................................................269 EM »Hidromontaža« M a r ib o r ........................................................................... 269 O pekarna L j u b e č n a ...........................................................................................270 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the material and structures research institute Ljubljana MARJAN FERJAN: Ob 200. številki Inform acij ZRMK V laknasto ojačeni betoni in m alte 271 271 G lavni in odgovorni urednik: SERGEJ B U B N O V Tehnični urednik: BOGO FA T U R Uredniški odbor: JANKO B L E I W EIS , V L A D IM IR CADEZ, M A R JA N G ASPARI, D U ŠA N L A JO V IC , M ILO S M A R IN Č EK , SASA ŠKULJ, V IK T O R TU R N Š EK Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije, L jub ljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK L ju b ljan a 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v L ju b ljan i, Revija izhaja mesečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 100 din, za študente 38 din, za podjetja, zavode in ustanove 500 din Projekt termoelektrarne Šoštanj IV UDK 621.311.22 (Š o š ta n j IV) m i h a r e m e c 1. Uvod Danes, ko se naša naj večja termoelektrarna vključuje v naš elektroenergetski sistem, se veliko sliši o uspeli, hitri, zgledni izgradnji tega objekta. Marsikdo, ki ni bil direktno udeležen, pa sploh ne ve za vse probleme, napore in težave s katerimi so se srečevali graditelji TEŠ 4. To velja za investi­ torja, dobavitelje opreme, gradbene izvajalce, mon­ tažerje, kakor tudi za projektante. Investitor TE Šoštanj 4 je izbral kot glavnega dobavitelja opreme konzorcij KWU (ZR Nemčija) — SULZER (Švica), ki je bil tudi nosilec celotnega inženiringa. S strani inozemskega dobavitelja pa so bila angažirana ju­ goslovanska podjetja: Metalna, Hidromontaža, Bra­ ča Kavurič, IMP Ljubljana, Litostroj itd. Kot glav- A vtor: M iha Remec, dipl. inž., L jubljana, Inžen ir­ ski biro E lek tropro jek t ni izvajalec gradbenih del pa je bilo izbrano in­ dustrijsko podjetje Gradis, TOZD Celje. Gradbeni del projekta je izdelal Inženirski biro Elektropro­ jekt — Ljubljana. Verjetno je bila v Jugoslaviji v povojnem ob­ dobju prvič na tak način organizirana izgradnja nekega objekta. Vsaka organizacija, ki je bila udeležena pri izgradnji, se je zaradi tega soočila z nekaterimi dodatnimi težavami. V tem prispevku bi rad predvsem podal kratek opis tega zahtevnega energetskega objekta in problematiko pri izdelavi gradbenega dela projekta. 2. Kratek opis kompleksa objektov Termoelektrarna Šoštanj 4 z instalirano močjo 335 MW je četrti agregat v kompleksu šoštanjske elektrarne. Zmogljivost kotla znaša 1005 t pare na Sl. 1. S i t u a c i j a 1. strojnica 2. bunkerski del 3. kotlovnica 4. e. f i l tr i 5. d im nik 6. ob jek t za odpepeljevanje 7. črpalnica in sklad, o lja za zagon 8. cevovodi hladilne vode 9. h lad iln i stolp 10. stikalisče 400 k V 11. reaktor 12. kem ična prip rava vode 13. transportni trakovi za premog 14. črpalnica in vtočni objekt 15. industrijski t ir i 16. reka Paka uro. Na leto bo znašala poraba premoga 2 milijona ton ob proizvodnji 1,8 milijarde KWh letno. Z vključitvijo četrte faze bo znašala celotna instali­ rana moč v elektrarni 745 MW. Pri gradnji TEŠ 4 znaša skupna teža vgrajene opreme 23.000 ton. Pri gradbenih delih je bilo za 117.000 m3 zemeljskih del, 45.000 m3 vgrajenega betona s 500 ton beton­ skega železa ter 2300 ton jeklenih gradbenih kon­ strukcij. Razporeditev posameznih objektov je podana v situaciji (slika 1). Gradbeno so zanimivi glavni po­ gonski objekt (strojnica, bunkerski del, kotlovnica) hladilni stolp in dimnik. Strojnica: je armiranobetonski skelet tlorisnih dimenzij 30,5 X 65,0 m in višine 31,0 m. Mostni žer­ jav ima nosilnost 120 t. Statično je to zelo zahteven objekt, ker temelj turbine ni ločen od ostale kon­ strukcije in leži na posebnih peresih. Ker je spodnji del skeleta neenakih dimenzij in oblik, je zelo težko določiti lastne frekvence konstrukcije. Tak sodoben način tem eljenja turbine je cenejši in s tehnološke­ ga stališča ugodnejši. Bunkerski del: je po zasnovi armiranobetonski skelet širine 12,8 m in visok 47,0 m. Stebri so močni, prečni nosilci šibki. Tak skelet je z ozirom na po­ rabo železa dražji, pač pa omogoča boljši izkoristek etažnih višin. Posebno neugodni so veliki vpetostni momenti stebrov v temelje. Na koti + 30,0 m je 6 bunkerjev za premog kapacitete 900 m3. Izvedba samih bunkerjev je ob uporabi črpalk za beton kvalitetna in je z ozirom na sodobno tehnologijo vgrajevanja betona cenejša in boljša od jeklene izvedbe. Kotlovnica: je v jekleni izvedbi. Ima tlorisne dimenzije 57,60 X 51,0 m in višino 50,0 m. Vmesne etaže na koti + 12,0 in + 20,5 m so izvedene kot monolitna armiranobetonska plošča na jeklenih no­ silcih. Take konstrukcije imajo nizko lastno frek­ venco in lahko pride včasih do vibracij. Dimnik: je armiranobetonski višine 230 m. Zgornji premer znaša 7,52 m. Najmanjša debelina stene je 20 cm. Temelj ima premer 30 m in vgraje­ nih 2000 m3 betona. Kot je znano, današnji cement glede krčenja nima najboljših karakteristik in je bilo potrebno pri betoniranju izvesti več delovnih dilatacij. Hladilni stolp: je montažna armiranobetonska konstrukcija višine 94,6 m. Spodnji premer znaša 80,10 m in zgornji 54,5 m. Montažni sistem omogoča hitro, ekonomično in solidno gradnjo. Ker je celoten kompleks objektov lociran na rudarskem področju, je samo tem eljenje predstav­ ljalo svojevrstno tehnično rešitev. Ta problematika je bila že objavljena lansko leto v Gradbenem vest­ niku. 3. Izdelava projektov Kot je bilo že uvodoma omenjeno, je inozem­ ski dobavitelj naročil izdelavo gradbenega dela projekta IBE Ljubljana. Ker je bila z ozirom na pričetek gradbenih del (februar 1975) pogodba med investitorjem in generalnim dobaviteljem sklenje­ na zelo pozno, je ostalo projektantom malo časa za izdelavo prvega dela projektov, ki so bili potrebni za pričetek gradnje. Za glavni objekt je znašal ta čas le 3 mesece, kar je za tako zahteven objekt res malo. Večja grupa projektantov lahko s pomočjo računalnika in na podlagi izkušenj za tovrstne ob­ jekte tako nalogo po tehnični strani reši. Nemogoče pa je v tem času pridobiti še vsa soglasja in grad­ beno dovoljenje. To je seveda težko razumljivo ino­ zemskemu dobavitelju. Pri njih so namreč vsi ti problemi (razen kontrole statike) rešeni pred pri­ četkom gradnje. Drug problem je odgovornost projektanta. V tem primeru je bil projektant materialno soodgo­ voren tako glede terminov, kakor tudi glede napak Slika 2. G lavni pogonski ob jekt In hladiln i stolp pri projektiranju. Medtem ko ima v inozemstvu projektant možnost, da se za vse te primere zava­ ruje pri zavarovalnici, se je pri nas možno zava­ rovati samo delno. Tako pride v takem primeru projektant v situacijo, ko mora ob neprimerno manjši ceni in neurejenih pogojih zavarovanja nu­ diti projektantske usluge z vso materialno odgo­ vornostjo. 4. Izbira materialov Pri gradnji TEŠ 4 kot prioritetnem objektu v času gradnje ni bilo večjih zastojev zaradi po­ manjkanja materiala. Pri samem dimenzioniranju armiranobetonskih konstrukcij pa bi se z uporabo rebrastega železa dalo veliko prihraniti. Vendar bi bili potrebni profili večjih dimenzij (0 28, 0 32), U D K 621.311.22 (Šoštanj IV ) G R A D B E N I V E S T N IK , LJU B L JA N A , 1977, (26) ŠT. 11, STR. 246—248 M iha Remec: PROJEKT TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ IV Članek obravnava problem atiko gradbenega dela p ro jek ta za term oelek trarno Šoštanj IV. Poleg sploš­ nega opisa objekta obravnava av to r tudi problem e, ki nastanejo pri sodelovanju z inozemskim p artn e rjem z ozirom na naše predpise o g rad itv i objektov. katerih pri nas še ne proizvajamo. Tudi pri jekleni konstrukciji kotlovnice so bili uporabljeni specialni valjani profili, ki so bili uvoženi. Gradnja s takim jeklom je hitrejša in cenejša. 5. Zaključek Navedel sem nekaj problemov, ki so bili pri­ sotni pri gradnji. Kljub vsemu pa je bilo delo opravljeno ob maksimalnih naporih vseh sodelu­ jočih uspešno in za evropske razmere v rekordnem času. Zato bi bilo smotrno v bodoče pri organizaciji takih investicij upoštevati tudi probleme, ki sem jih navedel, ter projektantom in izvajalcem omogo­ čiti boljše pogoje ter s tem še hitrejšo in bolj eko­ nomično gradnjo. UDC 621.311.22 (Šoštanj IV ) G R A D B E N I V E S T N IK , LJU B LJA N A , 1977, (26) NR. 11, PP. 246—248 M iha Remec: PROJECT FOR THE THERMAL POW ER PLANT ŠOŠTANJ 4 The article covers the civil w ork problem s of the design for the T herm al Pow er P lan t Šoštanj IV. In addition to the general description of the project, the au thor of the artic le is discussing special problem s w hich arise dealing w ith foreign suppliers w ith respect to our construction regulations. Avtocesta bratstva in enotnosti na odseku Ljubljana-Zagreb UDK 625.711.3 (L jubljana—Zagreb) Ja n e z d o b e r l e t Aktualnost izgradnje avtoceste bratstva in enotnosti po vsej državi je narekovala, da je Re­ publiška skupnost za ceste naročila pri IBT Trbov­ lje projekt za odsek od Ljubljane do Zagreba. Za boljše razumevanje sedaj opisanega projek­ tiranja te novogradnje oziroma modernizacije da­ našnje magistralne ceste na odseku Ljubljana— Zagreb, navajamo v kratkem potek prvotnega pro­ jektiranja in razmere, ki so takrat vplivale nanj. S prvimi študijam i se je začelo v letu 1946 na topografskih kartah v merilu 1 : 25.000, posamezni poteki tras pa so se prim erjali še s terenskimi ob­ hodi. Ko se je v letu 1947 odločilo, da se začne pro­ jektirati sedanja magistralna cesta, takrat avto- A vtor: Janez D oberlet, dipl. inž. gradb., IBT Trbovlje. cesta Ljubljana— Zagreb, se je na podlagi teh štu­ dij začel snemati teren. Po izdelanih geodetskih na­ črtih v merilu 1 : 2 0 0 0 se je pričelo z izdelavo idej­ nega projekta, ne da bi se prej izdelal investicijski program. Trasirani elem enti so bili isti kot pri projektu ceste Zagreb—Beograd in upošteval se je gričevnat teren in računska hitrost V = 120 km/h. Idejni projekt je bil odobren; med izdelavo glavne­ ga projekta pa je bila dana zahteva, da je potrebno poizkusiti nove m ožnosti s skromnejšimi elementi. Po nekaterih, tudi daljših prekinitvah, je bil izdelan glavni projekt za odsek Škofljica—Ivančna gorica in tudi za odsek Smednik—Brežice. Gradnja nave­ denih odsekov se je začela leta 1953 oziroma 1954. Leta 1955 je bil končan novi idejni projekt za ves del ceste, ki še ni bila v gradnji. Pri horizontal­ nih krivinah z R = 600 m je bil uporabljen tudi R = 400 m kot variantna možnost. V letu 1956 je bil izdelan tudi investicijski program, ta se je opi­ ral na projekt, ki je bil deloma že realiziran. V letu 1957 se je projekt ponovno predelal. V težjem terenu naj bi se uporabil tudi horizontalni radij R = 250 m, možni naj bi bili prehodi tudi v nivoju, prečni nagib je lahko tudi 10 %>, varčevalo naj bi se tudi pri zgornjem ustroju in podobno. Obstoječa cesta je rezultat tega. Res je, da so prehodi v nivoju odpadli, ostali pa so slabi ele­ menti nekaterih horizontalnih in vertikalnih krivin kot npr. trije horizontalni radiji R = 3 0 0 m, eden R = 360 m ter več vertikalnih radijev R = 5000 m. Ne glede na nekatere preskromne elem ente je cesta, ki je bila leta 1959 v celoti zgrajena ob ne­ majhni pomoči m ladinskih delovnih brigad iz vse Jugoslavije, nedvomno predstavljala izreden teh­ nični dosežek, tako s stališča projektiranja, gradnje in opreme. Preobrazba in rast ekonomskega potenciala v Jugoslaviji, turistični pomen, zlasti v poletnih me­ secih, ter tranzitni promet z zahodne in severne Evrope v južnoevropske dežele in dežele prednje Azije, povzroča tak porast prometa, da so prometni volumni na nekaterih odsekih te ceste že dosegli kapaciteto, na ostalih pa jo bodo v bližnji prihod­ nosti. V letu 1975 je bil na magistralni cesti 1/1 do­ sežen naslednji PLDP: Škofljica V išnja gora Otočec Bregana 14.277 9071 6972 7860 Iz priloženega grafikona 1 pa je razvidno, kako je na odseku pred Višnjo goro naraščal promet v letih 1955 do 1975. Naraščajoči promet s svojim trendom je zahte­ val določena ukrepanja. V letu 1970 je Republiška skupnost za ceste SRS naročila izdelavo investicij­ skega programa za modernizacijo magistralne ceste, v letu 1973 pa tudi idejni projekt. Investicijski pro­ gram naj bi zlasti dal odgovor na takojšnjo gradnjo pasov za počasni promet na vzponih proti Višnji gori, Medvedjeku in Hmeljniku, saj se je možnost P L D P -O D SE K PRI VIŠNJI GORI • ■'** MriOm take rešitve največkrat nakazovala v naši jav­ nosti. Vsekakor so problemi modernizacije magistral­ ne ceste 1 /1 v avtocesto z zaprtim cestninskim siste­ mom precejšnji, nekaj največjih problemov naj bi iz do sedaj izdelane tehnične dokumentacije pri­ kazal ta članek. Promet Prognoza je izdelana na osnovi študij LUZ iz leta 1968 in 1970 ter prognoze turističnih tokov IER tako, da so bile v IBT izdelane dodatne analize zu­ nanjega domačega prometa. Pri tem so bili upošte­ vani odkloni, ki lahko nastanejo zaradi novih pro­ metnih smeri pri nas, v Jugoslaviji in v sosednjih državah. Prometne prognoze za leto 1976, 1986 in 1996 za šest glavnih odsekov predvidevajo nasled­ nje prometne volumne PLDP. Tabela 1/1. Prognoze vseh prometnih volumnov PLDP Leto o d s e k Začetek— Iv . Gorica Iv . Gorica— Trebnje Trebnje— Novo mesto Novo mesto —Drnovo Drnovo— Brežice Brežice— Bregana 1976 13.150 11.810 11.800 10.530 11.580 13.650 1986 22.660 22.090 22.430 20.880 24.160 25.560 1996 32.490 30.430 32.660 28.650 35.170 40140 Na osnovi podatkov HCM, prilagojenim cest- modernizacije magistralne ceste 1/1 izdelane pro- nim elementom in prognoziranemu odstotku tovor- gnoze kapacitet. njakov, so bile za posamezne tehnične možnosti Te so prikazane v naslednji tabeli: Tabela 1/2. Prognozirane kapacitete hitre ceste PLDP A lte rn ativa odsek 1 dvopasovnica (obstoječa) 6.800 dvopasovnica s pasovi za počasni prom et 11.600 tripasovnica 9.100 tripasovnica s pasovi za počasni prom et 15.600 štiripasovnica 32.000 štiripasovnica s pasovi za počasni p rom et 47.500 Ekonomika Pri ekonomskem vrednotenju je bila upošteva­ na možnost fazne izgradnje za pet tehničnih re­ šitev: — izgradnja pasov za počasni promet, — izboljšanje horizontalnih in vertikalnih kri­ vin, ki ne ustrezajo predpisom, in izgradnja od­ stavnih pasov za počasni promet, — izboljšanje horizontalnih in vertikalnih kri­ vin, ki ne ustrezajo predpisom, razširitev ceste na tripasovnico in izgradnja odstavnih pasov oziroma pasov za počasni promet, — izboljšanje horizontalnih in vertikalnih kri­ vin, ki ne ustrezajo predpisom, in zgraditev štiri­ pasovne avtoceste z vmesnim zelenim pasom tako, da se dva nova pasova zgradita vzporedno z obsto­ ječo cesto in zgraditev odstavnih pasov oziroma pasov za počasni promet, — isto kot v prejšnjem odstavku, razen da bi dva nova pasova zgradili na ločeni trasi na že omenjenih odsekih Višnja gora, M edvedjek, Po­ nikve in deloma Hmelj nik. Ekonomsko vrednotenje je obsegalo primerjavo med ugotovljenim i socialno-ekonomskimi stroški in koristmi, dobljenimi z navedenim i tehničnim i iz­ boljšavami za vsak odsek. Ugotovljeni stroški so bili omejeni na direktne gradbene in vzdrževalne stroške, koristi pa direktno in indirektno na upo­ rabnike modernizirane ceste. Vsaka izboljšava je bila analizirana na njeno neto vrednost za leto 1971. Promet je bil razdeljen v tri kategorije: indu­ cirani oziroma ovirani promet, preusm erjeni in osnovni promet. Rezultati, dobljeni pri računu optimalnega konstrukcijskega leta, so bili primerjani z ocenami kapacitet in ugotovilo se je, da zelo dobro koreli- rajo. Zaključki ekonomske analize so naslednji: Odsek Ljubljana— Otočec Izgradnja pasov za počasni promet na vzponih proti Višnji gori, Medvedjaku in Hm eljniku bi prinesla velike ekonomske koristi. Po prognozi pro­ meta pa bi že v letu 1976 dosegla kapaciteto. Iz te­ ga razloga se taka rešitev ni mogla priporočiti. Najboljša je izgradnja štiripasovnice z začetkom gradnje, brž ko bo mogoče. Odvajanje novih voznih pasov od obstoječe magistralne ceste se je pripo­ ročilo le na odseku Ponikve— Hrastje, in to po trasi v koridorju Sv. Ana, ki je krajša. Odsek Otočec—Bregana odsek 2 odsek 3 odsek 4 odsek 5 odsek 6 6.800 6.800 11.200 7.200 17.800 11.600 11.600 11.200 11.600 17.800 9.900 9.500 16.200 11.900 26.700 16.800 16.500 16.200 19.200 26.700 30.500 30.500 47.500 34.000 65.000 47.500 47.500 47 500 49.500 65.000 Kalkulacije kapacitete in optimalnega leta gradnje so pokazale, da bi bila tripasovna cesta s pasovi za počasni promet pri Čatežu potrebna v letih od 1976— 1980, medtem ko bi bila štiripasov­ nica potrebna leta 1983. Ker bi tripasovna cesta služila prometu le krajše obdobje in ker bi ne pred­ stavljala logične faze pri nadaljnji izgradnji, se taka rešitev ni mogla priporočiti. Potrebno je opozoriti, da so bile vse prometne prognoze izdelane pred letom 1972. Zaradi naftne krize v letu 1973 in še nekaterih drugih vplivov beležimo določen upad prometa, zato odstopajo prognoze za leto 1976 za približno 35 %>. S tem pa se leto potrebne modernizacije prem akne na prvem odseku od leta 1976 na leto 1981 in na drugem od­ seku od leta 1983 na leto 1987. Inženirski problemi Že pri izdelavi investicijskega programa smo bili soočeni z vrsto problemov, ki se pri ostalih cestnih projektih ne pojavljajo ali vsaj ne v tolikšni meri. To so predvsem problemi skupnega ali od- vojenega vodenja voznih pasov, problem prometa med gradnjo, oziroma preusm eritev na regionalne ceste, način vključitve obstoječega profila magi­ stralne ceste v profil AC, korekcije horizontalnih in vertikalnih elem entov obstoječe magistralne ce­ ste, vprašanje obstoječih nadvozov, rekonstrukcija regionalnih cest kot necestninske cestne povezave k modernizirani magistralni cesti in podobno. Ne­ katere rešitve, obdelane v investicijskem programu, čestokrat tudi variantno, so se pri izdelavi idejnega projekta pokazale kot šibke, ker je v tej fazi dela obravnavani problem dobil čisto drugačno dimen­ zijo. V investicijskem programu smo na vzponih proti Višnji gori (odsek Grosuplje— Višnja gora) in Medvedjeku (odsek Bič—Zidani most) ter na odse­ ku Podboršt—Hrastje raziskovali naslednje mož­ nosti: — nova vozna pasova in pasova za počasni promet se dogradita k obstoječi m agistralni cesti, —• predvidi se odvojeno vodenje voznih pasov na odseku Grosuplje—Višnja gora po koridorju Polica, Bič— Zidani most v koridorju Gaber in Pod­ boršt—Hrastje v koridorju Sv. Ana. Od raziskanih možnosti je edino varianta po koridorju Sv. Ana bila ugodnejša kot dograditev novih pasov k obstoječi magistralni cesti. V na­ daljnjih študijah in obdelavah pa smo ugotovili, da je odvojeno vodenje voznih pasov nujno. Ob­ stoječa magistralna cesta na navedenih cestnih od­ sekih poteka v ukopih, visokih tudi 14 m. Pri do­ graditvi novih pasov k obstoječim bi bili z uporabo maspvnega m iniranja za več mesecev prisiljeni na preusmeritev prometa na obstoječe regionalne ce­ ste, ki pa glede na horizontalne in vertikalne ele­ mente (vzponi 18 °/o), širino vozišča in obstoječi zgornji ustroj takega prometa niso sposobne pre­ vzeti. Le-te bo sicer potrebno modernizirati, ker bo obstoječa magistralna cesta 1 /1 po opravljeni rekonstrukciji štiripasovna avtocesta s plačilom cestnine in bo modernizirana regionalna cesta pre­ vzemala promet, ki zaradi plačila cestnine ne bo hotel koristiti avtoceste. Prognoza tega prometa pa je bistveno manjša za leto 1996 (5500 vozil PLDP), Zap. št. Opis elementa kot pa je bil PLDP v letu 1975 (9100 vozil PLDP). Po takih ugotovitvah bi usposobitev regionalnih cest za prevzem prometa z magistralne ceste 1 /1 med gradnjo zahtevala prevelika sredstva, s tem pa bi dograditev novih voznih pasov k obstoječim na navedenih odsekih postala nerealna. Odvojeno vo­ denje novih pasov pa je možno v koridorju obsto­ ječe magistralne ceste ali pa v koridorjih, ki se od obstoječe magistralne ceste oddaljujejo tudi 1 0 0 0 m in več. Obe možnosti dopuščata masovno miniranje brez večjega vpliva na promet na magistralni cesti, vsaka možnost pa ima svoje dobre in slabe strani. Groba primerjava trase s tehničnih vidikov na od­ seku Grosuplje— Višnja gora po obeh koridorjih je razvidna iz naslednje tabele: V ar. M l i l Var. Polica 1. dolžina varian te 6.535 m 7.000 m 2. dejanska dolžina zaradi m enjave voznega pasu 7.115 m 7.000 m 3. min. horizontaln i radij R 500 m 750 m 4. število uporab ljen ih min. hor. R 5 1 5. m aksim alni vzponi in padci 5% 5 °/o 6. dolžine vzponov in padcev nad 4 °/o 3.100 m 3.300 m 7. m inim alni R v konveksni 12.000 m 12.000 m 8. m inim alni R v konkavni 12.000 m 20.000 m 9. naj v išja nadm orska višina trase 453,32 m 455,71 m 10. dolžine v iaduktov 700 m Račun stroškov po najvažnejših gradbenih po­ stavkah pa izkazuje naslednje investicijske stroške v mio. N din (po cenah iz leta 1975). V arianta V arianta M 1/1 M 1/1 Polica — Polica Skupne investic ije 191,7 150,9 40,7 po 1 km na d = min. 29,3 23,1 6,2 Na podlagi navedenih kazalcev je nedvoumno ugotovljeno, da je gradnja dveh voznih pasov v ko­ ridorju Polica najboljša rešitev. Vrednotenje ostalih dveh odsekov po istih kriterijih nakazuje gradnjo novih dveh voznih pasov po varianti Gaber in Sv. Ana. Vsekakor pa je potrebno opraviti še prostor­ sko valorizacijo, tako glede zazidave naselij in tudi glede kmetijskih, gozdnih in vodnogospodarskih as­ pektov. Že v uvodu smo omenili spreminjanje voz­ no tehničnih pogojev med projektiranjem magi­ stralne ceste, kar je veljalo zlasti za odsek Ljublja­ na—Otočec. Tam je relief gričevnat in zmanjševa­ nje horizontalnih ter tudi vertikalnih krivin je brez dvoma zmanjšalo stroške gradnje. Že med izdelavo investicijskega programa smo tem elem entom faze posvetili vso pozornost, saj se je pojavilo osnovno vprašanje — velikost korekcij in posledice posa­ meznih odločitev. Da bi čim bolje argumentirali možnosti, smo najprej evidentirali vse horizontalne krivine, pri katerih so bili uporabljeni R <[ 600 m, in ugotovili naslednje: R horiz. teren 300 360 400 450 500 600 gričevnost 2 — 8 3 8 10 ravninski 1 1 8 3 9 8 trebe velikosti popravkov. Ugotovili smo, da obšir­ nejši program ni utemeljen. Potrebne velikosti po­ pravkov so pri skromnejšem programu 9,1 °/o, pri obširnejšem pa 19,7 %> celotne dolžine magistralne ceste. S ponovnimi računi smo ugotovili pri skrom­ nejšem programu 9,1 #/o, pri obširnejšem pa 19,7 % celotne magistralne ceste, da obširnejši program ni utemeljen. Podobne raziskave smo opravili tudi glede na uporabljene vertikalne zaokrožitve, zlasti konveksne, ki zmanjšujejo preglednost. Glede na delo, ki bi jih te korekcije zahtevale, smo odločili, da ostanejo. Ker menimo, da je grafični prikaz računskih in pričakovanih hitrosti zanimiv, ga v celoti pri­ kazujemo. Obširne analize so bile opravljene tudi pri vključevanju obstoječega profila magistralne ceste v profil avtoceste. Sedanja m agistralna cesta ima širino cestišča 10 m, utrjenega vozišča 8 ,2 m, z izje­ mo na odseku od Smednika do Brežic, kjer je širi­ na cestišča 12 m in utrjenega vozišča 9,0 m. N e gle­ de na širino obstoječega vozišča je problem vklju­ čevanja v principu enak. Zato bomo obravnavali profil obstoječe ceste z utrjenim voziščem širine 8,2 m in profil avto ceste NPP 28. V obstoječi profil lahko vključim o v profil avto ceste na dva načina: — obstoječa vozna pasova se pokrivata z od­ stavnim in enim voznim pasom novega profila štiri­ pasovne avto ceste. Zemeljska dela moramo opra­ viti samo na eni strani obstoječe ceste. — Obstoječa vozna pasova se pokrivata z voz­ nima pasovoma novega profila. Zemeljska dela mo­ remo opraviti na obeh straneh ceste. Izračunali smo tudi računske hitrosti in na podlagi krivinskih karakteristik pričakovane vozne hitrosti V 85 °/o na obstoječi m agistralni cesti. Gra­ fični prikaz obeh računov je dal osnovo za korek­ cijo obstoječih horizontalnih krivin, ki smo jih koregirali z manjšimi in večjim i horizontalnimi ra­ diji. Ponovno smo izračunali računske hitrosti in pričakovane vozne hitrosti po obširnejšem in skromnejšem programu korekcij horizontalnih ra­ dijev, hitrosti grafično prikazali in ovrednotili po- V investicijskem programu smo vključevanje starega profila v novi profil predvideli po drugem načinu. Dilem e glede na tako odločitev pa so bile stalno prisotne. Ker odločitev ni enostavna, zlasti s stališča stroškov, smo izdelali za dva vzorčna od­ seka na računalniku IBM 11-30 idejni projekt (brez grafične obdelave), v katerem sta bili vrednoteni obe navedeni možnosti. Prim erjava posameznih postavk nekaterih najvažnejših del na odseku od km 102,000 do km 105,800 je prikazana v naslednji tabeli: Opis Enota V arianta 1 V arianta 2 Razlika 1—2 Nasipi m3 95.653 76.972 + 18.681 Izkopi m3 113.946 136.707 - 22.761 Prečni transport m3 15.715 20.411 - 4.696 Masna linija m3 + 18.293 + 59.735 - 41.442 Odkop humusa z brežin m2 7.600 14.300 - 6.700 Podobna razmerja so se pokazala tudi na dru­ gem odseku. Analize so bile opravljene še za ze­ meljska dela v visokih nasipih in visokih ukopih pri naklonu osnovnega terena v neugodno smer. Kljub večjim zemeljskim delom na takih mestih in pri upoštevanju del po varianti 1 v odnosu na varianto 2 se je na celotnem odseku pokazala va­ rianta 1 cenejša. Prvi način pomeni za samo gradnjo veliko prednost, zlasti še ob prometu, ki bo med gradnjo R A Č U N S K A HITROST z LL) cn co < f>i/r S I .< 120 110 100 90 80 l/> R A Č U N S K A HITROST V 8 5 % na obstoječi cesti 100 110 - r — ^ ± - —; o c j S < g l □ > o g o 9 S o o lu2 q: < 2 en co ic m q_ q_ a_ i / i i o . ^ O ^ , y2, R, /i2 fl/o), glej točko 13! Na običajni način (ročno) vnesemo podatke po navodilih, navedenih v priročniku za uporabo ra­ čunalnika HP-67. Na primer: hočemo shraniti stacionažo X | temena 1 v spomin-register 1 : — natipkamo stacionažo Xi — pritisnemo tipko STO in tipko 1. S tem je stacionaža Xi temena 1 shranjena v spominu 1. Na ekranu ostane Xi. To nadaljujemo po vrsti za vsak podatek posebej. X - V]0>/- VUfS/A vySJOLUpVU st ac io .n až a -k iL om et ra ža Program Listing I P age of STEP KEY ENTRY KEY CODE___________ COMMENTS STEP KEY ENTRY KEY CODE 001 2 9 LBL Pc 3 2 Z S T3 \ /C tc u / i te i / O S ? RCL 3 34 03 002 STO L 33 04 p o d . a . t k o \ / 058 h PAUSE 3 S 72 003 h R i 3 S S3 CS9 RCL O 34 00 006- STO 3 33 0 3 060 PGSQ 7 31 2 2 07 oos h Ri> 3 S S 3 061 DSP 3 23 03 006 STO Z 3 3 02 061 GTO O 22 00 oo? h R l 3 S S3 063 $ f LBL D 31 2 5 14 008 STO 1 3 3 D1 064 DSP 2 23 02 — ~L 009 GTO O 2 2 OO 065 RCL 3 3 4 03 k z ~ x z f t z 010 1 «7 LBL FcL 32 2 S 14 v s t a v i t e v 066 RCL 0 3 4 00 v - t c o s o C o n STO 7- 33 OJ p o d a t k o v 06? RCL 8 3 4 08 o a h f l i 3 5 S3 068 P 6 5 8 5 31 2 2 OS 0*3 STO 6 33 06 069 P P f S 3 1 42 Oil* h R i 3 S S 3 070 STO 1 33 01 O lS STO S 33 OS 0?1 X 7 1 0*6 GTOO 22 00 0?z STO 2 33 02 01? » f L B L A 31 2 5 11 i- ^ y , y , -i , 0?3 — 5 1 019 RCL 2 3 4 02 I -CSi---- -ŽZ__ZZ -YOO X , - X z - OJ6 f P f S 3 1 42 0 1 9 RCL 4 3 4 04 * <62 _ Yj - Vi 0 7 5 f - X - 3 1 84 020 — S1 ~ < o o x 3 - . * i ■ - 0 9 6 RCL 3 3 4 03 021 RCL 1 34 01 o ?? RCLO 3 4 OO 022. RCL 3 3 4 03 0?S RCL 9 34 09 021 — 5 1 0 7 9 f G S B S 31 22 05 OZ6- - f - 8 1 080 f P C S 31 42 0 2 S STO S 33 0 8 0 8 1 STO 3 3 3 03 0 2 6 RCL 7 3 4 0 7 0 8 Z X 7 1 02? R C L 4 3 4 04 0 8 3 STO 4 3 3 04 02S — 5 1 0 8 4 - h 61 0 2 9 R C L 6 3 4 06 0 8 5 P P C S 31 42 030 RCL 3 3 4 03 0 8 6 GTO 0 2 2 00 0 3 1 — 5 1 oe? 5 Q LBL fh 32 2 5 12 C O S < X 0 3 2 - T - 8 1 OSS f P P S 31 42 c o s ß 0 3 3 STO 9 33 0 9 0 8 9 DSP 9 23 09 u 034. RCL 8 34 0 8 090 RCL 1 3 4 01 t z 0 3 5 P G SB G 3 1 22 06 0 9 1 f - X - 31 84 036 D SP 3 2 3 03 0 9 1 RCL 3 3 4 03 0 3 ? f - X - 3 1 8 4 0 9 3 f - X - 31 84 0 3 3 RCL 9 3 4 0 9 0 9 4 DSP 2 2 3 02 0 3 9 f 6 S Q 6 3 1 2 2 06 0 9 5 f P C S 31 42 040 GTO 0 2 2 00 0 9 6 RCL O 3 4 00 061 J f LBL & 3 1 2 5 12 0 9 ? f P C S 3 1 42 062 RCL 5 3 4 0 5 L Z V - io o < °9S h PAUSE 3 5 72 0 4 3 2 02 = 0 9 9 RCL 2 3 4 OZ 044- - 7 - 8 1 100 f - X - 3 1 84 0 4 5 RCL 9 34 09 401 RCL 4 3 4 04 066 RCL 8 3 4 02 1DZ f P C S 31 42 5 1 403 GTO D 22 00 t>6g X 7 1 106. 3 f LBL E 31 2 5 15 X T 20 049 h A a s 3 5 6 4 4 0 5 h RCT 3 5 34 050 STO 0 33 00 <06 2 02 OS1 D SP 3 2 3 03 4 0 7 0 OO OS2 h PAUSE 3 5 72 1 0 8 •f- 6 1 OS3 DSP 2 9.3 02 109 DSP 2 23 02 oS4 GTOO 2 2 00 110 GTO 0 2 2 OO O SS S f LBL C 3 1 2 5 1 3 . . . K 111 * 9 LBL fa. 32 2 5 11 X , k o ta . to n ? , X , y , y oS6 D SP 2 2 3 02 n ZR 112 h RCT 3 5 3 4 REGISTERS ° t ' A y 2 x * 3 x z 4 X z 5 R 6 X 3 X j 8 y . *■ — p o o - poo SO s , < r o 5 < * 52 * * S3 c o s /3 24 tz S5 ^ S 6 ___ _ ST ^ S8 S9 x " a R o t a , n i i / e t e t e y e k o t a n a | c — - v e r t i k . t a n q e n i i | X D ----- X *IXNLU s t a c i o n a z a X Program Listing II Page of STEP KEY ENTRY KEY CODE COM M ENTS STEP KEY ENTRY KEY CODE COMMENTS 111 h pau se 3 5 72 / 6 9 g x ^ y ______ 3 2 71 o c ( 6 ) , c o s ° c (C O S /3 J •ft o o X X 1 Z R 119 RCL 3 39 12 1 70 G ro 9 z z 09 61? f - x - 31 89 / 9 / RCL 8 3 9 12 116 RCL D 39 19 t r z RCL C 3 9 13 117 f - x - 31 89 1?3 -f - 61 111 RCL C 39 13 176 S r o A 33 11 119 f - x - 31 89 1?S G ro 0 ZZ 00 RCL A 39 11 <76 * fLBL 2 31 2 5 0 2 121 GTO O 22 00 /7 7 f P Z S 31 92 u z a <9LQL f e 32 2 5 15 p r e . p r u p a c / / 'a p o d a t k o m /78 RCL 1 39 01 i l l RCL 3 39 03 179 RCL 2 3 9 02 /2 9 s r o 1 33 01 180 fpp-s 31 92 1ZS RCL 9 39 09 181 RCL 8 3 9 0 8 126 s r o 2 33 02 182 G ro 1 2 2 01 117 RCL 6 39 06 ■/83 * fLBL 3 31 2 5 03 U8 s r o 3 33 03 189 0 0 0 129 RCL ? 39 0 7 185 s r o c 33 13 130 s r o 9 33 09 186 s r o o 3 3 19 131 GTO 0 22 00 1 87 RCL B 3 9 12 /32 * fL B L O 31 2 5 00 r a č u - n n / v e L e t e 188 s r o a 33 11 133 A/s 89 189 G ro 0 2 2 00 131 DSP 2 23 02 19 0 * fLBL 9 31 2 5 09 13? h s r i 3 5 33 191 RCL B 3 9 12 136 RCL 3 3 9 03 192 RCLrC 3 9 13 13? — S 1 193 — 51 13* s r o £ 33 15 199 sro A 33 11 139 f x < o 31 71 / 9 5 G ro 0 2 2 00 140 GTO 2 2 2 02 196 * fLBL 5 31 2 5 0 5 191 fPTZS 31 92 197 D A B S 3 5 6 9 161 RCL 3 39 03 198 a r A N '1 32 69 1*3 RCL 9 39 09 /9 9 f c o s 3 1 63 166 f P X S 31 92 2 0 0 h R rN 3 5 2 2 /9 5 RCL 9 39 09 201 * fLB L 6 31 2 5 0 6 166 * fL B L 1 31 2 5 01 202 D A B S 3 5 6 9 197 D R t 3 5 5 9 203 E E X 9 3 16S X 71 209 2 OZ 199 RCL 9 39 09 2oS X 7 1 150 ■h G1 2C6 D R r N 3 5 22 y 32 81 212 — 8 1 157 GTO 3 2 2 03 213 D RTN 3 5 2 2 153 — 5 1 216 159 s r o o 33 19 21S 160 D R t 3 5 59 216 161 81 Z17 162 RCL B 39 12 2 1 s 163 h P A U S E 3S 72 2 19 166 h FU 3 5 53 220 165 f 6 5 3 7 3 1 2 2 0 7 2 23 166 s r o c 33 13 222 167 RCL 8 39 08 211 168 RCL 9 39 09 229 LABELS FLAGS SET STATUS 8 £ 'CO D Z Z , R Z E x + z o C _____ FLAGS TRIG DISP a K i u C t . b r c i u L t - c m a s ' p o d e L t R o t / tf VDCLĆ p o c L d t k o i / e p r e q r u p . p o a L a Z k o l / 1 __^ ON GP = 0 Z * 1 Z X 2 - X 3 Z X DEG X GRAD Z RAD Z FIX X SCI _ ENG _ n 2 P . 1 0 ^ ' 1/ 2 1/ 3 |X 4 u / 2 5 ^ 6 1/ 7 \ X 8 9 ^ 3 Ta ročni način vnašanja podatkov, če tudi po­ vsem odgovarja, ni ugoden, ker moramo paziti, v kateri spomin spada posamezni podatek. Lažje in enostavnejše naredimo to s programom, kot bo pozneje prikazano. S temi podatki lahko računamo niveleto, od temena 2 levo in desno, poljubno daleč. Seveda pa bomo šli v praksi z računanjem le od začetka pred­ hodne zaokrožitve na levi in do začetka naslednje zaokrožitve nivelete, na desni od tem ena 2. Nato se preselimo v naslednje teme, na desno od temena 2. To nadaljujemo, dokler je potrebno, tj. dokler ne izračunamo niveleto v vseh potrebnih stacio- nažah vertikalnega tangentnega poligona. Vidimo, da se v podolžnem profilu izmenjaje vrstijo odseki, kjer ni vertikalne zaokrožitve in odseki, kjer vertikalna zaokrožitev obstoja. Izven območja vertikalne zaokrožitve je kota nivelete enaka koti na vertikalni tangenti. Na ob­ močju vertikalne zaokrožitve je potrebno koti na vertikalni tangenti prišteti ali odšteti ordinato ver­ tikalne zaokrožitve, kar pa stori računalnik avto­ matsko. Program je neodvisen od m edsebojne višinske lege temen in od položaja vertikalnih tangent, ra­ čunalnik se sam »odloči« za pravilno pot do rezul­ tata. Rezultate dobimo hitro in jih lahko potem sami zaokrožimo na potrebno število decimalk. Na­ paka lahko praktično nastane le zaradi pomote pri vnašanju podatkov in prepisovanju rezultatov. Po­ leg kot n ivelete lahko dobimo še vse druge potreb­ ne podatke, ki jih sproti prepisujemo v ustrezne rubrike projekta. S programom je možna zelo hitra kontrola že izračunane nivelete, kakor tudi določitev kot n ive­ lete v poljubnih vm esnih točkah med profili, če je to med gradnjo potrebno. Če obstaja pri računanju nivelete nevarnost, da se bodo območja vertikalnih zaokrožitev presegala, lahko hitreje preizkusimo več različnih podatkov in izberemo tak radij R, ki zadovoljuje gornji pogoj in tehnične predpise. Program je sestavljen na osnovi znanih formul s tem, da je ZZ (tj. stacionaža začetka vertikalne zaokrožitve) in KZ (stacionaža konca vertikalne zaokrožitve), določena s projekcijo tangente na ho­ rizont in da so ordinate vertikalne zaokrožitve ra­ čunane na podlagi abscis v sklonu (glej prof. dr. Branko Žnideršič: »Ceste« 1961, str. 194— 198). Uporabljena sta torej cosinusa naklonskih kotov a in ß obeh tangent. Pomen posam eznih okrajšav je naslednji: (v oklepaju je označeno v katerem spom inu-registru se nahaja posamezni podatek ali rezultat in pa, katere tipke moramo pritisniti, da ta rezultat do­ bimo). X . . . stacionaža (kilometraža), kjer računamo koto nivelete (ST I, fa) Y . . . n iveleta, nadmorska višina (kota) osi ce­ ste (STO A, R/S) (v STO B je kota na vertikalni tangenti, fa) + /ii . . . sklon leve tangente v %; (v STO 8 je p i '°/o 100 ’ A) ± p% o . . . sklon desne tangente v %>; (v STO 9 je P2°/o 100 ’ A) cos a . . . cosinus naklonskega kota leve tan­ gente; (STO S 1, fb) cos ß . . . cosinus naklonskega kota desne tan­ gente; (STO S 3, fb) ( P2 ± P l { 100 tangenta merjena v sklonu; (STO O, B, fb) ti . . . t cos a; (STO S 2, fb) ta . . . t cos ß; (STO S 4, fb) , _ ta n --------- . . . oddaljenost med temenom 2 in ni- 2 R veleto v stacionaži tega tem ena X 2; (C, fa) ZZ = X 2 — ti . . . stacionaža začetka vertikalne zaokrožitve; (D) KZ = Xo + ta . . . stacionaža konca vertikalne zaokrožitve; (D) X = X — ZZ = KZ — X . . . oddaljenost med stacionažo X in začetkom ali koncem zaokrožitve za levo ali desno stran od temena 2; (STO D, fa) y = . . . razdalja med koto tangente in koto nivelete, za stacionažo v ob­ močju zaokrožitve, za levo ali desno stran od te­ mena 2; (STO C, fa) Xg — X = X — X 2 . . . razdalja med stacionažo, kjer smo izračunali niveleto in stacionažo Xo te­ mena 2; (STO E). Vedno lahko na običajen način pokličemo že­ len podatek oziroma rezultat iz posameznega spo­ mina. Lahko pa dobimo tudi več podatkov, ki osta­ nejo na ekranu eno ali pet sekund, če pritisnemo določene tipke, kot bomo videli v nadaljnjem. Sam postopek je naslednji: 1. Zgoraj napisani program vnesemo v pro­ gramski spomin računalnika HP-67. Vidimo, da mora računalnik prečitati obe strani m agnetne kar­ tice, ker obsega program 213 programskih korakov. Nato delamo v splošnem po naslednjem redosledu: 2. Vnesemo podatke: gremo v tem e 1, — natipkamo Xi — pritisnemo ENTER — natipkamo Yi — pritisnemo ENTER; gremo v teme 2, — natipkamo X 2 — pritisnemo ENTER — natipkamo Y2 — pritisnemo fc (tj. najprej pritisnemo rume­ no tipko f in nato tipko C), s tem so prvi štirje po­ datki shranjeni v ustreznih spominih, na ekranu se pokaže Xi; — natipkamo radij R, ob srednjem temenu 2 — pritisnemo ENTER; gremo v teme 3 — natipkam o X3 — pritisnemo ENTER — natipkamo Y3 — pritisnemo fd, s tem so tudi drugi trije podatki shranjeni v spominih, na ekranu se po­ kaže R. Če vnašamo podatke na običajen način, kakor tudi če imamo pet podatkov, potem seveda spustimo točko 2 . 3. Dokler se z računom nivelete ne premakne­ mo za eno teme na desno, se tipk fc, fd in fe ne smemo dotikati, ker bi s tem vnesli neustrezne po­ datke, to je tiste, ki bi se trenutno nahajali v avto­ matskih delovnih spominih lift — registra (X, Y, Z, T). Prav tako moramo paziti, da pri morebitnem klicanju rezultatov iz sekundarnih spominov ne pozabimo dvakrat pritisniti tipko f P <=± S! Ko imamo vseh sedem (ali pet; glej t. 13) po­ datkov v ustreznih registrih računalnika, računa­ mo po vrsti rezultate, katere sproti prepisujemo. Če se zmotimo, lahko ustrezne tipke še enkrat pritis­ nemo. 4. Pritisnemo tipko A (le če imamo sedem po­ datkov) in dobimo: . . . /ui % (5 sekund) — sklon vertikalne tan­ gente levo od temena 2, izražen v °/o (STO 8 ) . . . |M2 °/o — sklon vertikalne tangente, desno od temena 2, izražen v % (STO 9) Če imamo pet podatkov, se tipke A ne doti­ kamo! 5. Pritisnem o tipko B in dobimo: . . . t (1 sekunda) — tangenta vertikalne za­ okrožitve, na tri decimalke. . . . t — tangenta vertikalne zaokrožitve, mer­ jena v sklonu, na dve decimalki (STO O). Dolžina tangente je med drugim odvisna tudi od tega, ali sta oba sklona istosmerna ali nasprotno- smerna. Moramo ločiti med vertikalno tangento, ki povezuje tem ena in tangento vertikalne zaokrožitve nivelete. 6 . Pritisnemo tipko C in dobimo: . . . X 2 (1 sek) — stacionaža srednjega temena 2 (STO 3) . . . h — največja oddaljenost med koto verti­ kalne tangente in koto nivelete, v stacionaži X-> te­ mena 2 . 7. Pritisnemo tipko D in dobimo: . . . ZZ (5 sek) — stacionaža začetka vertikalne zaokrožitve nivelete, . . . KZ — stacionaža konca vertikalne zaokro­ žitve nivelete. 8 . Sedaj lahko pričnemo z računom kot nive­ lete za izbrane stacionaže. Natipkamo v ekran računalnika stacionažo X, v kateri želimo dobiti koto nivelete ceste Y. Pritisnemo tipko R/S in dobimo: . . . kota na vertikalni tangenti (1 sek) — samo v primeru, če je izbrana stacionaža na območju vertikalne zaokrožitve nivelete tj. med ZZ in KZ . . . kota nivelete. Računalnik nam takoj pokaže koto nivelete, če smo s stacionažo izven vertikalne zaokrožitve, v nasprotnem primeru pa se prej ustavi za 1 sekundo in pokaže koto na tangenti in šele potem, ko se do­ končno ustavi, koto nivelete. 9. Če je razdalja med prečnimi profili 20 m (kar je običajno), lahko brez tipkanja dobimo novo stacionažo, ki je za 2 0 m večja od tiste, kjer smo pred tem izračunali niveleto. Pritisnemo tipko E in dobimo: . . . nova stacionaža, ki je za 2 0 m večja od prejšnje. Z naizmeničnim pritiskanjem tipk R/S in E lahko dobimo niveleto v profilih, katerih medse­ bojna razdalja je 20 m. Odpade tipkanje stacionaže, kar je nedvomno prednost, če računamo niveleto po vrsti po profilih. Onemogočena je pomota pri tipkanju. 1 0 . Če smo na območju vertikalne zaokrožitve nivelete, lahko dobimo elemente vertikalne zaokro­ žitve. Pritisnemo tipki fa (tj. najprej pritisnemo ru­ meno tipko f in nato tipko A) in dobimo: . . . stacionaža (1 sek), ST I (I. register) . . . kota tangente (5 sek), STO B . . . X (sek), STO D . . . y (5 sek), STO C . . . kota nivelete, STO A. Gornje rezultate, ki so zaokroženi na dve deci­ malki, lahko sproti prepisujemo v pisan podolžni profil. Vendar klasični pisan podolžni profil pri računanju z računalnikom ni potreben, ker dobimo kote nivelete neposredno, lahko pa nam služi za­ radi preglednosti in registracije elem entov verti­ kalne zaokrožitve nivelete. 11. Pritisnem o po želji tipki fb (tj. tipko f in nato tipko B) in dobimo: . . . cos a (5 sek), STO S 1 . . . cos ß (5 sek), STO S 3 . . . t (1 sek), STO O . . . ti (5 sek), STO S 2 . . . t2 STO S 4 Cosinusa kotov dobimo zaokrožena na 9 deci­ malk. Seveda lahko točko 10 in 11 spustimo, če teh podatkov (rezultatov) ne rabimo, ali pa pokličemo samo posamezen rezultat na običajen način. Kje se kakšen rezultat ali podatek nahaja, je znano iz prej opisanega. 12. Ko smo na območju srednjega tem ena 2 iz­ računali niveleto na vseh potrebnih stacionažah — profilih, se preselimo za eno tem e na desno. Prejš­ nje teme 1 pri tem odpade. Prejšnje tem e 2 postane sedaj novo tem e 1 z istimi koordinatami. Prejšnje teme 3 postane sedaj novo tem e 2, prav tako z isti­ mi koordinatami. Novi podatki so torej: radij R ob novem tem enu 2 in koordinate novega temena 3 (X;j, Y;>). Delamo tako: — pritisnemo fe, s tem pregrupiramo stare štiri podatke v ustrezne registre, na ekranu se po­ kaže prejšnji Y 3 to je sedanji Y2 — natipkamo radij R — pritisnemo ENTER; gremo v novo teme 3 — natipkamo X 3 — pritisnem o ENTER — natipkamo Y3 — pritisnem o fd, tudi sedaj so s tem novi trije podatki shranjeni v ustreznih spominih, na ekranu se pokaže R. Nadaljujemo s postopkom pod točko 3. Ce imamo pet podatkov točko 12 spustimo. 13. Lahko se zgodi, da imamo nam esto koordi­ nat temen 1 in 3, podana kar sklona fi\ % in /x2 %>. Poleg tega moramo im eti podani še koordinati te­ mena 2 (X2 in Y2) ter radij R. V takem primeru vnesemo teh pet podatkov ročno in sicer: Mi — ± shranimo v spomin STO 8 , — X 2 shranimo v spomin STO 3, — Y2 shranimo v spomin STO 4, — R shranimo v spomin STO 5, M2 — ± — shranimo v spomin STO 9. Vsi podatki so v istih spominih kot prej. Ml M2 ----a li----- je negativen, če tangenta pada od leve 100 100 proti desni, drugače je pozitiven. Nadaljujemo kot je opisano od točke 3 dalje, s tem, da opustimo računanje sklonov v točki 4 (ne dotikamo se tipke A) in gremo takoj na točko 5. Ob preselitvi za teme na desno, opustimo tudi s pro­ gramom izvedeno pregrupacijo in vnašanje novih podatkov v točki 12 in vnesem o vse nove podatke na običajen način (ročno) v ustrezne spomine — re­ gistre. Nato se zopet povrnemo k točki 3. Program lahko nekoliko spremenimo glede na individualne želje in zahteve npr.: Če želimo niveleto, zaokroženo na tri deci­ malke, zbrišemo DSP 2 na 134. koraku in na nje­ govo mesto natipkamo DSP 3. Če razdalja med profili ni 2 0 m, zbrišemo šte­ vilo 20 na 106. in 107. koraku in natipkamo pravo razdaljo itd. Program je uporaben tudi za računalnik HEW­ LETT-PACKARD HP-97, ki ima printer. Z ustrez­ nimi korekcijami v programu bi prišla uporaba printer j a še bolj do izraza. V programu za HP-97 se priporoča brisanje se­ danjega 113. koraka in vstavitev f-x-. Prav tako je vstaviti f-x - za sedanjim 132. in 134. korakom. Pro­ gram bi tako im el 215 korakov. Težje pa je računati niveleto na računalniku HP-25 ali HP-65, ker tu ni možna popolna avto­ matizacija zaradi manjšega obsega programskih ko­ rakov. Tu je potrebno program spreminjati z ozi­ rom na medsebojni položaj vertikalnih tangent in nekatere podatke izračunati izven programa, vse to pa poveča možnost pomote in napake. Žepni elektronski računalnik HEWLETT-PA­ CKARD HP-67 (in tudi HP-97), je pri nas mogoče nabaviti. Pričujoči program za izračun nivelete ce­ ste je samo ena izmed številnih možnosti njegove uporabe. Računski primer iz prakse (v metrih): Podatki: Xi = 2915,69, Yi = 78,31, X 2 = 3585,89, Y2 = 110,82, R = 10000, X :t = 4268,00, Y3 = 157,50 Rezultati: Mi = 4,851 °/o, M2 = 6,843 %, t = 99,634, h = 0,496 ZZ = 3486,37, KZ = 3685,29, cos a = 0,998825564, cos ß = 0,997666538, ti = 99,52, t2 = 99,40 stacionaža 3840 . . . n iveleta 128,21 stacionaža 3260 . . . n iveleta 95,01 stacionaža 3520 . . . n iveleta 107,68, kota na tan­ genti 107,62, X = 33,63, y = 0,06 stacionaža 3640 . . . n iveleta 114,63, kota na tan­ genti 114,52, X = 45,29, y = 0,10 Navidezna netočnost pri y nastane zaradi za­ okrožitve na dve decimalki. Gremo v naslednje desno teme. Novi podatki: R = 8000, X 3 = 4538,00, Y3 = 170,40 Rezultati: /j-i = 6,843 % (kot prej ^ 2), /12 = 4,778 %>, t = 82,628, h = 0,427, ZZ = 4185,57, KZ = 4350,53, cos a = 0,997666538 (kot prej cos ß), U DK 528.024:528.37/.38 GRA DBENI V ESTN IK , LJU B LJA N A , 1977 (26) ST. 11, STR. 256—263 Janez M rak: RAČUN NIVELETE CESTE ZA PODANO STACIONAŽO NA ŽEPNEM PROGRAMIRNEM ELEKTRONSKEM RAČUNALNIKU HEW LETT-PACKARD HP-67 Članek opisuje program in njegovo uporabo za r a ­ čunanje n ivelete — nadm orske višine v osi ceste (želez­ nice) za izbrano kilom etražo-stacionažo na računalniku H ew le tt-P ackard HP-67 (HP-97). Za določene podatke nam program avtom atsko (tudi v obm očju vertikalne zaokrožitve) da s pritiskom tipke R/S konto nivelete. cos ß = 0,998860592, ti = 82,43, t2 = 82,53 stacionaža 3840 . . . niveleta 128,21 (kot prej) stacionaža 4400 . . . niveleta 163,81 stacionaža 4220 . . . niveleta 154,14, kota na tan­ genti 154,22, X = 34,43, y = 0,07 stacionaža 4320 . . . niveleta 159,93, kota na tan­ genti 159, 98, X = 30,53, y = 0,06 itd. UDC 528.024:528.37/.38 GRA D BEN I VESTNIK, L JU B L JA N A , 1977 (26) N R. 11, P P . 256—263 Janez M rak: COMPUTATION OF THE HIGHWAY LEVEL REFERENCE LINE WITH A GIVEN STATIONING ON THE POCKET PROGRAMMABLE ELECTRONIC CALCULATOR HEW LETT-PACKARD HP-67 The article describes the program and its use for the com putation of the highw ay (railway) level refe­ rence line — above sea level height, for a given kilo- m etrage-stationing, on the calculator H ew lett-Packard HP-67 (HP-97). The program gives us for certain data, autom atically and w ith an optim um exactness, for any selected stationing (also w ith in the vertical rounding), by pressing the key R/S the level reference line. ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA TOZD INŠTITUT ZA MATERIALE poleg ostale raziskovalne dejavnosti proučuje: — problematiko tehnologije priprave frakcioniranih mineralnih agregatov — funkcionalne konstrukcijske značilnosti strojev kot podlaga za njihovo razvijanje in proizvodnjo, ter — opravlja atestiranje strojev in strojnih naprav (separacije, betonarne). vesti t i t u — Ča s t n a l i s t i n a i n z l a t a p l a k e t a INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Cvijetin Mijatović, član predsedstva SFRJ, je dne 13. oktobra t. 1. v Beogradu sprejel delegacijo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki jo je vodil pred­ sednik predsedstva ZITJ prof. dr. Dime Lazarov. Delegacija je v imenu vseh organizacij inženirjev in tehnikov ter nad 300.000 inženirjev in tehnikov Ju­ goslavije izročila prvo zlato plaketo in listino o izvo­ litvi tovariša Tita za častnega člana Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Ob tej priložnosti so bili spo­ ročeni iskreni pozdravi vseh inženirjev in tehnikov Jugoslavije, želje za dolgo življenje predsednika repub­ like in obljuba, da bodo inženirji in tehniki, enako kot doslej, prispevali še večje napore za nadaljnji vse­ stranski, stabilni in dinamični razvoj naše socialistične skupnosti, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Ko je izrazil zahvalo in posebno zadovoljstvo, da v imenu predsednika SFRJ tovariša Tita sprejema zla­ to plaketo in listino, je Cvijetin Mijatović dejal, da ne samo tovariš Tito in naše politično vodstvo, ampak vsa naša družba gleda v inženirjih in tehnikih kot delu našega delavskega razreda ustvarjalce in graditelje ne samo cest, mostov, stanovanj, tovarniških hal itd., pač pa tudi graditelje novih družbenih odnosov ter skup­ nega razvoja in napredka naše samoupravne skupnosti. Ustvarjati nove vrednostne kriterije! Seznanjeni smo z delom in angažiranjem Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije — je dejal Cvijetin Mijatović — kot tudi z delom drugih družbenih orga­ nizacij in združenj, ki na različne načine vplivajo na družbeno zavest in na reševanje družbenih problemov. Ta prispevek je velik, prav gotovo pa bi mogel biti še večji. Tovariš Tito izredno ceni delo in trud naših inže­ nirjev in tehnikov, kar je že mnogokrat izrazil. Dosti vemo o problemih, ki jih imate v obdelavi, in prepričan sem, da je potrebno o njih razpravljati, po potrebi tudi na predsedstvu SFRJ. V naši državi imamo danes nad 300.000 inženirjev in tehnikov, ki delajo na najrazličnejših nalogah in ob­ jektih. Moramo se skupno potruditi, da bodo ti ustvar­ jalci, ti oblikovalci rešitev, ki se lahko merijo z naj­ večjimi svetovnim i dosežki stroke, stopijo iz anonim­ nosti. Organizacije inženirjev in tehnikov se morajo same potruditi in delati na utrjevanju novih družbenih vrednostnih kriterijev, ki bodo odražali našo družbo, našo stvarnost in naša hotenja. Potrebno je, da pride v naše predstavniške forume čim več inženirjev in teh­ nikov, ki so pomembno prispevali k naši znanosti in naši praksi, za katerimi stojijo rezultati, armada stro­ kovnjakov in delovnih ljudi, ki jih pri delu podpira in goji v njih svoje polno zaupanje. Tako se na tak način najneposredneje v praksi potrjuje naš delegatski si­ stem. Zgledovati se na svetlih tradicijah! Po informaciji o udeležbi inženirjev in tehnikov v NOB, ko je bilo 89 inženirjev in tehnikov proglašenih za narodne heroje, o aktivistih v ujetniških taboriščih in o pripravah za posvetovanje »Inženirji in tehniki v splošni ljudski obrambi«, ki naj pomeni začetek široko organizirane akcije, je Cvijetin Mijatović dejal: »Tehniška fakulteta je bila v NOB eno izmed glav­ nih oporišč KP. Spominjam se v vojni velikega števila inženirjev in tehnikov, odličnih borcev, dobrih ljudi in tovarišev. Pri pripravah za splošno ljudsko obrambo morajo biti spet inženirji in tehniki med najbolj pokli­ canimi sodelavci. Dobro je, da planirate takšno dejav­ nost in gotovo boste pri tem naleteli na polno pomoč in priznanje. Veseli me, da gojite svetle tradicije iz NOB, da ste postavili spominske plošče inženirjem in tehnikom, ki so padli v NOB. Na takih svetlih likih moramo vzgajati mlade generacije.« Tudi v vseh drugih vprašanjih — je poudaril Cvijetin Mijatović — se morajo vaše organizacije in tudi vse druge družbene organizacije hitreje, širše in odločneje vključevati, od pripravljanja načrtov in pro­ gramov razvoja do ocene in sprejemanja projektov in investicijskih nalog, pa do vseh drugih vprašanj, ki so pomembna za našo družbo. Posebej bi poudaril, je nadaljeval Mijatović, po­ trebo širšega in odločnejšega vključevanja inženirjev in tehnikov v reformi šolstva. Imamo dobre primere, da inženirji iz prakse pomagajo pri pouku študentom, toda zdi se mi, da imate prav na tem področju zelo velike obveznosti in odgovornosti. Imate velike iz­ kušnje in zato je reforma šolstva tudi vaša naloga, po­ sebno v vprašanjih tehnične stroke. Ne bomo smeli dovoliti, da bi se s temi tako pomembnimi vprašanji ukvarjal zgolj ozki krog ljudi. Delegacija je potem seznanila Cvijetina Mijatovića kot člana predsedstva SFRJ tudi z drugimi dejavnostmi ZITJ, tako s kongresi o prometu, vodah in hrani, po­ svetovanjih o varstvu okolja, stanovanjski izgradnji, urbanizaciji, permanentnem vzgajanju, in tovariš Mi­ jatović je poudaril, da mora zlasti delo za večjo pro­ duktivnost preiti v najširšo družbeno akcijo. Produk­ tivnost se dviga, njeno gibanje pa bo v veliki meri odvisno od angažiranosti naših inženirjev in tehnikov. Tej problematiki je treba posvetiti veliko pozornosti in najti prave rešitve. Kongres o produktivnosti, ki ga imamo v načrtu, mora biti naš zelo velik prispevek. Krepiti mednarodno sodelovanje! Ko smo ga seznanili z mednarodnim sodelovanjem ZITJ, je Cvijetin Mijatović poudaril, da je mednarodno sodelovanje organizacij IT del skupnega mednarodne­ ga znanstveno-tehničnega in gospodarskega sodelova­ nja naše države. Prepričan sem, je dejal, da bo med­ narodno sodelovanje, ki ga gojite, pomemben prispevek napredku našega gospodarstva, ki bo realiziralo tudi vse vaše tehnične cilje. Zdaj dela v svetu na tisoče in tisoče naših inženirjev in tehnikov. Prav ti bi mogli biti iniciatorji vse plodnejšega sodelovanja z inženirji in tehniki tistih držav, v katerih delajo. Ogromen del inženirjev iz dežel v razvoju se šola ali je bil izšolan v Jugoslaviji, zato je z njimi vzpostavljanje sodelovanja toliko lažje. Morda bi morali del teh inženirjev vabiti na svoja posvetovanja in simpozije v cilju izmenjave izkušenj, in za obogatitev skupnega sodelovanja. Na koncu pogovora, ki je potekal v zelo prisrčnem ozračju, je tovariš Cvijetin Mijatović še enkrat v ime­ nu predsednika Tita in v svojem imenu zaželel Zvezi inženirjev in tehnikov Jugoslavije čim večji uspeh pri njenem delu in udejstvovanju. Prevedel Bogo Fatur Z A P I S N I K seje uredniškega odbora »Gradbenega vestnika« z dne 4. X. 1977 Navzoči: Sergej Bubnov, V ladim ir Čadež, M arjan Gaspari, dr. Miloš M arinček, Saša Škulj in Bogo F atur. Dnevni red: 1. P regled sklepov zadnje seje 2. Vsebina G radbenega vestnika v le tu 1977 3. P rogram dela za leto 1978 4. A vtorski honorarji 5. Razno P ričetek ob 17. u ri Ad 1. Sklepi seje uredniškega odbora G radbenega vest­ n ika z dne 28. 3. 1977 so izvršeni, razen sklepa o izdaji regionalnih številk G radbenega vestnika, posvečenih celjski in k ran jsk i regiji. Regionalna društva v Celju in K ran ju n ista p rip rav ila m aterialov za objavo. Izv r­ šitev tega sklepa se prenese v leto 1978. Sklep: Odobri se zapisnik seje uredniškega odbora z dne 28. 3. 1977. Ad 2. Z izdajo številke 9 v septem bru je izhajanje G rad­ benega vestn ika povsem na tekočem. Glede na dose­ žene finančne aranžm aje z nekaterim i organizacijam i (Slovenija ceste, Računski center FAGG) je finančno stan je ugodno. Glede na objavljeni govor Zvoneta D ragana je šte ­ vilka 6/1977 m orala iziti kot jun ijska številka, k ar je zahtevalo angažiran je nove tiskarne. Angažirana je bila tiskarna DELO, ki je nalogo uspešno opravila, predvsem zahvaljujoč prizadevanju tehničnega u red ­ nika. F inančni efekt angažiranja nove tiskarne se bo pokazal, ko bodo na razpolago računi. V tisku je že 10. številka, ki vsebuje hitrotehnične članke v zvezi s 40-letnico Vodogradbenega laborato­ rija . Š tevilka 11 bo vsebovala predvidom a članek o te r ­ m oelek trarn i Šoštanj IV in članke različnih področij, m ed njim i tud i članek D oberleta o avto cesti L ju b lja ­ na—Zagreb. Š tevilka 12 se bo nanašala n a m ariborsko regijo, če bo m ateria l pravočasno pripravljen . Obseg G radbenega vestnika v le tu 1977 bo prese­ gel p lan iran i obseg (240 strani), k e r je že 9. številka za­ ključena z 212 stranjo. mnenje in kritika KAKŠNA NAJ BO VSEBINA NAŠEGA GRADBENEGA VESTNIKA U redništvo G radbenega vestn ika je v letošnji 7-8 številk i G radbenega vestnika pričelo s prispevki glav­ nega in odgovornega u rednika Sergeja Bubnova in V la­ d im irja Čadeža polemiko o vsebini G radbenega vest­ nika. Č eprav je o tej tem i bilo izrečeno na raznih orga­ n ih Zveze d ruštev gradbenih inženirjev in tehnikov že večkrat dovolj javn ih stališč naših članov, pri čemer m oram še posebej om eniti letošnjo skupščino v Vele­ nju, im am za dolžnost, da ponovno nanizam nekaj s ta ­ Na koncu le tn ika bo izdelan pregled razm erja član­ kov visokega znanstvenega nivoja in bolj poljudnega nivoja, da bi se zagotovilo, ali vsebina G radbenega vestn ika globalno ustreza postavljenim zahtevam. Sklep: U redniški odbor se s tr in ja z predvideno vse­ bino G radbenega vestnika v le tu 1977. Ad 3. V letu 1978 je predvidena izdaja nekaterih regio­ naln ih številk (kranjska in celjska regija), kakor tudi tem atsk ih številk. P redlagano je bilo, da se prip rav ijo številke, nam enjene stanovanjski graditvi, jeklenim konstrukcijam , betonu in drugim temam. S pre je t je bil predlog, da se objavi članek prof. Šukljeta o računu posedkov cestnih nasipov, v dveh delih. Glede stro- kovnegani voj a G radbenega vestnika je bil spreje t sklep: strokovnega n ivoja G radbenega vestnika ni treba zniževati v letu 1978. Visoko kvalite tn i (znan­ stveni) članki proti bolj poljudnim člankom naj bi bili v razm erju 1 :1 v okviru celotnega letnika. U redniški odbor soglaša s stališčem V ladim irja Ča­ deža glede strokovnega nivoja G radbenega vestnika, ki je bilo objavljeno v številki 7-8/1977. Ad 4. Glede n a to, da so avtorski in uredniški honorarji G radbenega vestnika že dve leti nesprem enjeni in da so v tem času te honorarje p ri drugih rev ijah dvignili, je bilo sprejeto stališče, da je treba te honorarje dvig­ niti. Sklep: Uredniški odbor predlaga IO ZDGITS po­ v išanje avtorskih honorarjev za 30% od 900, 750 in 600 na 1200, 1000 in 800 d inarjev te r u redniških honorarjev za 10%. Novi honorarji bodo veljali od dneva, ko jih po trd i IO ZDGITS. Ad 5. M arjan G aspari je predlagal, da se sprem eni zu­ n an ja oblika G radbenega vestn ika oziroma da se glede sedanje oblike pridobi m nenje arh itek ta oblikovalca. V ladim ir Čadež je predlagal, da ZDGITS organi­ zira posvetovanje o napakah v gradbeništvu, k ar bi lahko bila vsebina ene izmed prihodnjih številk G rad­ benega vestnika. Seja zaključena ob 19. uri. G lavni in odgovorni u rednik: Sergej Bubnov lišč, ki nikakor niso samo moje osebno m nenje, temveč bolj povzetek in konkretizacija do sedaj izrečenih k ri­ tik na račun dosedanje vsebine G radbenega vestnika. Negodovanje m ed gradbeniki o vsebini G radbenega vestn ika je povzročilo dejstvo, da je naša rev ija bila večkrat izpolnjena le z visoko teoretičnim i prispevki naših strokovnjakov, ki pa niso bili uporab ljiv i in za­ nim ivi za široki krog bralcev. Res je, da se je v letoš­ njem letu vsebina popravila predvsem s »tematskimi« ali pa z »regionalnimi« številkam i. Po drugi stran i pa m oram o ugotoviti, da je s 6. letošnjo številko (»Slove­ n ija ceste«) padel nivo G radbenega vestn ika n a kom er- cialni b ilten nekega podjetja . P rav tako nihanje je tisto, k a r je očitati u redniškem u odboru, ki nim a sistemsko izdelanega svojega dela. Zato m oram ponoviti svoj predlog, da je potrebno G radbeni vestnik »razrezati« na vsebinsko različna področ.ja kot na prim er: — strokovna teoretična dognanja, — iz naših gradbišč in operative, — društvene vesti in vesti iz podjetij, — pohvale, m nenja, k ritike, vp rašan ja in odgo­ vori. Ne morem akceptira ti m nenja tov. Čadeža, da ni piscev. Razlog za to s tan je je, da uredniški odbor ne dela organizirano in angažirano. Ob osebnih zadolžit­ vah posam eznih članov uredniškega odbora za posa­ m ezni zgoraj predlagani vsebinski del G radbenega vestnika, bi le-ti m orali s kontak ti po podjetjih po­ iskati tem e in pisce. Če sam o čakam o na pisce, ki si iz naših holehtivov SGP »PIONIR« NOVO MESTO Novi hotel »Metropol« ob starem Izb iran je prostora, na katerem naj bi stal novi hotel v Novem m estu, je že tako staro, kot je po treba po hotelu. Končno so v p o d je tju »Gorjanci« našli reši­ tev : novi hotel bomo grad ili ob starem . Na to rešitev, sp reje to že pred dobrim i 8 leti, pa je bilo treba čakati: ru šiti je bilo treb a stavbo, v ka teri je bil proizvodni obrat, ki je m oral prej n a jti nove prostore. Ze z odpiranjem gradbišča je bila v rsta težav. U strezno je bilo treba rešiti vp rašan je dovozov in od­ vozov m ateriala, poskrbeti za zavarovanje saj poteka g rad n ja komaj dobrih 20 m od avtobusne postaje in na zelo m ajhnem prostoru, ki je bil na voljo, razm estiti deponije za gradbeni m aterial. Z izkopom smo pričeli 1. novem bra lani, z g radbe­ nim i deli pa v feb ru arju letos. V hotelu bo vsega sku ­ paj 3600 m 2 uporabne površine. Skupaj s starim delom bo gostom n a voljo 147 ležišč, od tega v novem delu 110. H otel bo im el 4 apartm aje , savno, pedikerstvo, banketno dvorano in sejno sobo, ki jo bo mogoče s h a r ­ m onika v ra ti p redeliti v 3 se jne sobe. Po načrtih je v naslednji fazi predvidena p reu red itev dosedanje k av a r­ ne v hotelsko restav racijo s 100 sedeži. V stavbi so v n ač rtu tudi nova pralnica, likalnica, lastna trafo posta­ ja in kotlarna, ki bo ogrevala vse stare in nove p ro ­ store. Izkopi tem eljev so bili že sam i po sebi zahtevna naloga, nič m anj zahtevna p a niso bila rušitvena dela. O prav lja li smo jih sredi m esta in tik poleg avtobusne postaje. G radbeno jam o smo dobesedno dolbli v živo skalo. V naj nižji točki smo šli v skalo 9 m etrov, po vsej dolžini stavbe p a 5 m. M iniran je skale je bilo zelo težko. P ri izkopu gradbene jam e smo porabili 3500 min, že ta podatek sam po sebi dovolj zgovorno priča, ko­ liko previdnosti in po trpežljivosti je bilo potrebno z n a ­ še strani. S tavba novega hotela je 7-etažna: v najn ižji etaži so prostori za zaklonišče, n ad n jo je p ritlič je in nato še 5 nadstropij. Novi hotel bo visoke B kategorije. Kot vse kaže bomo novo hotelsko stavbo p redali 20. novem bra letos. Dohodek višji kot v panogi L ani smo v P ion irju u stv a rili 325,599.000 d in dohod­ ka. S tem smo poleg Ingrada edina DO v okviru SOZD GIPOSS, ki je p ri dohodku dosegla višjo ra s t kot je zaradi dosedanjega visoko teoretičnega n ivoja niti ne upajo pošiljati svojih prispevkov, potem pač piscev ne bo. Na razgovoru na ljub ljanskem društvu smo jasno ugotovili, da je p rak tično vsako podjetje v svojem raz­ vojnem delu našlo neke izvirne tehnološke in opera­ tivne rešitve, ki pa ostajajo nepoznane. Zato je to po­ trebno poiskati in objaviti. Te naloge in dolžnosti pa je naše članstvo dalo in pričakuje od uredniškega odbora. G radbeni vestn ik je rev ija gradbenikov Slovenije, ki to svojo revijo na tak ali drugačen način tudi finan­ cirajo, zato m ora urednišk i odbor prisluhniti njihovim zahtevam in p renehati z individualiziran jem vsebinske politike. Predsednik izvršnega odbora Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov: F rance M artinec bila dosežena v gradben ištvu v SRS. Dohodek, ustvarjen v GIPOSS je bil lan i nižji od tistega v gradbeništvu v SRS. P ionir je v GIPOSS ustvaril lani 24 %> njegovega celotnega dohodka in 26 °/o dohodka, m edtem ko smo v gradbeništvu SRS ustvarili obojega po 6%>. Dejstvo, da je lani naš dohodek porasel bolj kot celotni dohodek, si lahko pripišem o kot uspeh. V ir: B IL T E N št. 9/77 OZD »SALONIT ANHOVO« ANHOVO Nova cementarna v številkah Nova cem entarna, ki je zrasla v pičlih 36 m ese­ cih, je velika delovna zm aga združenega dela, in velika pridobitev za naše gospodarstvo, predvsem za gradbe­ ništvo. N jena proizvodnja naj bi do leta 1979 pokrila porabo v S loveniji in seveda vplivala tud i na zm anjša­ n je pom anjkanja cem enta v Jugoslaviji. N om inalna kapacite ta peči je 2000 ton Id inkerja dnevno. Ze leta 1978 pričakujem o, da bo sposobna pro­ izvesti 750.000 ton cem enta. Leta 1980, ko naj bi delala s polno zm ogljivostjo, pričakujem o nad 1,000.000 ton cem enta le tne proizvodnje. S tara in nova cem entarna skupaj naj bi om enjenega le ta proizvedli 1,300.000 ton cementa. S tem bi dosegli 2600 ton proizvedenega ce­ m enta na zaposlenega delavca letno, k a r danes znaša le 1000 ton. S tem bomo dosegli evropsko raven p ro­ duktivnosti. Velik uspeh je tud i v tem, da smo se z novo ce­ m entarno otresli velikega brem ena, ki je le ta pestil naš kolektiv, to je od uvoza k linkerja za težko prislužene devize — od 3 do 5 m ilijonov dolarjev, ki smo jih po­ trošili za uvoženi klinker. Zelo velike količine izredno kvalite tn ih surovin, ce­ nijo jih nad 70,000.000 ton, so porok, da se bo iz anhov­ skih dim nikov še dolgo kadilo. Po elaboratu in aneksih je znašala p redračunska vrednost za g radbena dela, domačo in uvoženo opremo in m ontažo te r ostale stroške 211 sta rih m ilijard . Podpisnice sam oupravnega sporazum a o združe­ van ju dela in sredstev za novo cem entarno so nasled­ nje delovne organizacije in TOZD: 26 TOZD s področja trgovine, 23 TOZD s področja gradbene operative, 6 TOZD s področja industrije gradbenega m ate­ riala, 5 TOZD z drugih področij (komunala, zadruge idr.) = SKU PAJ 60. V novi cem entarni bo od kamnoloma, p rek vseh vm esnih faz proizvodnega procesa, vključno s kontrolo in odpremo, zaposlenih 380 delavcev. Skoraj povsem avtom atiziran proces proizvodnje zahteva naslednjo struk tu ro kadrov: Visoka izobrazba (VS) V išja izobrazba (VSŠ) S rednja izobrazba (SS) KV (kvalificirani) PK (polkvalificirani) NK (nekvalificirani) 17 23 47 177 109 7 = SKU PAJ 380 Pro jek tne organizacije so bile: Slovenija projekt, L jub ljana IMP L jubljana — TOZD Elektrom ontaža, L jub­ ljana IMP L jub ljana — TOZD Projekt-M ontaža, Koper Izvajalci gradbenih del: SGP Prim orje, A jdovščina Gradis —- TOZD Jesenice SGP Gorica, Nova Gorica ŽG, Gradbeno podjetje, L jub ljana te r številne d ru ­ ge kooperantske organizacije. Izvajalci m ontažnih del: Hidrom ontaža M aribor IMP L jubljana Tovarna stikaln ih naprav, M aribor E lektro Gorica, Nova Gorica Kovinsko podjetje A jdovščina M ostovna L jub ljana te r številne kooperantske or­ ganizacije. Inženiring je izvajala služba za kapitalno izgradnjo SALONIT ANHOVO in ostali sodelavci OZD SALONIT ANHOVO. Opremo je dobavilo 22 domačih in 36 tu jih po­ m em bnejših dobaviteljev. K arakteristične dim enzije naprav in podatk i o gradbenih delih: Mlini surovine 0 4,2 X 13 m M lini cem enta 0 4,4 X 14,5 m R otirna peč 0 5 X 82 m Dimnik 0 7 X 75 m Teža m ontirane opreme prek 16.000 t Nosilni podporni odri 270.000 m 3 Fasadni odri 100.000 m 3 Izkopi 500.000 m 3 Nasipi 400.000 m 3 Beton 15.000 m 3 A rm atura 11.500 t Opaži 250.000 m 2 Železniški tiri 4.200 m Energetski kanali (pohodni) p rek 3200 m Proizvodni program : PC 350 M 80, PC 450 z 25, PC 550. G aran tirana letna kapaciteta cem enta Pričakovana letna kapaciteta cem enta v le tu 1980 bo glede na: L etna proizvodnja na zaposlenega G aran tirano kapaciteto Pričakovano kapaciteto ton 854.000 1,000.000 2.245 2.630 Nova cem entarna je uspeh združenega dela in nova potrditev, da so sm ernice in princip našega izvirnega sam oupravnega socializma čvrst in preizkušen temelj za nadaljn ji družbenoekonom ski razvoj celotne jugoslo­ vanske skupnosti. V ir : NAS L IS T št. 8/77 SGP »GRADNJE« POSTOJNA Naših trideset let Naša delovna organizacija je b ila ustanovljena 1. 3. 1947 pod nazivom MEGRAD. Pozneje se je preim eno­ vala v ZIDGRAD, dokler ni le ta 1955 dobila naziv Splošno gradbenno podjetje »Gradnje« Postojna, pod katerim posluje danes. Imeli smo sorazm erno težko razvojno pot. Do leta 1950 smo si na prvi lokaciji za »ROMANOM« zgradili upravne prostore, spalnice za delavce in menzo. Imeli smo lastno vajeniško šolo in tudi nekaj kadrov. Leta 1950 smo se m orali preseliti v k letne prostore sedanjega sodišča, od tam pa v provizorij, k je r sto ji danes osem­ letka. Šele na sedanji lokaciji smo leta 1958 začeli z organizirano izgradnjo prostorov za vse naše dejav ­ nosti. Leta 1962 se je najp re j priključilo obrtno podjetje PLANIKA Ilirska Bistrica, pozneje pa še Obrtno pod­ je tje Postojna. Zelo pom em ben korak je bil narejen le ta 1976, ko sta se združili delovni organizaciji »Grad­ nje« in »OLES« v novo delovno organizacijo SGP »GRADNJE« n. sol., o. Postojna. K olektiv šte je danes 460 članov in posta ja pom em ­ ben gospodarski dejavnik v no tran jsk i regiji. Prikaz dela zadnjih let G radbeni sektor P osto jna je v zadnjih letih zgradil vse tr i faze objektov za K ovinsko podjetje »LIV« P o­ sto jna v industrijsk i coni in sicer: Med večjim i objekti smo zgradili tudi halo za rem ont in popravilo tovornih avtom obilov za »TRANS- AVTO« Postojna. T renutno gradim o dva večja ob jek ta za VP, v in ­ dustrijsk i coni p a so v teku dela n a izgradnji kotlov­ nice, trafopostaje, sušilnice in industrijske hale za TOZD »OLES« te r zem eljska dela za ured itev celotne­ ga platoja. N a isti lokaciji se zak ljuču je jo tud i dela n a montaži nove betonarne zm ogljivosti 200 m 3 betona v osmih urah. Z aključuje se tud i rekonstrukcija prosto­ rov obrata žaga. Obenem p a se vršijo p rip rav lja lna de­ la za izgradnjo hale za opažne plošče za TOZD Tovarna opažnih plošč Belsko, ki je v sestavu OZD »Javor« Pivka. G radbeni sektor P ivka je v zadnjih treh letih med drugim zgradil K lavnico peru tn ine za »PIVKA« p e ru t­ ninski kom binat, proizvodno halo, kotlovnico in raz­ stavni paviljon za »Javor« Pivka, poslovno stanovan j­ ski center v P ivki z dvem a 27-stanovanjskim a stolpiče­ m a in M arketom . T renutno se zak ljuču je jo dela na 24- stanovanjskem stolpiču in kom unalni u red itv i za novo V ilharjevo naselje v P ivki s tem, d a se istočasno že gradi drugi stolpič. Delavci sek to rja izvajajo tudi dela p ri g radnji osnovne šole v P re s tran k u in telovadnice. G radbeni sek tor C erknica dela n a telovadnici in prizidku osnovne šole v Cerknici. O bjekt bo zelo lep in zanimiv. Na Peščenku nadalju jem o z zidavo soseske. Trenutno gredo proti koncu dela n a tre tjem dvanajst- stanovanjskem vrstnem bloku. V tej soseski bomo tud i drugo leto nadaljevali z delom, k e r je tu p rostora še za nekaj objektov. Lega objektov je zelo ugodna, z lepim razgledom na Cerkniško jezero, Jav o rn ik in okolico. G radbeni sektor Ilirska B istrica je zadnja leta g ra ­ dil več objektov za »»PLAMO« Podgrad, med njim i dve skladiščni hali, proizvodno halo za galvansko opremo, obrat družbene p reh rane itd . Vzporedno potekajo dela na izgradnji 55 stanovanj v Ilirsk i Bistrici. TOZD »OLES« s svojim i delovnim i enotam i žago, m izarstvom P ostojna in m izarstvom Ilirska B istrica predvsem op rav lja razrez hlodovine za domači trg in izvoz, izvaja dela v kooperaciji z Brestom iz Cerknice, te r izdeluje in v g ra ju je okna, v ra ta in v rsto drugih lesenih izdelkov, ki jih po trebuje gradbeništvo. Iz tega pregleda lahko zaključim o, da imamo vsi dovolj dela in da se m oram o le dobro potruditi in delo kvalitetno opraviti. V ir : Glasilo G R A D N JE št. 1/77 SGP »KRAŠKI ZIDAR« SEŽANA 30 let SGP Kraški zidar Sežana P odjetje je bilo ustanovljeno 11. m aja 1947. Obnova m ed vojno porušenih stanovanjsk ih in drugih objektov je b ila nujna, zato je O kra jn i ljudski odbor Sežana ustanovil O krajno gradbeno podjetje ali OGRAD s se­ dežem v Divači. Leta 1954 se je podjetje preim enovalo v SG P »Kraški zidar« in preneslo svoj sedež v Sežano. Ob ustanovitvi je pod je tje zaposlovalo 50 delavcev. Tisti, ki so še danes p ri pod je tju , so bili priče ustano­ vitvi, znajo povedati, da so začeli iz nič. Celo orodje so od doma prinesli s seboj. Pom agale pa so jim tra d i­ cije in izkušnje, k a jti poklic z idarja je bil že od nekdaj poznan na K rasu. Tako so delavci s pridnim i rokam i in praktičnim i izkušnjam i dosegli rezultate, ki jih še da­ nes občudujemo. Tedaj so bili zgrajeni v Sežani prvi zam etki še sedaj znanih obrazov, kot so: tovarna Iskra, tovarna »Pletenin«, K rasm etal in Mitol, šola v G ra­ dišču in drugi objekti. Šele zakon o delavskem sam ouprav ljan ju v le tu 1950 je spodbudil, da je ko lek tiv z vso resnostjo začel m isliti na perspektivn i razvoj podjetja . O rgani up rav ­ lja n ja so pravočasno spoznali, da je nujno treba prido­ biti predvsem tehnični kad e r in m odernizirati proiz­ vodnjo, ki naj bi omogočala intenzivnejšo gradnjo, z m anjšim fizičnim naporom . V letu 1960, ko je bilo v pod je tju 370 zaposlenih, je znašal celotni dohodek 4 m ilijone din. V naslednjih le tih beležimo h itre jšo ra s t obsega proizvodnje in sicer v le tu 1975 že 260 m ilijonov din s 508 zaposlenimi. Taki uspehi danes pod je tje že uvrščajo med tista, ki zelo uspešno poslujejo, tako po produktivnosti, kot tud i po ekonom ičnosti in velik ih v laganjih v razširjeno reprodukcijo. V prizadevanjih za h itre jš i razvoj se je SGP »K ra­ ški zidar« Sežana že pred le ti vključil v širši slovenski prostor, saj nam sorazm erna šibkost gospodarstva v ob- m erna prerazporeditev teh del skozi vse leto in bi tako Č lanstvu v SOZD IMOS L jub ljana in G IPP Nova G orica pripisujem o p rav zarad i tega velik pomen, saj se zavedamo, da je bodočnost g radbeništva odvisna od nadaljn jega povezovanja in delitve dela specializacije v okv iru velikih rep rodukcijsk ih enot. Č lanstvo v IMOS L jub ljana nam zagotavlja poleg angažiran ja kapacitet tud i tra jen kon tak t v tehnološkem razvoju. Tak uspeh je brez dvom a orien tacija stanovanjske izgradnje na tehnologijo litih betonov s tunelsk im i opaži in prenos te tehnologije v Sežano. Poleg tega je potrebno poudariti, da je pri tehno­ loškem napredku najv idnejšo vlogo imel lastni p ro ­ jek tiv n i biro, ki se še napre j kadrovsko izpopolnjuje in je danes glavni načrtovalec vseh nalog, ki jih OZD izvaja. V le tu 1976 beležimo začetek novega obdobja. D ruž­ bene težnje po fo rm iran ju bolje organiziranih rep ro ­ dukcijsk ih enot, združevanje dela in sredstev pripelje do spoznanja, da se k SGP »K raški zidar« pripo jita »Marmor« Sežana in Splošno obrtno podjetje Sežana in končno do nove delovne organizacije SGP »KRAŠKI ZIDAR«, ki p lan ira v le tu 1977 celotni dohodek v višini 410 m ilijonov din z 867 zaposlenimi. Jasnejši jutri Za delokrog našega p o d je tja je značilno, da smo s prehodom v leto 1977 s ta rta li z zelo skrom no zasede­ nostjo kapacitet, neugodno zimo in s pom anjkanjem ce­ m enta. Na področju Sežane smo ob novem letu gradili sam o stanovanja za trg. Tudi n a drugih področjih je bila situacija približno enaka in je bil tako s ta r t v novo poslovno leto neugoden. Vzrok za tako stan je je predvsem to, da smo imeli v letu 1976 vse dovršitvene roke tem pirane na konec leta. Tako stan je se običajno odraža negativno, saj mo­ ra kolektiv v lagati velike napore v zaključevanje ob­ jektov in se p ri tem posluževati tudi nadurnega dela. Tudi stanovanjska izgradnja m ora biti zaključena do konca leta, saj p ride le tedaj do sproščanja zalog in prodaje izvršenih stanovanj in tako tudi do sprostitve obratn ih sredstev. D ruga slabost se v tak i rokovni s truk tu ri pokaže v tem, ker se skoraj istočasno pojav­ lja jo na vseh ob jek tih enaka gradbena, obrtniška, in ­ šta la terska dela, saj bi bila veliko bolj ugodna enako­ m erna prerazpored itev teh del skozi celo leto in bi tako ne prihajalo do prezasedenosti, oziroma celo neangaži- ranosti v posam eznih term inih. Takšno stan je v začetku leta je terjalo od vseh služb v pod je tju izredne napore. Posebej je potrebno om eniti napore p ro jek tivnega biroja, saj so m orali do­ končati p rojekte in tako omogočiti proizvodnji norm al­ no angažiranje. V tem času so bili pričeti objekti v Sežani, in sicer telovadnica, stanovanjski ob jek t B 7-B 8 z vrtcem , kasneje K rasm etal, špediterska hiša, skladišče II na te rm inalu in Mitol Sežana. V na jk ra jšem času moram o pričeti z deli n a upravnih stavbah organizacij­ skih enot M arm or in Obrt, stanovanjskem objektu B 9-B 10 in 4 4-A 5, na poslovni stavbi ob Partizanski cesti, pivnici Mohorčič, trgovini V rhovlje . . . Na sektorju Kom en—Gorica sta v g radn ji dve m anjši trgovini G rosista Gorica v B raniku in D orn­ berku, hala Meblo v B raniku, v rtec v V rtojbi, stano­ vanjski blok v K ostanjevici in v Komnu in več ob­ jektov na potresnem območju v občini Nova Gorica. Na sek torju K ozina z gotovostjo računam o, da bo­ mo kapacitete angažira li na M arketu v Kozini, stano­ vanjskem objektu E 4 Kozina, K ovinarju Kozina, P ia­ mi Podgrad, skladišču in upravni stavbi RTP Divača, trgovini v V rem ah in nada ljn ji stanovanjski izgradnji v Senožečah in TT Senožeče. Na sek torju L ju b ljan a smo v letu 1976 beležili pa­ dec obsega del. Vzrok tem u je zaključevanje soseske v S tepanjskem naselju . Delno smo poskušali nadom estiti letos ta izpad s prevzem om drugih objektov, kot je up ravna stavba SAP L jubljana. Še v letošnjem letu bomo pričeli z delom n a soseski CS 1, m edtem ko je za pomlad 1978 predviden pričetek del na stanovanjski soseski Fužine, k je r bomo gradili stolpnice. Tudi so­ seska CS 6 je pridobljena v okviru SOZD IMOS in tako se nam za dobo n ad a ljn jih š tirih do petih le t odpira ugodna perspektiva, ki naj dokončno odpravi n ihan ja zadnjih dveh let. Združevanje v Sežani Pobudo za združevanje delovnih organizacij SGP »Kraški zidar«, »Marmor« in »Splošno obrtno podjetje« Sežana, je podala kom isija za družbenoekonom ske od­ nose pri občinskem kom iteju Sežana že v le tu 1975. De­ lavski sveti navedenih delovnih organizacij so imeno­ vali komisijo, ki je sicer ugotovila, da obstajajo skupni interesi, vendar je zarad i integracijsk ih procesov v šir­ šem slovenskem prostoru (kam narska industrija , SRS, IMOS, GIPP), p rip rave za takoim enovano »lokalno in ­ tegracijo« opustila. G ospodarska g iban ja so ponovno oživela pobudo za integracijo navedenih treh organiza­ cij. In teg racija delovnih organizacij SGP »K raški zi­ dar«, »Marmor« in »Splošno obrtno podjetje« Sežana tem elji na p ripo jitv i M arm orja in Splošnega obrtnega podjetja k SGP »K raški zidar« Sežana. Združevanje dela in sredstev v tej delovni organizaciji se bo izved­ lo po posam eznih TOZD. Zbori delavcev so dne 22. 10. 1976 spreje li elaborat o in tegraciji in izvolili svoje člane v koordinacijski odbor, ki je imel nalogo realizirati v elaboratu za in te ­ gracijo zastavljene cilje. Koordinacijski odbor je s pomočjo delovnih skupin p riprav il s ta tu t delovne organizacije, sam oupravni spo­ razum o no tran ji organizaciji in sistem izaciji delovnih mest, sam oupravni sporazum o delitvi dohodka in oseb­ n ih dohodkov, izvedel razporeditev delavcev na delovna m esta v sm islu sporazum a po sistem izaciji in reševal vso tekočo problem atiko združene delovne organizaci­ je »Kraški zidar« do izvolitve novega delavskega sveta. Z referendum om 27. VI. 1977 so se delavci SGP »Kraški zidar« odločili za združitev v pet TOZD: G rad­ bena operativa, M ehanizacija, P roizvodnja obrt, P ro iz­ vodnja M arm or in P ro jek tivn i biro, s 1. I. 1978. Za oprav ljan je skupnih poslov pa naj bi se organizirala delovna skupnost skupnih služb. V ir: K R A Š K I Z ID A R št. 1/77, 2/77 SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA Začenja se gradnja v Desklah _ Delavci TOZD GE Anhovo so odprli novo g rad­ bišče v Desklah. Začetna in p rip rav lja ln a dela za gradnjo otroškega v rtca s predračunsko vrednostjo 7,145.691,00 din so tik p red zaključkom . Vrtec bo imel 6 igralnic, kuhinjo, kabinete, san ita rije in seveda p ri­ padajoča igrišča. Z unanje dim enzije ob jek ta bodo 41 X 24 m. K onstrukcija bo arm iranobetonska, z v idn i­ m i betoni, pritlična. S trehe bodo m ontažne z barvnim i salonitnim i ploščami. O troški vrtec bo stal v območju zazidalnega kom pleksa Deskle-vzhod, k je r se bo v kratkem začela tud i g rad n ja 6 stolpičev in večjega šte­ vila individualnih hiš. KOLIKO BO NOVIH STANOVANJ V AJDOVŠČINI (Ob poročilu samoupravne stanovanjske skupnosti Ajdovščina) Ob ustanovitvi je Sam oupravna stanovanjska skup­ nost imela 775 stanovanj, le ta 1974 je to število padlo na 572, k je r je bil izvzet stanovanjski sklad JNA, po stan ju konec leta 1976 pa smo imeli 796 stanovanj v družbeni lastnini, v skupni površini 42.500 m 2 in v v red ­ nosti 70 m ilijonov dinarjev. Po številnih plodnih in m anj plodnih razp ravah je b ila le spreje ta odločitev, da se pristopi k izdelavi u r ­ banistične dokum entacije za dva kompleksa, in sicer na »Ribniku«, tj. predel med kasarno Srečko Kosovel in Žapužami, predvideva okrog 1000 stanovanj z okrog 3500 prebivalci. P otreboval bo tudi vse sprem ljajoče objekte kot so trgovine, gostinstvo, obrt, o troški vrtec, šola in drugo. G radnja je razdeljena v štiri faze in naj bi bila zaključena v osmih do desetih letih. P ri tem želimo plodno, konstruktivno sodelovati, saj so nam zaupali v gospodarjenje pom em bna druž­ bena sredstva, ki jih v tem eljih planov za obdobje do le ta 1980 ocenjujem o na 350 m ilijonov in s katerim i naj bi v tem obdobju zgradili 750 stanovanj ali povprečno 150 stanovanj na leto. Pospešena stanovanjska g radn ja je nu jna zato, da vsaj delno nadoknadim o zam ujeno v preteklem p e t­ letnem obdobju, saj je bilo od leta 1970 do 1975 zg ra­ jen ih komaj pet stanovanj na 1000 prebivalcev. Za obdobje do le ta 1980 bi m orali to razm erje b i­ stveno popraviti, če želimo doseči vsaj povprečje, ki je predvideno za Slovenijo, tj. 8,2 stanovanj na 1000 p re ­ bivalcev. Za nas kot o rganizatorja stanovanjske g rad n je in za izvajalca stanovanjske gradnje je vsekakor najpo ­ m em bnejše vprašan je cena stanovanja za 1 m 2. O rganiziranega, poglobljenega dogovarjan ja o ce­ n ah stanovanj doslej ni bilo, čeprav je m inilo že p re ­ cej časa, od k a r je bil podpisan družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen stanovanj v občini Ajdovščina. S tanovanjska gradn ja v naši občini se je doslej pretežno, če ne izključno, odvijala kot g radn ja za trg, tak način je za enk ra t prevladujoč v Sloveniji in v e r­ jetno tudi v Jugoslaviji. U gotavlja se, da tak način stanovanjske grad itve ni dal najboljših rezultatov, če­ p rav je bil z določenimi družbenim i instrum enti podprt. Soočena tud i s to dilemo je skupščina Sam ouprav­ ne stanovanjske skupnosti na zadnji seji spreje la n a ­ slednje ukrepe: — dosedanja prizadevanja za prehod na usm erjeno stanovanjsko gradnjo po sistem u investitorstva skup­ ščina v celoti odobrava. Da bi zastavljeni cilj čim prej dosegli, je treb a : — pravočasno p rip rav iti vso potrebno urbanistično in tehnično dokum entacijo, — pravočasno izvesti postopek pridobitve po treb­ n ih gradbenih zemljišč, — strokovne skupne službe okrepiti tako, da bodo nove naloge lahko kvalitetno in pravočasno opravljale. V ir: PR IM O R JE sept. 1977 SGP »KONSTRUKTOR« MARIBOR Blagovnica na Madžarskem pod streho O bjekt v Szom bathelyju je pod streho, za k ar smo porabili 108 delovnih dni. V tem obdobju smo vgradili 4867 m 3 betona in postavili te r razopažili 15.462 m 2 raznih opažev in vgradili 461 ton razne arm ature. Se­ daj je na v rsti izolacija strešn ih površin in omet fasade, ki bo iz IGMOTERMA, trgovski del veleblagovnice pa bo iz alu fasadne obloge. V objektu delam o instalacij­ ska dela. V drugi polovici septem bra bomo pričeli s slikopleskarskim i deli in m ontažo dvigal. Izvajan je gradbenih del in instalacijsk ih del poteka po načrtu. Izvajanje investicijskih del v Avstriji Tudi letos nam je uspelo šele v drugi polovici le ta sklenitev nekaterih pogodb z avstrijsk im i gradbenim i podjetji za izgradnjo investicijsk ih del. 2e samo dejstvo, da se kaže tudi v g radbeništvu nekakšno iz­ boljšanje dosedanjega slabega položaja, daje povod za predvidevanje, da bodo v bodoče n a tem področju p r i­ šlo do večjih investicijsk ih v laganj v razne panoge go­ spodarstva. S ituacija se je sprem enila. Naši poslovni p a rtn e rji v vse večjem številu p rih a ja jo z željam i, da bi nam odstopili večja dela, ki so jih sami že prevzeli, jih pa zaradi pom anjkan ja strokovnih delavcev ne bodo mogli pravočasno dokončati. T renutna angažiranost v tu jin i naše gradbene ope­ rative je v p rim erjav i s p re jšn jim i leti neznatna, saj p redstav lja komaj 5—8°/o nekdaj dosežene realizacije. Naš cilj b i m oral biti, da b i se n aša angažiranost v in ­ vesticijski dejavnosti bolj usm erila na dežele, ki so nam naj bližje in k je r so n am vsi pogoji dela, pod k a ­ terim i se investicijska dela izvajajo, dobro znani. Mo­ ram o se trud iti, da zopet dosežemo tisto raven, ki smo jo imeli na tem področju. V ir: G LASILO K O N S TR U K TO R JA št. 9/77 EM »HIDROMONTAŽA« MARIBOR V Termoelektrarni Šoštanj P red dobrim i 20 leti je Šoštanjska term oelek trarna dala prvo energijo v slovensko elektro omrežje. Že od začetka m ontaže prvega agregata pa vse do danes je b ila H idrom ontaža glavni nosilec m ontažnih del na stro jn ih in elektro napravah . Prvega feb ru arja 1975 je tov. Tito položil tem eljn i kam en za izgradnjo če trte faze Šoštanjske term o­ elek trarne. P rip rav lja ln a dela so se začela že koncem leta 1975 in so se takoj nadaljevala s strojno montažo, ter v drugem če trtle tju 1976 tud i z elektro m ontažnim i deli. Delo je potekalo zelo nevezano, ker ni bila p ravo­ časno dobavljena oprema, pozneje nas je zelo ovirala tu d i nedokončana stro jna m ontaža na kotlu. Da bi pom agali izvajalcu del na kotlu, smo prevzeli še m on­ tažo dela visokotlačnih cevovodov iz kotlovnice. Število lju d i se je moralo povečati v Šoštanju do 460 delavcev. Letos ja n u arja je prispelo prek Šentilja v Šoštanj oh išje generatorja. To je bil 341 ton težak tovor, k a te ­ rega so pripeljali iz ZRN po železnici. E lektro opremo smo začeli m ontirati koncem lan ­ skega leta in delno vse do danes. V drugi polovici m aja je prispel na gradbišče še drugi težak tovor in sicer naj večji transform ator, k a te ­ rega je izdelal »Rade Končar«. T ransform ator za 377 MVA je bil natovorjen n a poseben vagon in je teh ­ ta l skupaj z vagonom in brez olja 410 ton. K ljub velikem zam udam p ri dobavi oprem e in m a­ te ria la smo uspeli p ripe lja ti dela do konca pravočasno, čeprav smo imeli ves čas na tem gradbišču težave s p laniranjem . S svojim delom smo opravili veliko in kvalite tno delo, k ljub vsem oviram. Nadaljevanje del v KAT Titograd Na licitaciji za izgradnjo II. faze ALUKOMBINA- TA TITOGRAD smo dobili e lek tro -stro jno m ontažo celotne elektrolize, m ontažo av tom atike na vseh ob­ je k tih in izolacijo v skupni vrednosti 160,271.728,00 din (s pogodbo za skladiščenje, ki smo jo že letos sklenili se vsota pogodbenih del v T itogradu poveča na 180,000.000,00 dinarjev). N a tej licitaciji je sodelovalo 7 grupacij iz vse J u ­ goslavije, kot nosilci ali kot proizvajalci, v celoti je v kooperacijske ali druge oblike sodelovanja zajeto p rek 200 delovnih organizacij. Investito r je pohvalno nave­ del, da je bila ta lic itacija rev ija ugleda in moči m on­ tažn ih podjetij iz vse države v tem trenutku. Pom en tega posla p rekoraču je njegovo vrednost, kolikor se upošteva, da je KAT Titograd nosilec raz ­ vo ja n a tem področju, v srednjeročnem planu pa koor­ d ina to r izgradnje desetih tovarn na področju SR Črne gore. Investito r je tud i član m ešane kom isije za izgrad­ n jo energetsko alum inijskega kom pleksa v Libiji, k a te ­ rega vrednost znaša prek 900 m ilj. USA dol. KAT je p ri tem nosilec izgradnje elektrolize v L ibiji 110.000 t/letno, popolnom a enake kot se bo finalizirala v drugi fazi v Titogradu. Na novem obratu »Belinka«, Ljubljana je EM H idrom antaža m ontira la: — kom pletno uvozno stro jno opremo glavnega ob­ ra ta in vodikarne, — rezervoarje in posode iz alum inija in iz n e r ja ­ veče in črne pločevine s pripadajočim i cevnim i razvodi in arm atu ram i, •— kom pletno elektro in m erilno-regulacijsko opre­ mo s polaganjem vseh kablov in izdelavo kabelskih g lav te r in te rn im preizkušanjem električnih povezav. Izdelala, dobavila in m ontira la je tudi rezervoarje in posode raznih velikosti iz ogljikovega jek la ter okrog 200 t raznih jek len ih konstrukcij. In v tovarni papirja Radeče pri Zidanem mostu se je v le tu 1976 naša DO vključila v rekonstrukcijo pap irn ice Radeče, in sicer smo m ontirali term ocentralo Radeče mx. moči 5,2 MW, oprem ljene s kotlovsko n a ­ pravo V aagner Biro, kapacitete 40 t/h te r kom pletnim turboagregatom s pomožnimi agregati Siemens AG E r­ langer. Prvi generator varno prepeljan na gradbišče Krško 27. VIII. 1977 so po 15-dnevni vožnji varno in brez večjih težav p ripelja li iz Reke na gradbišče v Krško 322 ton težak p arn i generator, katerega je dobavila am eriška firm a W estinghouse. Nekaj tehničnih podatkov: Tovor je bil naložen na dve 10-osni prikolici, po­ vezani s specialno izdelanim mostom. Prevoz so opravili s 5 vlačilci skupne moči okrog 1500 KS (en vlačilec je bil p rik ljučen le n a zah tevnej­ ših odsekih ceste. Vsa kompozicija je bila dolga 102,5 m in široka 5,5 m. T ransportna ekipa — sprem stvo ■— je štelo ca. 40 ljudi. Montirali bomo v Ilirski Bistrici Lesnokem ična industrija »LESONIT« Ilirska Bi­ strica nam je poverila montažo uvožene te r dobavo in montažo domače oprem e novega O brata za proizvodnjo v laknenih lesonitnih plošč po suhem postopku v letni zm ogljivosti 165.000 ton. Dne 29. ju n ija smo podpisali pogodbo, po kateri znaša vrednost našem u podjetju poverjenih storitev približno 50 m ilijonov din. Uvozno opremo dobavlja švedska firm a MOTALA- DEFIBRATOR. Investito rji inženiring — organizacijo, p ro jek tiran je in nadzor vodi Inženirski biro ELEKTRO- PROJEKT L jubljana. Rok za m ontažo je za tako velik obseg kratek , saj znaša samo 8 do 9 mesecev. V ir: GLAS EM , avg. 1977 DELOVNA ORGANIZACIJA OPEKARNE LJUBEČNA Novo V okviru program a industrijske keram ike je prišlo v obratu K linker do realizacije proizvodnje Bio fil­ trov za H IP Pančevo. To je prvo večje naročilo pro­ izvoda, ki spada po svoji funkcionalnosti v in d u strij­ sko keram iko. V okviru industrijske keram ike osvajam o tud i pro­ izvodnjo šam otnih cevi različnih dimenzij za potrebe težke industrije. P rv i eksperim enti so pozitivni. Če bo­ mo ta proizvod osvojili, bo to naš prvi korak na pod­ ročje t. i. ogn jesta ln ih proizvodov. Naš izvoz Naš izvoz ploščic v A vstrijo doživlja svojo po trd i­ tev, saj je prišlo naročilo za novo količino. Izjave pred­ stavnikov firm e B üttinghaus iz Graza o kvalite ti naših ploščic so ugodne. To im a toliko večji pomen za nas, saj se tam srečujem o s konkurenco firm iz ZR Nemčije, ki im ajo dolgoletne izkušnje v tej proizvodnji. Nov izdelek — tenisit V avgustu smo sklenili, da začne naše podjetje proizvajati nov izdelek TENISIT, m ateria l za izdelavo gornjega ustro ja ten išk ih igrišč. Tako smo dobili H le­ vi tu sorodni proizvod, ki se bo proizvajal izključno za nova igrišča in za vzdrževanje teh športn ih objektov. P redlagano im e izdelka že označuje nam en upo­ rabe, zato tud i im e TENISIT. Tenisit g ran u la t je vgrajen na teniškem igrišču v m estnem park u v Celju. Izdelek vgrajen na teniškem igrišču v Celju se zelo dobro obnaša, z n jim je zado­ voljno vodstvo teg a športnega igrišča, kakor tud i sami uporabniki teniškega igrišča. V ir: OPEKA R št. 6/77 Bogdan Melihar INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVIII 11 Serija: MATERIALI NOVEMBER 1977 Ob izidu jubilejne 200. številke INFORMACIJ Zavoda za raziskavo mate­ riala in konstrukcij SRS je primerno, da se nekoliko ozremo na prehojeno pot ter ocenimo trenutek: Izšlo je 200 številk Informacij, ali 17 zaporednih let je izšla mesečno šte­ vilka Informacij. Že naslov sam pove, da naj bi bil list informacija o dogodkih- novitetah iz gradbenega življenja. Mislimo, da je v glavnem list to nalogo iz­ polnil ter bi zaželeli, da bi še nadalje redno izhajal in informiral tehnično javnost o dogajanjih. Zahvaljujemo se ob tej priložnosti za dosedanjo gostoljubnost pri izhajanju Informacij v Gradbenem vestniku glavnemu uredniku Sergeju Bubnovu, dipl. ing. ter tehničnemu uredniku prof. Bogomilu Faturju, katera sta nudila pomoč in podporo akciji, kot tudi celotnemu uredniškemu odboru. ZRMK Vlaknasto ojačeni betoni in malte 1. SPLOŠNO Vlaknasto ojačeni betoni in malte, kratko VOB in VOM spadajo med tako imenovane sestavljene materiale. Sestavljeni materiali so taki materiali, ki sestoje iz več komponent ter se bolje ponašajo kot posamezne njihove osnovne komponente. Vsi imajo poboljšane lastnosti, tako v pogledu odpor­ nosti proti pritisku in nategu, poboljšano duktilnost in odpornost proti udarcem, poboljšano odpornost proti temperaturnim vplivom in poboljšano sposob­ nost livanja v modele. Osnovo tako sestavljenega materiala im enuje­ mo matrico, vložke v njo pa polnilce. Ti so lahko v primeru vlaken različno debeli in dolgi, variira se­ veda tudi njihova količina, kar vse označujemo v karakteristiki p, pri čemer je L dolžina vložka, d d premer vložka, p pa volum ski procent. Tako je na primer cementni kamen, malta ali beton spočetka steklen, tog material, ki ima — majhno nateznost, —• majhno duktilnost, —■ majhno deformacijo ob porušitvi, ter — majhno udarno trdnost. Z vključevanjem vlaken povečamo in pobolj­ šamo te lastnosti tako, da im a tak oplemeniteni ma­ terial garantirano natezno trdnost in s tem pobolj­ šane prej navedene lastnosti. Prvenec na tem področju je nedvomno azbest­ no cementni material, to je sestavljen material iz cementne matrice in azbestnih vlaken, katerih trd­ nosti so poznano zelo visoke, zlasti glede njihovih nateznih odpornosti. Te so namreč enake onim je­ klenih žic, zaradi česar so natezne odpornosti se­ stavljenega materiala zelo visoke. Težave obstoje v proizvodnih sposobnostih azbestno cementnega materiala, ki zahteva zaradi velikih specifičnih površin velike količine zamesne vode, katera pa po vgraditvi postane odvisna. Po­ trebno jo je odstraniti, kar zahteva vakuumski po­ stopek. Drugačna postane zadeva, če nadomeščamo azbestna vlakna z jeklenim i nitmi, ki poboljšajo prav tako natezne trdnosti, vendar jih vgradimo brez težav z odvišno vodo. Lahko uporabimo tudi druga vlakna, na primer steklena, polipropilenska vlakna, medtem ko ostala vlakna, kot na primer najlon, polietilen, rajon, ne prihajajo v obzir, de­ loma zaradi previsoke cene, deloma pa zaradi alkal­ ne neodpornosti. Z vključevanjem vlaken v osnovno matrico se povečajo upogibna trdnost, žilavost, odpornost proti utrujanju ter odpornost proti udarcem. Vložena vlakna v osnovno matrico so lahko po­ samična vlakna ali pa so sestavljena v obliki drob­ nih mrež. Prednostno prihajajo za te namene v poštev raztegnjena pločevina, ki ima razporejena vlakna v obliki romboidov, ali pa tudi jeklena ple­ tiva. Taki vložki so lahko enostavni ali pa večkrat­ ni, kar seveda povečuje ali zmanjšuje procent armi­ ranja. Tak način vključevanja vlaken odpravlja si­ cer težave, ki se pojavljajo pri doziranju kovinskih vlaken-niti ki se dobavljajo rinfuzno. Betoni in malte, ki vsebujejo vlakna, se raz­ likujejo od konvencionalnih betonov tudi v tem, da imajo večjo vsebnost cementa 350—500 kg/m3, po ruskih virih tudi 700 kg/m 3, imajo manjšo vsebnost grobega dela agregata 350— 750 kg/m 3 in tudi manj­ šo maksimalno dimenzijo grobega agregata (maksi­ malna dimenzija 10 mm). Vsebnost vlaken variira od 0,3— 2,0 volum skega procenta. Proizvajalci kovinskih vlaken so predvsem Ka­ nada, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija, ZDA, Anglija in Zahodna Evropa. Proizvajalci alkalno odpornih steklenih vlaken so ZDA, Anglija in Japonska, pri čemer prednjači­ jo ZDA, kjer poteka tudi široka aplikacija teh alkal­ no odpornih vlaken. Betoni, pripravljeni z uporabo vlaken, se uporab­ ljajo bodisi za v livanje zahtevnejših elem entov na gradbiščih ali za predizdelane konstrukcije. Livna sposobnost teh betonov je večja. Betoni te vrste se vse več uporabljajo tudi za sanacijska dela. 2. APLIKACIJA VLAKNASTO OJAČENIH BETONOV IN MALT TER NJIHOVE PREDNOSTI V naslednjem navajamo široke aplikativne možnosti tega z vlakni ojačenega betona, kot se to dogaja v inozemstvu. Vlaknasto ojačeni betoni se uporabljajo za vo- ziščne plošče na mostovnih konstrukcijah kot tudi za konstrukcijske elem ente mostov, voziščne plošče na cestah in letališčih, vzdrževanje in popravila na mostovnih konstrukcijah, vodnih pregradah in tu­ nelih, stabilizacije skalnih površin, industrijske tla­ ke in tudi za ognjevzdržni material. Pri izdelavi voziščnih plošč na mostovnih kon­ strukcijah so uporabljali vsebnost jeklenih vlaken pri voziščnih ploščah 0,75— 1,5 volumskega procenta in debelino voziščnih plošč 51—127 mm. Pri neka­ terih izvedbah so se polagale nove z vlakni armi­ rane plošče na stare betonske mostne plošče, pri čemer so se za povezavo rabila epoksi lepila in ce­ mentne malte. Kot že rečeno, je vlaknasto ojačeni beton zlasti uspel kot material za sanacije. Razbite voziščne plo­ šče tako na cestah kot mostovih, površinah za par­ kiranje, vzletne steze, zlasti površine neposredno ob fugah so se uspešno sanirale ob tej uporabi. K uspe­ hu je pripomoglo zlasti ugodno ponašanje proti zmr­ zovanju in odtajanju in tudi proti skrčevanju mate­ riala z vsem i posledicami, kot so eventualna dvi­ ganja robov. Uspešno so se obložile tudi površine vodnih izpustov pri hidrocentralah, dalje vodovodne cevi za večje brzine vode. Dobre uspehe so zabeležili tudi pri torkretnem nametavanju, kjer so s tem načinom izločili zamud­ no napenjanje rabic mreže in ker je debelina apli­ cirane obloge mnogo manjša, na primer debelina obloge 7 cm proti dosedanjim 15 cm. Uspešno se uporablja vlaknasto ojačeni beton za izdelavo podnih oblog v poslopjih, kjer je močan promet. Tako poročajo o izdelavi 10 cm debelih po­ hodnih plošč, kjer so uporabili jeklena vlakna v ko­ ličini 1,5—2 volumskega procenta. Mnogo se vlaknasto ojačeni beton uporablja v predfabrikaciji betonskih elementov, kjer navajajo, da obstoje prednosti predvsem v zmanjšanju tež prevozov, kjer so zmanjšane teže elem entov in v po­ večani odpornosti elementov, zlasti kar se tiče ro- 3. PRIMERJAVA S KLASIČNIM BETONOM Iz prikazanega diagrama sledi, da se upogibne trdnosti oblikovancev, pripravljenih iz takih beto­ nov, proti upogibnim trdnostim oblikovancev iz na­ vadnih betonov dvignejo v sorazmerju z uporablje­ nim vlaknom, njegovo dolžino, diametrom in pro­ centom uporabljenih vlaken. Seveda je to razmerje odvisno tudi od kvalitete uporabljene matrice, torej osnovne malte in že omenjenih parametrov. Iz dia- upogibna trdnost neojačenega preizkušanca upogibna trdnost ojačenega preizkušanca bov, ki niso toliko občutljivi na udar. Tako na pod­ ročju proizvodnje cevi zlasti zmanjšujejo dimenzije sten cevi ter povečujejo odpornost robov proti uda­ rom, ker je vsa vgrajena betonska masa ojačena z vlak n i grama je razvidno, da trdnosti v primeru z vlakni ojačenih betonov porastejo tudi za 100 %. Na splošno dosegajo naslednje informativne upogibne trdnosti z vlakni ojačenih betonov in malt: Volumski procent arm iran ja Upogibna porušna trdnost v kg/cm2 S rednja vrednost števila nihajev, p ri čem er je variira la v rednost napetosti m ed 0,25—0,60 porušnih vrednosti 0 51 1.893 0,75 93 20.080 1,50 110 prek 30.000 2,25 136 prek 30.000 Potrebno je poudariti, da dodatek vlaken ugod­ no vpliva na razvoj deformacij. Takemu betonu se deformacije povečujejo in beton pod kritično obre­ menitvijo leze. Beton, ki je poznan kot steklast ma­ terial, postaja vse bolj plastičen. Z večanjem pro­ centa dodatka vlaken vse bolj narašča ta lastnost. To se uspešno izkorišča pri vseh betonih, ki so iz­ postavljeni udarom. Medtem ko se navadni beton pri takih pogojih zdrobi, beton, ojačen z vlakni, pa zadrži prvotno konfiguracijo. Tudi poskusi z upo­ rabo Charpy kladiva kažejo vse večjo zahtevo dela za porušitev posameznega vzorca. Zaradi tega so tudi delovne odpornosti takega betona ali malt bi­ stveno boljše, kar se vidi tudi iz pregledne tabele. Iz dosedanjih rezultatov tudi sledi, da dodatek vlaken ne vpliva na velikost skrčka in velikost zlezka. Zanimivo je, da korozija na elementih, kjer so vlakna izpostavljena korozijski atmosferi, ne napre­ duje v globino, temveč se lokalizira na površino. Materiali te vrste so za gradbeno prakso zelo zanimivi. Inštitut za m ateriale ZRMK dela na reali­ zaciji te naloge v dveh smereh: — razvija vlaknasto ojačene betone kot mrežno ojačeni sestavljeni material, ter — vlaknasto ojačeni sestavljeni material. Po prvem postopku je možno proizvajati tanke gradbene elem ente, kot so na primer razni prostor­ ski elementi, cevi, nosilci, ki so poljubno oblikovani, kupole, čolni itd., po drugem postopku pa je možna izdelava tlakov cestišč, raznih predmetov za odli­ vanje, elem entov, ki morajo biti odporni na udarce ali ki morajo im eti povišano delovno trdnost, na primer podlivne m alte pod žerjavnimi progami in pogobno. M ARJAN FERJAN, dipl. ing. gr. MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 TELEFON 22113, 20 641 TELEX 31420 YU KIP TEKOČI RAČUN 50103-601-23238 T O -M O -D I TOPLI MONTAŽNI DIMNIK ■ Uporabljamo ga pri vseh vrstah kurjave. ■ To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim efektom segrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo segretih sten in zraka. ■ S tem je zmanjšana konden­ zacija vodnih par dimnih pli­ nov na izhodu dimnika na mi­ nimum. ■ Kisloodpornost in ognjevzdrž- nost Samotnih cevi nam za­ gotavlja, da v primeru pojava žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostane nepoškodovan. ■ Minimalni vlek je s tem, ko je dimnik še dodatno ogrevan po celi višini od lastnih dimnih plinov, popolnoma zagotov­ ljen. ■ Konstrukcijsko vidimo, da so cevi med seboj vezane po celi višini in s tem je zavarovano, da ne more priti zaradi kate­ rihkoli dinamičnih ali termič­ nih sunkov do negativnega vpliva sekundarnega zraka. ■ Po ustreznih tabelah in prak­ tičnih izkušnjah lahko TO-MO- DI uporabljamo kot žbirni dim­ nik do 12 priključkov na eno tuljavo. ■ Mineralne vrvi na robovih re­ ber cevi nam omogočajo, da se cev dimnika termično gib­ lje po vertikalni in prečni smeri. ■ Enostavnost pri montaži nam TO-MO-DI omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lo­ tijo tudi amaterji. 13. Krovna plošča je za širino fasadne opeke širša kot so zunanji bloki 12. Mineralna ali steklena volna, s ka­ tero pri zadnji Samotni cevi zapre­ mo zračne komore 11. Zadnji zunanji blok, pri katerem se Samotna cev polagoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgor* njega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora 8. Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov ta­ ko, da jo centrično pritisnejo rebra Samotnih cevi 10. Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika 7. Žične sponke ali mehka žica, s ka­ tero cevi med seboj zvežemo 9. Konzolna plošča je za širino fasad­ ne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju 14. Notranja Samotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s Samotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno z žično sponko 6. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika 5. Priključni element za kotel ali peč 4. Odbojni blok 3. Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika 1. Prvi zunanji plašč 2. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča T E R M I K A Ijubljana. kamniška 25 INDUSTRIJSKO IN MONTAŽNO PODJETJE ZA IZOLACIJE OB 20-LETNICI OBSTOJA PODJETJA SE PREDSTAVLJAMO Z NAŠIM PROGRAMOM: PROIZVODNJA — KAMENA VOLNA in izdelki za toplotne, hladilne, zvočne in protipožarne izolacije v industriji, gradbeništvu in ladjedelništvu — PERLIT, izolacijski gradbeni material, filtracijski in hortikulturni — IGMOTERM, gotova mešanica perlitnega ometa — KITI, permanentplasti, dvokomponentni, silikonski za tesnjenje v gradbeništvu, industriji in ladjedelništvu — AKUSTIČNE STROPNE OBLOGE, defon L, dekaterm plošče in dampa lamele — ARMIRANI POLIESTRI, elementi za interiere in eksteriere v gradbeništvu, elementi za avtomobilsko industrijo, elementi za ladjedelništvo — KROVOTERM, sendvič elementi za strešne in zidne izolacije. MONTAŽA — IZVAJANJE TOPLOTNIH, HLADILNIH, AKUSTIČNIH, PROTIPOŽARNIH, AKUSTIČNO DEKORATIVNIH IN STREŠNIH IZOLACIJ, lastne proizvodnje v sodelovanju z drugimi proizvajalci — IZDELAVA IN MONTAŽA AKUSTIČNE OPREME — IZDELAVA PREDMETOV IN POSOD S POSEBNIMI IZOLACIJSKIMI LASTNOSTMI — IZVAJANJE INVESTICIJSKIH DEL DOMA IN V TUJINI. Na področju proizvodnje kamene volne, perlita in specialnih kitov smo vodilni proizvajalci v Jugoslaviji, s kapacitetami in kvaliteto kamene volne pa se pri­ števamo med vodilne proizvajalce v Evropi. Na področju izolacijske montažne dejavnosti smo po kapacitetah, s kvalitetnimi ponudbami, kompletno s projektom in inženiringom, vodilni v Jugoslaviji, že več kot 14 let pa izvajamo tudi investicijska dela v državah Beneluxa, v ZR Nemčiji, DDR, Norveški, Finski, v Libiji, na pomembnih objektih nuklearnih cen­ tral, termocentral, petrokemije, velikih športnih objektih itd. DELOVNA ORGANIZACIJA ZA INDIVIDUALNO KOMUNALNO POTROŠNJO IPK LJU B LJA N A n. soi. o. TOZD KANALIZACIJA n. sol. o. LJU B LJA N A , Ambrožev trg 7 PROJEKTIRAMO GRADIMO VZDRŽUJEMO kanalizacijska omrežja in naprave za čiščenje odpadne vode NOVA CEMENTARNA »SALONIT« ANHOVO 20001 KLINKERJA DNEVNO, LETA 1980 1,000.000 t CEMENTA PROJEKT: »SLOVENIJA PROJEKT« MARJAN CIRMAN, dipl. ing. gradb. DANIJEL SMREKAR, dipl. ing. gradb. »SLOVENIJA PROJEKT« PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE LJUBLJANA, CANKARJEVA 1, TELEFON 22 546, TELEX YU 31505 SLOP 1. Izdelovanje investicijske tehnične dokumentacije za vse vrste gradbenih objektov in del s področja: — visokih gradenj, — nizkih gradenj, — vodnih gradenj, — inženirskih gradbenih konstrukcij, — notranje opreme, — urbanizma in komunalnih gradenj. 2. Izdelovanje investicijsko tehnične dokumentacije notranjih instalacij vode, elektrike, plina, klimatskih naprav in centralnega ogrevanja. 3. Izdelovanje urbanističnih projektov (programov in ureditvenih načrtov).