H 12/XII • december 2002 • NI ZA PRODAJO • poštnina plačana na pošti Ravne na Kor. KOROŠKl0$9čASOPIS PETROL Koroška . barvitost dolin. ENERGETIKA RAVNE d.o o. Koroška cesta 14 SI-2390 Ravne na Koroškem Slovenija Telefon: 02 870 61 00 ZAVAROVALNICA MARIBOR PE PODRUŽNICA SLOVENJ GRADEC • INDIVIDUALNA PREMOŽENJSKA ZA VAROVANJA • POSLOVNA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA IN \ ZA VAROVANJA FINANČNIH IZGUB • OSEBNA ZAVAROVANJA IZBERITE MODRO SVOJO POT ! Koroška c. 2 2370 Dravograd Tel.: 02 87 21 0 I Fax: 02 87 84 6 SGPK0GRAD 'IGEM d.d. BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. Ravne GRADNJE d.o.o Slovenj Grade« INŽENIRING d,o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd btfggg 24 - urna dežurna pogrebna služba gsm: 041 650 611 PREPIH NA INTERNETU: http://prepih.czp-voranc.si prevent pol stoletja razvoja 1952 - 2002 Želimo vam mirne, harmonične praznične dni, v letu 2003 pa mnogo sreče, uspehov in osebnega zadovoljstva. PREVENT d.d. Kidričeva 6, SI-2380 Slovenj Gradec Telefon: +386 (0)2 8823 000, Fax: +386 (0)2 8823 010, prevent@prevent.si. www.prevent.si PRAZNIKI MALO DRUGAČE “Zdaj mi pa že nehaj sitnariti. Saj sem ti že kupil celo štruco kruha...!“ OH, TE ŽENSKE! Odkar jih je bog ustvaril, so z njimi sami problemi. Hudič v človeški podobi meša štrene, da se božji nameni razlagajo na različne načine. Eni so prepričani, da je ženska enakovredna polovica in z moškim skupaj predstavljata ČLOVEKA. To bi lahko kar verjeli, saj sta kljub napovedim o kloniranju še vedno oba potrebna za reprodukcijo potomstva. Drugi razlagajo, daje žena možu pač podrejena in daje njena vloga izpolnjena že, če mu stoji ob strani pri vseh njegovih željah in dejanjih. Kakorkoli že, na našem planetu sta še vedno dva spola, ki po naravnem razvoju opravljata obilico nalog skladno z možnostmi in potrebami. Letošnji december pa je dal možnost, da vlogo ženske in moškega primerjamo na enem izmed področij, kjer je pravkar zaključena bitka prinesla zmage in poraze obema. V politiki, ki je ženskega spola, še vedno preveč prevladujejo moški, čeprav vsi govorimo o zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških. A te teorije so le na papirju, v praksi pa se udejanjajo sila počasi. V državnih parlamentih so ženske zastopane s štirimi (Turčija) do dvainštiridesetimi (Švedska) odstotki. Slovenija se s trinajstimi odstotki približuje povprečju v parlamentu Evropske unije, ki znaša slabih dvajset odstotkov. Koroška pa ima v državnem zboru dve poslanki, kar je edinstveno, saj to pomeni kar šestnajst odstotkov vseh žensk v našem parlamentu. Tudi pri županjah je številka enaka, saj sta med dvanajstimi koroškimi župani dve ženski - spet šestnajst odstotkov, v slovenskem merilu pa je le slabih šest odstotkov županj. Korošice torej napredujejo, čeprav je pri tem kateri protikandidat vidno razočaran. Za tolažbo naj mu bo situacija v prestolnici, kjer so moški kandidati za župana škripali z zobmi, ko sta se v drugem krogu pomerili dve ženski. Normalno, da je bila ena silno razočarana in druga neizmerno navdušena nad zmago. Pa ji ne bo lahko, saj bo ves mandat doživljala spopade z moškimi. Neizvoljena predsednica, ki je slavila moralno zmago, pa se lahko priporoči Miklavžu in Božičku za podporo ob prihodnjih volitvah. Vse možnosti ostajajo odprte... TIK Dnevi se vlečejo, leta letijo. NIKO PREPIH • Vsi naši župani 4 • Naš Pogovor: Jože Šater 5 • Koroška v sliki 6 • Anketa: mlečna afera 10 • Navezovanje čez mejo 14 • So (pre)goste gostilne 18 • Zgoščenka Okteta Lesna 20 • Miklavžev koncert 24 • Iz Kluba Korošcev v Ljubljani 29 • Reportaža: letenje nad kaktusi 30 • Razstava o nacizmu in komunizmu 35 • Tri leta Kluba 24 41 • Črna Kronika 44 • Nasmejmo se... 46 NA NASLOVNICI: Mraz Posnetek: Stanko Mravljak PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: Veselin Vukovič Tisk: ZIP center d.o.o., Ravne na Koroškem Izdaja: VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Ob Suhi 22, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Naslov uredništva: Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. December 2002. Tiskano 4000 izvodov. http://prepih.czp-voranc.si 1 Janez Švab, Črna na Koroškem 2 Janez Praper, Mežica 3 dr. Matic Tasič, Prevalje 4 Maksimiljan Večko, Ravne na Koroškem 5 Matjaž Zanoškar, Slovenj Gradec 6 Viktor Robnik, Mislinja 7 Marijana Cigala, Dravograd 8 Boris Kralj, Muta 9 Miran Kus, Vuzenica 10 Alan Bukovnik, Radlje ob Dravi 11 Marija Sgerm, Ribnica na Pohorju 12 Anton Kovše, Podvelka VOLITVE 2002 V sedmih od dvanajstih koroških občin so volivci izbrali nova imena. Štirje neodvisni župani, po tri, je iz vrst ZLSD in SLS ter dva iz LDS. V Slovenj Gradcu, Ribnici na Pohorju, Vuzenici, Mislinji in Podvelki smo župane dobili že v prvem krogu. V Slovenj Gradcu je med šestimi kandidati, kolikor se jih je potegovalo za sedež v Rotenturnu, prepričljivo zmagal neodvisni kandidat Matjaž Zanoškar, V Ribnici dosedanja župana Marija Sgerm. SLS, v Vuzenici Miran Kus, ki je župan že tretje obdobje, v Mislinji, kjer Mirko Grešovnik ni več kandidiral, Viktor Robnik (neodvisni) in v Podvelki Anton Kovše (ZLSD), ki je bil prav tako kot Kus župan že tretji mandat. Župana oziroma županjo so v drugem krogu izbrali v sedmih koroških občinah: v Črni na Koroškem, v Mežici, na Prevaljah in na Ravnah, v Dravogradu, na Muti in v Radljah ob Dravi. Eno od večjih presenečenj drugega kroga županskih volitev je prav gotovo Alan Bukovnik, ZLSD. V Dravogradu se je tehtnica nagnila v korist Marijane Cigala, SLS. Presenečenje letošnjih volitev se je zgodilo tudi na Muti, kjer je Ivana Draušbaherja, prvi mož občine je bil prav tako dva mandata, premagal Boris Kralj, LDS. Draušbaher je ostal tudi brez sedeža v občinskem svetu. Letošnje županske volitve so torej več kot polovici koroških občin prinesle novosti. V Radljah ob Dravi je imel najverjetneje najmlajši slovenski župan Alan Bukovnik (ZLSD) precejšnjo prednost že v prvem krogu, saj je dobil skoraj polovico glasov. Da si občani želijo sprememb, so pokazali tudi rezultati drugega kroga, kjer je Bukovnik po neuradnih podatkih dobil 2742 glasov, Robnik pa 1002 glasov. Spremembe na županskem stolčku pa so si očitno želeli tudi v občini Črna, kjer je Franca Stakneta, starosto slovenskih županov, zamenjal Janez Švab, LDS. V Dravogradu, kjer je bil Rado Krpač, LDS, osem let župan, v prvem krogu pa je dobil okoli 36 odstotkov, je bila njegova protikan- didatka Marijana Cigala, SLS, očitno trd oreh. Medtem ko je v prvem krogu dobila 29 odstotka glasov, ga je v drugem krogu s 55,5 odstotki gladko premagala. Tudi na Muti je Ivan Draušbaher, SDS, ki so ga volivci ne glede na govorice o trgovanju z orožjem izvolili kar dvakrat, doživel grenek poraz. Premagal gaje Boris Kralj, LDS, sicer nekdanji direktor Livarne Vuzenica, ki je zbral skoraj 60 odstotkov. V največji občini v Mežiški dolini, na Ravnah na Koroškem, je zmagal Maksimiljan Večko (ZLSD), ki je že bil župan takrat še skupne občine Ravne-Prevalje, saj je z dobrimi 58 odstotki premagal protikandidata Milana Slatinška, SDS. In kdo so še drugi zmagovalci drugega kroga županskih volitev? Na Prevaljah je, navkljub vsem 'železarskim zapletom’, že drugič zapored slavil dr. Matic Tasič. Zelo tesneje bilo v prvem krogu v Mežici, kjer je bilo med dosedanjim županom Janezom Praperjem, SLS, in Jožetom Pratnekarjem, LDS, le slabe tri odstotke razlike, v prid aktualnega župana. Tudi v drugem krogu se je tehtnica vnovič povesila v njegovo korist, saj so mu volivci suvereno zaupali še tretji mandat. Sicer je po volitvah na Koroškem povsem jasno, da so se volivci odločili za spremembe, saj so še eno priložnost dali le petim dosedanjim županom (Tasiču, Praperju, Sgermovi, Kusu in Kovšetu). Skupna slika kaže, da so od skupno 12 županov štirje neodvisni (dr. Matic Tasič, Miran Kus v Vuzenici, Viktor Robnik v Mislinji in Matjaž Zanoškar v Slovenj Gradcu), po trije iz vrst SLS in ZLSD (Janez Praper, Marjana Cigala in Marija Sgerm v Ribnici na Pohorju ter Maksimiljan Večko, Alan Bukovnik in Anton Kovše iz Podvelke) in dva iz LDS (Boris Kralj in Janez Švab). Tako kot leta 1998 ima Koroška znova dve županji, tudi tokrat obe iz vrst SLS. -dj nas pogovor Pomemben je človek Pestra dejavnost društva upokojencev Ravne na Koroškem Društvo upokojencev Ravne na Koroškem, ustanovljeno leta 1950 v takratnem Guštanju, je velika organizacija: 1457 številčno članstvo štejejo, med njimi je 810 žena. Posebno so pozorni do včlanjenih starejših nad 80 let, ki jih imajo okrog 120; obiščejo jih in obdarijo, še posebej veseli so dobro razpoložene delegacije, predvsem prostovoljk, ter pogovora z njimi, pravi predsednik društva Jože Šater. K temu doda, da enkrat letno obdarijo tudi občane Raven, ki bivajo v Domu starostnikov, ter sodelujejo še pri podobni akciji Rdečega križa z denarnim prispevkom in tako omogočijo, da njihovi člani dvakrat prejmejo darila, kar se drugod ne dogaja. Bolj kot darila je pomembna pozornost do ljudi, so prepričani v društvu. Skrbijo tudi za reševanje stanovanjskih zagat, saj razpolagajo z 42 stanovanji na Ravnah in na Prevaljah, so pa zaradi dokaj velikega pologa denarja, ki je namenjen temeljitemu obnavljanju le-teh, težko dostopna ljudem. Pestra dejavnost rabi umik Med številnimi dejavnostmi članstva je sogovornik začel s predstavitvijo “ženskega kluba", ki šteje štirideset žena, ki se tedensko sestajajo bodisi na klepet ali se odpravijo na sprehod in si poiščejo več oblik razvedrila. Sicer pa so v preteklem obdobju enega leta v društvu organizirali ogled šestih gledaliških predstav (Pliberk, Celovec,Celje...) ter vsem občankam ob Dnevu žena eno podarili. Sooblikovali so radijsko oddajo Prizma optimizma, ki se je odvrtela v dveh nedeljah. Učili so se tujih jezikov in računalništva ~| (enega so jim poklonili | pri IC Smeri ob 50. I jubileju društva). Zelo aktivna sta moški in ženski pevski zbor, ki vadita tedensko pod vodstvom Toneta Ivar-! tnika in Tanje Krivec. Za njimi je že sedem nastopov, pa en samoli stojni koncert, nastop 4>/, na srečanju Koroško-|k\ Šaleške regije, odelovali gš \ E bodo tudi na državnem "i.''#«..I I srečanju DU v Slovenj I Gradcu. Likovna sekcija vključuje -m j#r l|j|t|l enajst slikarjev upoko jene e v m sko/ celo eto razstavljajo v društvenih prostorih, enkrat letno še v Likovnem salonu ravenskega gradu ter na terenu. Edina med DU Slovenije pa je foto-dia sekcija; zelo dejavna, fotografsko spremlja dogajanja v okolju in prireja odmevne razstave v društvenih prostorih in drugod. Šort je že po tradiciji močno prisoten, kar dokazujejo številni doseženi pokali v društveni omari. Ravne z Domom telesne kulture omogoča redne treninge kegljačem, ki se bili že državni prvaki med DU. Balinanje, ki se odvija pred društvenimi prostori,pridobiva na popularnosti, povezujejo pa se s kolegi v Murski Soboti. Delujejo še sekcije strelcev, pikada, smučarjev, šahistov, pa pohodnikov v bližnjo in širšo okolico, izletnikov (lani je bilo devet izletov doma in v tujini). Družabnosti se kar vrstijo: srečanja upokojencev, pikniki, letni občni zbor, plesi na Štefanovo in ob Pustu (ko so se tako sprostili, da so še najmanj spominjali na upokojence), pa Martinovanje, ko so napolnili štiri avtobuse proti Prekmurju. Pomembno za ravenske upokojence, mnoge nekdanje železarje je pred dvema letoma oživljeno negovanje stikov z dvema velikima družbama,STO in Metal. Vstva jih povabijo na ogled, pogovor in zakusko, česar se udeleži okrog sto članov, poudari J.Šater, ki je bil nekdaj znani direktor Družbenega standarda v železarni. Lani je v pomladanskem in jesenskem času letovalo preko sto Korošcev v upokojenskem hotelu Delfin v Izoli, ki omogoča prijetno in pestro preživljanje dopusta. Lastni apaciteti- kamp prikolica v Moravskih toplicah in ena v Podčetrtku - st posodobljeni. Presenetljiv obrat se je zgodil z garsonjero v Dobrni, ki so jo že nameravali prodati, interes zanjo pa se je bistveno popravil, pripoveduje J.Šater. Prihodek društvu predvsem od najemnin Vsakodnevno delo z ljudmi (v društevih prostorih je večinoma tako kot v panju) in vse dejavnosti so seveda povezane tudi s stroški. Glavni ni vir prihodkov pridobivajo z oddajo v najem starega doma Interdis-kontu, s katerim imajo urejeno dolgoročno najemniško razmerje, ker najemnik poleg tega tudi vlaga v objekt z okolico. Brez tega vira predsednik ne vidi možnosti za tako široko razvejano dejavnost društva. Stroški pri tem pa niso majhni. Nadalje pridobiva mesečno najemnino društvo še od “bifeja”, tretji vir je članarina. Pred tremi leti so pričeli dobivati od občine nekaj proračunskega denarja, poleg tega sodelujejo na razpisih za pridobitev sredstev na osnovi dejavnosti na področjih kulture in športa. Poudariti pa je tudi treba, da so s strani občine skupaj z Gradisom in IGM-om ob jubileju v dar dobili 344 m2 zemlje. Ne gre pa tudi brez “tehtanja”. Tretjina za obnovo prikolice v Moravcih bo iz slednjega vira, pristavi sogovornik. Uspeli so z razvejano dejavnostjo, ki jo želijo še širiti, zato vabijo nove upokojene člane, z novimi idejami. Nekako v zraku sta že plesni tečaj in dramski krožek. Lahko nastopijo prostorske težave, se zaveda, potrebno bo delati po urniku in izven društvenih prostorov. Na Ravnah so pri IC Smeri razvili oddelek univerze za tretje življenjsko obdobje, ker sojih vzpodbudili v DU s svojo izobraževalno dejavnostjo. Jože je predsednik že tretje leto, pred tem je vodil gospodarski odbor. Takšen razmah dejavnosti je nastal po tem, ko so vodje posameznih odborov in sekcij ter ostali člani upravnega in gospodarskega odbora dobili proste roke za delo, in je sedaj potrebno le dobra koordinacija dela in uspešno pridobivanje in skrbno ravnanje s sredstvi. In pa seveda dobro sodelovanje z vsemi, ki so društvu v oporo in ki so mu pripravljeni pomagati. Samo Šavc Gospod Jože Šater je aktiven na mnogih področjih. Med drugim je tudi predsednik Komiteja mednarodnih iger šolskih otrok in predstavlja Slovenijo širom po svetu. Prejel je številna priznanja za svoje delo, tudi Bloudkovo nagrado. 15 novembra 2002 pa mu je predsednik Republike Milan Kučan podelil visoko odlikovanje, Častni znak svobode Republike Slovenije. Čestitamo! KOROŠKA V SLIKI Ob letošnjih Martinovih dnevih, kijih v Šmartnem pri Slovenj Gradcu vsako leto dobro pripravijo, so tudi letos pripravili bogat program praznovanja. Med prireditvami, ki so dobro uspele so upokojenci Društva upokojencev Šmartno so na razstavi predstavili svoja ročna dela. Razstava je bila nadvse dobro obiskana. Posnetek Franček Jurač V domu Borcev Šentjanž je Društvo delovnih invalidov Dravograd konec oktobra priredilo državno prvenstvo v pikadu. Nastopilo je 10 moških in 10 ženskih ekip iz raznih društev delovnih invalidov iz vse Slovenije. Pri moških je prvo mesto osvojila ekipa iz Dl Dravograd in četrto ženska ekipa iz istega društva. Za odličen uspeh moške ekipe in zelo dobrega ženske ekipe in našega društva,tekmovalcem in tekmovalkam v imenu Dl Dravograd iskreno čestitam . V Koroški osrednji knjižnici dr.F.Sušnika so odprli razstavo o življenju in delu rojaka dr.Franca Kotnika, rojenega pred 120 leti v bližnjih Dobrijah, ki se je posvečal narodopisju slovenskih krajev, s tem pa mu je postavil temelje pri nas. Znanstvenik je vodil etnografsko ekipo, ki je nekaj let zapovrstjo dokumentirala (z zapisi, fotografijami, risbami) in raziskovala kulturo krajev: naselbin, stavbarstva, poljedelstva, živinoreje, obrti, trgovine in podobnega; del slikovnega gradiva je postavljen na ogled. Poleg tega je razstavljeno knjižno gradivo, dragocenosti, stare nekaj sto let, ki jih je zbiral dr. Kotnik. Razstava bo na ogled do 20.decembra. Posnetek Samo Šavc Člani prostovoljnega gasilskega društva Mislinja so v telovadnici Osnovne šole v Mislinji pripravili dobrodelni koncert, z izkupičkom pa bodo ob praznovanju 100 letnice obstoja društva kupili gasilsko cisterno. Na koncertu so nastopili Ansambel Roberta Goterja, Mladi Dolenjci, Navihanke, Ansambel Primoža Založnika, harmonikar Aleš Stropnik, Kaplja čez rob, Folklorna plesna skupina iz Završ, najbolj pa sta s svojim nastopom navdušila občinstvo sestra in brat Barbara in Martin Jehart (na sliki) iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. Posnetek Franček Jurač V Gami hotelu PA-GAT na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu so začeli oživljati kmečko sobo z literarnimi čajankami. Gre za kulturna srečanja z domačimi ustvarjalci. Eden od novembrskih ponedeljkov je bil namenjen predstavitvi pesmi dvojčic Jerice Smolčnik in Kristine Rozman. Jerica Smolčnikje prebrala nekaj pesmi iz svoje prve pesniške zbirke in novejše ter humoristično zapisan življenjepis. Kristina Rozman ima manj pesmi, se pa bolj posveča likovni in kiparski ustvarjalnosti in je postavila na ogled svoje slike in keramične izdelke. Literarno čajanko je pripravila Jožica Škorjanc iz šmarškega Turistično olepševalnega društva. Da so takšni večeri dobrodošli, pa je pokazala udeležba, saj je bila kmečka soba polna obiskovalcev. Posnetek: -ph Družbeni Dom na Prevaljah je bil prizorišče ubranega petja ob jubileju ženskega pevskega zbora Karantanija, v katerem prepeva štirinajst pevk, z zborovodkinjo Suzano Makič. Njihovo vodilo pravi, naj ima pesem prosto pot do ušes in budi vedrino v nas. V minulem desetletnem obdobju so veliko nastopale, poleg revije Od Pliberka do Traberka so se predstavile v Avstriji in Hrvaški, pomembnejša nastopa pa sta bila ob deseti obletnici samostojnosti države v Ljubljani in ob letošnjem sprejemu evropskih senatorjev na Bledu. Pojejo ljudske pesmi, umetne in tudi zabavne, posnele pa so že svojo prvo zgoščenko. Program so popestrili tudi Bogdana Herman z ljudskimi pesmimi in oktet Suha/Neuhaus, iz obmejne avstrijske občine, ki že skoraj dvajset let prepeva ljudske pesmi in sodobne priredbe. Posnetek Samo Šavc Tale kapelica je sedaj že nekaj metrov bolj oddaljena od ceste, ki se nanovo suče proti viaduktu čez radeljske klance. Kar trikrat v času svojega obstoja je bila preblizu ceste. Najprej je stala ob križišču takoimenovane glavne ceste in odcepa proti Radeljskemu prelazu. Rastočemu prometu pa je postala v napoto in potisnili so jo za kakšen meter od ceste. To pa ni zadostovalo, ko so pričeli graditi sedanjo cesto in urejati križišče. Takrat so pošteno in "za trajno" pristopili k preselitvi kapelice. Opasali so jo s podporami, naredili močan podstavek in jo z dvigalom prestavili na kraj, kjer ne bo nikoli več v napoto. Pa je tisti "nikoli” prišel kaj hitro in zdaj je že tretjič prestavljena. V ravenskem razstavišču Uršnik so nedavno odprli razstavo slik, grafik in skic domačinke Maje Pučl, študentke četrtega letnika Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Dela so nastala med sedemmesečnim bivanjem na Finskem v okviru mednarodne izmenjave študentov. Gre za prva dela mlade umetnice. Nastala so v sproščenem vzdušju, brez vplivov. Zanimajo, kaj lahko poveš s črto in s svetlobnimi efekti, upodablja tudi pokrajino. Podobe so abstraktne, črnobele, pretežno v akrilni tehniki, grafike so narejene v sitotisku. Ob otvoritvi je skupaj z vrstnico Nino Grošelj, študentko glasbene umetnosti, občinstvu pripravila presenečenje, še z igranjem na violino. Vsi slovenski gasilci, ki so pri svojem plemenitem delu, pomoči sokrajanom ali komurkoli izgubili življenje, so končno dobili dostojen skupni spomenik. Manjše plošče in zapise sicer najdemo na gasilskih domovih ali pa še tega ne. Ob letošnjem dnevu spomina na mrtve so skupni spomenik postavili ob gasilskem izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani. Spomenik, dostojen, a še vedno skromen, je bil zasnovan in izdelan na Muti. Posnetek Kristl Vaiti V razstavišču Vinoteke Mihelač na Ravnah so odprli razstavo del likovnega pedagoga Darinka Plevnika, ki gaje predsednik Kulturnega društva Prežihov Voranc, Mirko Osojnik, predstavil kot priljubljenega človeka in učitelja “risanja" , ki pa ga je bolezen Posnetek Kristl Vaiti prekmalu utrudila. O umetnikovem raznolikem in zagnanem ustvarjanju je razmišljal akademski slikar Benjamin Kumprej. Grafična tehnika monotipije, ki mu je bila posebej blizu in v kateri so dela razstavljena, dovoljuje en sam odtis; oljne barve se nanesejo na podlago (baker, umetne smole ali steklo, ki ga je on uporabljal) in odtisnejo na (rižev) papir, da spominja na akvarel. Tako gre za enkratost podob. V delih je ujel razpoloženja, cvetje, mogočne stavbe, kmečko okolj, naravo. Posnetek Samo Šavc V telovadnici osnovne šole v Pamečah pri Slovenj Gradcu so na prireditvi mošt, vino in glasba, drugem tradicionalnem marti-novem koncertu sodelovali ansambli Beneški fantje, Pogum, Ptujskih 5, Podgrajski fantje, Mirko s prijatelji, Cvet, ansambel Primoža Založnika, ansambel Storžič in Šibrovniki. Za humor je poskrbel Marjan Roblek - Matevž, program pa je povezovala Darja Vrhovnik. Organizatorja prireditve sta bila Kulturno društvo Pameče Troblje in glasbeni studio Melopoje. Posnetek Stanko Hovnik Postavkova dekleta iz Podgorja pri Slovenj Gradcu prepevajo že vse od otroških let, petje ljudskih pesmi pa sega pri njih nekaj rodov nazaj. Koncert z Ljudskimi pevci in godci pa so Postavkova dekleta pripravila v Podgorju, kamor so v goste povabili Ansambel Modrijani, Pevke z Brinjeve gore pri Zrečah, Hrastelovo Betko s prijatelji in Fante iz Graške gore. Koncert je vodila Darja Vrhovnik. Turistično društvo Slovenj Gradec je podelilo priznanja in plakete za najlepše urejeno okolje za leto 2002. Predsednik društva Ivan Bošnik se je me drugim zahvalil za prizadevanja, da je naša dežela lepo urejena in čista, predsednica komisije Marija Rotovnik pa je dejala, da ugotavljamo vedno večjo prisotnost občutka za mero, lepoto in skladnost v našem okolju. Čestitkam prejem- nikom priznanj in plaket seje pridružil tudi gospod Planinšek, lastnik podjetja Omorika z Mute, ki je ob tej priložnosti v sliki predstavil svetovno razstavo cvetja Florida 2002 na Nizozemskem. Točno po sto in dveh letih, tako smo pač izbrskali iz najstarejših zapisov, so zamenjali polovico kostanjevih dreves v tistem znanem mučkem drevoredu. Zasadili so mlade, vendarle že nekaj let stara drevesa ozkolistnega javorja. Že čez desetletje bomo pozabili na stare orjake in uživali ob novih drevesih polovice mladega drevoreda. Čez stoletje pa bodo nemara tudi ta zapis šteli kot dokaz o rojstvu teh dreves. Posnetek Kristl Vaiti Daje Večerovo oranžno hiško nemogoče spregledati, so potrdili tudi številni mimoidoči Korošci, ki so lahko na Ravnah na Koroškem in v Slovenj Gradcu glasovali, kateri znani Slovenec je v iztekajočem se letu najbolje rekel bobu bob. Glasovanja nista skalila niti mraz in sneg, nasprotno, zvrhana vrečka pečenega boba, zavita v posebne merice iz časopisnega (Večerovega) papirja in kuhano vino sta šla obiskovalcev le še bolj v slast. Posnetek Boris Vugrinec m Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. 8388 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZDRAVJE JE ZDRAVJE ZAVAR SREČA UJEMO M I . Vaše zdravje in zdravje Vaših najbližjih je neprecenljivo bogastvo. Zato se trudimo, da vam pri ohranjanju zdravja stojimo ob strani. Našim zavarovancem, njihovim družinam, prijateljem in znancem, vsem našim poslovnim partnerjem, vsem Korošcem želimo veselo praznovanje ob zaključku leta 2002 in veliko sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja V DOVGrD iGtlJ 2003! Kolektiv ZZZS Območne enote Ravne na Koroškem anketa MLEČNA AFERA - KOT JARA KAČA Pojav antibiotika kloramfenikola v mleku buri duhove po vsej Sloveniji. Ta mlečna afera je stara že več kot mesec dni, razrasla pa se je do neslutnih razsežnosti zaradi netočnih podatkov, ki sta jih posredovala Ministrstvo Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Veterinarska uprava Republike Slovenije (Vurs). Nenazadnje tudi zaradi nepravilnosti pri jemanju vzorcev. Zaradi tega je bilo po vsej Sloveniji zaprtih več mlečnih prog, med njimi tudi na Koroškem, torej mlečna proga Sele • Dravograd • Vuzenica. Problem smo napihnili do skrajne meje in ga internacionalizirali. Uničili smo na tisoče litrov mleka, izvoz je upadel, doma se potreba ni zmanjšala, zdravniki, strokovnjaki za prehrano pa trdijo, da kloramfenikol v količinah, ki se v mleku pojavlja, ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi. Potrošniki tega važnega živila v prehrani se vendarle sprašujejo, zakaj strokovnjaki problemu tako dolgo ne pridejo do dna in ne odkrijejo dejanskih krivcev za nastalo škodo, ki je dosegla že težke milijone. Ko to pišemo, o krivcih za kloramfenikol v mleku še ni znanega ničesar, slovenska mlečna afera se vleče kotjara kača, posamezne informacije prihajajo po kapljicah, rejci in mlekarji pa ostajajo v negotovosti. O mlečni aferi pa smo skušali dobiti tudi mnenja naših naključno izbranih anketirancev. VERONIKA KOTNIK(l), gospodinja, Mislinjska Dobrava: “Ne vem, kaj naj rečem o tej mlečni aferi. Do danes še ni nič znanega, kako je antibiotik prišel v mleko in skoraj bi dala roko v ogenj, da ga kmetje niso dodajali, če pa so ga le, naj za to nosijo odgovornost. S to afero pa nisem izgubila zaupanja v slovensko mleko, vsa leta kupujemo alpsko mleko ljubljanskih mlekarn in tega bomo kupovali tudi v prihodnje." PAVEL VIV0D(2), kmet, Kozjak: “Kot kmeta me je mlečna afera izredno prizadela, ker sem preko dvajset let oddajal mleko in nikoli pri rednih pregledih mleka ni prišlo do kakršnihkoli oporečnosti. Z ženo sva na kmetiji zaradi starosti in onemoglosti morala prenehati s prirejo mleka, zato sem še tembolj začuden, daje po norih kravah zdaj prišla še ta mlečna afera. Tu nekaj ni v redu.” VIKICA ZDOVC(3), gospodinja, Šmartno pri Slovenj Gradcu: “Zelo me čudi, da smo za slovensko mlečno afero zvedeli tako pozno in jo tako napihnili. Čeprav mleko in mlečne izdelke kupujem, s to afero nisem dobila odpora. Še naprej bom, tako kot doslej, kupovala mleko. Če pa o spornem mleku že toliko govorijo, je skrajni čas, da krivce odkrijejo in jih kaznujejo.” FRANC LENASI(4), kmet, Spodnji Razbor: “Na kmetiji se že okoli 30 let ukvarjamo s prirejo mleka in to je tudi glavni dohodek na naši strmi kmetiji pod Uršljo goro. Vseskozi smo proizvajali zdravo in kvalitetno mleko. Zdaj pa, ko je v Sloveniji mleka vse preveč, je prišlo do te “bele” afere, ki še vedno ni razjasnjena in še dolgo ne bo. Nam, rejcem in mlekarjem, so naredili veliko krivico in nepopravljivo škodo.” JANJA VRHOVŠEK(5), delavka, Završe nad Mislinjo: “Srce me boli ob spoznanju, da so kmetje morali ob tej aferi izliti v gnojnico toliko mleka. Ne vem, kdo jim bo ta izpad plačal in povrnil škodo. Potrošniki, ki dnevno kupujemo mleko, zaupamo slovenskemu mleku in mu bomo zaupali še naprej. Neodvisna komisija, ki je bila imenovana od strani kmetijskega ministra, pa je dolžna čimprej raziskati afero, da bomo končno zvedeli za krivce.” VIKTOR BRODNER(6) kmet Završe nad Mislinjo: “Ob tej aferi mislim, da so mogoče pa le kmetje dodajali za boljšo kvaliteto mleka antibiotik. To se naj odkrije in krivcem početje tudi dokaže. Takšna afera vnaša strah med potrošnike, med rejce pa negotovost, saj ne vedo, kaj jih čaka. Če imamo v Sloveniji vse preveč mleka, ga je treba zmanjšati na drug način.” CVETKA VOCOVNIK(7), namestni ca poslovodje, Turiška va:. “V času, ko je v Sloveniji prišlo do te afere, se v naši prodajalni ni čutilo, da bi potrošniki manj kupovali mleko in mlečne izdelke. Te smo prodajali v istem obsegu kot pred mlečno afero. V neposredni bližini je tudi zbiralnica mleka in po rednih odvzetih vzorcih ni bilo nikoli pozitivnih rezultatov, kar je dokaz, da so rejci oddajali zdravo mleko. FRANC JURAČ koroške (eterne Koroška c. 2, DRAVOGRAD 2370 telefon: 02 87 21 000, fax: 02 87 84 637 info@koroske-pekarne.si Drage občanke in občani Dravograda! Dovolite mi, da se Vam zahvalim za zaupanje, ki ste ga meni in mojim sodelavcem naklonili za naslednja štiri leta, v katerih bomo storili vse za uspešen razvoj občine in za blagostanje naših ljudi. V novo leto pojdimo s smelimi načrti in z vedrimi mislimi, ustvarjalno in srečno. Vsem našim občankam in občanom, vsem Korošcem želim mirne božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno leto 2003! 3 g Županja | Marijana Cigala a (6 o Novost v ponudbi Zavarovalnice Triglav Življenjsko zavarovanje in hkrati kakovostna naložba Danilo Pudgar JKÈk. Življenjska zavarovanja so eden izmed najbolj poznanih in razširjenih zavarovalniških produktov. Posameznik lahko izbira med različnimi zavarovanji in jih prilagodi svojim potrebam ter tako sebi in svojim bližnjim zagotovi ustrezno finančno in socialno varnost. Zavarovalnica Triglav svojim zavarovancem ponuja novo življenjsko zavarovanje, ki hkrati pomeni kakovostno naložbo denarja. razdelila premijo med posamezne sklade. Odloči se, koliko sredstev bo namenila za naložbe v bolj tvegan sklad, ki običajno pomeni tudi višje donose, in koliko v tistega, pri katerem so donosi nekoliko nižji, je pa zato tveganje manjše. Pri mešanem življenjskem zavarovanju zavarovana oseba na naložbeno politiko nima nobenega vpliva, ne prevzema pa tudi nobenega naložbenega tveganja. Deležna je zajamčene donosnosti, glede na uspešnost naložbene politike zavarovalnice, pa tudi letnih pripisov dobička. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju, kjer zavarovana oseba soustvarja naložbeno politiko, se seveda ustvarjeni dobički sproti in v celoti pripisujejo le tej.” Med katerimi skladi se lahko odločajo vaši zavarovanci in kakšne so razlike med njimi? Naložbeno življenjsko zavarovanje razširja ponudbo življenjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav predvsem v tem, da omogoča zavarovancem aktivnejši pristop k zavarovanju. S sklenitvijo takega zavarovanja je posameznik ne le življenjsko zavarovan, temveč posredno vstopi tudi na trg vrednostnih papirjev. Pri relativno nizkih mesečnih vložkih, s katerimi si sicer ne bi mogel privoščiti nakupa delnic, kaj šele zadostne razpršenosti naložb, se namreč zavarovančeva sredstva nalagajo v posamezne investicijske sklade. Direktor Zavarovalnice Triglav, Območne Enote Slovenj Gradec, g. Danilo Pudgar nam je podrobneje razložil pomen Naložbenega življenjskega zavarovanja. V čem je bistvena razlika med naložbenim in klasičnim življenjskim zavarovanjem? "Bistvena razlika je v stopnji sodelovanja zavarovanca pri naložbeni politiki lastnega premoženja. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju zavarovana oseba sama odloča, v kateri sklad bo naložila sredstva ter kako bo “Trenutno lahko ob sklenitvi Naložbenega življenjskega zavarovanja Zavarovalnice Triglav izbirate med dvema skladoma: investicijskim skladom Triglav Steber I in vzajemnim skladom Triglav Renta. Sklada se zaradi različne strukture naložb razlikujeta po stopnji tveganja in donosnosti. Kasneje bodo lahko zavarovanci svoja sredstva naložili tudi v vsaj en mednarodni sklad. Triglav Steber I spada glede na čisto vrednost sredstev sklada, kije 30.junija 2002 znašala 42 milijard tolarjev, med največje privatizacijske investicijske družbe v Sloveniji. Tako kot ostale investicijske družbe je tudi Triglav Steber I izrazito delniški sklad, saj je 90 odstotkov vseh naložb v delnicah. Tudi glede na tržno in knjigovodsko vrednost delnice zavzema Triglav Steber I v primerjavi z ostalimi privatizacijskimi družbami vodilno mesto. Naše vodilo pri investiranju je nalagati sredstva v delnice podjetij, ki so kapitalsko močne in za katere v prihodnosti pričakujemo stabilno rast (npr. Lek, Krka, Sava, Pivovarna Laško, Mercator, Telekom, Ljubljanska banka). Tveganje zmanjšujemo z razpršenostjo naložb v večje število delnic. V začetku junija letos smo imeli naložbe v 76 podjetjih. Preudarno in strokovno poslovanje, katerega cilj je zagotavljati dolgoročne donose ob manjšem tveganju, je vodilo našega delovanja. To nam priznava tudi trg, saj cena delnice Investicijske Družbe Triglav Steber I v zadnjem obdobju neprestano narašča. Vzajemni sklad Triglav Renta je najboljši način dolgoročnega varčevanja in oplemenitenja kapitala, saj ga upravljamo po načelu varnosti naložb. Še posebej je primeren za tiste, ki se zavedajo pomena dolgoročnega varčevanja, nimajo pa dostopa do potrebnih informacij in znanj za samostojne naložbe v vrednostne papirje in razpršitev tveganja. Za razliko od investicijskega sklada Triglav Steber I je Triglav Renta manj tvegan, ker ni izrazito delniški. Naložba v vzajemni sklad Triglav Renta je zato primerna za vlagatelje, ki jim stabilnost in varnost naložbe pomenita več kot nadpovprečni donos. Struktura naložb sklada je uravnotežena. To pomeni, da je razmerje med delnicami, ki so po naravi bolj tvegane, in obveznicami ter drugimi vrednostnimi papirji, ki prinašajo fiksno donos in so manj tvegani, usklajeno. Tako razmerje zagotavlja stabilnost tudi v obdobjih, ko cene delnic padajo. Vzajemni sklad Triglav Renta je najboljša kombinacija med dobrim donosom vašega denarja in njegovo varnostjo ter tudi preudarna odločitev dolgoročnega varčevanja. Vlagatelji lahko ob relativni varnosti naložb, ki jo zagotavlja njihova ustrezna struktura in razpršenost, pričakujejo donose, ki so višji od donosov vezanih bančnih vlog in obveznic.” In kakšen bi bil vaš nasvet našim bralcem? "Prihodnost je samo ena. Naj bo to obdobje, ki se ga boste veselili in vanj zrli s pričakovanjem, da najboljše šele pride. V Zavarovalnici Triglav, območni enoti Slovenj Gradec, želimo svojim vlagateljem zagotoviti čim večjo donosnost in varnost njihovih naložb in s tem lepši jutri.” (tl) ^ triglav Cenjenim strankam ter vsem Korošicam in Korošcem želimo varno, predvsem pa srečno in zadovoljno ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. NOVO LETO 2003! KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST Kolektiv ZAVAROVALNICE TRIGLAV, Območne enote Slovenj Gradec Lesna TIP Otiški Vrh je pripravila dan odprtih vrat Prebivalci Šentjanža in občani nekaterih drugih koroških občin so si lahko ogledali proizvodnjo v Lesni, Tovarni ivernih plošč (TIP) Otiški vrh, ki je pripravila dan odprtih vrat. Direktor Danilo Rane je predstavil tudi ekološke investicije, ki so se jih v zadnjih desetih letih lotili v sklopu tehnološkega razvoja tovarne in modernizacije proizvodnje. "Vse večja skrb za okolje nas je vzpodbudila k razvijanju izdelkov in posodobitvam, ki nimajo neugodnih vplivov na okolje,” je rekel Danilo Rane in pojasnil, da so v zadnjih desetih letih v ekološko in tehnološko posodobitev vložili okoli 14 milijonov evrov. Zadnja večja naložba v tovarni je bil zagon novega sušilnika v začetku letošnjega leta in mokrega elektrofiltra, ki so ga poskusno zagnali v drugi polovici novembra. Z zadnjimi naložbami so v največji koroški lesnopredelovalni tovarni in prvi ekološko posodobljeni tovrstni tovarni v Sloveniji povečali kvaliteto in kapaciteto proizvodnje ter na minimum znižali emisije lesnega prahu. Prebivalci v bližini tovarne, ki so v preteklosti že večkrat opozarjali na onesnaženje okolja, naj bi po mnenju uprave TIP ugodne učinke nove pridobitve že kmalu zaznali. “Zaenkrat je odziv pozitiven, saj je dim drugačne barve, kot je bil doslej. Alije filter dejansko v redu, pa bo pokazal čas,” je včeraj rekel eden izmed krajanov. -dj Nacionalna garda Kolorada na Koroškem V prvi polovici novembra so v okviru projekta Vojska-vojski / programa za Slovenijo, obiskali Koroško predstavniki nacionalne garde Kolorada, pod vodstvom majorja Michaela Mckinneya. Na Ravnah na Koroškem so v organizaciji Združenja slovenskih častnikov, ob pomoči General štaba SV in Centra vojaških šol članom Območnega združenja slovenskih častnikov Mežiške doline, županom in strokovnim sodelavcem predstavili oborožene sile ZDA in Nacionalne garde, s poudarkom na uporabi poljske artilerije in potiterorističnih nalog. Pred tem so bili gostje sprejeti pri županih Raven, Prevalj in Mežice, ogledali so si železarsko družbo Sistemska tehnika Ravne in izdelek oklepno vozila Valuk, spoznavali zgodovinsko in kulturno dediščino: muzej Prežihovina, muzej in podzemlje Rudnika Mežica, spominski park zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi na Poljani in prizorišče vojne za Slovenije na Holmcu ter sakralni objekt, Marijino cerkev na Prevaljah. S.Š. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Ravne na Koroškem obvešča vse zavarovance in upokojence, da smo se preselili v nove poslovne prostore na Gačnikovi poti 4 (pri občini Ravne na Koroškem) na Ravnah na Koroškem. Hkrati voščimo vsem našim zavarovancem in upokojencem vesele praznike in srečno novo leto 2003 ! ZPIZ Slovenije, Območna enota Ravne na Koroškem naši kraji Humanost ne pozna meja Mojca Sušeč, simpatična osnovnošolka iz Slovenj Gradca, je pravzaprav povsem podobna svojim vrstnikom. Včasih je razigrana in nemirna, včasih je tiha in otožna, včasih je trmasta, včasih je popustljiva ... kakor kdaj, kakor s kom, kakor kje. Le v eni stvari se Mojca bistveno razlikuje od svojih prijateljev. Zaradi bolezni - mišične atrofije - je povsem odvisna od električnega invalidskega vozička. Brez tega tehničnega pripomočka se ne bi mogla gibati. Zgodba o nakupu vozička je kar zanimiva. Na pobudo šolskih sester iz Rima, ki so izvedele za dekličine težave, je finančna sredstva za nakup vozička prispeval - nihče drug kot: Nogometni klub Lazio iz Rima. Mojca je voziček dobila lani. Že v prvem letu uporabe ji je Zavarovalnica Maribor d.d. podarila zavarovalno polico za zavarovanje vozička. Po preteku prvega zavarovalnega leta srn zavarovanje obnovili in Mojci podarili novo zavarovalno polico za naslednje zavarovalno leto. PRIJATELJSKO NAVEZOVANJE CEZ MEJO v Osnovna šola s prilagojenim programom Muta in Izobraževalni center Štajerske za prizadeto mladino v Gradcu stkala prijateljske vezi. Ob vse večji brezposelnosti, ki trka na prenekatera vrata slovenskih domov, gotovo nadvse trpijo tisti, ki so potisnjeni ob rob našega zavedanja. Kljub temu, da nenehno govorimo o drugačnosti - je ta vedno bolj odrinjena v podzavest našega uma in še temnejše globine srca. Res je, integracija na pedagoških ravneh trka tudi na našo vest, a tisti, ki so zaključili šolanje na šolah s prilagojenim programom, ali pa oni, ki te šole nimajo, v poplavi stečajev in pomanjkanja dela težko najdejo mesto na srednjih poklicnih šolah, še težje pa najdejo delo za življenje. In kar je še huje, če nimajo staršev, ki bi spremljali njihovo življenjsko pot po osemnajstem letu starosti, nimajo nikogar, ki bi spremljal in vzpodbujal njihove želje in hotenja. Razen takrat, ko se jim zalomi in se znajdejo bodisi na policijski postaji ali na centrih za socialno delo. Ko postanejo problem in so kot problem obravnavani... Morda so hotenja naše družbe res drugačna, a resničnost še zdaleč ni tako svetla, kot bi želeli. Z vstopanjem v Evropo bo tudi to življenjsko raven pretreslo ogromno sprememb - upajmo, da v dobro vsem, ki jim je življenje ponagajalo in jim ponudilo drugačno vlogo in jih za marsikaj prikrajšalo. V sosednji Avstriji, kamor so se na obisk v sklopu študijskih skupin Organizacij vzgoje in izobraževanja (OVI) območne enote Celje za Celjsko - Koroško regijo odpravili strokovni delavci s sodelavci (defektologi, specialni pedagogi, vzgojitelji, pomočniki), je že vrsto let drugače. "Odločili smo se za obisk Deželnega izobraževalnega centra Štajerske v Gradcu z imenom Od A do Z (A bis Z). Naša študijska skupina, ki deluje v sklopu Zavoda republike Slovenije za šolstvo, je namenjena dodatnemu izobraževanju in izpopolnjevanju strokovnih delavcev ter izmenjavi izkušenj iz prakse za vse, ki delamo na predmetnem področju dela za osebe z zmerno, težje in težko motnjo v duševnem razvoju. Obiskali smo Deželni center v Gradcu, kjer se izobražujejo in se učijo poklica tisti, ki jim utečene poti iskanja znanj ne gredo najbolje od rok," pove vodja študijske skupine, Hesma Sitar, specialna pedagoginja na OŠPP Muta. “V našem centru so mladi iz dežele Štajerske, ki so prej končali devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Pri nas ni mladostnikov s težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju, temveč so tu tisti, ki teže najdejo pot do zaposlitve in zaposlitev samo,” pove direktorica doma Karin Hackler, diplomirana socialna delavka. V Avstriji osnovnošolsko izobraževanje poteka malce drugače kot pri nas, saj imajo popolno integracijo in tako ne poznajo osnovnih šol s prilagojenimi programi, ker tudi starši ne žele, da se njihovi tako ali drugače drugačni otroci ločijo od vrstnikov. Imajo pa kasneje težave bodisi se izšolati za poklic ali najti delo. In ravno v premagovanju teh težav pomagajo centri, ki pa jih ne plačujejo starši sami - ampak te stroške nosi skupnost, v kateri otroci žive (občina). Cena izobraževanja je od 2100 do 3000 evrov, predpogoj, da so sprejeti v center, so potrdila o stopnji prizadetosti, ki jih starši predložijo okrožnemu poglavarstvu ali magistratu v Gradcu. "Mi smo tu za moško in žensko mladino med petnajstim in dvajsetim letom, ki na osnovi prizadetosti ta čas niso sposobni pridobiti si poklicnih znanj ali pa si ne morejo najti dela in so brezposelni. Naš cilj je, da si pridobijo najboljše možne poklicne kvalifikacije in posredovanje mladih na trgu dela. Z vsakim mladostnikom izdelamo osebni karierni načrt za njegovo poklicno pot. Za izdelavo načrta nam služi obstoječ poklicni načrt, ki ga starši skupaj z mladostnikom oddajo ob prošnji, prisluhnemo mladostnikovim željam, če pa teh ni, se osredotočimo na osemtedensko poklicno orientacijo, ki jo fant ali dekle opravita v naši hiši, s pomočjo katere se ugotovi, ali je mladostnik za pri nas ponujene izobraževalne programe primeren. Če je, gre v uk, kot je to običajno v gospodarstvu. Če učečemu manjka discipline, vzdržljivosti (izobrazba poteka ves dan) pred začetkom šolanja uvedemo delovni trening, ki lahko traja tudi leto dni. Ob praktičnih izobraževanjih skrbimo za individualni pospeševalni program, če je potrebno, nudimo psihološko - terapevtska svetovanja in tako omogočamo najboljšo možno predpripravo za vstop na trg dela. Ko pride mladostnik v našo hišo, ga najprej damo v skupino, kjer spoznavamo njegove ročne spretnosti in opazujemo njegovo obnašanje. Od tu - približno po štirinajstih dneh ali več- gredo v vstopno skupino. Glede na želje in zanimanja torej gredo v delavnice. Ker veliko mladih potrebuje psihološko obravnavo in ker na sploh tu žive mladi, ki jim običajno okolje ni ustrezalo, dela v naši hiši skupina strokovnjakov, kije vedno na razpolago. Skupino sestavljajo psiholog, socialni pedagog, poklicni terapevt, socialni delavec in mojstri. Učijo socialni pedagogi. Najmanj v treh letih, lahko tudi dlje, se učenci izučijo poklica. Odločijo se, skupaj z našimi strokovnjaki, za gospodinjske pomočnike, vrtnarstvo, za hotelirske strežnike, za natakarje in kuharje, za priučitev v domači obrti, za lakirce in pleskarje, ključavničarje in mizarje. Pouk poteka ves dan, saj se skupaj z mentorjem ali učiteljem vsak dan sproti pogovarjamo s posameznikom o nastalih težavah, o problemih, kijih mladostnik uvidi. Poskrbljeno je tudi za njegov prosti čas, predvsem se veliko ukvarjajo s športom. Na razpolago imajo veliko igrišč, tudi pokrit bazen. Ko fant ali dekle končata šolanje- če imata seveda tak uspeh, se lahko naprej izobražujeta v poklicnih šolah v Gradcu - dejstvo je namreč, da z izobraževanjem pri nas postanejo priučeni delavci. To je torej pre-duk za šolanje vnaprej. Če se ne nameravajo izobraževati, jim mi pomagamo vstopiti na trg dela in jim najdemo delo pri zasebnikih. Ti jih radi zaposlijo, ker so učenci, ki zapuste našo šolo natančni in pridni delavci, pa tudi podporo iz državne blagajne dobe ob njihovi zaposlitvi,” pove Karin Hackler. “Veliko mladostnikov," po mnenju gospe Hackler “ne bi bilo v naši hiši, če bi živeli v drugačnem socialnem okolju, kot živijo. Če bi odraščali v drugačnih družinah, ne bi bili tu. Mnogi pa ne vzdržijo režima, ki vlada pri nas. Ukloniti se morajo natančnosti, doslednosti in poslušnosti.Ob koncu meseca prav vsi dobe plačo, ki znaša petinšestdeset evrov. Prostora imamo za 120 otrok, za šestdeset jih je prostoru v internatu. Sedaj se jih šola od devetdeset do petindevetdeset,” zaključuje gospa Hackler. “Nisem prvič v Deželnem izobraževalnem centru v Gradcu, saj so nas oni pred letom prvič povabili na druženje za kar nekaj dni: mladi, ki se šolajo na Osnovnih šolah s prilagojenim programom so v Avstriji doživeli neverjetno prijaznost. Ker vodim študijsko skupino za zaposlene v stopnjah OVI sem si rekla, čemu bi letos tudi mi ne šli na obisk v Avstrijo, saj smo doslej svoje poklicne izkušnje in znanja izmenjavali samo po Sloveniji. Dvakrat smo se v tem letu sestali doma: enkrat smo se seznanili z aromaterapijo pri delu z osebami z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju, drugič smo govorili o motivaciji v vzgoji in izobraževanju naših otrok, tretje srečanje sem namenila za obisk centra A bis Z. Gospa Hackler je bila mojega predloga vesela, prav tako se jè strinjala gospa Marija Cerar, svetovalka za študijske skupine Zavoda za šolstvo, ki je z zanimanjem sodelovala na srečanju v Avstriji. Tako kot nam, ki delamo po šolah, bo tudi njej to srečanje v pomoč pri delu. Hkrati sta se vodja naše šole gospa Marija Tandler, ki je bila z nami v Avstriji in gospa Hackler dogovorili za prijateljsko sodelovanje med šolama. Tako bo že prihodnje leto srečanje na Muti. Veselimo se že obiska prijateljev iz Avstrije,” dodaja Hesma Sitar, vodja študijske skupine in organizatorka srečanja. Tončka Repnik-Vrhnjak KOROŠICA Občankam in občanom Črne na Koroškem, Mežiške doline in cele Koroške ŽELIM VELIKO USPEHOV V PRIHAJAJOČEM LETU 2003! Zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje, vsem skupaj pa naj zaželim tudi zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu. Preživimo ga složno in v korist vseh naših občanov! Župan Občine Črna na Koroškem Janez Švab Republika Slovenija Upravna enota Ravne na Koroškem Državljanom in državljankam, našim cenjenim strankam, želimo, da bi bilo leto 2003 polno sreče, topline in prijaznih misli. Stopajmo v korak, da bo naša pot, tako v privatnem kot na poslovnem področju, v prihajajočem letu bogatejša. Načelnica s sodelavci Muta: DOMOVANJE ZA KNJIGE V tem predelu deželice ob meji je bila pot knjige vedno trnova. Šele leta 1920 je bila ustanovljena prva slovenska šolska knjižnica na Muti in leta 1930 prva javna knjižnica CMD na Jerneju. Čudna je bila pot te knjižnice. Končala je skrita pred uničenjem v drugi vojni v neki apneni jami. Zanimivo, zapisano najdemo, da mora učiteljstvo sleherno knjigo najprej prebrati in če ni pohujšljiva, je lahko poda na izposojo. Strah pred knjigo je bil star že nekaj stoletij, od reformacije, pa je vendar še bil prisoten. Knjige iz šolske knjižnice na Pernicah so v glavnem v času druge vojne končale v pečeh za ogrevanje sob. Takoj po vojni smo zopet zbirali in darovali knjige, kar dvakrat je bila opravljena podobna akcija. Knjižnica tako zbranih knjig je bila v Bistriškem jarku. V tisti leseni baraki, še morda kdo pomni? Pa tudi takrat so knjige vse strožje cenzurirali. Tudi knjiga je lahko socializmu nevarna, so rekli. Mnoge so šle v bunkerje in kam naprej? Za roman zgodb in prigod... Najdlje je bila javna knjižnica na Spodnji Muti, svojčas skupaj z Indok centrom. Tam bo vsaj za potrebe otrok Spodnje Mute tudi še ostala. Ko smo zapisali leto 2002, se je občinski svet odločil za nakup in ureditev prve sodobno urejene in vodene knjižnice v kraju. Tako kot v spodbujanje nastajanja ter urejanje osrednje knjižnice Radlje se je v to akcijo vključil direktor knjižnice Radlje Ervin Kokošinek, ki je ob otvoritvi med drugim obljubil tudi vse druge oblike kulturne in izobraževalne funkcije knjižnice, ki jih bo lahko opravila v kraju. Tako smo v knjižnici že doživeli prvo knjižno čajanko z Arturjem Šternom. Čeprav je v kraju še šolska knjižnica, pred devetdesetimi leti je bila Učiteljska knjižnica, pa so v novo urejeno knjižnico zgrinjajo mnogi šolski in celo predšolski otroci. Bralna kultura v kraju je namreč na zavidljivi ravni. Sicer pa knjižnica nekako v samem centru kraja deluje kot pušeljc v gumbnici kulture Mute in okolice, ki pa je poznana tudi po tem, da goji raznoliko in bogato kulturno dejavnost. k. vaiti Pestra in raznolika jesen življenja Dom starejših na Fari na Prevaljah praznuje prvo obletnico delovanja V Domu starejših na Fari na Prevaljah je minilo leto, kar je dom odprl svoja vrata. Trenutno jesen življenja v njem preživlja 175 starostnikov iz koroških občin, Ljubljane in drugih slovenskih krajev. Zanje skrbi 70 zaposlenih in številni zunanji sodelavci, ki se z obiski, pripravo različnih proslav in nastopov vključujejo v dogajanje v domu. Vršilec dolžnosti direktorja Ivan Peneč je povedal, da stanovalci nastopajočim na tovrstnih prireditvah vedno zbrano prisluhnejo, ker jim popestrijo vsakdanjik. Pa tudi sicer so zelo vsestranski, saj so letos izdali svoje prvo glasilo, sodelujejo pri delovni terapiji, slikajo, berejo, recitirajo... Več kot polovica stanovalcev Doma starejših prihaja iz Mežiške, Dravske in Mislinjske doline, 20 jih je iz Ljubljane in okolice ter prav tako okoli 20 iz drugih slovenskih krajev. “Za sprejem starostnikov od drugod smo se odločili zato, ker ima Koroška več domskih zmogljivosti, kot je potencialnih kandidatov,” je povedal v.d. direktorja Ivan Peneč in dodal, da so kapacitete okoli 92 odstotno zasedene. V domu razpolagajo z 40 enoposteljnimi, 56 dvoposteljnimi, 2 troposteljnima in 8 štiriposteljnimi sobami. "Največje povpraševanje je po enoposteljnih sobah, kjer imamo oblikovano neke vrste čakalno listo. Če bi imeli na razpolago več enoposteljnih sob, bi bile naše zmogljivosti 100 odstotno zasedene, zato bomo ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poslali predlog za prekvalifikacijo dvoposteljnih sob v enoposteljne,” je pojasnil Ivan Peneč. Dom izvaja tudi bogato kulturnozabavno dejavnost: pevskoglasbene prireditve, praznovanja, izobraževalna dejavnost, nastopi zunanjih gostov. Do zdaj se je zvrstilo čez 50. kulturnih prireditev, postopoma pa se stanovalci vključujejo tudi v likovno dejavnost, delovno terapijo, telovadbo, pevski zbor, skupine za samopomoč. Zelo veseli so vrteških otrok in osnovnošolcev, ki jim s pesmijo in glasbo večkrat popestrijo vsakdanjih, in seveda prostovoljcev, predstavnikov različnih društev. Poleg storitev institucionalnega varstva name- ravajo dejavnost širiti tudi na storitve dnevnega varstva starejšim osebam bodo ponudili možnost, da v domu preživijo določen čas dneva, storitve začasne kratkotrajne nastanitve, storitve menze za zunanje uporabnike, česar se nekateri že poslužujejo, pranje, likanje, frizerske storitve in storitve pedikure za zunanje uporabnike. Če se bo po občinah pokazala potreba, pa bodo ponudili tudi nego na domu. -dj naši kraji Mlada modna oblikovalka Vesna Vitrih z Mute presenetila! DAR ČUTA ESTETIKE Idejo za modno kreacijo oblikuje v celotni človeški podobi, kamor uvrščamo ustrezno obutev, pričesko, make-up in ostale modne dodatke, ki se v kombinaciji z obleko in telesom zlijejo v eno. Znana mi je iz njenih osnovno šolskih časov, ko je kot skromno dekle znanje in umetniško vizijo predstavila na svoji prvi samostojni likovno-modno-oblikovalski razstavi na Muti. Takrat so se mi vtisnile v spomin njene barve s slik in prečudovite kreacije oblek, ki bi jih z veseljem oblekla manekenka, maturantka ali nevesta. Nato se je iz Mute podala v Ljubljano, da svoje znanje izpopolni na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, na oddelku za modno oblikovanje. Vesna Vitrih, živahna mladenka s talentom risanja in oblikovanja je svoje spretnosti dokazala tudi kot oblikovalka modnega nakita: V Ljubljani je bila ena najboljših dijakinj. Sanjala je o karieri, ki bi jo nadaljevala na šolah za modno oblikovanje v tujini. Denarne zmožnosti ji tega niso dovoljevale. Tako je svoje veselje in talent, ki jo spremljata že iz otroških let, začela izpopolnjevati na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Vpisala se je na oddelek likovne pedagogike in sedaj je v četrtem letniku. Ob študiju se še vedno ukvarja s kreiranjem oblačil in ustvarjanju novega. To je težka in dolga pot po kateri seje podala, da nekoč morebiti najde mesto zase v svetu mode. KO SE OBLEKA IN KARAKTER ČLOVEŠKE SILHUETE ZLIJETA V ENO Zamisli za kreacije v Vesni kar vro. Ker sama izpelje vso pot, od načrta do končnega izdelka, časovno ne zmore ustvariti toliko, kolikor se v njej poraja idej. "Kot bistvo ustvarjalnega kreiranja je ideja-inovativna zamisel, a večino časa mi vzame njena realizacija, izvedba izdelka. Menim pa, da se zgodba končnega izdelka, vizualno utelešene zamisli, konča šele, ko je ta pravilno nošen in ustrezno predstavljen javnosti, kjer se morata oblačilo in karakter človeške silhuete zliti v eno, da je zgodba pristna in lahko zadiha.” Kako dolgo je v tebi zorela zamisel o reviji, ki si jo pred nedavnim imela v Radljah ob Dravi, v hotelu Kozjak? ‘Ta o samostojni reviji kar dolgo, ker sem se zavedala, da je to odgovoren cilj zame. Če želim, da celoten projekt do vsake podrobnosti zraste izpod mojih rok, se je potrebno dokaj ojunačiti in odločiti, da me nobena sitnost ali breme ne ustavi. Težko se je uspešno predstaviti in prodreti iz domačega okolja v javnost, če ta ni eden izmed središčnih mest Slovenije, kar je dodaten izziv. Čeprav upam, da bo prišlo do ponovitve revije tudi v kakšnem drugem kraju. Natančno kako dolgo so nastajale obleke za projekt ne vem, saj sem zadnje leto šivala samo ob koncu tedna, ko sem se vračala iz študija in tudi med počitnicami. Kreiranje in šivanje je nadomestilo tudi prosti čas, zabavo in dopust. Vendar sem bila srečna, ker sem počela to, kar me osrečuje. Poleg piste in njene scene, ki sem jo pripravila, ste si lahko na reviji kot moje delo ogledovali celotno podobo dekler v vlogi manekenk, to vključuje izdelavo modnih dodatkov, make-up, pričesk in koreografije.” Tvojo predstavitev oblek si poimenovala zgodba. “Da, zgodbo v kateri je nastopilo 38 izdelkov sem ločila v štiri poglavja. V prvem prevladujeta sproščenost in igrivost, drugo sestavljata grobost in trdnost, kjer sem vključila materiale, ki v vsakdanjem življenju služijo drugim namenom. V tretjem poglavju zaigra mističnost, ki preide v eleganco in drznost, ki prevladuje v četrtem delu revije. Ne bi razpravljala o namembnosti in uporabnosti izdelkov. Želim, da vsak zase najde pomen in smoter v izdelkih, kajti najlepše pri umetnosti je, da nam ničesar ne vsiljuje, ker je lepota modnega oblikovanja sodobna umetnost." Vesna oblikuje in hkrati izdela obleke za različne priložnosti tudi po naročilu, njena kreacija kaže, da ji je pomembno tudi ali so ter kakšni so in kako izbrani so vsi dodatki k obleki. To so obutev, make-up in pričeska, kajti gre za celotno človeško podobo, ki mora dihati. Na ta način Vesna izraža sebe in svoje izdelke. Ko sem se navduševala nad prikazanimi oblekami v Radljah ob Dravi sem bila vesela in presenečena, kakor množica gledalcev, ki jih je Vesna očarala z neobičajnim modnim spektaklom. Tončka Repnik Vrhnjak NIKO R. KOLAR - GALERIST Vesel božič in srečno novo leto 2003! naši kraji SO (PRE) GOSTE GOSTILNE? Znana je furmanska viža: "Po štajerskih cestah pa furati je fajn, so goste gostilne, pa kelnarce so fajn...” Pa se je vse spremenilo v teh letih. No, znane gostilne na prometnih točkah so ostale, nekdanje kelnarce so se preimenovale v točajke ali natakarice, nekdanji furmani pa so postali vozniki motornih vozil, ki jim zaradi strogih cestno prometnih pravil ne priporočajo gostiln, dobre kapljice še manj, sicer jim “pojoča travica”, ki jo ponudijo prometni policisti, zaigra pozdravno koračnico pri sodniku za prekrške... Ko je nekdanji Guštanj postal Ravne, so bile tu le tri gostilne: “Pri Dalmatincu”, “Pri Lečniku” in restavracija “Pod Uršljo”, Bife “Pri Lipi” je iz nekdanje menze pod gradom postal obrat družbene prehrane. Na robu nastajajočega naselja Čečovje so zgradili Dom Železarjev, kjer se je odvijal kulturni in družabni utrip kraja. Z rastjo železarne in mesta Ravne se je večalo tudi število prebivalstva, ki je po težkem delu iskalo sprostitve, razvedrila in medsebojnega druženja. V tistih letih se je dobro zaslužilo in ob plačilnih dneh so bile prave gostije, tudi veselice ob državnih ali drugih praznikih in noben problem ni bil plačati za rundo nekaj litrov vina ali vrčkov piva. Pa seje začelo vse spreminjati. Litri vina so se zmanjšali do dveh popularnih deci ali pa vsaj en deci, veliki vrčki ali kreglni pa so se prelevili v manjše ali celo v italjančke imenovane. S prehodom družbenih gostinskih objektov v privatno lastnino pa se je tudi na Ravnah ponovno razmahnila gostinska dejavnost. Kdor je imel vsaj malo gostinske žilice ali izobrazbo za gostinca, pa še kaj kapitala, je lahko brž odprl lokal na prometni točki. Tako so se pričeli množiti razni kava bari z raznoraznimi igralnimi avtomati, saj so se vsi ti novopečeni barmani in novonastali gostinci nadejali hitrega zaslužka z mladimi ljudmi. Žalostno je tudi, da so novonastalim gostinskim lokalom nadeli moderna in tuja imena, kjer vabijo na raznovrstne Partyje in Drinke, Kapuchine in Pizze vseh vrst, kot tudi na razne Hamburgerje, Hot doge, Past foode in tako naprej. Če bi v takem lokalu na glas naročil ajdove ali koruzne žgance z zabeli, pa kislo mleko ali vsaj belo kavo, bi si mis- lili: ‘Temu se je utrgalo ali pa je padel z Marsa”. Čeprav so te jedi zagotovo bolj zdrave kot tisti Hamburgerji in Fastfoodi... Ni še dolgo tega, ko sem obstal ob lokalu z napisom PUB in sem ugledal ostarelo babico z doraščajočo vnukinjo, ki sta iskali zase primeren lokal, rekoč: ”Što notr pa že ne grema, ko je samo za puobe!” Pa sta jo jadrno pobrale po ulici naprej. In koliko imamo teh gostinskih lokalov na območju Raven, ki je razdeljeno na več zaselkov? Verjemite, če bi človek v vsakem lokalu vsaj nekaj malega spil, bi se pošteno primajal domov. Začnimo kar na začetku Raven: pri nekdanji kino dvorani posluje Mojca Bar, kamor radi zavijejo občani z Stronjske reke ali Strojne, ki prihajajo na Ravne po nakupih ali po opravkih in si tukaj privežejo dušo, izmenjajo novice ali pustijo za nekaterega kakšno sporočilo, skratka, ta lokal imajo za informacijski center. Pri marketu Spar poslujeta kar dva Kava bara. Malo dlje, pri avtopralnici pa je na žalost najstnikov zaradi smrti najemnika prenehal poslovati Bar As. Na oni strani reke Meže se že prične gneča lokalov: Prijatelj, Avtobusna postaja, Coma bar in Picerija Lipa. Na Trgu svobode je le v gostiščih Cvitko in Lečnik moč dobiti kaj za pod zob. A ob nedeljah in prazničnih popoldnevih ni moč kaj dobiti. Žalostno, čeprav se gremo turizem. Še osem je manjših lokalov, ki nekako životarijo je v trgu. Pred stopnicami nas pozdravlja še Pro bar. Na Čečovju je ob Diskoteki v kletnih prostorih nekdanjega Doma železarjev še slaščičarna Florida bar, priljubljeno shajališče mladih, kjer so ob bučni glasbi in zakajenem prostoru dajo duška. Malo stran že dolgo let posluje “Bife Apoteka”, kot ga imenujejo domači gostje, kjer se radi zbirajo ribiči, čebelarji, upokojeni železarji ter naključni gostje ali obiskovalci občinske poslovne enote. Od tod se lahko napotimo proti koncu Čečovja, kjer nas čaka Pariz bar, ki je odprt vse dneve v tednu. Napotimo se navzdol proti Suhi, kjer posluje obnovljen lokal, ki so ga z najemom bivšega nerentabilnega Kluba upokojencev preure-dili v sodoben lokal z raznovrstnimi malicami. Le da so cene malic in pijač višje - in zares, “Mama mia”, kakor se ta lokal tudi imenuje. Pa pojdimo na naselje Javornik, kjer ob vznožju Šanc v popoldanskih urah posluje manjši bar z imenom Šestnajstica. V samem naselju Javornik ob obnovljenem Marketu Era, ki je odprt vse dni od ranega jutra do pozne noči na petek ali svetek (hm, uboge trgovke), je okrepčevalnica Flek, kjer najdejo svoje mesto udeleženci raznih športnih iger na obnovljenem igrišču in kjer si poleg pijače lahko naročajo tudi priljubljeni pomfrit ali pa hamburgerje raznih vrst. Pri javorniških garažah poslujeta še dva lokala. V restavraciji Dama so pred časom čislali samo prominentne in okravatene goste. Kako je sedaj pod drugim lastnikom, ne vem. Ko sem hodil tam okoli, je bil lokal zaprt. Čisto po naključju pa sem ob spodnji vrsti garaž odkril še manjši lokal z imenom Ruda bar, ki je odprt le ob popoldanskih in večernih urah in ob koncu tedna tudi pozno v noč. Lokalček je bil prazen, razen dveh mladcev, ki sta si merila spretnosti v pikadu in me ni mikalo noter. Napotil sem se proti parku telesne kulture, kjer ob odbojkarskem in teniškem igrišču posluje Kraki bar. Pri zimskem bazenu pa najdemo še okrepčevalnico, kjer radi posedijo plavalci. V naselju Janeče in Dobja vas pa je spet vse na kupu. Najprej Picerija Cossa nostra in ob avto pralnici, pod učilnico AMD, še Garaža bar, Bistro Bosa Dama, pa bar lokalček ob Mercator centru ter slednjič Gostišče Delalut, kjer najdejo domačo idilo zaključene družbe ob raznovrstnih praznovanjih ter ob pestri izbiri jedi in pijač za vse okuse. Mnogim pa ni po volji, da so komu na očeh, in se raje z avtom zapeljejo po Stronjski Reki, kjer jih vabijo gostišča Mak, Brigita, vmes še en Bife pri trgovini Pan ter popularni Zadnji dinar, kjer še danes živi legenda, da pač dedci niso znali domov, dokler je kaj cengljalo ali šumelo po žepih. Potem pa so jo mahnili še na Strojno, kjer pri Oplazu tudi ni manjkalo tekočih in drugih dobrot. Če ste našteli skupaj vsaj trideset lokalov, imate prav. Karlo Krevh naši kraji Polepšali so jim puste jesenske dni V Domu starostnikov v Čmečah so razstavljali člani ljubljanskega društva likovnikov V Koroškem domu starostnikov v Čmečah pri Dravogradu je direktor Srečko Mlačnik odprl razstavo likovnih del 12 članov Društva likovnikov Ljubljana. Svoje slike so v avli doma na ogled postavili Aliča Javšnik in Helena Malgaj s Celja, Zdenka Vinšek iz Ilirske Bistrice, Vida Soklič z Bleda, Branko Gajšt iz Sestrža pri Majšperku, Marija Tanka Velencel, Meta Zajec, Erika Železnik in Zlatka Cerar iz Ljubljane, Jože Vogelnik iz Radovljice, Vinko Bogataj iz Lesc na Gorenjskem in Jana Strušnik s Turjaka. “Likovna umetnost je postala nepogrešljiv utrip domskega življenja. Kljub raznolikim razstavam se nam zdi prav ta nekaj posebnega. Zaradi raznolikosti, pa kljub temu podobnosti in tudi zato, ker ste glede na oddaljenost pokazali pripravljenost razstavljati prav pri nas. S tem kažete vaš odnos do načina dela in življenja v domu ter odnos do naših stanovalcev in starosti nasploh,” je povedala socialna delavka v domu Marjana Kamnik, ki že vrsto let skrbi, da stanovalcem nikoli ni dolgčas. Poleg številnih kulturnih dogodkov pripravlja s sodelavci tudi različna družabna srečanja in prireditve. V sklopu prireditev ob koncu leta pripravljajo še tradicionalno miklavževanje, božični koncert, silvestrovanje... Da starostnikom v domu ni dolgčas, poskrbijo tudi mentorji raznih krožkov in skupin, pa mladi glasbeniki in Otvoritve so se udeležili vsi razstavljajoči člani ljubljanskega likovnega društva in precej stanovalcev doma šolarji. Zlasti slednji s pesmijo in dobro voljo v njihovih pogledih prižigajo lučke sreče. -dj Prenovljeni prostori Zavarovalnice Triglav v Radljah ob Dravi ^ triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST Zavarovalnica Triglav, Območna enota Slovenj Gradec, je odprla prenovljene prostore predstavništva Radlje ob Dravi na Mariborski cesti 8 v Radljah. Prostori poslovalnice so popolnoma prenovljeni in opremljeni z novo pisarniško opremo. Dograjen je tudi prizidek, s čimer so prostori povečani za dobrih 16 m2. Investicija je skupaj z opremo stala 18 mi- lijonov SIT, izvajalec del pa je bilo podjetje Gradnje IGEM d.o.o. iz Slovenj Gradca. Hkrati so odprli tudi novo zastopniško pisarno v Vuzenici. Na Zavarovalnici Triglav so prepričani, da bodo novi, moderno opremljeni prostori zagotavljali sodobno in kvalitetno delo in še približali zavarovalniške storitve občanom zgornje dravske doline. fm Tečaj markacistov Najbrž ni naključje, da so planinci Koroške MDO prav ob 80-letnici Knafelčeve markacije opravili tečaj markacistov. Pripravil in organiziral ga je območni vodja markacistov MDO Koroške, Igor Glasenčnik. Na koči Planinec pod Malo kopo je potekal teoretični in tudi nekaj praktičnega dela tečaja, pod vodstvom načelnika KPZ Slovenije Toneta Tomšeta z inštruktorji Igorjem Glasenčnikom, Florjanom Nunčičem, Stanetom Gašparičem in Milanom Kotnikom. Največ so opravili praktičnega dela. Na novo so markirali planinsko pot od Podvelke do sv. Ignacija na Rdečem bregu, ok. 6 km. Namestili so osem smernih tabel, naredili dvojne stopnice z ograjami, počistili pot, odstranili vejevje in naredili odvodnjavanja. Praktični del tečaja je potekal tudi v smeri Kremžarica in Male kope proti Partizanki, kjer so obnovili markacije in namestili smerne table. Dva vikenda je potekal ta tečaj, nato je bil pisni preskus znanja. Vseh 26 tečajnikov je opravilo ta preizkus in inštruktorji so tečajnike pohvalili za resen pristop in jim zaželeli dve leti uspešnega dela (tako dolgo namreč traja pripravništvo), da dobijo nato naziv “markacist”. Malčka Kvasnik Spoštovane občanke in občani občine Ribnica na Pohorju, spoštovani Korošci! Iskreno se vam zahvaljujem za plodno sodelovanje v letu, ki ga uspešno zaključujemo. V letu 2003 vam želim še veliko uspehov pri delu ter zdravja in zadovoljstva v krogu svojih družin. Želim vam, da božične in novoletne praznike preživite srečno in da to srečo delite s svojimi najdražjimi tudi v prihodnje. Županja Marija Sgerm Oktet Lesna praznuje 25. obletnico V letu 2002 praznuje oktet Lesna že svojo 25. obletnico delovanja. Ob visokem jubileju so izdali publikacijo oziroma bilten, v katerem so opisali svoje 25-letno delo in izdali novo zgoščenko z dvajsetimi skladbami. “V narodni pesmi je velika moralna, vzgojna in izobraževalna moč. Vpliva na narodno čustvovanje, človeka potegne za seboj, ga pretrese, da zaiskri solza v očesu, osvobodi ga vsakdanjih skrbi in ga navda z veselim upanjem ..." (Luka Kramolc) Tudi zaradi tega je zgoščenka lahko primerno poslovno ali osebno darilo. Do konca leta lahko zgoščenko naročite po ugodni, prednaročniški ceni 2.500,00 SIT po telefonu: 02/ 884 40 46 ali E-mailu: franjo@okta.si. (tl) LJUDSKI GODCI ŽE SEDMIČ NA LEGNU Na letošnjem sedmem srečanje ljudskih godcev na Legnu preko sto nastopajočih. Dvorana domačega gasilskega doma spet premajhna za vse navdušene obiskovalce. Prizadevni člani Turističnega društva Legen so spet organizirali srečanje ljudskih godcev v svojem kraju. Prireditev vsako leto poteka v sklopu Martinovih dni, s katerimi krajani Šmartna pri Slovenj Gradcu ter okoliških vasi obeležijo svoj krajevni praznik. Letošnje srečanje ljudskih godcev je bilo že sedmo po vrsti. V teh letih sije srečanje pridobilo veliko privržencev, tako med nastopajočimi kot med obiskovalci. Gre za netekmovalno zabavno prireditev z glas-beno-etnološko vsebino, s katero želijo organizatorji ohranjati stare ljudske pesmi, običaje in plese iz domačega kraja ter širšega slovenskega prostora ter hkrati popularizirati ljudsko petje in igranje na priljubljene inštrumente iz našega ljudskega glasbenega izročila. Tudi letošnje srečanje je potekalo v dvorani domačega gasilskega doma na Legnu. Udeležilo se ga je 110 pevcev, harmoni-kašev, citrarjev ter folkloristov plesalcev. Nekateri so se predstavili sami, drugi v manjših zasedbah, eni prvič, spet drugi že kar kot stalni gostje. Med slednjimi so gotovo Postavkova dekleta, Fantje izpod Graške gore, harmonikaš in izdelovalec frajtonaric Viktor Kotnik in še kdo. Dvorana je bila, žal, kot že nekaj zadnjih let, premajhna za vse obiskovalce, željnih domačih viž in napevov. In v dve in pol urnem programu so se teh res lahko naužili. Zvrstili so se pevci, citrarji in har-monikaši vseh starosti, nekaj vokalnih in instrumentalnih zasedb ter folklorna skupina “Majsterski" iz Male Mislinje. Posebej pa je potrebno pohvaliti prvi nastop novo nastalega dvajset članskega ženskega pevskega zbora Legen. Le-ta je pred dobrim mesecem nastal v okviru turističnega društva, z željo, da v naše domove spet zaseje lepe, že skoraj pozabljene ljudske pesmi ter hkrati še bolj poveže žene in dekleta v prizadevanjih za prijetnejši in bolj urejen kraj. Zbor vodi Janja Kresnik. K celotnemu zelo dobremu vtisu o prireditvi je gotovo veliko prispevala tudi izvirna kulisa - kmečka izba, ki sta jo izdelala zakonca Poročnik ter seveda duhoviti dialogi voditeljic Klavdije in Lilijane, ki sta celotno prireditev povezovali kar izza krušne peči, ob luščenju fižola in srkanju mošta. Skratka - prireditev za dušo in srce, kot jih je le malo in komaj čakamo naslednjo. Aleš Golouh Dravograd: KO ZAPOJO HARMONIKE Ze običaj je, da v pozni jeseni v Dravogradu pripravijo srečanje diatoničnih harmonikarjev. Tudi letošnje, že sedmo srečanje je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 01 Dravograd in skupina diatonikov Dravograd. In razmeroma velika dvorana dravograjske šole je bila skoraj premajhna za vse tiste, ki so z obiskom še enkrat potrdili, da je med nami še veliko ljubiteljev tovrstne glasbe. Sodelovalo je šest harmonikarskih skupin in osem posameznikov. Svoje znanje so tokrat predstavili: Harmonikarska skupina Diatonik Dravograd, skupina Mladi petelini, Mladi harmonikarji iz Vuzenice, ansambel Diaton z Mute, harmonikarski orkester z Raven na Koroškem in še Alojz Rožič s prijatelji. Kot posamezniki pa so potegnili mehove Uroš Brezovnik, David Helbl, Matej Pečovnik, Edo Pečolar, Maks Vinšek, Martina Lorenci, Jože Čekon in Lojze Plazovnik. -kv Krajankam in krajanom Raven in okoliških krajev se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje in za sodelovanje v letu 2002. Pogumno stopimo tudi v novo leto 2003 in ga s skupnimi močmi preživimo uspešno za naš kraj, železarno, ljudi... Vsem vam želim prijetne božične in novoletne praznike! Enake želje sporočam občanom sosednjih koroških občin ter našim sodelavcem in prijateljem izven Koroške. Vse ljudi dobre volje vabim, da se udeležite skupnega slavja pred ravensko Namo, ko bomo veselo proslavili prelom leta in vstop v novo leto 2003. Župan Občine Raven na Koroškem Maks Večko ELEKTRO CELJE Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d. CEUE, Vrunčeva 2 a telefon: 03/ 4201 000 telefax: 03/ 5485 023 e-mail: elektro.celje@elektro-celje.si Dejavnost podjetja je distribucija električne energije, dobava in trženje električne energije tarifnim in upravičenim odjemalcem, upravljanje distribucijskega omrežja, proizvodnja električne energije, elektrogradnje in servisi, storitve meritev, projektiranja in posegov v prostor. 90 let organiziranega distribuiranja električne energije MESTNA OBČINA SLOVEN) GRADEC Spoštovane občanke in občani, spoštovani prebivalci koroške pokrajine! Zakorakali smo v zadnji mesec leta, pred nami je zima in z njo tudi zimske skrbi in radosti. Pred nami pa so tudi prazniki, ki se jih še posebej veselijo otroci. Tudi drugi se veselimo božičnih in novoletnih praznikov, ko je miza bolj praznično pogrnjena in skrbi za kratek čas preložene na bližnje leto, ki prihaja. Želim Vam, Vašim prijateljem in znancem VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2003! Župan Matjaž Zanoškar MESTO GLASNIK MIRU PEACE MESSENGER CITY FRIZERSKI SPEKTAKEL V POMOČ BOLNIM OTROKOM LONDON 2003 Piše: mag. Stanka Blatnik Londonske frizerske mode sta se za naslednjo modno sezono zopet naužila koroška frizerska mojstra: gospa Nada in Tine Gros iz radeljskega Frizerskega studia No.2: “Težko pričakovana nedelja: veliki dan frizerstva v Londonu, kjer se isti dan dogajata dva največja spektakla; Salon live in Alternative Hair Show. Navsezgodaj odhitimo s podzemno železnico v center mesta, od tam pa na Exel, kjer se dogaja Salon International. Že drugo leto spremljamo frizerski mega dogodek Salon International na novi lokaciji, v čudovitem kompleksu ExCel, kjer je na voljo kar 16 kongresnih dvoran in 65.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Sejem Salon International zavzema kar polovico razstavišča in nekaj kongresnih dvoran. Vse to prireja Hairdresers Journal. Obiskovalci uživamo v novih in izvrstnih idejah frizerskih mojstrov Vidal Sassoon, Toni&Guy, Maho-gany, Beverly Cobela, Patrick Cameron. Istočasno v sosednjih prostorih prvič poteka tudi sejem kozmetike Salon Beauty . Zadnji dan sejma si želimo ogledati čim več predstavitev največjih frizerskih hiš, od Vidal Sassona pa do Mahoganya. Zvečer pa na tradicionalni Alternativni lasni šov. Glede na to, da dobim karte povsem nepričakovano dve uri pred predstavo, ni časa za veselje: od Exela do The Royal Albert Hall je slabo uro vožnje. Prispeva ravno prav, da si privoščiva malo počitka in pivo. Že pogled na eno od desetih najlepših dvoran na svetu, ki sprejme do štiri tisoč gledalcev, mi naježi dlake. Notranjost dvorane je tako velika in tako lepa, da se že samo zaradi tega spektakla splača priti v London. In končno: prične se dvajseti Alternativni lasni šov, ki vsako leto združi najbolj vplivne frizerske mojstre s celega sveta; od Anglije, Italije, Francije, Nemčije, Avstrije in Madžarske, pa vse do Japonske...; tiste mojstre, ki so tudi že v preteklih letih podprli dobrodelno akcijo zbiranja denarja za otroke, obolele za levkemijo. S podporo Welle so v preteklih letih zbrali štiri milijone lir. Alternativni lasni šov je v svetu frizerske mode dobro poznan, njegovi spektakli pa imajo daljnosežen vpliv na oblikovalce pričesk po vsem svetu. Veliki mojstri tukaj prikažejo svoje najnovejše kolekcije, ki so nadgradnja vseh predstavitev iz prejšnjih dni na Salon Live; v sodelovanju z znanimi oblikovalci, supermodeli in vizažisti. Vse ekipe sponzorirajo svojo prezentacijo, denar od vstopnine pa zberejo v korist bolnih otrok. Tukaj ni boljših ali slabših. Vsi držijo skupaj in vsi se trudijo pomagati otrokom po vsem svetu. Večina akterjev teh otrok nikoli ne bo spoznala, pa vendar se trudijo zanje z vsem srcem. Vsem je jasno, da so skupaj najmočnejši.” Koroški radio Slovenj Gradec je 40. obletnico svojega delovanja zaključil s tradicionalnim Miklavževim koncertom v športni hali Slovenj Gradec. Gala prireditev je obiskalo več tisoč ljudi, privabila je stare in mlade, otroke in mladino... Za vsakega nekaj je bilo na sporedu, blesteli so Nuša Derenda, pa Rebeka Dremelj, FolkRola, Ptujskih 5, Yuhubanda, Yozo, Mišo Zaletel, Ditka Čepin, Boštjan Konečnik in Sebastian. Predvsem slednji je privabil trumo mladih oboževalk, ki so mu še nekaj časa po nastopu sledile po vsej dvorani, da so prišle do tako želenega avtograma. Otroke pa je na oder privabila zlatoglasa Nuša in družno z njimi razgibala polno dvorano. Nasvidenje naslednje leto... PRIPRAVNIŠKI STAŽ ŽUPANA V Starem trgu pri Slovenj Gradcu je tamkajšnje Kulturno društvo dostojno proslavilo 100 let plodnega delovanja. Ob tako pomembnem jubileju se spodobi, da pride tudi župan in kakšno reče. Ker pa dotedanjega župana Janeza Komljanca ni bilo v dvorani na prireditvi, je predsednik Kulturnega društva povabil na oder Matjaža Zanoškarja. Matjaž je povedal, da uradno še ni župan in je pač v “pripravniški dobi” namenil nekaj besed slavljencem. 1. Sebastian je ogrel najstnice 2. Rebeka Dremelj v novi vlogi 3. Boštjan Konečnik: "Treba gaje strat..." Foto Tabor “Najboljši sosed” je praznoval Novembra je najboljši sosed” v Slovenj Gradcu praznoval drugo, v Dobji vasi Pri Ravnah na Koroškem pa prvo obletnico uspešnega dela. Na celodnevnih zabavah je bilo veliko dogajanja, tudi jedlo in pilo se je, saj so pri Mercatorju pripravili kar nekaj degustacij proizvodov svojih poslovnih partnerjev, od vina do piva, od marmelade do ribjega namaza... Najbolj pa je bilo veselo ob tortah velikankah, sladkosti je bilo dovolj prav za vse obiskovalce. Direktor Mercator centra v Slovenj Gradcu Peter Kocen je obljubil, da bo naslednje leto torta prav takšna, če ne še večja. Jure S. Nagradna igra: POIŠČITE SE V P Z zadnjo številko Prepiha v letošnjem letu ne zaključujemo naše nagradne igre, saj je bralcem v veliko veselje. Gospo, ki smo jo obkrožili na fotografiji, čaka v vinotoču Goriških Brd na slovenjegraški tržnici pet litrov vina. Če se bo gospa prepoznala, se naj s Prepihom v roki oglasi pri vodji vinotoča Simonu Bošniku, s seboj pa naj prinese tudi posodo, kamor ji bo natočil pet litrov vina. Če si za praznovanje novoletnih praznikov želite kvalitetno vino Goriških Brd, se oglasite v vinotoču v Slovenj Gradcu. jftt V* ~ Kriva je Heda Malo z zamudo, pa vendarle - objavljamo sliko z godovanja gospoda Alojza Lečnika, ki mu je ob prazniku zaigrala kar Kmečka godba s Pernic in mu je ob tem blagohotno podarilo svojo fotografijo. Krivec za veselo vzdušje je bila seveda, kdo drug, kot Lojzijeva žena Heda, ki je še vedno alfa in omega vseh pomembnejših dogajanj v družini in v podjetju Lešnikovih, ki imajo zgledno urejene mesnice na Ravnah, v Mežici in Slovenj Gradcu. Natrosil iih ie • Polni duši noben dan ni prazen. • Jutru je večer tako preteklost kot prihodnost. • Ženska ženski lezbijka. • Ko meditaciji vzameš čustva, ostane aforizem. • Lastnim strahovom nihče ne ubeži. KDOR NE KANDIDIRA, NI SLOVEN ' C Tik pred lokalnimi volitvami za svetnike in predstavnike lokalnih skupnosti so se na Koroškem pojavili kandidati, ki so marsikaj obljubljali. Večini volivcev precejšnje število kandidatov ni bilo poznanih oziroma so prvič slišali zanje. Takšen nastop na lokalnih volitvah so si mnogi razlagali z njihovim geslom, da so “zazrti v prihodnost’’- in da zato ne vidijo človeka pred seboj. Sicer pa je volitve spremljal nov slogan: Kdor ne kandidira, ni Sloven'c. GOLAŽ IN “GOLAŽ” Petru Murku iz slovenjgraške čajnice Peč niso pomagali domači čajčki, ko ga je po volitvah zvijalo in je moral zaradi želodčnih težav poiskati nasvet zdravnika. Seveda seje spomnil, da je jedel predvolilni golaž in “golaž" po volitvah. Le tega ni mogel ugotoviti, kateri golaž mu je škodil - predvolilni strankarski ali povolilni županski. Poskočno z vinom Na slovenjegraški tržnici je Vinska klet Goriška Brda odprla svoj vinotoč ter v njem zagotovila bogato in kvalitetno ponudbo rdečih in belih odprtih vin, pa tudi buteljčnih vin po najugodnejših cenah. Ob nakupu vina je na voljo tudi 5 ali 10 litrska plastična embalaža. Prodajalec vinotoča Goriških Brd Simon Bošnik (na sliki) pa vas bo s svojo harmoniko razveselil s kakšno poskočno. Če tradicija še kaj velja, naj Vam naše dimnikarske želje ob prehodu v novo leto prinesejo veliko sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov. SREČNO 2003! Kolektiv EKO DIM d.o.o. Ravne na Koroškem 1 ! . . šport TRI LETA KLUBA 24 Prvo soboto v decembru so se v hotelu Krnes v Črni na Koroškem zbrali člani Kluba 24. Prišla je dobra polovica od 55 članov. Toliko članov namreč od letos naprej šteje klub. Po prvem letu delovanja je klub štel 18 članov, po drugem letu 44, letos pa se je pridružilo 11 novih članov. Član kluba lahko postane vsakdo, ki po točno določenih pravilih v 24 urah (ženske v 25 urah) premaga pot od Črne, preko Uršlje gore, Smrekovca, Raduhe, Olševe in Pece nazaj v Črno. To je več kot 80 km poti z več kot 4000 m višinske razlike, torej pot, ki jo zmorejo le najbolj pripravljeni in vzdržljivi. Zaradi tega so ustanovitelji klub tudi poimenovali največji koroški hribovski izziv. Da je to ime zelo upravičeno, priča dejstvo, da jih je veliko poizkušalo, pa niso uspeli. Vsi tisti, ki pa so uspeli, so se o prehojeni poti izrazili zelo spoštljivo in tudi skoraj vsi priznali težave, s katerimi so se med potjo srečevali: krize, želje, da bi odnehali, vprašanja o smiselnosti tega početja... Toda ob uspešnem zaključku je bilo njihovo doživljanje precej podobno: zadovoljstvo, da so premagali to pot, da so premagali sebe, da so bolje spoznali sebe in svoje sposobnosti. In vse to jim je bogata in neponovljiva izkušnja. Sama ideja kluba je in ni športno zastavlje- na, je in ni samo planinska. Je nekaj vmes, je nekaj posebnega. Človek se namreč bori z naravo in tudi sam s sabo, je v tekmi z uro, ampak čas si meri sam. Torej gre za visoko športno - planinsko etiko. Če nekdo reče in napiše, da je pot opravil v 24 (ali manj) urah, je to pač dejstvo in tega nihče ne preverja. Letošnje srečanje klubovcev je bilo zaradi več razlogov še posebej zanimivo. Najbolj pomembno je t, da je klub dobil prvo žensko. Ta čast je pripadla Veroniki Viltužnik in na njeni članski diplomi je vtisnjena številka 52. Veronika pa je v knjigo vtisov napisala: “Opozorilo - zelo je zahtevno. Mislim, da naslednji ženski lahko uspe le, če bo boljša!" Letos smo dobili tudi prvi zimski uspeh. To je uspelo Janezu Stočku, med 26. in 27. januarjem. Njegova zgodba o premagovanju zametov na Smrekovcu in vzponu na zaledenelo Peco iz Koprivne in pri tem borba s časom je bila kar dobra gorska srhljivka. Kar petim že sprejetim članom prva adrenalinska izkušnja ni bila dovolj, pot so namreč v tem letu prehodili že drugič, tretjič. Na vprašanje, kdaj je bilo hujše, prvič ali drugič, so bili odgovori precej podobni: vedno je isto, na trenutke si že čisto na robu obupa, a potem nekako gre. Čeprav v klubu ne merimo časov in rekordov in v nobenem primeru ne stimuliramo hitrejših časov (poglavitno je, da s potjo opraviš prej kot v 24 urah), le omenimo Tomaža Robača, ki je letos pot opravil v resnično zelo rekordnem času, a na koncu vseeno zapisal: "Moram pa priznati, da je K-24 izziv, ki mu ni primerjave.” Da pa je pot lahko kljub vsem naporom tudi planinsko - romantična, je zapisal Stanko Fekonja iz Benedikta, ki se je na pot podal že skoraj pozimi: “Bilo je mrzlo, toda vreme vseskozi čudovito. Prelepo, res prelepo je bilo. Ni mi žal, da sem se odpravil na to turo, saj je bilo to eno novo svojstveno doživetje. To je bil pristen stik z naravo. Na celi poti nisem srečal nobenega človeka, vse koče so bile že zaprte, kot da bi hodil nekje v ogromnih nenaseljenih prostranstvih.” Naslednje leto bo klub stopil v četrto sezono. Čeprav je sedaj pred nami za takšne podvige mrtvo zimsko obdobje, že sedaj vabimo nove izzivalce največjega koroškega hribovskega izziva, da poskusijo, da izzovejo sami sebe ter se nam kot klubovci pridružijo v hotelu Krnes v Črni, prvo decembrsko soboto 2003! Marijan Lačen Na zanimivi prireditvi na Ravnah druženje najboljših športnikov MED GOSTI IVO DANEV IN KATJA KOREN V organizaciji Zveze športnih društev Ravne in Olimpijskega komiteja Slovenije -združenja športnih zvez ter Zavoda šport & Mediji iz Ljubljane, je bila na Ravnah zanimiva prireditev, pod naslovom “Festival šport - mediji 2002". Na prireditvi so navzoči videli zanimive športne filme, najboljše zadnjih let, ki so dobili najvišja priznanja na nedavno končanih mednarodnih festivalih v Milanu, Santanderju in Palermu. Prireditev v ravenskem kulturnem domu si je ogledalo lepo število gledalcev. Lahko pa bi jih bilo še precej več, saj smo pogrešali predvsem mlade aktivne športnike in športnice. Med gledalci so bili nekdanji odlični koroški športniki, udeleženci olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, katerim je veljala posebna pozornost. Omenimo smučarje tekače olimpijce, Štefana Robača in Mirka Bavčeta, pa Milana Dretnika in alpsko smučarko Ireno Jež, oba udeleženca svetovnih prvenstev. Navzoča sta bila tudi odbojkar Adi Urnaut, ki je trikrat nastopal na svetovnih prvenstvih kot reprezentant bivše Jugoslavije ter kegljačica Francka Hafner, ki je dvakrat sodelovala na sve- tovnem prvenstvu. Med gosti so bili tudi bivša odlična alpska smučarka Katja Koren in legenda slovenske košarke Ivo Danev, katerima so gledalci lahko prisluhnili v posebnem pogovoru, ter podpredsednik strokovnega sveta za šport Tomo Levovnik. Na prireditvi so tudi podelili priznanja najboljšim športnikom občine Ravne. Za preteklo leto so priznanje dobili plavalka Fužinarja Lidija Breznikar, atlet KAK Ravne Rok Šnajder in odbojkarji Fužinarja. Za letošnje leto pa so priznanja prejeli: članica Alpinističnega kluba Ravne, športna plezalka Katja Planinc, ki je letos v kategoriji kadetinj osvojila naslov državne prvakinje v disciplini težavnostno plezanje. Na mladinskem svetovnem prvenstvu je osvojila 25. mesto, v skupnem seštevku vseh nastopov v tekmovanju mladinskega evropskega pokala pa je bila peta. Poleg tekmovanj na umetnih stenah je preplezala že več kot 100 plezalnih smeri v skalnih plezališčih doma in v Evropi. Najboljši športnik iztekajočega se leta je postal Pavel Pori, član Koroškega atletskega kluba Ravne. Na prvenstvu Slovenije je osvojil naslov državnega prvaka v teku na 5000 m im drugo mesto na 10000 m in v malem maratonu na 21 km. Za člansko državno reprezentanco je letos nastopil v 1. evropski ligi v tekih na 5000 in 3000 m, kjer je obakrat osvojil 7. mesto. Naslov viceprvaka si je pritekel na državnem prvenstvu v krosu v Murski Soboti in tudi zastopal našo državo v tej disciplini na evropskem prvenstvu decembra letos v Medulinu. Moška članska ekipa odbojkarjev Fužinarja je bila že sedmič zapored izbrana za najboljšo športno ekipo občine Ravne. V pretekli sezoni so ravenski odbojkarji osvojili 5. mesto v 1. državni ligi. Potem ko so bili lani finalisti pokala Slovenije, so se letos uvrstili v četrtfinale tega tekmovanja. Za ekipo Fužinarja so v sezoni 2001/2002 nastopali: David Slatinšek, Samo Bačvič, Nejc Pušnik, Jure Kokot, Savo Radjenovič, Bogdan Kotnik, Goran Jelen, Samo Stravnik, Miomir Krasič, Primož Dirntiš, Jaka Merkač in Dragan Mišin. Trener je bil Adi Urnaut. IVO MLAKAR Problem je v glavi, ne v letih Pogovor z nogometašem Samom Vidovičem Po jesenskem delu prvenstva je CMC Publikum na 2. mestu. Si zadovoljen z rezultati in s svojimi igrami? “Mislim, da smo dosegli več, kot smo pričakovali. Cilj je bil 3. mesto, na koncu pa bi lahko bili celo prvi. Glede na začetek prvenstva je verjetno malokdo pričakoval, da bomo naredili takšen skok. Kar se tiče mene, seveda ne morem biti povsem zadovoljen. Letos sem bil prvič v situaciji, ko sem praktično vse tekme začenjal s klopi. S tega stališča končnega zadovoljstva vendarle ni bilo.” Si takšno konkurenco pričakoval? "Že po pogovoru s trenerjem Pušnikom sem vedel, kaj me čaka. Rečeno je bilo, da bosta prva napadalca Čadikovski in Kvas. Naj takoj povem, da oba zelo cenim, saj gre za dobra igralca. Kasneje je v napadu začenjal še Brulc, kije svoje priložnosti zelo dobro izkoristil. Tako je bilo zame vedno manj minut. Morda se tudi sam na situacijo nisem najbolje odzval, imel v nekaterih situacijah premalo motiva in končni učinek potem ni bil tak, kot bi si želel.” Spadaš med najbolj izkušene igralce v Celju. Kakšna je tvoja vloga v ekipi ? “Moram poudariti, da se v ekipi zelo dobro razumemo, kar se navsezadnje odraža v samih igrah. Smo prijatelji, tako na igrišču kakor tudi zunaj njega. Glede let ne vidim neke ovire. Mlajšim igralcem pač skušam pomagati, svetovati in morda je ravno v tem bila moja naloga drugačna od prejšnjih let.” Uvrstili ste se tudi v polfinale pokala Slovenije. Kaj je pomembnejše: prvenstvo ali pokal? “Zame je pomembnejše prvenstvo, saj je le krona celotnega leta. Pokal je lepa lovorika, a je težje osvojiti prvenstvo.” V polfinalu sta tudi tvoja bivša kluba Korotan in Dravograd. S kom bi se raje pomeril? “Z obema bi imeli težko delo, kar se je videlo tudi v prvenstvu. Težko rečem. Veliko je odvisno od razmer v Korotanu in kako se bo celotna stvar razrešila.” Zakaj si iz Dravograda odšel v Celje? “Naj povem, da sem ponosen, da igram v CMC Publikumu, saj gre za enega najboljših in organiziranih klubov v Slovenije. Zahvalil bi se Marjanu Pušniku, da me je tja tudi povabil. Glavni razlog so bili igralski motivi. Imeli smo dobro ekipo z odličnim trenerjem Tonijem Tomažičem, jezen pa sem bil na upravo, kije razpustila odlično ekipo in smo popolnoma po neumnosti izpadli. Ob koncu kariere se mi je ponudila priložnost, ki je preprosto nisem smel izpustiti iz rok." V preteklosti si igral za oba Koroška Ugaša. Kako bi ocenil dogajanje na Koroškem? “Glede na težave, ki jih je imel Korotan na začetku sezone, so odigrali dokaj dobro. Na koncu so, ponovno zaradi težav, močno popustili. Drugače bi zagotovo končali višje. Enako velja za Dravograd. Začetni zagon in nato dva huda spodrsljaja v zadnjih tekmah. Tako je tudi uvrstitev slabša, kot bi morala biti. Upam, da bosta oba ostala v prvi ligi. Je pa letos težje, saj ni ekipe, ki bi bila veliko slabša od drugih. Sem optimist in obema želim, da nadaljujeta v prvi ligi." Kaj meniš o ideji združenega kluba na Koroškem? “Ko sem prvič slišal idejo, sem bil navdušen. Kasneje sem prišel do spoznanja, da bi to pomenilo konec enega kluba, kar ni dobro. Res je, da Koroška težko vzdržuje dva kluba. Vsekakor pa si močnega prvoligaša in tudi drugoliša zaslužimo. Sem pa stoodstotno za boljše sodelovanje med kluboma, kot je bilo to v preteklosti.” Pred sezono je bilo veliko govora o tvoji vrniti v Korotan. “V zadnjih štirih letih se praktično vsako sezono pogovarjam z ljudmi iz Korotana. A imam občutek, da bolj zaradi navijačev kot zaradi dejanske želje Korotana, da bi za ta klub še igral. Kaj bo prinesla prihodnost, je težko napovedati. Imam še pogodbo s Publikumom, nikoli pa nisem kategorično zavrnil ideje, da bi še kdaj zaigral na Koroškem.” Kako dolgo še misliš nadaljevati nogometno kariero? "Lahko rečem, da je glavni problem predvsem v glavi in ne toliko v nogah. Fizično se namreč še vedno počutim odlično, je pa res, da z leti motiv dokazovanja vse bolj pada. Upam, da bom imel sedaj dodaten motiv predvsem zaradi same uvrstitve in možnosti, da ob koncu kariere le osvojim lovoriko. Gotovo bom dokončal še to pogodbo v Celju, po prvenstvu pa bom premislil, kako naprej. Veliko bo odvisno od teh šestih mesecev. Z glavo skozi zid ne mislim, saj si ne nameravam pokvariti ugleda, ki sem si ga pridobil.” Je trenutno na Koroškem igralec, ki gre po tvojih stopinjah? “Vsak igralec je zgodba zase. Ponosen sem, da se je na Koroškem v zadnjih letih pojavilo nekaj odličnih igralcev. Vsi vemo, daje Robert Koren eden izmed največjih talentov slovenskega nogometa in pred njim je lepa kariera. Upam, da jo bo izkoristil bolje, kot sem jo sam. Predvsem tu mislim na reprezentanco in tujino. Na mojem igralnem mestu mi je še najbolj podoben Andrej Pečnik, prav tako bi omenil še zelo perspektivnega igralca sredine igrišča, z odličnim udarcem in pregledom igre, Roka Petriča.” Bogdan Tušek vaš prepih Planinci Bricnika na izletu v neznano Novembra se narava umirja in pripravlja za počitek. Planinci Bricnika se prav novembra, nekje ob zaključku sezone, veselimo izleta v neznano. Vsako leto nas je več in vedno rečemo, da je bilo enkratno. Dejansko je res, saj se nikoli ne more ponoviti isto, le vzdušje si naredimo enako, ali celo iz leta v leto boljše. Tudi letos smo komaj čakali na 17. november in seveda ugibali, kam nas bo odpeljal naš vodnik. Letos je ta čast, skrb ali vse hkrati bila zaupana našemu planinskemu vodniku Ivanu Verčku. Že nekaj časa nazaj smo ga za šalo ali za res spraševali, kam nas bo odpeljal. Ko smo se teden nazaj vračali z avtobusom s pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čareža je dejal: "Nekam, kjer upam, da ni bil še nihče”. Dejansko je bilo res tako. V nedeljo ob devetih smo v prelepem jutru, brez oblačka na nebu, krenili z dvema avtobusoma proti Koroški. Pred Ravnami smo kar na travniku izstopili, se malce spogledali in dejansko ugotovili, da tu še od nas ni hodil peš nihče. Šli smo po cesti v smeri Brdinje in prišli v kraj Vrhe, kjer je stičišče treh občin (Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec), 650m n.v., kjer je gostilna Neža. Tu smo se ustavili, saj je Ivan poskrbel, da nas je čakala dobra potica, ki jo vsako leto speče naš planinec Jože in se okrepčali s skodelico kave. Nato smo se spustili navzdol k cerkvici sv. Neže, 555m. n. v. Spraševali smo se, kako je prav ta cerkvica skrita v jami, kot bi se česa sramovala. Menda se res. Legenda pravi, da bi morala stati na enem od daleč vidnem vrhu. Ker pa takratni gospodar ni hotel odstopiti zemlje za ta božji hram, je to sv. Nežo tako prizadelo, da se je v žalosti skrila v jamo, kjer je še danes. Tu stoji tudi lipa, ki je menda iz turških časov. Spomnili smo se tudi župnika in pisatelja Frana Ksavla Meška, ki se je baje v hudih poletnih vročinah podal peš od sv. Roka do sv. Neže, da bi izprosil dežja za žejna polja in travnike. Pridružili so se mu tudi tukajšni krajani in pripovedovali, da seje to resnično obneslo, da so bili mokri od dežja, še preden so prišli do sv. Neže. Mi pa smo od tu krenili navkreber in se podali na drugo stran hriba in se vedno bolj bližali naši točki. Ustavili smo se pred gostilno Dular, kjer nas je čakalo kosilo, srečelov in seveda zabava. Tukaj so se nam še pridružili naši planinci, ki trenutno ne morejo peš zaradi bolezni. To so bili Jožica, Ivan in Jože, ki vedno poskrbi za dobro glasbo. Spomnili smo se tudi našega predsednika, ki ga zaradi bolezni ni bilo med nami in mu zapeli, bi rekla - njegovo planinsko pesem Zelenica. Ja, naš planinski pevski zbor Bricnik je kot prvo pesem zapel Na Uršljo goro, saj nas je pogled nanjo spremljal kar lep del poti. Zabava in ples pa sta se nadaljevala vse do večernih ur, z lepim zaključkom. Ponovno smo dejali, daje prav druženje tisto, ki nas povezuje v eno lepo celoto, kateri rečemo planinsko društvo Bricnik! Malčka Kvasnik Zgledno sodelovanje Družba Prevent iz Slovenj Gradca je svečano proslavila visok jubilej uspešnega poslovanja. Ponosni smo, da smo bili večino poti v petih desetletjih (v različnih organizacijskih oblikah, s takim ali drugačnim nazivom) z zavarovalnimi storitvami Preventov sopotnik. Danes predstavlja skupina Prevent drugega največjega poslovnega partnerja PE Podružnice Slovenj Gradec, prav tako jo štejemo med največje partnerje celotne Zavarovalnice Maribor, d.d. ZM se z družbo Prevent ne srečuje le na področju zavarovalništva. Eni in drugi se zavedamo poslanstva v okolju in skušamo slediti potrebam celotne Koroške na področju kulture, športa, humanitarnih dejavnosti, ipd. Slovesnosti Preventa v mestni Galeriji so se z naše strani udeležili: g. Drago Cotar, predsednik Uprave ZM, g. Tomaž Černčič, svetovalec predsednika Uprave ZM, g. Branko Pintarič, vodja oddelka promocije v ZM in g. Janez Blagotinšek, direktor PE Podružnice Slovenj Gradec. Predsednik uprave Zavarovalnice Maribor d.d., Drago Cotar je ob svečani priložnosti v imenu Zavarovalnice Maribor d.d. v znak zahvale in priznanja za uspešno delo in z željo po dobrem poslovnem sodelovanju tudi v bodoče generalnemu direktorju Preventa, g. Jožetu Kozmusu, podaril starinsko uro. Jože Kozmus se je dragocenega starinskega mehanizma, ki niza ure v dneve in dneve v leta že dobrega pol stoletja več kot Prevent, iskreno razveselil in se zahvalil v svojem imenu in imenu celotnega kolektiva Preventa. Zagotovil je, da bo stala na “častnem” mestu v avli pred prostori uprave Preventa. V Zavarovalnici Maribor d.d. se zavedamo, da Prevent ni le naš pomemben poslovni partner, pač pa krepi gospodarsko moč in razvoj celotne Koroške regije. Želimo jim še veliko poslovnih uspehov. Nevenka Čas Predsednik uprave Zavarovalnice maribor d.d., Drago Cotar, je na svečanosti ob visokem jubileju poslovanja čestital generalnemu direktorju Preventa, Jožetu Kozmusu, pred uro, ki jo je Zavarovalnica Maribor d.d. podarila Preventu. Psihoaktivna vožnja V obdobju, ki ga tokrat zajemam v svoji rubriki koroške črne kronike, je zagotovo najodmevnejši in najbolj zanimiv rop banke v Črni na Koroškem. Podobno široko zasnovane policijske akcije po dogodku na Koroškem zagotovo ni bilo že lep čas. Poglejmo policijsko sporočilo. Pogumni občani Trije oboroženi in zamaskirani moški so 13. 11. 2002 ob 17.25 vstopili v poslovalnico Koroške banke v črni na Koroškem. V tem času je bila banka že zaprta, v njej pa so bile še nekatere delavke. Roparji so vzeli večjo vsoto denarja in se odpeljali z osebnim avtomobilom znamke Mercedes, registrskimi tablicami celjskega registrskega območja. Odpeljali so se proti Slemenu in ob cesti, kakih 10 kilometrov od Črne na Koroškem zapustili vozilo. Občani Črne na Koroškem in okolice so se na dogodek, po podatkih policije, hitro in pogumno odzvali. V avto, ki so ga uporabljali roparji, so metali različne predmete. Pri tem je bilo vozilo nekoliko poškodovano, razbili pa so tudi eno izmed stekel na njem. Ko so roparji opazili odpor občanov, so uporabili orožje, vendar na srečo niso nikogar poškodovali. Policisti so kasneje to vozilo našli, iskali pa so še neko drugo vozilo starejše izdelave. Nekaj podrobnosti in izjav je v tej zvezi zbral tudi novinar časnika dela Ivan Praprotnik. Tako je eden izmed očividcev povedal, da je nekaj pred 18. uro tega dne pred banko videl oboroženega moškega, ki je bil zamaskiran in je v rokah imel brzostrelko. Za zavesami v banki pa je videl še dva zamaskirana moža z orožjem v rokah. Takoj je pomislil, da gre za rop in pobral je nekaj kamnov ter jih vrgel proti sivemu mercedesu, ki je bil parkiran pred banko in razbil prednjo šipo na njem. Ropar, ki je stražil pred banko, se je zatem pridružil roparjema v banki. Kot so novinarju časnika Delo Ivanu Praprotniku povedale tri uslužbenke banke, ki so v njej nahajale v času ropa, so roparji vstopili v banko tako, da so z velikim kladivom razbili dvojno steklo na vratih. Ena od uslužbenk je morala leči na tla, drugi dve sta bili v zgornjih prostorih. Eden od roparjev je bil maskiran v hudiča, drugi je imel belo masko, tretji je bil zakrit z nogavico. Potem, ko sta roparja pobrala nekaj kaset z denarjem in vlomila v priročno blagajno, sta spraševala, kje je še kaj denarja. Vse dogajanje v banki naj bi bilo trajalo kakih 6 ali 8 minut, zatem pa so se roparji odpeljali in bili med potjo kamenjani in obmetavali s steklenicami. Kot je moč še razbrati iz pisanja Ivana Praprotnika, naj bi, po podatkih Koroške banke Slovenj Gradec, roparji z denarjem - bilo naj bi ga okoli 10 ali 12 milijonov tolarjev - ne bodo imeli veliko veselja. Ob njihovem odhodu iz banke naj bi se namreč bila sprožila tako imenovana "dimna past", ki obarva denar in pusti sledi tudi na ljudeh, če so dovolj blizu. Na očitke, da je policija v tem primeru zamujala, pa smo v policijskem sporočilu o tem dogodku prebrali; navajam: “Glede na vaša vprašanja o počasnem ukrepanju policije želimo pojasniti, daje prvi policist (vcivilu) s kraja dejanja OKC-ju poročal o dogodku že po 5. minutah od storitve kaznivega dejanja in da je policijska patrola na kraj prispela v 15. minutah in 41. sekundah. V prvih 14. minutah po ropu je OKC Slovenj Gradec prejel 13 telefonskih prijav občanov.” Poln tank Iz koroške črne kronike lahko v minulem obdobju izdvojim še en dogodek, ki ni tako običajen, za lastnika in neposrednega udeleženca pa je tudi precej “tečen,” kot običajno rečemo. Ob 19.15 je dne 16. 11. 2002 na bencinskem servisu v Radljah ob Dravi nek domačin v svoj osebni avtomobil natočil gorivo. Ko odšel do blagajne, da bi plačal, je v njegovo vozilo, v katerem so bili tudi ključi za zagon vozila, sedel neznanec, pognal motor in se odpeljal proti Mariboru. Lastnik vozila je o dogodku takoj obvestil policijo. Policijska patrola je zapeljala za storilcem in ga dohitela ter ustavila v Ožbaltu. Ugotovili so, da je osebni avtomobil protipravno uporabil S.M. iz občine Kranj. Avtomobil so zasegli in ga vrnili lastniku, zoper S.M. pa bodo podali ustrezno kazensko ovadbo. Ni preživel Koroške ceste so žal v minulem obdobju spet terjale tudi najhujši krvni davek. Nezgoda, ki je terjala smrtno žrtev, seje pripetila 06. 12. ob 01.05. Voznik osebnega avtomobila M.Š. iz občine Radlje ob Dravi je vozil po glavni cesti iz Dravograda proti Radljam ob Dravi. Zunaj naselja Velka pri Dravogradu je z vozilom zapeljal na levi vozni pas in na hodnik za pešce ter nato še na travno površino, kjer je vozil kakih 10 metrov. Kljub zaviranju je s prednjim desnim platiščem trčil ob rob mostu. Vozilo je dvignilo v zrak, ga obrnilo za 90 stopinj z zadnjim delom v desno in ga prevrnilo. Tako prevrnjeno je po okoli 7. metrih silovito s streho vozila trčilo ob breg potoka in obstalo. Voznik je ostal ukleščen v vozilo. Iz njega so ga rešili gasilci, vendar so bile poškodbe tako hude, daje umrl na kraju nezgode. Gmotna škoda na vozilu znaša dobrih 800.000 tolarjev. Skrivenčena ograja Na dokaj neobičajno cestno oviro je oni dan okoli 20. ure naletel voznik osebnega avtomobila T.K. iz okolice Žerjava. Objestni neznanec je namreč tega dne na neosvetljenem delu krajevne ceste v Žerjavu na vozišče položil zviti drog obcestne ograje. Prav v ta drog je trčil prej omenjeni voznik osebnega avtomobila in si lažje gmotno poškodoval vozilo. Kdo je storilec,, še ne vedo. Mnogoboj z avtomobili Svojevrsten "mnogoboj” in “užitek" si je istega dne zvečer privoščil še M.P. iz občine Radlje ob Dravi. Med hojo ob robu glavne ceste Dravograd - Maribor je namreč udarjal po osebnih avtomobilih, ki so vozili mimo njega. Zatem se je podal v zdravstveni dom in od dežurnega zdravnika zahteval zdravila. V ambulanti je kričal, se naslanjal na zdravnika ter razmetaval recepte in osebne stvari. Ob prihodu policistov se je hotel z njima tepsti. Policista sta ga obvladala, mu nataknila prisilna sredstva in ga odpeljala na policijsko postajo. Pred policista Glede na to, kako pogosto so na cesti službena vozila policije, se pravzaprav pripeti dokaj malo prometnih nezgod z njihovo udeležbo. No, tokrat pa sta se na Koroškem pripetili kar dve tovrstni prometni nezgodi. Na regionalni cesti Podgorje - Slovenj Gradec se je 10. 11. 2002 ob 16.55 pripetila prometna nezgoda z udeležbo policijskega vozila, v njej pa sta se policista lažje poškodovala. Policist PP Slovenj Gradec D.K. je vozil službeno vozilo po regionalni cesti iz Slovenj Gradca proti Podgorju. V Spodnji vasi pri Podgorju mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila E.P. iz občine Slovenj Gradec, ki je z vozilom pričel zavijati na levo na krajevno cesto in izsilil prednost vozniku policijskega vozila. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se policista, poleg voznika še sopotnik T.P. iz občine Slovenj Gradec, lažje telesno poškodovala. Pri povzročitelju nezgode je alkotest pokazal 2.43 promile alkohola v izdihanem zraku. Gmotna škoda na vozilih znaša okoli 400.000 tolarjev. Psihoaktivna vožnja Kdo je pravzaprav vozil, ali kdo je imel oblast nad voznikom osebnega avtomobila, pa se lahko vprašamo ob dogodku, ki seje pripetil 03. 12. okoli 20.45 v Slovenj Gradcu. Tedaj je namreč policijska patrola poskušala ustaviti voznika osebnega avtomobila, ki na znak ni ustavil, marveč je z veliko hitrostjo odpeljal proti Staremu trgu. Policisti so z uporabo zvočnih in svetlobnih signalov odpeljali za njim. Na regionalni cesti, zunaj naselja Stari trg, je voznik zaradi neprimerne hitrosti v ostrem ovinku zapeljal s ceste in trčil v zaščitno ograjo, od tam pa ga je odbilo pravokotno na cestišče. Tedaj je za njim pripeljal voznik policijskega vozila, ki ga v ostrem ovinku ni mogel opaziti in je trčil vanj. Policista sta se pri tem lažje telesno poškodovala. Policisti so ugotovili, da je pobegli voznik B.R. iz občine Slovenj Gradec. Pokazalo pa se je še, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zanj so odredili še strokovni pregled, saj so sumili, da je vozil pod vplivom psihoaktivnih zdravil. Odklonil pregled Zaradi neprimerne hitrosti je 03. 12. ob 22.10 v Dobji vasi na Ravnah na Koroškem zapeljal s ceste tudi voznik osebnega avtomobila D.Č. iz občine Prevalje, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti. Po nezgodi je pričel kršiti še javni red in mir. Nespodobno se je vedel in pričel groziti s pretepom bližnji stanovalki in drugim, ki so zbrali na kraju dogodka. Ob prihodu policistov se je nespodobno vedel tudi do njih in enega izmed njih tudi odrinil, preizkus alkoholiziranosti pa je odklonil. Bil je priveden na policijsko postajo in pridržan. Ni mogel ubežati Na glavni cesti Dravograd - Mislinja se je 17. 11. ob 02.28 v naselju Slovenj Gradec pripetila prometna nezgoda, v kateri se je poškodovalo kar šest oseb, nastalo pa je tudi za dobrih 1,5 milijona tolarjev gmotne škode. Voznik osebnega avtomobila G.Z. iz občine Slovenj Gradec je zapeljal s stranske na glavno cesto, ne da bi upošteval prednost vozil v križišču. Prav tedaj je iz smeri Dravograda pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila K.M. iz občine Dravograd. Med voziloma je prišlo do trčenja in Dravograjčanovo vozilo je odbilo na nasprotni vozni pas. Prav tedaj je po njem, prav tako pravilno, pripeljala voznica osebnega vozila B.D. iz občine Slovenj Gradec in vozili sta trčili. V nezgodi so vsi trije vozniki dobili lažje telesne poškodbe, sopotnika v vozilu Dravograjčana, P.S. iz občine Mežica in P.O. iz občine Dravograd, pa sta bila hudo telesno poškodovana. Voznik, ki je izsilil prednost, je po nezgodi pobegnil s kraja, zato so policisti postopek z njim opravili popoldne. Ugotovili so, da je bil v času nezgode pod vplivom alkohola, saj so mu, kljub kasnejšemu postopku, še vedno izmerili 1.3 promile alkohola v izdihanem zraku. Tudi voznica osebnega avtomobila, udeležena v tej nezgodi, je imela v izdihanem zraku 0,67 promile alkohola. Nepripeta Kaže, da se je večina prometnih nezgod na Koroškem tokrat pripetila zaradi neprimerne ali neprilagojene hitrosti in prisotnosti alkohola. Še vedno pa so tudi ljudje, ki ji ni mar varnosti in ne upoštevajo prometnih predpisov, češ "meni se že ne more kaj pripetiti.” Tako se je na primer 13. 11. 2002 ob 00.55 na gozdni cesti Ošven -Naravske ledine zgodila prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi hudo telesno poškodovali. Voznik osebnega avtomobila T.K. iz občine Ravne na Koroškem je vozil iz Ošvena proti Naravskim ledinam. Ko je pripeljal v blagi levi ovinek, je zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal s ceste. Vozilo se je preobrnilo in trčilo v drevo pod cesto. Voznik in sopotnik A.F. iz občine Ravne na Koroškem nista bila pripeta in sta padla iz avtomobila ter se hudo telesno poškodovala. Preizkus alkoholiziranosti je pri vozniku pokazal prisotnost 0.86 promile alkohola v izdihanem zraku. Zublji “na obisku” V minulem obdobju so se na Koroškem srečali tudi z dvema požaroma. V obeh primerih so prišli ognjeni zublji “na obisk” v leseni stanovanjski hiši. Najprej je zagorelo 12. 11. 2002 ob 23.55 na Tolstem vrhu pri Mislinji v leseni stanovanjski hiši J.J. Kljub posredovanju gasilcev je hiša v celoti pogorela, delno pa je bila poškodovana tudi sosednja zidna stanovanjska hiša, ki pa so gasilci uspeli obvarovati, da ni zgorela do konca. Drugič je rdeči petelin "zakikirikal” 13. 11. ob 03.15 v nenaseljeni leseni stanovanjski hiši v Vrhah pri Slovenj Gradcu, ogenj pa je zajel še gospodarsko poslopje, last J.B. iz občine Slovenj Gradec. Obe poslopji sta do tal pogoreli. Po francosko Kratko policijsko sporočilo: Dne 07. 12. 2002 ob 08.53 so policisti PR Slovenj Gradec odredili pridržanje zoper J.B. iz občine Slovenj Gradec. Vinjeni kršitelj je v gostinskem lokalu mestne pasaže v Slovenj Gradcu kričal in se nespodobno vedel do gostinskega osebja in gostov. Opozoril policistov, da naj s kršitvijo preneha, ni upošteval. Zaradi bojazni, da bo s prekrški zoper javni red in mir nadaljeval, je bilo zanj odrejeno pridržanje do streznitve. Policisti bodo zoper njega podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. “Pri tovrstnih policijskih sporočilih se vedno vprašam, kaj pomeni v policijskem žargonu “pridržati nekoga do streznitve"? Ali dajo policisti človeku kratko in malo “pihati v pojočo travico", ali mora hoditi po ravni beli črti, ali mora “dahniti policistu v obraz? Ne vem!? Kot Francoz predlagam policistom, da dajo tako treznemu izgovoriti kakšno težko francosko besedo. In če jo zmore ponoviti, je trezen: povsem preprosto! Seveda pa, ker je človek ždel ves čas v policijskem bunkerju, mu je treba zagotoviti še značilno francosko kosilo: dunajski zrezek s pomfrijem, fižolovo solato in bučnim oljem,” seje na koncu spet vmešal Rene, prijatelj mojega prijatelja (saj že veste, kaj vse je) Mirana. Tl. HOROSKOP - DECEMBER 2002 OVEN: Zvezdne spremembe vas ne bodo zmedle: še naprej boste zavzeto in srčno zastopali svoje ideje in najbolj od vsega si boste želeli, da bi tudi obrodile sadove. Vse možnosti imate za osebno in poslovno srečo, če boste skozi življenje plesali: kjer ne gre naravnost, obstajajo blažji in prijetnejši ovinki. In - zakaj bi prepričevali tistega, ki vas ne želi poslušati. Čez čas bo morda sam potrkal na vaša vrata. BIK: Ne glede na vašo starost, vas bodo zvezde izzvale k odraščanju - to bo stopnička više v vašem osamosvajanju - čas je, da se poglobite v svoj intimni svet, raziščete, kaj v resnici čutite, to sprejmete ne glede na spomine, kako bi se odzvali vaši starši. Vaš notranji dom bo še kako pomemben, ko se boste uveljavljali v javnosti - in najlepša izkušnja: ko boste v sebi doma, boste lahko doma povsod. DVOJČKA: Zvezde vam za popotnico pripravljajo že znan občutek zaskrbljenosti in za Dvojčke neobičajne “teže" ...v isti košarici pa je tudi vsa velikodušnost Jupitra, ki bo v vas prebudila upornika in raziskovalca in obudila stike z okolico. Odzovite se na sleherno zunanjo in notranjo spodbudo, zaživeli boste bolj polno in tudi zato vam bo okolica ponujala številne nove možnosti za premik iz mrtve točke. RAK: Razdvojenost med skrivanjem in raziskovanjem starih in ran in močno željo po uveljavljanju in materialnem osamosvajanju je lahko imenitna spodbuda: osredotočite se predvsem na poslovne priložnosti, ki vam bodo korak za korakom omogočile občutek varnosti in samostojnosti - svet se bo zazdel lepši in vi sami sebi bolj prijateljski. Ko si boste dovolili to samospoštovanje, vas bodo tudi "zvezde" podprle: iskrene želje se namreč kmalu uresničijo. LEV: Lev v Pepelkini preobleki....da vas družba ne sprejema, da imate težave v prijateljskih krogih, da zahtevajo preveč od vas ali da so preveč lahkomiselni ...Te občutke vam morda povzroča zvezdno nebo prav zato, da bi naposled preverili, v kakšni družbi ste - če gre predvsem za prestižne skupine ali za vašo željo po nadzoru okolice, se zamislite in ukrepajte - srečni in blesteči boste le v vzajemnem spoštovanju različnosti. DEVICA: Zelo resno boste doživljali sleherno sapico, ki bo pospremila vašo premočrtno zamisel, kako uspeti. Marljivost in iznajdljivost sta sicer dragoceni spremljevalki, tudi zvezdna zaščita deluje za vas, a ničesar ne bodo namesto vas opravile zvezde; le sporočajo vam, da gre tudi pri karieri za “zakon srca". Popravite torej, če je treba, vaše načrte - kar delate z iskrenim veseljem, bodo prepoznali tudi drugi in vam pomagali navzgor. TEHTNICA: Vaši najbolj intimni in najbolj ustvarjalni odnosi se še nikakor ne bodo umirili, nobene uradne pogodbe za večnost torej ne podpisujte - čeprav najbrž vedno bolj čutite, da ste se zavezali trikotniku, ki vam dopušča ves dužbeni blišč in vpliv, hkrati pa vas spodbuja k najgloblji iskrenosti do sebe in partnerja. Negujte to harmonijo, čeprav občasno temeljito pretrese sistem vaših vrednot in formalnih zaščit. ŠKORPION: Seveda lahko izbirate, s katerega konca boste zagrabili življenje v letu 2003 - zvezde vam vsekakor namigujejo, da se poglobite predvsem v vaš partnerski odnos, v pristni razcvet kariere in v preobrazbo vrednot, predvsem tistih v materialni podobi. Sposobni ste za močne notranje spremembe, za slovo od preživelega in za velika dejanja srca - vaš Ego bo sicer glasno protestiral, a najbolje, da ga preslišite. STRELEC: Že dolgo se levite in pri tem ste doslej potrošili veliko energije - stranpotja so bila sicer poučna in včasih tudi zabavna, a novo leto lahko zdaj izkoristite predvsem za to, da se umirite in občutite tisti osnovni način poseganja v svet načrtov in dejanj, ki vam bo v prihodnje najbolje služil: združite intuicijo in razumsko kontrolo, ne da bi slednji pustili zavladati. KOZOROG: Če se ni že poprej, se bo v novem letu pokazalo, da so vaši domnevni sovražniki pravzaprav ljudje s pogledi, ki so vam bili doslej tuji...Z novega zornega kota boste zdaj lahko zgladili nesporazume in dobili koristno orodje za premagovanje vsakdanjih problemov. Če boste le hoteli, boste videli, da so manjši kot se vam je zdelo. Zaupajte prihodnosti in partnerju - dovolite, da vas globlje spozna. VODNAR: Med tem ko zvezde že nakaj časa podpirajo vaš “prirojeni”, spontani izraz, si boste zdaj ustvarjali situacije, v katerih boste dobivali prosredne odgovore na manjkajoče lastnosti - v partnerstvih boste morda ognjevito izzivali, sklepali nova razmerja in naposled uzrli svojo zrcalno podobo. Vsekakor dobra popotnica za naprej, ki bo popestrila in okrepila vašo življenjsko moč. RIBI: Morda vas je življenjski tok zapeljal tja, kjer se ne počutite povsem domače in varno. Prehodno obdobje ali celo prelomnica, ko začenjate, ne glede na starost, ustvarjati svoje lastno bivališče - v duhovnem in materialnem pomenu. Ustvarite si svoj mali svet želja, kmalu bo postal privlačen tudi za druge. Izkoristite svojo prilagodljivost, da boste za vsakdanje in tudi za bolj ustvarjalne cilje izbrali najboljše metode in sodelavce, in porabili čim manj energije. BREZ SLADKORJA Pozabiti ni greh, je pa lahko škoda. * * * Če si slabo ošacal, ne boš zlahka odrajtal. * * * Če zakon ne išče krivcev, krivci iščejo žrtve. * * * Zlorabe so vedno namenjene osebni uporabi. * * * Lahko je iti vase, težko seje iz dreka potegniti. * * * Ko spoznaš svetnike, nehaš verjeti v svetništvo. * * * V času potrošništva je tudi vera potrošni material. * * * Olajšanje lahko najdeš v spovednici, katarzo le v sebi. * * * Ko spraviš bika v posteljo, se lahko nadejaš le toroide. IZPOD KLOBUKA Ne joči, sveti Peter! * * * Prazno dušo napolni le denar. * * * Vijugi premalo je že beseda preveč. * * * Logika kapitala: hodi po cesti krivic. * * * Lahke ženske so lahko težki značaji. * * * Politike je lažje menjati kot spremeniti. * * * Bedaki imajo modrost vedno na jeziku. * * * Kako pokaditi pipo miru z nekadilcem? * * * Ne verjemi zaklinjanju pameti brez srca. * * * Ženske dobjo novo miss, moški nove sanje. * * * Zasičenost je huda, dolgčas nevarna bolezen. RAZLIKA DROBNA ZAPAZANJA - Tevž, ali veš, kakšna razlika je med preprogami v Meki in tistimi v Vatikanu? - Razlika, razlika, le kakšna bi naj bila? - V Meki na preprogah verniki letjo v nebo, v Vatikanu pa pod njih pometajo svinjarije. O PUŠČAVNIKIH - Tevž, kaj misliš, ali je kakšna razlika med nekdanjimi in sedanjimi puščavniki? - Kakšna razlika pa bi naj bila? Puščavnik je puščavnik in bosta! - O, pa je in še kakšna! Nekdanji puščavniki so v puščavah prebivali, sodobni jih delajo. USPEH - Tevž, ali veš, v čem je največji uspeh Drnovškove vlade za brezposelne? - Da jih je rekordno mnogo. - Ah, to ni uspeh, uspeh je, da je Drnovšek dosegel, da kupna moč brezposelnih sploh ne more več padati. Dober čevelj zlahka nogo najde. * * * Na križiščih je vedno največ žrtev. * * * Živjenje obete rado zaključi z uvodom. * * * Tudi resnico sije včasih treba izmisliti. * * * Dokler bodo bedaki, bo tudi odvečno delo. ♦ * * Avtosugestija je hkrati velik zdravnik in velik goljuf. * * * Ljubezen ni malenkostna, sovraštvo ni velikodušno. * * * Nekoga moraš imeti rad. pa čeprav nikotin ali alkohol. * * * Da bi kaj dosegel, se je marsikdo pripravljen vsemu odreči. * * * Nič ni narobe, če sediš pol ure na straniščni školjki, če rit dela in glava misli. www.nikobrumen.com IZ DOMAČIH LOGOV Menda je ena od prič pred parlamentarno komisijo za razjasnitev primera Petek lagala. Ne verjamem, saj se pri nas na koncu vedno izkaže, da tisti, kije lagal, ni lagal, lagal je pa tisti, ki ni lagal. * * * Naj vam dam zadnji nasvet, po katerem se ravnam na volitvah: ker vem, da en sam človek ne more veliko pojesti, ugotavljam, kako lačni so tisti, ki tega ali onega kandidata porivajo naprej. a KBM d.d., Vita Kraigherja 4, 2000 Mari Veselje nad darili lahko traja več dni. Ali pa več let. Letos lahko komu izmed svojih bližnjih podarite nekaj, s čimer ga boste razveseljevali več let, podarite mu rentno varčevanje Nove KBM. Pričakujemo vas v naših enotah v Dravogradu in na Ravnah. Informacije z izračuni na naši spletni strani www.nkbm.si Rentno varčevanje ^.Nova kbmdd aanima / foto: phot kSI Merca ®\Z/( StudiJsl:a knjižnica DZ 05 PREPIH 2002 e :d 1 J petek, 6. december 2002 ob 17.00 uri Miklavževanje z Vero Trafello, veselica za najmlajše obiskovalce. 070(497.12) *2 3007538 sobota, 7. december 2002 od 10.00 do 12.00 ure Velika vseslovenska prireditev Moja soseska. Zaključek mesečne akcije glasovanja za izbrane poklice, žrebanje bogatih nagrad med sodelujočimi, koncert skupine Foxi teens. petek, 13. december 2002 ob 18.00 uri Plesna šola Devžej se predstavi s CICI otroško šolo, HIP HOP pionirji, Jazz skupino mladincev, Jazz skupino odraslih ter s tekmovalnimi plesnimi pari z latinskoameriškimi in standardnimi plesi. sobota, 14. december 2002 ob 11.00 uri Predstavi se Smučarski klub Slovenj Gradec. Potekala bo predstavitev smuči Elan, obiskal nas bo Filip Gartner, program bo popestril svetovni prvak v igranju na harmoniko Boštjan Konečnik. sobota, 14. december 2002 od 15.00 do 19.00 ure CICIKLUB0VE 0TB0ŠKE DELAVNICE. Ciciklub - knjižni klub za najmlajše se predstavi. _ od 20. do 24. decembra 2002 ^ BOŽIČKOV! POZDRAVI! Mercatorjevega Božička ste v zadnjih letih že dobro spoznali. Tudi letos vas bo Božiček s svojim spremstvom obiskal vsak dan ob 10.00 uri dopoldne in ob 17.00 uri popoldne. Za vas ima pripravljena sladka darilca. sobota, 21. december 2002 ob 17.00 uri VESELO BOŽIČNO RAJANJE! Glasbeni gostje, plesalci, nagradne igre, otroško rajanje in žrebanje nagradne igre, za katero kupon poiščete v vašem Mercator Centru. Če bo sreča na vaši strani, boste morda postali novi lastnik osebnega avtomobila NISSAN ALMERA. Vabljeni! petek 27. december 2002 ob 18.00 uri jjL 0b dnevu samostojnosti - slavnostni koncert Pihalnega orkestra Kograd IGEM-Lesna TIP Otiški vrh iz Šentjanža pri Dravogradu. sobota 28. december 2002 ob 11.00 uri Nastop Draga Filača, samostojnega slepega glasbenika in animatorja. ponedeljek 30. december 2002 ob 18.00 uri Dobre ideje mladih za mlade - modna revija dijakov Srednje šole Muta. T nedelja, 1. december 2002 Dan boja proti AIDS-u. Tudi Mercator se zaveda problema najhujše bolezni našega časa, 1.decembra se v MC Ravne skupaj borimo proti kugi tretjega tisočletja. petek, 6. december 2002 ob 16.30 uri Miklavževanje v centru. Prihod Miklavža se pričakuje ob 17.00 uri. od 13. do 19. decembra 2002 Otroške delavnice za naše najmlajše obiskovalce od ponedeljka do petka od 16.00 do 20.00 ure ter sobote in nedelje od 9.00 do 12.00 ure. od 20. do 24. decembra 2002 BOŽIČKOV! POZDRAVI! Mercatorjevega Božička ste v zadnjih letih že dobro spoznali. Tudi letos vas bo Božiček s svojim spremstvom obiskal vsak dan ob 10.00 uri dopoldne in ob 17.00 uri popoldne. Za vas ima pripravljena sladka darilca. sobota, 21. december 2002 ob 17.00 uri VESELO BOŽIČNO RAJANJE! Glasbeni gostje, plesalci, nagradne igre, otroško rajanje in žrebanje nagradne igre, za katero kupon poiščete v vašem Mercator Centru. Če bo sreča na vaši strani, boste morda postali novi lastnik osebnega avtomobila NISSAN ALMERA, Vabljeni!_______________________ petek 27. december 2002 ob 17.00 uri Nastop Draga Filača, samostojnega slepega glasbenika in animatorja. Pozor! Pozor! Pozor! Odpira se prodajalna Mercator m&m v Mislinji. Na otvoritev ste vabljeni v soboto, 7.12.2002 ob 8. uri. Čaka vas veliko presenečenj! Vljudno vabljeni ! Zibelka najboljših nakup