1916. junij
/VTICv^?^


MARIJIN LIST
MARIJINE SEDMERE
ZEMELSKEI NEBEŠKE --j.
RADOSTI.
Molitvena družba za pobol-šanje sveta in tak za vtrditeV stalnoga mirti.

Nevtepeno Poprijeta Devica Marija,
Zmožna Gbsp& Vogrska. = POBOŽEN MESEČEN LIST. .
Vrejuje ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črensovcih. CSERFOLD (Zalamegye.)
Balkanyi Erti5 Alsolendva i Muraszoinbat
Iz pisem naših vojakov,
Marija naših vojakov viipanje.
»Pozdrav iz srbskoga bojišča 915. XU/14.
Z pozdravom malim jih poiščem, milostivni duhovni Oča, ino njim želem popolno zdravje telovno i duševno.
Naznanim njim pot mojo. Po dugom i teškom potiivanji i vojiivanji smo pali dobili pošto: pisma od starišov, bratov i drugih dobrih prijatelov. Z tov postov so tudi prišli trije Marijini Listi k našoj stotniji. Moj dober prijateo je ednoga iz med trej meni dao. Hvala Bogi, da sem meo priliki prečteti to knigico. Razpustilo se mi je srce od veselja, tak lepo se lite od Marije.
Tu na bojnom poli sprevidi vsaki, kak velika pomočnica je Marifa, ki se vu njoj viipa i njo za pomoč išče! Tudi jaz sem si zebrao edno kratko molitvico, štero sam si naprej vzeo v jutro večer i v vsakoj nevarnosti: Oh Marija, obramba grešnikov, tolažba nevolnih, pomočnica krščenikov, ti me čuvaj, vari, brani, i pod svoj sveti plašč shrani." Te reči so me branile pred nepri-j&telom, tolažile v nevolaj, pomagale vu vsakoj potrebčini. Spoz-nao sem, ka mi je Marija pomagala i zakrivala z svojim plaš-čom pred oceonim deždžom neprijateoskim. Skoz vnogih nevarnih potih sem prišeo i se boro z neprijatelom, ali povsod sam srečno skoz prišeo, ar sem pod obrambov Marijinov bio, ar v njoj sam se viipao. Dostakrat sam v takšem ognji bio, ka so tak goste kugle kapale okoli mene, kak gosti dež i hvala Bogi niedna mi je nej naškodila, šr'me je Marija vodila i njeni plašč zakrivao. Pred vsakim bitjom sam se molo za njeno pomoč i po vsakon bitji sam se zahvalo njoj ar sam spoznao pomoč njeno. (Sraka JanoŠ z Gančan, četovodja 48. pp.)
Marijin šče biti.
Viso poštiivani in prečastiti gospod! Naj sprimejo te moj mali pozdrav. Nadale njim pišem, ka sam dobo njuvo karto in njim lepo zahvalim na lepi rečaj, štere so mi pisali, štere reči so mi globoko v srce sčgnole. Naznanim njim, ka sam bio doma pa sam šteo v nedelo knjim iti; da sam si pa mislo, ka dosta posla majo. Pridem pridoči tjeden, či de zdaj mogoče, se v tretji red svčtoga Frančiška dam zapisati. Žena mislin, prle pride i se tudi da zapisati. Prečastiti gospod njim pišem, da si v serce vzemen one reči, štere so mi pisali.
Marijine sedmere zemelske i nebeške radosti.
Molitvena družba za pobolšanje sveta in tak za vtrditev stalnoga mirii.
Z DOVOLJENJOM VIŠEŠNJE CERKVENE OBLASTI
Izdalo vredništvo Marijinoga Lista v Črensovcih, j	Cserfold Žalam. 1916.
Predgovor.
Molimo i posliišajmo navuk Jezušov po Marijinom
zgledi.
„Ste ne mogli edno viiro z menov verhostovatiP" (Mat. XXVI. 40.)
Z temi rečmi je karao zaspane vučenike naš mili Odrešenik, ki so zadremali, kda je on v pretakanji smrt-noga znoja i v gorečih molitvah prebio tri grozne duge viire. Opominao jih je „Molite, da v skušnjave ne pridete; duh je toti pripraven, ali telo je slabo." (Mat. XXVI. 41.) Opomin mili i dobrohoten je ponočni vetriček razneseo po jeruzalemskoj krajini, — vučenike je obladao sen. Več bom pravo: obladao jih je šatan, šteri je njuva slaba tela na spanje skušavao, kda bi najbole vroče moliti mogli, ar se je bližao najsvečenejši trenotek na sveti, odrešenje njegovo po smrti Jezušovoj, šteroga oznani-telje i vtrditelje bi oni mogli biti. Molitev so zamudili, moč so zgubili. Prosili neso, neso mogli zato dobiti, ar je samo prosečemi obečana pomoč po Gospodi „Prosite i dobite." (Jan. XVI. 14.) Brez pomoči, podpore so ostali na zburkanom morji življenja, brez krmara, voditela, šteroga je izdao Juda, odegnala in pred sod postavila pa hudobija židovska. Sami nas6 nehani neso mogli se skušnjavam vstaviti, zapustili so tistoga Gospoda, šteromi so vernost malo predtem z prisegov potrdili: „Pa čeravno bi mi trebelo mreti z tebov, te ne zatajim. Tak so tiidi vsi vučeniki pravili." (Mat. XXVI. 35.)
Molitev ravna svet, — pa še obojega, — toga, na šterom živemo i drugoga, na šteroga pridemo po smrti. Molitev spravi naime moč, svetlost, zdravje, poštenje, blagoslov, lepo vreme; ona oblada hudoga duha, potere srde, odvrne od grešnoga nakanenja, potrdi v čistosti;
one, ki križ mirno, še radovoljno nosijo, sovražnike 1 j ti— bijo, celo življenje Bogi na čast žrtvujejo, molitev podpira; molitev omogoči, da se pred človečim razumom nemogoča reč li zgodi; ka slab zmaga močnoga, betežen več lada, kak zdrav, siromak več daruje v dobre namene kak bogateč. Ve poznamo ljubljene reči sv. pisma: >tShabe na sveti je zvolo Bog, naj močne osramoti." (I. Kor VIII. 9.)
Bog je slabe zvolo, od sveta zavržene, nase nese zaviipajoče, ar tei ravno zato, da so slabi molijo, - i z mo-litvov vse zadobijo. Verska resnica je, ka se brez molitve ne mogoče zveličati. To pa zato, ar je brez molitve ne mogoče milošče, to je bože pomoči dobiti.
Naj plemenitejša molitev, štera nam vretine božih milošč odpre, so svetstva. V te je Gospodove z trpljen-jom združene molitve sad sklenjen, zato delijo sama obsebi teliko moči, ka še mrtva duša po njih oživi.
Za prejemanjom svetstev največ moči nam spravi priprošnja BI. D. Marije, štera nam je rodila spravitela življenja. Njo častiti je zato ne samo slobodno, nego i velika dužnost vsakoga.
Jedino pravo češčenje Marijino pa stoji v njenom naslediivanji. Pozdravljam njo, to čisto devico i se trii-dim, da bom k njej čem bole spodoben, čem čistejši. Hvalim jo za volo njene ponižnosti, boleznosti zame prestane, pa se trudim, naj sem njej spodobno tudi jaz den od dneva poniznejši i potrpežljivejši. To je pravo češčenje Dev, Marije. Na to pot more pripelati vsaka Marijina pobožnost; štera ne pripela sem, ne je prava.
Od Marijine sedmere radosti razpravlja ta knižica. Ta pobožnost tudi ne more drugoga namena meti. Duše more k Mariji bliže pripelati. Samo radiivati se z Marijov, malo bi pomagalo, če ne bi si prizadevali, ka bi se ona našemi duhovnomi napredtivanji tudi veselila. To pa dosegnemo, če mo njo naslediivali v ednoj reči, štera je dnes den jako pozabljena i brez štere je nemogoče svoje
— — »
življenje po Marijinom zgledi zravnati, je ne mogoče srečno vmreti i se zveličati. Naslediivati moremo BI. D. Marijo v poslušanji reči Božih, reči Ježušovih, v poslušanji krščansko ga navuka.
Imeniten cerkveni vučenik, Suarez,- piše: „ Verjetrio je, da šo angelje šprejeli novorojeno Božje dete i Mariji v rokd položili." (De Incarn. q". 35. d. 13. s. 3.) Častitljiva sestra( Marija agredska tiidi to trdi. Ta sveta oseba, šteroj je dober Bog naznano življenje BI. D. Marije, piše, ka kda sta nadangela Gabriel i Mihael Bože Dete na roke vzela pri narodjenji v bethlehemskoj štalici, se je to k Mariji obrnolo i pravilo: „Mati, postani mi spodobna." (II. Mys-tica Civ. Dei. 481.) To je bila prva reč Jezušova na zemli. Tomi se nesnemo čuditi, ka zdaj rojeno dete guči, ar je to dete Bog, neskončna modrost, štero ravna z jaslic celi svet, zna vse, vidi vse, i je vsegamogočno.
Prvo, kaj Marija od svojega Sina cilje je navuk božji; šteri jo opomina, naj se ravna po Jezuši. I tak je tiidi delala. Treseti let je poslušala vsaki den reči Jezu-šove v svojem domi, če izvzememo samo tiste tri žalostne dni, gda ga je zgiibljenoga iskala. Pa zdaj, kda se je zoblačila njena duša od tužnosti, je navuk njenoga • Jezušeka bio tista jedina svetloba, štera njoj je stopnje vodila do cerkvi jeruzalemske.
V tistih treh letah pa, kda je nje i sin začo pravo vero, nebeški navuk oznaniivati i zatogavolo se mogo od doma posloviti pa potiivati od vesi do vesi, od mesta do mesta, je ona za njim hodila i poslušala nadale njegove presvete reči, naj se more po njih ravnati. To nam sveti evangelij posvedoči, šteri popiše, ka je bila v Kani galilejskoj ž njim na gostiivanji (Jan. II.) i ka ga je iskala, kda je predgao. (Mat. XII. 47.) I na konci teh truda-punih treh let, kda je na križi vgasnola večna svetlost i nam prižgala žitek večni, kda je zadnji navuk glaso te najsvetejši predgar z predganice sv. križa, ga je Marija
verno poslušala, čeravno njoj je te dušo i srce do dna presmekno, ar je te zadnji navuk slovo bio, slovo Boga od svoje matere.
Ta vernost Marijina v poslušanji, v vučenji Jezušovoga navaka se more poživiti, obuditi, ar se je pozabila. Marijo moremo v tom nasleduvati, ovak ne smo mogoči njeni pravi častilci postati. Marija je Jezusa nam dala i vsako dušo k njemi šče pripelati. Čast njej dana sliši Jezuši. Ki njo šče častiti, ne da bi nameno Jezušov postati, je zablodo. Ona ga za svoje dete ne more spoznati. Nišče ne more Boga tak odičiti med stvorjenjom, kak Marija, zato pa moremo njo častiti, ka mo pa njej i ž njov znali Boga bole odičiti. Brez Jezušovoga navuka je pa to ne mogoče. Te navuk nas vči naime na pravo pot, po šte-roj hoditi moremo, če se ščemo zveličati. Te Jezušov navuk nas vči, kak se Bog odiči. Toga navuka če ne poznam, ne morem pravično, Bogi dopadljivo živeti. „Brez vere je ne mogoče Bogi se dopasti (Hebr. II. 6.) pravi on sam. Da ki nema vere, ne more tudi poleg nje živeti, ne more dobro delati i hiidoga se ogibati, on se more pogiibiti, kak je dragi Jezus pravo: „Ki ne verje, bo pogubljen." (Marko XVI. 16.)
V poslušanji verskih navukov moremo Marijo nasleduvati. Vera more rasti v nas. Vsikdar bole morem razumeti svojo vero, vsikdar bole jo znati, vsikdar bole se poleg nje ravnati. V tom nam je zgled BI. D. Marija. V tom jo moremo nasleduvati.
Dnesden je slabo obnašanje, grešno življenje na sveti. Še ti pobožnejši i poštenejši napravijo včasi takše napake, roglate falinge, ka se čudeč spitavajo med sebom ljudje: Je te pobožen tudi to včino? Je ta vrla ženska tudi med onimi bila? Tudi sta zablodila; ne sta dobro poznala vere svoje. Včasi naravnoč proti veri gučijo i delajo ljudje, ne da bi misliti na to, kaj delajo. Ne poznajo vere svoje, grešijo proti njej, dobre genejo v njej,
slabe poterejo, hudobne pa potrdijo v hudobiji. Kolikokrat se čujejo guči proti pekli, proti Bogi, BI. D. Mariji, proti spovedi itd. Človeki lasje vujškar idejo, takse blebetanje čiije včasi z vust tistih, ki so dostakrat pri spovedi pa še večkrat pri svetom obhajili. Vere ne poznajo. Ne poznajo je pa, ar se je ne včijo. V toj nevednosti pa te Jezušovoj diki samo kvar delajo, duše od njega odvračiijejo, ne da bi je, kak bi dužni bili, k njemi vodili. Mislite, ka bi deca tak hudobna bila, če bi se včila redno krščanski navuk? Bi bilo tak slabo obnašanje v cerkvi, bi se kralo teliko, bi se širila razviizdanost, pijančevanje v tak groznoj meri, če bi starišje znali na-vuke i bi je davali svojim otrokom ? Nevednost v verskih rečeh je strahovito velika. Ta je napravila, da se je hudobija na teliko razširila po sveti, ka se je mogo srd Božji vužgati proti njej po svetovnoj vojni.
Z Boga se je spozabo svet, zato ga bije zdaj, naj pregledne i vidi, ka je Bog tisti, ki ga bije, da je prle ne šteo spoznati, ka je Bog bio tisti, ki njemi je mir davao i ki ga je blagoslavlao. Svet se more pobolšati. Ne more se pa, če ne mo poznali prave vere i poleg nje živeli. Ki ma moje zapovedi, i je spunjava, tisti je, ki me Ijiibi." (Jan. XIV. 21.) ,,Ki ne Ijiibi, ostane v smrti." (I. Jan. III. 14.)	y
Oboje je potrebno. Vero znati i poleg nje živeti. Prvo si spravimo, če mo se včili verenavukov, driigo pa, če mo molili. V obojem nam je zgled BI. D. Marija, štera je v čelom svojem življenji driigo ne delala, kak navuke Jezusove poslušala i molila. Z Jezusom si je zgučavala noč no den, dokeč je živo na zemli v vidnoj podobi, kda je pa v nebo odišo, pod podobov kruha prebivajočim. I da je molitev pobožno pogovarjanje z Bogom, i da je poslušanje navukov božih v srce jemanje Jezusovih reči, kaj drugo je delala presveta mati Boža, kak v čelom življenji samo molila i navuke Bože poslušala, naj more popolnoma poleg njih živeti,
Njo nasledujmo. Njčni od življenja vseh svetnikov i angelov svetejši žitek nam je dokaz, kak dosta dosegne poslušanje Jezušovih navukov i verna molitev.
Molimo. Molimo se k Mariji! Molimo na čast nje-noj sedmeroj radosti. Njeno materno Srce obide na to našo molitev nepopisna radost, v šteroj de rosila vnogo-vnogo milošč na zemlo v rešenje i zveličanje neštetih blodnikov. Namen molitvi nam bodi te. Celo pobožnost darujmo za duhovnike, naj do vsikdar svetejši i tak vsikdar pripravnejši čem več duš rešiti večnoga pogubljenja. Odpustke, štere po molitvi dobimo, pa darujemo |za pokojne vojake i družbenike.
Keliki z med pokojnih vojakov so meli-na stotine, na jezere smrtnih grehov, šteri so njim po popolnom po-žaliivanji komaj ob smrtnoj vuri odpuščeni, kaštige za njih zaslužene so pa šle z dušami njuvimi v vice. Ce za mali greh se 50, 60 let čisti duša v tom ognji, kak nam razodenje svetnikov svedoči, kak dugo do se mogle te te nesrečne vojaške duše za svoje odpuščene, nezmerno velike i vnoge smrtne grehe? Zato pa darujemo odpustke dobljene pri toj pobožnosti za pokojne vojake, naj se hitrej ščistijo i rešijo.
Pa včimo se. Včimo se navuk krščanski. Vsele si vzemimo katekizem do rok, kda to pobožnost opravlamo, pa si prečtimo gor najmenje dvoje pitanje ž njega i si gučimo od njega, razlagajmo si ga.
To dvoje delo bo veliki sad rodilo; v zburkanom morji svetovne vojne nam posadi oljčno drevo rnirii, štero de tem hitrej raslo i stalen mir prineslo, kem bole pobožno se bo ta pobožnost opravlala.
Edno vuro je želo Jezus, da bi vučeniki ž njim verh-ostuvali i molili. Ta njegova žela nas je opomenola, da bi naša molitev, poslušanje njegovih reči tudi edno vuro trpelo. Radiivali se bomo vsako nedelo edno vuro, naj prisija nam i vnogim, vnogim dušicam večne nedele večna radost. Amen. Tak naj bo! Vrednistvo Marijinoga Lista•
Ne ga miru pa zakaj?
Den za dnevom prihajajo brezštevilna pisma naših dragih slovenskih vojakov iz raznih bojišč na vredništvo Marijinoga Lista, v šterih se tak milo prosi: »Molite, o dajte moliti, naj nam skoro pride željeni mir.«
Večkrat nam joč vuide, se zasuzimo pri teh milih prošnjah i podvojimo svoje molitve v gorečoj prošnji za drage vojake. Ali vse to je malo. Več nas more moliti pa dobro moliti. Dobra molitev je pa nemogoča brez dobroga življenja. Če ne odstranimo tistih vzrokov, šteri nas od Boga vkraj vlečejo, rivlejo, še z silov tirajo, nemogoče je tak lepo i pobožno prositi, ka bi nas Bog posliihno. Poslušajte, kaj pravi sv. Pismo: „Znamopa, da grešnikov Bog ne usliši." (Jan. IX. 31.) Ne, ne more Bog grešnoga naroda posliihnoti, zato ka grešen narod tudi njega ne posluhne. Z ednov rokov vdariš Gospoda, z drii-gov ga pa prosiš. Edna dlan te še peče od vdarca, šte-roga si mero na Gospodovo lice, drugo pa že odpreto maš, ka bi ti jo Bog nasipao z darovi, te posliihno, bla-goslovo, v mirne čase postavo. Ide to? Bi te posliihno? Zakaj koli? Za tvoje razžalenje? Skažlivec i hudobnež, popravi grešno življenje pa te Gospodovo viiho čiilo i posliihnolo bo. „Glej, roka Gospodova nej okrajšana, da ne bi mogeo pomagati, tudi njegovo viiho nej gliiho, da ne bi čiio; nego vaše hudobije vas ločijo od vašega Boga, i vaši grehi skrivajo pred vami njegovo lice, da ne posluhne," pravi dober Bog po sv. Ižaiji proroki. (Is. LIX. 1, 2.) Zato pa k pokori ljudstvo drago, k pokori istinskoj i pravoj! Ostavi greh, pobolšaj svoj žitek pa ti Bog posliihne prošnje za blaženi mir.
Miloščo pokore Bog po diihovnikah deli.
Pokore je nemogoče delati brezi bože milošče. Jezus je pravo: „ Brezi mene nikaj ne morete delati." (Jan. XV. 5.)
Jezusovo pomoč samo te dobimo, če jo prosimo
Prosite i dobite" (Jan. XVI. 24.) Zato nas opominja ljubljeni Jezuš: „Potrebno je vsikdar moliti i ne gorhenjati"; (Luk. XVIII. 1.) naj ne mo ni en hip brez njegove pomoči, kak smo ne en hip brez rievol; težav i skušnjav, brez nevarnosti po grehi Boga zgubiti; svojo na greh nagnjeno naturo naime z sebom nosimo. Delivci milošč božjih so duhovniki. Sv. Duh Bog nam naznanja to po sv. Pavli apoštoli „Naj nas majo za Kristusove sluge i de-livce božih skrivnost." (I. Kor. 4, 1.)
K pobolšanji sveta, k pridobitvi skorajšnjega blaže-noga mirii zato največ pripomore tisti, ki največ dobrih molitev opravi za duhovnike. Duše Bog po diihovnikah rešuje, brez teh niedne ne. Do treseti jezer duhovnikov je pod orožjom, več jezer jih je že spokapalo v boji, novi se v teh nemirnih časah ali nikak ali pa samo po-reci moro posvečiivati. Kaj Pn'de z toga? Što de delio Kristušova svestva? Što de podivjane strasti, štere je vojna v srci milijonov rodila, tro? Što de posvečiivao zovlačene duše, što srdite pomirjavao, što včio deco na Jezusov navuk, deco, štera nam pred očmi raste gor kak zverina v logi. Moj Bog, kak se nam srce krči, kda vidimo cvet Materecerkvi, nedužno dečico brez Boga rasti gor, kak tužno nam je viditi, ka že tista bije i žali dob-roga Jezuša, štero je on nikda tak srčno ljubo, varvao, obimno i pravo: „Piistite male i ne branite jim k meni priti; takših je nebeško kralestvo.11 (Mat. XIX. 17.) Žali Jezuša dečica, ar ga ne pozna. Če spozna njega, ga poljubi i od njegovoga neskončno dobroga Srca več ne odstopi. Po kom ga pa spozna? Jezus je duhovnikov deo. Po njih zato, po diihovnikah. Naj bodo duhovniki i naj bodo goreči, sveti duhovniki, ki do goreli za božjo čast, za rešenje duš, naj do se srca grešnikov po njihovih predgah mehčila, naj do se diise po njih voditi dale, je pvtrebno zato moliti. To je potrebno za mir, moliti, naj bodo sveti duhovniki i ka de je ljudstvo poslušalo.
Duhovniška čast, če de se poštuvala pa v poštenje : i v svetost položila, štera se je dostaja, te se bodo celi roji grešnikov, razkolnikov, krivovernikov, nevernikov k dobromi Pastiri dušic povrnoli; te ti povrnjeni ne do | tiste vere, štera je z pečine pognala; te se venci neduž-nosti ne do že skoro pri zibelki sušili; ne, nego pride > blažena doba, v šteroj de Gospod milijonom pravo kak nekda Mariji Magdaleni: >Jako je ljubila« (Luk. Vil. 47.) j
Naj se povekša ljubezen duhovnikov do Jezuša, vernikov pa do duhovnikov, se moro pošilati mnoge, vrele ' molitve v nebo. To je predvsem potrebno za pobolšanje sveta i stalen mir.
Kje je mir?
»Bog je naš mir* (Ephes. II. 24.) pravi sv. pismo. ! Boga pa kje najdete? Poslušajte reči božjega poslanca, Gabriela nadangela: »Gospod je s tebom.« (Luk. I. 28.) Komi je to pravo? BI. D. Mariji. Pri njej morete zalo : iskati Boga, ki je naš mir. Mir nam Marija bo dala, ar ga ona ma. Večni mir, Jezuša Kristuša je ona pod srčom nosila, ona rodila,' nadajala, ona za nas odgojila, ona do križa, do groba sprevodila; njeni je večni mir živ i mrtev. Večnorni miri ona tak pravi zdaj i pravila bo \ vekomaj: moj sin si. Vidite pot, po šteroj morete do mira priti. K. Mariji, k toj radostnoj materi prihajajmo, njeno veselo, večni mir vživajoče Srce prosimo, naj ga nam tudi da. Njo prosimo, naj sluge svojega Jezuša na veliko svetost podigne, ka do mogli neštete grešnike povr- ■ noti i za blaženi mir tak pot pripraviti.
V nepokorno srce naime ne more mir priti: »Hudobni nemajo mira, pravi Gospod.« (Is. 48, 22.)
K Mariji tedaj po mir.
Nikdar je ne teliko milošč na svet teklo, kak zdaj.j teče v toj svetovnoj vojni. Milošče trpljenje rodi. Kris" tušova krv se je po križi cedila dol; trpljenje je te odi
vseh mogočih svetov dragši kinč nam dalo. 1 kelikokraf se to trpljenje ponovi, kelikokrat se Gospodov križ kje" gorpostavi, zabliskečejo tam tudi džiindži Gospodove krvi* šteri takšo moč majo, ka še tistoga hipno posvetijo i njemi nebo odprejo, šteroga roke so se od nedužno pre-* lejane krvi niti posušile še ne. Ali ne čiijete Gospodo-^ voga glasa, glasa njegove krvi, »štera bole govori, kak Abelov a?1 (Hebr. XII. 24.) Ne čiijete, kak se vrata nebeška na stežaj odpirajo, kda se krv Gospodova po križi dol-cedi i on spregovori proti pokornomi razbojniki: >Ešče dnes boš z menom v paradižomi?* (Luk. XXIII. 43.)
Kje je trpljenje, se duše posvečiijo, trda srca se mehčijo, nebo se odpira, duše se rešujejo; trpljenje to rodi; trpljenje zdajšnje, trpljenje grozovite te svetovne vojne tudi to rodi: posvečenje, povrnenje duš i po njem blaženi mir, če bo stala pod našim križom tudi Marija, če njene vsegamogočne prošnje bodo podpirale našo pešajočo duševno moč. O te, i samo te mo mogli spregovoriti z potrtoga i povrnjenoga srca tiste reči, na štere se je nebeški raj obečao ino odpro pokorniki: ^Gospod, spomni se me.* (Luk. 23, 42.)
K Mariji zato. Ona ma mir pri sebi, i ona ma moč, vrastvo, zdravilo pri sebi, štero naše dušne od grehov narejene keleče rane zvrači, ka de mogo mir k nam priti. Ona ma tisto svetlost pri sebi, štera nam pokaže pravo pot pokore, na šteroj se srečamo z mirom. O, da je pisano: »Pravica i mir sta se kiišnole.« (Ps. 84. 11.) Ona nas reši grehov, njene prošnje nam spravijo naime mi-loščo prave pokore, po šteroj pride pravica prebivat v naše srce. 1 kda de ta tu naseljena, te njoj ponudi ta dobra mati svoj mir, svojega Jezuša, ki jo z kušom ljubezni potrdi v zemelskom miri, iz šteroga požene klica večnoga, nebeskoga miru.
K Mariji zato po mir. Ali ne slišite miloga glasu, šteri se zdigava iz viist tistoga starčka, šteri v Rimi na
stolci sv. Petra, kak namestnik njenoga božjega Sina sedi? Oh, kak lepo, močno, sladko, geniivo i nebeskomilo se zdigava odtod novi naslov Marije, matere božje: Kraljica tnirii, prosi za nas!
K Mariji zato po mir! K Mariji zato po mir! K Mariji zato po mir! Trikrat pravimo tak, ednok v imeni Oče* koga najljubljenejša hči je Marija, drugoč v imeni Sina, komi je najtfblša i najdragša mati i tretjič v imeni sv. Duha, ki v njej svojo najsvetejšo zaročnico občuduje i ogleduje.
Bog, naš večni mir je Marijin Oča, je njeni Sin i njeni zaročnik, o hodimo zato k njej i jo prosimo naj nam ščisti srce od grehov i po sprošenoj pravoj pokori v nje položi mir, Ijiibljenoga Boga.
Kako pa naj prosimo Marijo za mir?
Na njene radosti mislimo, v njenih radostih jo častimo i po toj poti prosimo od nje povrnenje sveta po svetih diihovnikah i tak blaženi mir. Tak pa iz dvo.jega zroka; 1. zato, ka je njej jako ljubljena ta pobožnošt, kak mo niže razloženo vidili i 2. zato, ka njeno radostno srce vživa večni, neskaljen, blaženi mir. Čeravno je nje-noga srca mir nedopovedljivo vekši bio, kda je z svojim Jezušekom v Egipt bežeč za svojimi petami čiila divji krik i rogat orožja Herodovih vojakov, kak najglobšega morja globina, vendar je prava podoba i posoda miru le njeno radostno srce. Da čeravno je njeno srce ne moglo biti nikdar zburkano od nemirovčine, kakti najsvetejše, nepopolnosti nepoznajoče srce, — nemirovnost je nepopolnost pa še greh, — vendar je li mogo viher nemira okoli njega divjati i nam pogled zavezati, ka notranjosti njenoga srčnoga miru ne bi ovarali. To se je godilo pri njenih sedmerih žalostah. Pri njenih radostah nega niti skušnjave nemiru okoli nepremagljive trdnjave njenoga mirti, zato jo častimo v teh, štere najbole predočijo tisto,
kaj tak želemo, mir. Te njene radosti jo pa tudi najbole bodo nagibale, ka nas posluhne, kajti na nezmerno njeno blaženost mo jočič gledali i jo prosili edno drobtinico ž nje, drobtinico mirti. Mislite ka ta najbolša mati nam, svojoj deci ne da te drobtinice?
Kaj prosimo tak od radostne matere Marije?
Prosimo Marijo na nieno sedmero zemelsko i nebeško radost,
/. naj se duhovniki namnožijo i na veliko svetost podig-nejo, naj se grešen svet po nj\h da voditi, se pobolša, posveti, spopolni,
2.	ka nam tak pride blaženi mir i če je že prišo, ka se nam zastalno vtrdi,
3.	v štero m mo vsi njena deca i po njej službeniki pa sliižbenice Jezušovoga Srca.
Oj pridi Marijino kralestvo za vsako dušo, ka po tebi vsaka duša hitrej pride v Jezušovoga Srca kralestvo! Potolažimo Marijino Srce, ka se po njem potolaži pre-žaijeno Srce Jezušovo.
Na kakši način mo te milošče prosili?
Z treznostjov. Boga samo čisto srce more gledati. Jezus je pravo to: »Blaženi se čistoga src, zato ka do Boga gledali.« (Mat. V. 8.) Pitvini nezmernoj dani pa ne more biti čist: >Vino nečistost dela, in pijanost hrup; štokoli ma nadtem veselje, ne bo nikdar moder« (Preg. XX. 1.) pravi duh sveti. Pa nadale *Britkost duše je nezmerno pito vino« (Eccli. 31, 39.) Ščeš Boga gledati? Na tom sveti se po veri gleda, na drugom pa od lica do lica po svetlosti dike. Viditi ga pa more tak tu, kak tam samo čisto srce. Vidiš, kam te pripela pijanost, štera nečistost rodi? Zaveže ti vero na tom sveti, da ne vidiš Boga, kak bi ga mogo i zato kapleš kak slepec z jarka v grabo, z greha v hudobijo. Na drugom sveti pa ščišta
oslepneš, ne boš vido Boga, ki je svetlost. Brez svetlosti oči, tak znaš, nikaj ne vidijo.
»Nečistost in vino in pijanost pamet vzemejo« (Os. IV. II.) pravi dober Bog po Ozeji proroki. Norcov pa Bog ne more posluh noti zato ka ne vejo prositi, pa či znajo, ne vejo čedno, spametno. » Vino je že vnoge po-giibilo« (Eccli. 31, 30.) pravi sv. pismo. Moj Bog, pa vendar kak se ljubi! pa kak se pašči svet k njemi! pa kak veliko čast dobi! Ali, je ne morebit tak, ne zamerite, da vas sramotiti moremo, je ne morebiti tak, da to nespametno stvorjenje raj mate, kak njegovoga Stvoritela? Kelikokrat ste sedeli pri vini, kda bi pred Jezušom v cerkvi klečati mogli? Sramujte se zato, nam pa odpustite, ka smo ogrnoli to sramoto vaše duše; z ljubezni smo včinoli. Pa če z ljubezni te do vaše diiše nam štera suza spadne ne papir zavolo teh vaših grehov, to nam tudi odpustite. Ne vemo drugo, kak ljubiti.
Po tistih, šterim se proti Bog v svetom pismi *Jaj vam, ki ste junaki pri pitji vina« (Is. V. 22.) zaman čakamo mir. Tei nam ga nikdar ne sprosijo. Zato pa morejo biti trezne ono duše, štere ščejo sodelovati za vtrdi-tev blaženoga, stalnoga mirti. Pa kak bi tudi viipala od pijanosti razveseljena, grešna duša pred Marijino od Boga razveseljeno srce stopiti? Pa če bi viipala stopiti, od Marije sprejeta nikdar ne bi bila. Zato, naj naše molitve svoj namen dosegnejo, naj nam prisija blaženi mir v po-bolšanom sveti, se sprejmejo v molitveno družbo Marijinih sed.merih radosti samo tisti,
a)	ki žganice, ruma nikdar ne pijejo, zviin če bi v ma-loj meri i malokda to od zdravnika bilo predpisano;
b)	ki vina, pive, jabočnice, če so moškoga spola od litra, če pa ženskoga, od pollitra več nikdar v nikšoj priliki, na nikšem goščenji ne spijejo v ednom dnevi, to je v 24 celih vurah;
c)	ki pred šestnajsetim letom ne pijejo nikše opojne
pijače, ne žganice, ne ruma, ne pive, ne vina, ne jaboč-
nice i nikaj spodobnoga.
Za takse so sladki mošti, iz sada stiskani, z cukrom kuhani, soki, z šteri ne samo, ka ne škodijo, nego ešče zdravji hasnijo. 1 kopiišnic, jagod, se kaj finoga da napraviti pa tudi zdravoga.
4.	Ki ne dajo ne svojim, ne drugim mlajšim niednok opojnih pijač pred šestnajstim letom, starejšim pa žganice, ruma nikdar, — vina, jabočnice, piva pa od litra ne več moškom, od pollitra pa ženskam na den.
5.	Ki ruskoga čaja ali teja niti čistoga, niti z rumom ali žganicov mladini pred šestnajsetim letom ne do da-vali, sami ga pa samo te pili, če je malo alkohola to je žcranice, ruma notri.
Najbolši je čaj z lipovoga, jagodovoga, kopinjovoga listja; k tomi če pridenete žlico vina, dobite kaj finoga i zdravoga. Deci do 16 let pa čistoga davajte brez vina.
Se čiidivate, jeli, tomi ravnanji. Potrebno je, ovak ne vala nikša pobožnost. Nezmernost i pijanost jo zaduši, kak dušo pijancovo. Zato nas opomina ljubljeni Jezus : »Varujte se, ka vaša srca ne do preobložena v pož-rešnosti i pijanosti.«- (Luk. XXI. 34.) i Pijanci naime, ne prido v nebesa« (I. Kor. VI. 10.)
Sodite, so nam mogoči mir sprositi, ki so z nebe vozapreti ? More tisti od krala kaj sprositi, ki pred njega niti priti ne more? Pa še nikaj drugo tudi sodite \ Bleuler švicarski zdravnik je najšeo med 100-mi betežniki, štere je zemlja metala (»veliki beteg« so meli) 70 tak-ših, šterih starišje so pijanci bili i v pijanosti so poprijeti te nesrečniki. Deca slabe pameti so poleg trditve Toussenel zdravnika tudi večinoma v pijanosti poprijeta. V Nemčiji je leta 1909-ga bilo 120 jezero slaborazumne dece. Stalno so dognali, da jih je 48 jezer od pijancov rojeni. Sodite zdaj še to, je ne kaj strašnoga neredna pitvina? Je- zato ostroča, če vam z toga čemera, gifta samo malo dovolimo piti, ki ste starejši, deci pa nikaj, štera je še gingava v duši pa v teli.
Opomba. Svetujemo vsakomi, naj se popolnoma ogi-blje vživanja opojnih pijač, naj nasleduje opomin sv. Pavla apostola, šteroga je dao do sv. Timoteja:,, Pij malo vina zavolo svojega želodca i zavolo svojega pogostoga bete-giivanja." (I. Tim. V. 23.) To je, naj se opojna pijača jemlje samo zavolo vrastva i ne zavolo žeje. Vrastvo se pa ne pije na litre, nego na kapljice. Zato piše sv. Pavel : malo vina. Ce pa što pije vino, pivo, jabočnico za vola žeje, naj si to pitvino razdeli, naj ni eden pri moški ne pride od litra več, pri ženski pa od pollitra. To zadostuje vsakomi, kaj je više, je škodljivo. Rajši vsaki den malo piti, kak pa en mesec nikaj, zatem pa naednok se do blata zapojiti. Žganica je pa nej pitvina, nego čemer.
2.	Prositi moremo te milošče z pobožnov driižbov, v šteroj mo se vsako nedelo edno viiro z Marijov ra-
diivali. Ž njenih sedmerih zemelskih in nebeških radostih mo se v molitvi spominjali pa konči z dvojega navuka njenoga božjega Sina, našega Gospoda Jezuša Kristuša iz katekizma, pa kaj dobroga čteli.
Z radostnov materjov mo se tak vsako nedelo veselili edno viiro i prosili v toj radosti pobolšanje sveta po duhovnikah i stalen mir. Jeli, kak lehko, kak veselo de to? Marijo driigi žalijo, mi pa zadostimo' to žalitev z radiivanjom.
3.	Sedemkrat na leto, na god Marijinih sedmerih radosti vsele dne kotrigi k sebi vzemeta presveto telo Marijinoga SinU, Jezuša Kristuša za rožne brate i sestre, ka bi zadobili (e) veselo smrt, po šteroj bi se njim taki odprla nebesa.
To je način molitvene bratovčine od Marijine sedmere radosti.
Zdaj smo te povedali, kaj smo namenili, nikaj bi pa ešče želeli.

Kaj želemo še?
To, ka bi od vseh stranih vse privreli v to družbo. Na gostiivanje vas zovemo, ve nas pa ne te znamkar zavrgli. V snegi, blati, mrazi, vročini sedite na trdih klopeh vure dugo na zemelskom gostuvanji, po šterom vas navadno glava boli, diišnavest pa peče. Hodite zato tem raj na to nedelno veselje, po šterom vas niti glava ne de bolela, niti vas diišnavest ne de pekla, kajti na tom veselji je vse čisto, lepo, nebeško, tak blaženo, ka če te si dobro vuha svoje duše odpirali, te čuli angelsko pesem i igro, štera se glasi i bo se vekomaj glasila Mariji na čast pa tistim v veselje, ki njo ljtibiji, se ž njov ra-dujejo.
Vojaki, pretužni i prežalostni slovenski vojaki, pridite se veselit z Marijov. Zite se i spunite dužnosti te družbe, radujte se z Marijov na tom sveti, ka de se ona z vami na driigom. Veselte se v strelnih jarkah, v vtrdjenih zakritjah i zakopah, v vojašnicah, bolnišnicah tistomi, čemi se je Marija na zemli veselila i čemi se v nebi veseli. Radiije se ž njov. Ta radost ma .takšo lastnost, ka oplemeniti srce.
Poskusite i bodete vidili, kak se vam spremeni srce, kak se vam vseli čista načiše mišljenje in želenje v nje, te v pamet jemali, ka ste v gučah drugi, v djanji načiši i kda pridete domo, mo vas z dvojim občiidovanjom zah-valnosti venčali, ka ste premagali sovražnika, sebe pa spopolnili, ka ste postali v boji telovni i duševni junaki
Z tem viipanjom vas čakamo domo med našo veselo družbo, v šteroj Marija kraliije. Mi mo ljubili vas i zavolo vas, naj pridete hitrej domo po blaženom miri, vsako nedelo verno držali to veselo vero i vse postave pobožnosti od Marijinih radostih. Bomo se zišli doma, žene vaše, deca vaša, starišje vaši, brati vaši, sestre vaše, bomo se zišli v toj družbi i prosili v njej v treznosti i bogabojaznosti tisto, kaj reši vas i pripela domo, pobolšanje sveta po svetih diihovnikah. Zidemo se i ka
ne pozabimo se žiti, opomnite nas, pokarajte nas, mo-žovje, očevje, bratje; opotite nas na tisto ljubezen, štero smo vam dužni, i štero smo vam tudi obljubile. Vužgite v nas, domačih, dragi vojaki, ljubezen do vas, štera de nas v treznosti, pobožnosti k Marijinomi z sedmerimi ze-melskimi i z sedmerimi nebeškimi radostmi punomi srci vezala!
O bodimo združeni v Mariji! Veselimo se z Mari-jov! Stopimo v družbo, v šteroj Marija kraluje i svojega prečistoga tela sladki sad ponuja za vživanje. Ali je ne lehko tak? Ne vete morebit, kaj sveto pismo pravi tka je sladek Gospod« (I. Petr. 2, 3 ) Ali ste strah, ka njega ne med nami? Ne bojte, se, Jezuš nas zagotovi i potolaži v tom vupanji: »Kje sta dva, aH kje so trije zbrani v mojem imeni, tam sem jaz v sredi med njimi.« (Mat. 18, 20.) Združimo se zato veselo pri Mariji vsako nedelo, naj Jezus med nami bo!
To želemo, da bi prišli vi vojaki vsi, in vi domači vsi v družbo Marijino se veselit na tom i drugom sveti. Ne ga v njej drugo, kak najvekša sreča i blaženost, najslajša radost i neskončno bogastvo! Nega v njej greha, pač pa vse jakosti! Joč se ne čiije v njej, vsikdar je gostiivanje, šteromi se vsikdar bole veseli duša i- se ga nikdar ne navoli. Pa radost ta nikdar ne mine. Trebe vam jo? Oj pridite, pridite po njo, pridite radiivat se, dečica, z materjov!
Dužnosti kotrig.
1. Vsako nedelo ali v cerkvi, ali na domi edno viiro se z Marijov radiivati. To raduvanje stoji iz sledeče pobožnosti :
a) Zmoti še čislo Marijine sedmere radosti i sedem Zdravih Marj na čast Marijinoj sedmeroj nebeskoj radosti, kak je niže razloženo;
Kraljica miru, prosi
b)	Prečte se dvoje pitanje iz katekizma i to razloži;
c)	Ostali čas se čite Marijin List ali če je te že preč-tet, kakša druga pobožna kniga. Sme se tudi edna pobožna pesem popevati, več ne. Kda vtira mine, te lehko.
K toj pobožnosti vseh 14 kotrig more priti. Če štera ne bi mogla, naj tam opravi svojo dužnost, kje se nahaja. Na paši se v letnom časi kaj lepo da ta pobožnost zvršiti.
II.	K vsakomi godi Marijinih radostih dve kotrigi k sv. obhajili pristopita, vsele drOgive, ka na vse red pride. Dnevi tei šo niže objavljeni. Kj se nikak ne morejo te dneve prečistiti, naj duhovno obhajilo opravijo, na pri-vojaki.
III.	Žganice, ruma i spodobnoga žganja ne smejo piti. Vina, pive jabočnice ali spodobne pijače v nikšoj priliki ne smejo moški od litra, ženske pa od pollitrana den več spiti, to je v 24 vuraj, niti drugim ne smejo od toga več dati. Teja, v šterom bi dosta ruma, žganice bilo ali drugoga alkohola, ne smejo niti sami piti, niti drugim dati za piti. Dovoli se pa više imeniivana mera samo tak, če v pijanost ne pripela i nikak se ne zapovedava omenjena pitvina na vsaki den. Mladina pred šestnajsetim letom ne sme nikše opojne pijače piti, niti čistoga ruskoga teja, niti kaditi i starejše kotrige njoj ta ponujati nikdar
ne smejo, je kotriga te družbe mladina ali ne.
*
* *
Priporača se v vsakoj kotrigi popolno zatajuvanje od opojnih pijač, to je naj opojnih pijač ne vživa za volo žeje, nego za volo vrastva to je samo te, kda bolezen to tirja i te samo v maloj meri.
IV.	Kotrige naj so, na keliko je mogoče, v cerkvi vkup i tu brez potrebe nikdar ne spregovorijo; druge pa naj opomenejo na dobro cerkveno obnašanje, ali, če jih ne bogajo, je naj duhovnikom naznanijo.
- lgg -
V.	Rotrige po zgledi Dev. Marije ne smejo nikdar
i nikde plesati.
VI.	Krmine ali trobine pri svojoj hiši ne smejo dovoliti. Če mrtveca majo naj se moli pri njem, ne pa je i pije. Za svojo smrt tudi to moro zravnati.
VII.	Pod grehom ta družba nikoga ne veže. Opomba. Žganica, vino i ples so po jetiki več ljudi
vmorili, kak svetovna vojna. Po vojni zrečeni narod naj ne marjajo več.
Osnov družbe.
V- molitveno družbo od Marijinih sedmerih radostih sme vsaki krščanski katoličanec vstopiti, ki je pripraven pravila družbe verno spunjavati.
Družba stoji iz rož; v edno rožo sliši 14 oseb ednoga spola na spomin Marijinoj sedmeroj zemelskoj i sedmeroj nebeskoj radosti. Dva spola v ednoj roži nikdar ne smeta biti, to je ali ma roža kotrige samo moš-koga spola ali pa samo ženskoga spola, nikdar pa ne obojega. Nevalana je osnovitev rože, če nema za pazi-tela kakšega duhovnika i če je ne od njega sprejeta i blagoslovljena.
Vsaki duhovnik ma oblast rožo sprejeti i jo blagosloviti.
Voditela ali voditelico more meti vsaka roža, šteriva imenuje duhovnik, pazitel rož.
Voditel i voditelica
smeta samo tistiva biti, šteriva na mesec najmenje trikrat hodita ali ščeta hoditi k sv. obhajili, znata čteti, po krčmah i plesiščah ne hodita, sta treznoga i čistoga življenja, poznata krščanski navuk. Čest voditelska trpi tak dugo, kak dugo jo ščeta i moreta verno spunjavati. Če jo ne moreta, odstopita, če jo pa neščeta, se po duhovniki ž nje vržeta.
Voditel i Voditelica sta dužniva skrb meti, naj kotrige vse družbene dužnosti verno spunijo i opomenoti
vsako kotrigo trikrat, če kaj sfali vu vernom spunja-vanji dužnosti; če se po trojem opominanji ne pobolša, jo moreta po duhovniki zbrisati dati i se za novo kotrigo poskrbeti; ravnotak, kak če štera kotriga merje.
Pazitel
rož je šterikoli duhovnik. Oblast ma vsaki rože sprejeti, je blagosloviti, njim voditela, ali voditelico imenuvati.
Dužnost njemi je:
1.	imenuvati voditele ali voditelice rožam na vrh, šteri so sposobni za to, to je ki znajo čteti, se po krčmah, plesiščah ne vlačijo, hodijo ali ščejo odsehmal hoditi na mesec najmenje trikrat k sv. obhajili, so ne pijanoga ali razvuzdanoga življenja;
2.	paziti, naj se namen driižbe dosegne, to je naj kot-rige dužnosti verno spunjavajo i ravno zato rožo zbrisati, voditele, voditelice ali kotrige ž nje stirati, če se po trikratnom opomini ne pobolšajo;
3.	kotrige sprejeti i blagosloviti, kda roža nastane i je vkiipspisati.
Sprejem i blagoslov
se vrši v sledečem redi.
Duhovnik pita pred kakšov Marijinov podobov klečeče kotrige, štere v rokah v znamenje večne, radostne Marijine svetlosti, goreče sveče držijo:
Pazitel: »Marijini sinovje (hčere) zakaj ste se združili^)?«
Kotrige: »Želemo se vsako nedelo edno viiro z svo-jov nebeskov materjov veseliti.«
Pazitel: Dužnosti vaše so: (prečteč njim dužnosti, glej stran 183, je pita);
Pazitel: »Sčete to vse verno spuniti?«
Kotrige: »Z Marijinov pomočjov sčemo i se viipamo, ka tudi bodemo.«
Na to je duhovnik blagoslovi.
Opomba. Kda je ne mogoče pred duhovnika priti, vala se pismeno tudi zglasiti, kak na priliko vojakom, naj se samo odkrije močna vola na verno obdržanje dužnosti. Duhovnik je doma z molitvov tudi lehko blagoslovi.
Marijine sedmere zemelske radosti.
Rožnivenec od Marijine sedmere radosti.
Začetek toga rožnogavenca je sledeči. Leta 1422 je vstopo v frančiškanski red eden mladenec, šteri je goreče častio BI. D Marijo. Te mladenec je to lepo navado meo iz ljubezni do dobre nebeške matere, ka je vsaki den z friških rož lepi venec spleo pa položo na glavo njene podobe.
Hudomi diihi se je ne vidilo življenje toga mladenca tak samostansko, kak Marijo časteče. Oboje bi rad za-diišo v njem, zato ga je začeo motiti, skušavati. Najbole ga je z tem strašo, ka on v samostani svoje prvejše na-vaoe ne de mogeo držati. Zato ga pa naj zapusti i odide nazaj med svet. Dober mladenec se je dao zapelati i je nameno povrči samostan. Ali kda je vrata samostanska odpro, ka bi prvo stopnjo nazaj v svet napravo, je pred njega stopila BI. D. Marija i ga je presvetila, ka je to ne njena vola, ka bi on samostan zapusto, nego hudoga duha skušavanje i njemi zatem pravila: »Jaz te navčim, ka boš znao meni na čast en drugi venček plesti, ven-ček nei z rož, štere povehnejo, nego iz angelskih pozdravljen), venček, z šterim meni dosta vekšo čast skažes, kak z najkrajsnejšim rožnatim vencom, sebi pa najvekše milosti i zaslužke. Spleti mi zato vsaki den venec z poz-dravljenj na tž način: 1. Zmoli eden Očanaš i deset Zdravihmarj na spomin tistoj radosti, štero sem jaz občutila pri oznanenji nandangelskim, ka sem za mater Božo zvoljena. 2. Ponovi Očanaš i deset Zdravimarj na spomin tistoj radosti, z šterov sem jaz preg gor šla na
obisk svoje tetice Ožebete, štera me je za mater Božo spoznala. 3. Spodobno me pozdraviš zavolo nepopisnoga veselja, v Šterom sem plavala, kda sem svojega sina brez vse bolečine, ne da bi svoje devištvo zgubila, porodila. Pozdravi me zatem z ednim odstavkom zavolo radosti, štero sem mela, kda so trije modri prišli Jezušeka molit. 5. Z nadalnim odstavkom me pozdravi zavolo tiste sladke tolažbe, štero sem občutila, kda sem svojega sina, šteroga sem z nezrečenimi bolečinami objokavala i iskala, v cerkvi našla. 6. Zatem me pozdravi na spodoben način zavolo nedopovedlive tolažbe, štera mi je dodeljena, kda se mi je moj najljubljenejši sin po svojem odičenom vsta-nenji prvič prikazao. 7. K°nčno me pozdravi z ednakim vklanjanjom zavolo preobilne radosti, štero sem občutila, kda so me angelje slavno i dično v nebesa nesli. — Če mi vsaki den te venec spleteš, mi veliko veselje i slavo napraviš, sebi pa preobilne zaslužke za večno življenje.« Po teh rečeh je preminola BI. D. Marija. (Waddingus 1. c. n. 7., 11. »Annales Minorum.«)
Presrečen mladenec se je nazajpovrno v samostan i več nikdar ne meo skušnjave, da bi ga povrgeo. Mesto raztečih rož je pa pa pleo vsaki den do svoje srečne zadnje vure iz angelskih pozdravljenj Mariji na čast venec, rožnivenec od njene sedmere radosti. Po njegovom zgledi se je pobožnost močno sirila po sveti, štero je dobra nebeška mati potrdila z vnogimi čiidami od Boga sprošenimi, maticerkev je pa tretjerednikom popolne odpustke podelila brez spovedi i obhajila vsaki hip, če to čislo v stani milosti zmolijo. (Leo XIII. 1901. sept. 7. Qui multa.)
Cislo stoji iz sedem Očanašov i 72 Zdravimarj na spomin 72 letam, štere je BI. D. Marija na zemli preživela.
Čislo se tak začne moliti, kak navadno veselo čislo. Mesto pet desetin ma sedem i po imeni »Jezuš«, se pri-denejo te reči:
v 1. skrivnosti: K°ga si, o brezmadežna Devica, z veseljom od Duha svetoga poprijela;
v 2. skrivnosti: Koga si, o brezmadežna Devica, z veseljom k Elizaheti nosila;
v 3. skrivnosti: Koga si, o brezmadežna Devica, z veseljom rodila;
v 4. skrivnosti: Koga si, o brezmadežna Devica, z veseljom sv. trem Kralom na molbo prikazala;
v 5. skrivnosti: Koga si, o brezmadežna Devica, z veseljom v cerkvi našla;
v 6. skrivnosti: Koga si, o brezmadežna Devica, z veseljom po njegovom od mrtvih vstanenji prvič pozdravila ;
v 7. skrivnosti: Šteri te je, o brezmadežna Devica, z veseljom v nebesa vzeo i te kraljico nebes i zemlje koronao.
Po opravlenom čisli se zmolita še dne Zdravimarji, v šterive se vpletejo po imeni »Jezus« te reči: »/ blažena je vura, v šteroj se je tvoja duša z tvojega prečlstoga i predeviškoga tela v nebo zdignola.«
H konci se zmoli še eden Očanaš za rimskoga papo.
Najčednej je navadno čislo v rokah meti štero, če njemi je križarski blagoslov podeljen, na vsaki Očanaš i vsako Zdra-vomarjo 500 dni odpustkov obrodi i na to zmoliti, po-sebnoga čisla je ne potrebno meti. Vala pa pobožnost, če se nikaj ne drži v rokah pa ešče te, če se niti skrivnosti ne imenujejo, potrebno je samo 7 Očanašov i 72 Zdravimarj zmoliti na čast Marijinoj sedmeroj radosti pa eden Očanaš za rimskoga papo. Za zadobljenje odpustkov je tudi samo teliko potrebno.
Marijine sedmere nebeške radosti.
»Kenterborski sv. Tomaž je vajen bio vsaki den moliti sedem Zdravimarj na čast sedmeroj zemelskoj radosti
BI. Device Marije. V toj pobožnosti ga je ednok pohodila Prečista Devica i njemi pravila: »Tomaž, ta tvoja pobožnošt mi je jako prijetna; ali zakaj se spominjaš ti samo z tistih radost, štere sem jaz na zemli vživala? Odsehmao misli tudi na tiste, štere jaz zdaj v nebesah vživam; da tistoga, ki te oboje časti, bom jaz tolažila, razveseljavala i ga na smrtno viiro mojemi Sini predstavila.« Tomaža so te reči nebeške matere z nepopisnim blaženstvom napunile, v šterom je spregovoro: »Moja najslajša mati, pa morem jaz to včiniti, da ne vem, štere so te radosti?« Prečista Devica Marija njemi je odgovorila, ka on sledečoj vsakoj radosti na čast naj moli edno Zdravomarijo:
Veseli se ona v nebi:
1)	ar jo presveto Trojstvo više vsega stvorjenja časti;
2)	ar jo njeno devištvo nad vse angele i svetnike postavi;
3)	ar velika svetlost njene dike celo nebo presveti;
4)	ar jo vsi zveličani za mater Božo častijo;
5)	ar njoj njeni Sin vse da, česa ga prosi;
6)	zavolo tistih milošč, štere je ona na zemli dobila i zavolo tiste dike, štera je v nebi njenim slugom pripravljena;
. 7) zavolo njene slave, štera de do sodnega dneva rasla.
To so sedmere nebeške radosti BI. D. Marije. Svetniki so radi na nje mislili i se z obilnimi miloščami po njih napunili. Sv. Tomaž sam je je popisao i priporačao v pesmi »Gaude, flore Virginali.« (Raduj se z deviškim cvetom.) Sveta K^atarina bolanjška, od križa zvani blaženi Frančišek, sveti Ranulf, blaženi Jožef Herman i drugi so se radi mudili pri toj pobožnosti. V življenji toga zadnjega je sama BI. D. Marija opet pokazala, kak draga
njej je ta pobožnost. Blaženi Jožef Herman je bio redovnik z reda premonstratenskoga.
Za časa toga svetnika je jako grešna navada bila razširjena. Cerkvi so gortrgali i oropavali. Redovnicje, naj svojo cerkev oskrunjenja rešijo, jo dajo čuvati. Duž-nost čuvarstva je prišla tudi na Jožef Hermana. V toj skrbi je pa on ne molo, kak dozdaj, na čast Marijinoj sedmeroj radosti. 1 nebeška mati se njemi je po toj zamudi prikazala, ali ne v mladostnoj lepoti, kak navadno, nego v podobi od starosti vugnjenoj i s grbami pokritoj. Svetnik se je podstopo jo ponižno pitati, zakaj je zdaj tak starovična? Za odgovor je sledeče reči dobo: »Za tvojo volo sem ostarela; kje je pa ostalo spominanje na moje radosti, kje so tvoje Zdravemarje, kje vaje tvoje pobožnosti? Ali ne opusti vendar moje službe z izgovorom, praj, samostan moram čuvati, ar sem jaz najbolša čuvarka.«
Na te reči nebeške matere se je svetnik jako poto-lažo, ar je spoznao ž njih, kak njoj je ljubljeno, če častimo njene radosti, pa se je začeo ž njih znova vrelo i pobožno spominati.
Sv. Peter .damijanski pripovedava od ednoga redovnika, ka je vseli pozdravo Devico Marijo ž njenimi radostmi, kda je mimo njenoga oltara šo. Te pozdrav se je nateliko povido dobroj nebeskoj materi, ka njemi je ednok odgovorila: »Ti mi radost naznanjaš, i ti se na-puni ž njov.« (Po knigi Viljem Fabra: Alles fiir Jezus.)
Kak se naj opravi ednoviirna pobožnost na čast Marijinoj sedmeroj zemelskoj i nebeskoj radosti
vsako nedelo?
Vsako nedelo naj zide cela roža to je vseh 14 oseb ednoga spola vkup v kakšem poštenom prostori, si poklekne i začne moliti:
Prečlsta Devica Marija, Radostna Mati Jezušova, z
tebov se ščemo edno viiro veseliti, blagoslovi nas v tom nakanenji: Zdrava bodi Marija milošče si puna, Gospod je z tebom... (Zmoli se edna Zdrava Marija.)
Na čast tvojoj sedmeroj zemelskoj radosti zmolimo sveto čislo, naj sluge tvojega Jezuša pomnožiš i na vsik-dar vekšo popolnost pripelaš i po njih vsikdar več grešnikov povrneš, dobrih spopolniš, mirajočih pekla, uvicanih duš pa vic rešiš, ka nam pride i se nam vtrdi blaženi mir, ka vse duše tvoje postanejo, po tebi pa Jezušove, tvojemi i njegovomi presvetomi Srci na tolažbo i zadoščenje. V te namen ti darujemo tudi sedem Zdravimarj na čast tvojoj sedmeroj nebeskoj radosti. Odpustke dnes že, ali še dobljene ti pa prepustimo, da bi je milostivno razdelila med duše naše družbe i vseh vojakov poleg tvoje materne smilenosti Bogi na najvekšo čast.
Začne se zdaj moliti čislo radostno, kak je više razloženo. Po Očanaši za rimskoga očo opravlenom se pa zmoli 7 Zdravimarj:
na čast Marijinoj sedmeroj nebeskoj radosti. V 1. se po imeni »Jezuš« pridene: Po kom, o brezmadežna Devica, se radiiješ, ka te presveto Trojstvo više vsega stvorjenja časti;
v 2. se po imeni »Jezus« pridene: Po kom, o brezmadežna Devica, se radiiješ, ka je tvoje devištvo nad vse angele i svetnike postavljeno;
v 3. se po imeni »Jezuš« pridene: Po kom, o brezmadežna Devica, se radiiješ, ka velika svetlost tvoje dike celo nebo presveti;
v 4. se po imeni »Jezuš« pridene: Po kom, o brezmadežna Devica, se radiiješ, ka te vsi zveličani za Mater Božo častijo;
v 5. se po imeni »Jezus« pridene: Po kom, o brezmadežna Devica, se radiiješ, ka ti on vse da, česa ga prosiš;
v 6. se po imeni »Jezuš« pridene: Po kom, o brezmadežna Devica, se radiiješ, za volo tistih milošč, štere si
na zemlji dobila i zavolo tiste dike, štera je tvojim slugom v nebi pripravljena;
v 7. se po imerii »Jezuš« pridene: Po kotrij o brezmadežna Devica, se raduješ,- ka de tvoja slava do sodnega dneva rasla.-
Po molitvi se prečte dvoje pitanje iz katekizma i raz= loži, oboje v maternom jeziki poleg predpisa sv. matere-' cerkvi. Zatem se pa čte Marijin List ali če je te že preč-tet, se opravi drugo pobožno čtenje i se lehko spopeva edna Marijina ali druga pobožna pesem.
K^da pa, edna viira že h konci pride, pokleknejo vsi pa zmolijo sledečo molitvico:
Prečista Devica Marija, Radostna Mati Jezusova, hvalo ti damo iz globočine srca, ka smo se edno viiro smeli(e) z tebov veseliti. Obečamo, ka mo se'ravnali(e) celi tjeden po slišanih navukah, naj mo tebi vsikdar bole spodobni(e) i po tebi popolnoma Jezušovi (e) postanemo, ka mo ga vredni(e) taki po smrti v tvojoj veseloj nebes-soj družbi gledati. Zdrava bodi Marija... (Zmoli se edna Zdrava Marija.) (Mesto čtenja vala navuk poslušati ; ali katekizem i čislo se ne more z drugim nadomestiti.)
Dnevi, štere se obhajajo Marijine sedmere radosti i štere sta dužnive dve kotrige z rože k sv. obhajili pristopiti.
Prva radostne obhaja marca 25-ga; druga julija 2-ga; tretja dec. 25-ga; štrta januara 6-ga; peta v nedelo po Treh kralih; šesta na vuzemsko nedelo; sedma na Veliko mešo.
V teh sedmih dnevah naj vseli dve kotrigi stopita k sv. obhajili i je darujeta za kotrige družbene, ka bi vredne bile po smrti zraven v Marijino veselo nebeško družbo priti. To dariivanje obhajila se lehko po sledečoj molitvici naredi: Prečista Devica Marija, Radostna Mati Jezušova, tvojoj prvoj... (2, 3. i. t. d.) zemelskoj radosti na čast, štero si ti občutila, kda si Jezuša veselo od Duha sve-toga poprijela i tvojoj prvoj... (2, 3. i. t. d.) nebeskoj
radosti na čast, štera ta napuni zato, ka te presveto Trojstvo više vsega vstorjenja časti, darujem to sveto obhajilo, ponižno te proseč, ka bi meni i vsem mojim rožnim bratom (sestram) sprosila mifoščo vesele blažene smrti, po šteroj bi se nam taki nebeška vrata odprla.
Pri drugoj radosti se pa pa druga skrivnost vmes vplete i. t. d. pri vseh sedmih.
Radiijmo se ...
Radiijmo se, oj dušice, Za radost smo me vstorjene, Veselje naj blišči se z nas, To da nebeški vsem nam zrasl Veselimo z Marijov se: Veselo nosmo križe vse I Veselo točimo suze! Veseli raj da nam odpre, Mati sedmerih Radosti: Na zemlji, v nebi vživanih.
Marijin sin ščem biti, Marijo ščem častiti, Pod križom Jezusa hoditi, Spokorno ščem živeti, Za Jezusa terpeti, Za Jezusa tud' ednok mreti. Iz srca jih pozdravim in ostanem verna ovčica. (Plej Jožef ranjenec.)
Čistoča i vernost do groba.
I Predragi gospod! Vu imeni Jezušovom bodite pozdravleni. Vašo cenjeno dopisnico sem sprejeo. Bog plati na pozdravlenji. Naznanim vam, hvala G. Bogi, tak pomali sem zdrav. Jako lepo vreme smo meli viiz.emske svetke. Na viizem smo meli sv. mešo i predgo tii odzaja. V logi mamo napravleno z lesa kapelo, kje je večkrat sv. meša. Pri sv. meši je svirala godba s petjom; oh kak srečnoga sam se čiito pri sv. meši, kam jako poreci mam priliki iti, i kak jako bi potrebno bilo, či bi bar vsaki tjeden ineo priliko. Veliki bojov eti nega; mi smo zmroni na mesti. Večinoma med Madjari služim. Trplenje, ka me eti zadene, vse lehko prenašam. Samo eno mi je silno težavno: med takšimi liidmi vsigdar biti, kje človek malo gda pošteno reč čiije. To je nikaj groznoga, kak je svet pokvarjeni v nenaravnosti. Kak sv. Duh pravi, ka česa je srce puno, .tisto vusta govorijo. Kak je en del našega polka pokvarjeni v tom grehi, to je že od sile. Ve sodbo prepustimo G. Kristusi i mi moremo njemi hvalo dati, ka nam je dao milost, ka spoznamo, kaj je prav. Da sam dosta že občevao z liidmi, ali v to formo sam ne vido naroda v toj pregrehi tak pokvarjenoga kak en del našega polka. Človeki bi včasi hajdi hudo postalo, takse guče majo. To je meni najvekši križ, Šteroga mam eti na bojišči. I večkrat luboga Jezuša prosim, naj me čuva tudi vsake najmenše sence toga odurnoga greha. Ne čiidivam se, ka pravi sv. Alfonz Lingorjanski, ka izmed sto, ki so v pekli, jih je 99 za volo nečistošti. I eden drugi svetnik pravi, ka či šeste bože zapovedi ne bi bilo, ka bi skoro vsi krščenicje v nebesa prišli. Zato vas prosim, preporačajte nas, slovenske-vojake, k D. Mariji, da bi ze sve moči mogli proti sovražnikom svoje duše stati. Ar ka bi nam pomagalo, či bi svojo domovino od sovražnikov rešili, svoje duše sovražnike pa ne bi znali obladati. Potem bi bi bilo vse naše trplenje zaman. Moja miseo je vsigdar to: Kristusi zvesti ostati tudi, či de še dugo vojska. Ar pravi mir nas še li čaka onstran groba. Devica Ma-
rija naj vas blagoslovi z liibim sinom JezuŠom. Ostanem vam srca vdani. (Škafar Joži z Beltinec, domobranec 20. dpp. na:r kom bojišči aprii 23. 1916.)
Na kaj gene Marijin List.
Vu imeni Jezusa i Marije začnem pisati ništerni par reči, šterimi rečmi njih, veliki častiti duhoven oča, srčno lepo*pozdrav lajn ino prosim pa želem, naj njim njuvo sveto, plemenito služb Srce Jezušovo pomaga vu vsem verno pa pobožno nadale t" spunjavati. Veliko častiti duhoven oča, njim z srčno zahvalnostj naznanim, ka Novine vsigdar redno, pa zdaj poslani Aug. J seca Marijin List sem v roke dobo, štero sem jaz z svojov m gočnostjov nikak njim ne mogoči zadosta povrnoti. Zato pro Srce Jezušovo i D. Marijo, naj njim povrneta njuvo z meno včinjeno veliko dobroto, ar iz vsega toga, posebno z Lista, človek telko lepih, genlivih navukov v srce vcepi, poleg šterih ne mogoče trno grešno živeti. Nadale njim pa tudi dam na zna nje, ka sem z toga čtenja pa navukov zdaj naednok takši nagi dobo, ka če de Boža vola, pa de mi pomagala Marija, š gori vzeti red svetoga škapulera, če de mogoče pa valano morni ednomi; to pa ščem včiniti doma v farnoj cčrkvi, ka prišestne dni ka bi nas domo pustili na sejadev, ki fsmo poloi delci; ve če de mogoče, njim tudi naznanim sledi. (Šimon Štefa z Šiilinec, pešak 83. pp.)
Zahvalnost i prošnja. Iz dna srca se zahvali
presvetoj Družini, Jezusi, Mariji i sv. Jožefi za preobilne m' lošče, štere sem v tom bojnom časi od njč dobo. V za' valnost za prijete dare dariijem 5 K- na samostan s Družine.
Prosim pa ponižno vse drage naročnike Marijino Lista, naj prosijo sv. Družine pomoč za me, ka bo znao čisti Marijin sin ostati i mreti v popolnom požal' vanji, če se spovedati ne bi mogeo. — Cigan Matjaš, s! venski topničar 13. pogorskoga polka.