\
272. iiev.
tomna acacrjaM—«—■ —i m ii i n
tehaja razen nedelj in praznikov v s ah dan ob t©. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. G/l., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisali, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
Poifnlna platana v gotovini.
V Liubllani, v sredo 30. novembra 1921.
Posamezna štev. 30 par = K 1*20,
Leto V.
Caiesil© JusgsSov. sccilalne - demokratične stranke.
TeSefoKisfia šž. 312,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na doni za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacijo za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
Zaspana obletnica.
V pondeljek je minilo že leto dni, kar smo volili prve poslance v Jugoslaviji v konstituanto. Spomin na te volitve nas zaziblje v nekak-‘ šen sen, v katerem vidimo, kako lahko bi že bilo v tej državi vse drugače, če bi imela konstituanta in sedaj narodna skupščina nekoliko vc.č resne volje in če bi volili politiko ljudje, ki imajo lojalen interes na tem, da se razmere konsolidirajo demokratično in socialno, vsaj toliko kolikor zahteva današnji čas.
Ce pregledamo zgodovino tega leta in potem še zgodovino narodnega predstavništva, srno razočarani, ker ne opazimo prave konkretne in realne politike. Iz krize v krizo lezemo; vse razne kombinacije vlad so nas še vedno poučile o tem, da med strankami, tudi vladami ni sloge, ni enotnih načrtov, ni prave odkritosti. Sodelovanje obeh sedanjih večinskih strank ni iskreno, je le
prisilno, ker vesta, da druga brez druge ne opravi nič, Te razmere pač kriče popolnoma jasno po novih volitvah.
Z navdušenjem se je naša stranka udeležila prvih volitev v konstituanto in dosegla tudi znatne uspehe. Tudi v konstituanti in narodni skupščini so naši poslanci z izrednim uspehom nastopali. Le žal, da tudi Hrvaška, Slavonija, Bosna in Hercegovina ter Srbija, Dalmacija ni dobila socialističnih poslancev v zbornici. Vseh naših poslancev je le deset, sedem slovenskih in trije vojvodinski.
Upamo pa, da bo to pri prihodnjih volitvah drugače, ker se jugoslovanski proletariat zbližuje, sklepa skupne nastope ob volitvah ter popolnoma uvideva, da je bil razkol med delavstvom zanešen med proletariat po buržoaziji, ki je in še ima od njega največ dobička.
Vrlina vladajoče Imržuazife.
Večkrat smo že opazovali, da se nikjer na svetu s tako lahkoto ne kartelira in ustvarja truste kakor pri nas. Najprej se je z vso pridnostjo snovalo banke, ki so pokupile velik del industrije, deloma snujejo tudi novo. Ko je bila ta bankirska era že v razvoju, se jc začel lov in boj za kumulacijo vse količkaj dobičkanos-ne produkcije. Ker jc v državi primanjkovalo denarja,- so se ponudili tujci in ustvaril nove družbe, ki zahtevajo kapitulacijo našega gospodarstva ali pa pogin v bojkotu. V tem oziru so prizadeta zlasti državna podjetja, ki nikamor ne morejo in niti od države ne dobe naročil.
Karteli in trusti, ali ti že nastopajo v obliki kartela ali trusta, prometne centrale, banke, monopoli so stvari, ki so jih celo v Avstriji omejevali v razvoju, ker so to ustanove, ki imajo jako dvorezni pomen. Glavni namen teli družb je, da se v
Spominjajmo se samo, kako zagrizeno monarhistično je pisala »Straža« prej, še nedavno. »Večerni List« se je bil parkrat »zmotil«, da je pisal za republiko. In kako sta takrat kričala »Slovenec« in »Straža« nanj! Tako sta ga oblajala, da je kmalu potem izdihnil svojo blago lažnjivo dušo.
če ljudstvo tudi ne bi znalo samo soditi, mu že vendar ta dogodek pove dovelj, kako nesramno demagogijo uganja klerikalizem s svojo opozicijo samo zato, da bi klerikalni mogotci zopet prišli do oblasti.
Pctiiflf vesti.
-,L Izpremembe v vladi. Kot ministre kandidirajo radikalci med drugimi: za agrarno reformo Milo-rada Vujičiča, za promet Krsto Miletiča in za pravdo Uzunoviča.
. + Živina kot vojna odškodnina.
Iz Bolgarije in iz Nemčije je naša vlada že dvakrat prejela velike
transporte živine (volov, krav, konj in ovac) kot vojno odškodnino. Toda obakrat je utrpela država občutno škodo pri prodaji te živine, ker jo je prevoz živine sam iz omenjenih držav več veljal kot je izkupila od živine. Sedaj je minister Pucelj odločil, da sc preostanek živine, ki naj bi jo dobila naša država, proda kar na licu mesta, kjer se živina prevzema, ne da bi živino prepeljavali v našo državo. Ostala živina je sedaj na ta način prodana po 1500 dinarjev. Prodanih je bilo sedaj krav in juncev 11.900 in samo 6678 konj in bikov. Junci, stari od enega do Wi leta stanejo od 400 do 600 dinarjev, krave 500 do 600 dinarjev, voli 1000 do 1500 dinarjev. Ovce so prodane po 46.50 dinarjev.
+ Masaryk v Londonu. Predsednik češkoslovaške republike dr. Massarvk se nahaja za nekaj časa v Londonu.
+ Madžari so Bursko že popolnoma izpraznili.
podjetjih naložena glavnica čimbolj obrestuje. To se pa doseže na dva načina: ali da se določijo tako visoke cene, da sc izplača pošteno ali pa omejuje produkcijo in s pretvezo pomanjkanja blaga cene dvignejo. Pa tudi sorodna podjetja lahko silno trpe pod pritiskom takih kartelov, ker potisnejo cene pod normalno vrednost za toliko časa, da podjetje, ki nima dovelj obratnega kapitala, propade. S tem sc velika podjetja otresejo konkurenta, in ko se jc to zgodilo, potem poskočijo zopet cene znatno nad normalne cene.
Fa proces sc vrši v naši državi takorekoč brez kontrole, brez pra- j ^nče zakonskih predpisov, zato se
1» cfeeenibra K6NCERT 8i©®iKErJew
t" „tM©ms“2
Dnevna kronika.
vili
bojimo, da bo trustanja v delala sive lase državi in niin konsumentoin.
Znaki se že pojavljajo državi.
kratkem sirom aš-
po vsej
, Republikanci11 klerikalci.
»Straža« z dne 28. novembra prinaša članek, v katerem ostudno žali čut in program socijalne demokracije ter piše tako kot bi bila klerikalna stranka izrecno republikanska stranka.
Kolikor poznamo zgodovino, je katoliški klerikalizem vedno bil pristaš- absolutističnih vlad in šele v novejšem času monarhističnih, ker uvideva, da z absolutizmom ni mogoče več vladati kolikortoliko demokratičnih narodov. Če se postavlja torej klerikalizem v časopisju na republikansko stališče, moramo pribiti, da je to sleparija, zakaj to sc ne strinja z načeli klerikalizma, in tudi v konstituanti, klerikalci v tem oziru niso pokazali nobene resne volje, ker so ubežali iz nje in se poskrili, menda v mišje luknje, odkoder pošiljajo z demagoškim namenom pamflete ■Mss
nase
v svet.. Pamflete pravimo, ker
obenem obrekujejo in blatijo zaupnike in stranko.
Namen klerikalizma pri vsem tem je ta, da razburi javnost, zmede pojme in potem ribari v kalnem. Ta metoda klerikalizma je pri nas šq mogoča, ker jc razumništvo in tudi delavstvo še premalo politično vzgojeno. Že zadnjič smo omeniii, da v naši državi kake politike sploh ni, krize povzročajo v vladi osebnosti, kupčije, ljubosumje, ne pa državniški ali gospodarsko-politični problemi. V vseh drugih državah povedo, kaj je vzrok tej ali oni krizi v vladi, pri nas pa nihče ne vpraša po tem, marveč govorimo le o tem, kdo je bolj »fejst« fant. To nekritično razpoloženje naroda je največ krivo, da more še danes meščansko časopisje, predvsem pa klerikalno, uganjati take farbarije.
Klerikalni napuh v „Novem ča~ su“ se napihuje zaradi delavske zbornice čimdalje bolj. Dočini dokazuje, da so tudi tercijalke (»Novi čas“ imenuje delavke’, ki so organizirane v J SZ tercijalke) podvržene zakonitemu soc. zavar., po katerem se odloča aktivna volilna pravica v delavsko zbornico, in da imajo torej tudi te besedo pri delavski zbornici (seveda ne te, ampak v resnici le klerikalni politični špekulanti), na drugi strani presojati pravico socialističnega delavstva do delavske zbornice po nekakih številkah, koliko da je delavstva tu in tam organiziranega. Ce se sklicujete na določilo o socialnem zavarovanju pri svojih „tercijalkah“, zakaj tega merila nočete uporabiti tudi za nase volilstvo? Mislite si pač v svojem pohlepu in napuhu: Sebi groš, drugemu knof!
O, ti dopisniki ali klerikalni napuh! »Novi Čas« je hud. Katoliški list bi pa ne smel biti jezen, ker je jeza precej velik greh. No, mi mu že odpustimo, kar se pa drugih tiče, naj sc pa zmeni s svojo vestjo, ki jc že tako kosmata, da se ji ena laž ali jezica več prav nič ne pozna. Kar jc kosmato, je kosmato, pa amen. Včerajšnji »Novi Čas« pripoveduje, da ima 18 tisoč organiziranih krščanskih socijalcev. Mi se ne bomo o tem prepirali, zakaj kaplani, župniške kuharice, šaprovne služkinje in zapuščene siromašne ženice so seveda tudi delavke, dostikrat borne delavke, ki so v svoji nevednosti v vaših organizacijah, da jim potem vaši pravi priganjači nazaduje še zadnje groše izvabijo. To je bil prvotni namen klerikalnih organizacij in pa, da vaša gospoda ohrani gospodarsko in
duševno vodstvo nad ljudstvom v
obrambo svoje oblasti. To danes še velja, zakaj doslej ste se še malo emaneipirali. To v moralnem pogledu. Sedaj pa še nekaj o vaših organizacijah, o katerih pravite, da jih imate veliko več kot naši sodrugi. Ej, to je pa res napuh! Na Jesenicah, v Tržiču, v Trbovljah, pri usnjarjih, kovinarji!}, rudarjih, predilničarjih, železničarjih itd., vsfc, pravite je vaše. Veste kaj, tako široko pa še napihnjena žaba ne zine! Pes imate povsod po par tratrarabantov, kaj pa pomenijo vaše organizacije na sedanji podlagi, to je pa že dokazala zgodovina zadnjih let. Zadnjič je nekdo rekel, da ste pravi zgagarji,-Meni se pa to ne zdi, zdi se mi le, da delavstvo, tisto, ki ne zna soditi samo, vam preveč veruje, pa vam naseda. O, tudi ti delavci so naši tovariši in naše tovarišice. Prav kmalu bodo prišli do spoznanja, da služijo hlapcem kapitalizma, ker poslušajo njih priganjače. — Sodrugi, sedaj vam ie »Novi Čas« povedal, da vas nikjer ni. čeprav vodite ves pokret
v Sloveniji, čeprav imate velike močne organizacije, ki vedo, kaj hočejo. V Trbovljah na pr. lahko sklicujejo klerikalci shode tisočev in ti-sočev ljudi, toda socijalist se v Trbovlje še pokazati ne sme!! itd.!! Tako žlobudra ta večerna veša o svojih »velikih« organizacijah, ki se producirajo samo v procesijah, nikoli pa ne odločno v boju proti kapitalizmu. Vsaj vam nihče ne veruje, najmanj pa mi, ki vas poznamo In srečavamo v svojem organizacijskem delu!
Še osli bi prišli do spoznanja, da tako ne gre, kaj šele belgrajski ministri, ki o sebi pravijo, da niso
! LISTEK.
ČLOVEK.
Maksim Gorkij. — Prevel J. J.
(Konec.)
—	Poklican sem zato, da razvozlam vozle vseh zmot in pomot, bi bil vsakdo izmed ljudi — Človek! vftvo in nenaravno gručo živali, ki vzajemno požirajo druga drugo.
-r Misel me je ustvarila zato, da Preobrnem, razrušim in poteptani vse staro, tesno in blatno, vse zlo u da zgradim na neomajnih temc-in svobode lepote in — medsebojna spoštovanja!
110*7,	sovražnik	sramot-
eča uboštva ljudskih želj hočem, da l)d vsakdo imed ljudi — Človek?
— Nesmiselno, sramotno in nenaravno je vse to življenje, v katerem neprimerno in suženjsko delo nekaterih izginja brez sledu in se porablja le zato, da bi se drugi preobjedli kruha in duševnih darov!
— Prekleti vsi predsodki, vsa prepričanja in navade, ki so prepre-le mozeg in življenje ljudi kakor tenka pajčevina. One ovirajo življenje, ker so nasilne — jaz jih razrušim!
— Moje orožje jc — Misel in trdno zaupanje, da je Misel svobodna, v njeni nesmrtnosti in večni rasti ustvarjena — neizčrpen vir moje moči!
— Misel je zame večni in edino zanesljivi svetilnik v mraku življenja, ogenj v temi njenih sramotnih zmot; vidim, da gori vedno svetleje, da vedno globlje razsvetlimo brezd-
brez pameti: Ministrstvo notranjih zadev se je te dni prepričalo, da Wranglovi kozaki kot obmejni stražniki nikakor ne odgovarjajo ti-, stim zahtevam, ki jih kolikor toliko civilizirani svet na zapadu postavlja do obmejnih čet in je podvzelo spe-, razumno z vojnim ministrstvom vso potrebne korake, da se zamenjajo t, našimi vojaki in žandarji.
Enaka pravica za vse. V Zagret bu je stanovanjska beda velikanska, večja kot pri nas. In vendar jc ta dni neki Petrič, katerega družina šteje dva ali tri otroke, kar ni toli-. ko zanimivo, a postane bolj zanimi-vo, ko vam bomo povedali, da bodo ti otroci po svojem očetu podedovali težke milijone, katere si je njih oče kot vojni „liferant“ avstrijski armadi »prislužil'1, da je torej ta g* Petrič takoj dobil stanovanje s peti-, mi sobami, ko je zanj prosil, dasi jc bilo že več drugih bednih prosilcev tu, ki so bili do stanovanja bolj upravičeni. Francoz pravi: „Cher-chez la femme“ (išči vzroka v žctn ski, bi rekli po naše), kadar se taka nerodnost pripeti. Pri nas izpremi-t njajo nekateri ta rek v: Išči vzroka v milijonih. In imajo prav. Drugi, ki gredo globokeje, pa pravijo: Išči vzroka v — ministrih! In'imajo še bolj prav. Gospoda Petriča slučaj jim tudi pritrjuje. G. Petrič jc velik intimus z enim naših ministrov in si-cer ravno s tistim, ki nam red predpisuje in zapoveduje, ki pri nas red dela — z gospodom Pribičevičem. Sedaj vam je vsem jasno, kako ja g.^ Petrič stanovanjc s petimi soba-* mi v mestu brez stanovanj dobil. —i Tako je pri nas z zakoni in pra-. vicami.
Za kanone več, za prosveto manj. V finančnem ministrstvu so »strokovnjaki11 sklepali o dijaških štipendijah. „Rešili“ so, da sc števir lo štipendij zniža in jih dobe samo ti-sti, ki so jih naj - najbolj potrebni. Strokovnjaki so se nato z mirno vestjo razšli.
Novi stanovanjski zakon. V Bel-gradu pripravljajo nov stanovanjski zakon, po katerem se začne svoboda na odpoved stanovanj 30. aprila 1922. To velja pa le za stranke, ki imajo v najemu stanovanja in katerim se je za 1. 1921. predpisalo nad 2000 din. direktnega davka. Ostala stanovanja ostanejo neodpovedljiva do 1. maja 1923. V slučaju sporov, zaradi višine najemnine bodo od!o-. čala posebna sodišča. S stanovanji, ki bodo na katerikoli način postala prosta, bo razpolagala stanovanjska oblast: vendar bo prepuščeno stran-i kama — hišnemu posestniku in na-jemniku — da se dogovorita. Šele v slučaju, da bi se sporazum ne do-, segel, bo končnoveljavno nakazala stanovanjc stanovanjska oblast. Nove zgradbe so svobodne vseh omejitev, določenih v tem zakonu.
Zagrebški Maksimir, last zagrebškega nadškofa, so kupili za hrvaško poljedelsko fakulteto. Zemljišče meri 1300 jutrov, kupna ccna je bila 13 milijonov, tako da je stalo eno jutro povprečno 10.000 kron, kar jc
na skrivnosti, in grem v žarkih ne-smrtnice za njo vedno — navzgor in — naprej!
— Za Misel ni grč, ki se ne bi dale preoblati, ni neomajnih svetinj ne na nebu, ne na zemlji! Vse ustvarja ona in to ji daje neoporečno pravico, da razruši vse, kar more ovirati svobodo njenega razvoja.
— Mirno priznam, da so predsodki — ostanki starih istin, in neštete zmote, ki zdaj krožijo nad življenjem vsi ustvarjeni iz pepela starih resnic, ki jih je sežgal plamen iste Misli, ki jih je nekoč ustvarila.
— In vem, da ne-zmagujejo tisti, ki pobiralo sadove zmage, ampak le oni, ki ostajajo na bojnem polju...
— Smisel življenja vidim v ustvarjanju, a ustvarjanje samo sebi zadostuje in ie brezmejno.
— Grem, da zgorim svetlo in kolikor mogoče globoko razsvetlim temo življenja. In smrt je zame — plačilo.
— Drugih nagrad — ne rabim; jaz vidim; vladanje je sramotno in dolgočasno, bogastvo je težavno in neumno, a slava je predsodek, ki je vzklil iz tega, da ljudje niso znali ceniti sami sebe in iz njih suženjske navade poniževati se.
— Dvomi! Vi ste le iskre Misli, uič več. Ko izkuša sama sebe, tedaj rodi vas vsled izobilja svojih sil in vas redi z lastno silo!
— Pride dan — in v mojih prsih se zlijeta v en sam velik in ustvarjajoč plamen moj čustveni svet in moja nesmrtna Misel, in s tem plamenom izžgem iz duše vse temno, trdo zlo in nodoben bom onim bo-
govom, ki jih je moja Misel ustvarjala in jih še ustvarja!
Vse je v Človeku, vse lc radi Človeka!
Glej, spet gre počasi, a s trdimi koraki, veličasten in svoboden, glavo pokoncu, po prahu starih predsodkov, sam v sivi megli zmot. za njim — kakor težek oblak prah preteklosti, pred njim pa — stoji brez števila ugank, ki ga mirno pričakujejo.
Brez števila jih jc kakor zvezd na neizmernem nebu in Človekove poti — ni konca!
Tako hodi nemirni Človek naprej in — navzgor, vedno —* naprej prej in — navzgor.
Stev. 272,
za pobožnega gospoda vsekakor nekoliko preveč.
Sneg. Po Hrvatskein in v Bel-gradu je zapadlo zadnje dni mnogo snega.
Masten zaslužek je menil napravili neki sarajevski trgovec, ki je preje prodajal riž po 36 K, a tekom enega dne je poskočil na — 56 K. Prijeli so ga in je bil obsojen na 15 dni ječe in 50.000 K denarne kazni.
Jugoslovanski pesniški večer v Frankfurtu. Dne 10. t. m. je priredila Nemško - jugoslovanska družba v Frankfurtu jugoslovanski pesniški večer. S. Herman Wendel je predaval „Uvod v jugoslovansko pesništvo”. Gledališka igralka Gerda Miiller in igralec E. Karchovv sta recitirala	najboljše jugoslovanske
pesniške proizvode, med terni Prešernovo	»Napitnico**, Aškerčev
»Dvorski	norec** in Župančičeve
»Oranže**.
>*.*
Predprodaja sedežev in vstopnic za slavnostni koncert ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovanskih novinarjev. ki.se bo vršil v četrtek, dne 1. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v »Unionovi« dvorani, vrlo dobro napreduje. Razprodanih je že preko dobra polovica sedežev. Danes bo zadnji dan predprodaje (v trafiki v Prešernovi ulici nasproti pošte), ker bodo jutri trgovine zaprte. Eventuelni ostali sedeži se bodo dobivali na večer prireditve pri blagajni. — Za prosto zabavo po koncertu bo postavila Vrhniška tovarna konzerv in prekajenega mesa okusen bufet, pri katerem bodo na izbiro razni zakuski, mrzli narezki ter klobase, vse najsvežejši izdelki pripravljeni nalašč za ta večer.
Iztihctapljanje srebra in zlata, včerajšnji »Slov. Narod« poroča, da so v Zagrebu aretirali trgovca Gomzija, kei je poneveril 5 milijonov kron, katere so mu neke ljubljanske osebe poverile, da nakupi zanje zla-t?’.lcaf<:ro so Potem mislili iztiliota-I>m. Tudi v Ljubljani se je vodila razprava. — Stvar je malo čudna. Pred nedavnim še so ijubljanski listi že poročali o iztihotapljanju srebra m zlata in dostavili opazko, da so s široko razpredeno tihotapsko družbo tudi »višje« osebe v zvezi. O kakih rezultatih preiskav seveda ni še bilo slišati ničesar. Ta tihotapska družba ima, kakor moremo sklepati že po gornji vsoti in notici sami, niti razpredene tudi po drugih mestih v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji...
K praznovanju 1. decembra. Gospod minister za notranje zadeve je odredil, da ima na dan L decembra t. 1 počivati delo v državnih uradih in obratih samo dopoldne.
Uradne ure pri poštnem uradu Ljubljana 3. Ob prestavi poštnega urada Ljubljana 3 iz Starega trga štev. 34 v poslopje poštnega ravnateljstva na Sv. Jakoba trg štev. 2 so se določile uradne ure pri tem uradu z dne 1. XI. 1921 ob delavnikih od S—18 tih. Občinstvo se je pa tega urada v popoldanskih urah tako malo posluževalo, da ni opravičena poraba električne razsvetljave, katera zadeja magistratu mnogo težav. Vsled danih razlogov je poštno ravnateljstvo primorano skrčiti uradovanje pri pošti Ljubljana 3 Virantova hiša od 8—14 ure. Ker se ljudstvo ne poslužuje uradov v poznih popoldanskih urah, tudi ni potrebno, da bi se uvedlo svoječasno za zimski čas ukinjeno popoldansko uradovanje pri ostalih ljubljanskih poštnih podružnicah. Sicer se pa občinstvo lahko poslužuje glavne pošte, ki ima nepretrgano dnevno službo. Ob nedeljah in praznikih uraduje pošta Ljubljana 3 in druge poštne podružnice od ) 11 ure. Blagajna ostane zaprta.
No pozabite na koncert novinarskega društva' Koncert se bo vršit v hotelu »Union« dne 1. decembra ob 8. uri zvečer. Na njem sodelujejo vsa ljublajnska pevska društva, solisti in orkester Dravske divizije! ™ koncertu prosta zabava! Vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici, oziroma pred pričetkom koncerta pri blagajni.
koledar za leto 1922. je izšel. Dobi se v prodajalni Konsumnega društva za Slovenijo v Spodnji Šiški za ceno 6 dinarjev.
Naročila pa sprejema knjigoveznica Jakopič, Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 7.
Umrl je v Ljubljani g. Tauzes, hotelir pri Lloydu.
€©§!©*
Sodrugi v Celju pozori Kdor misli na na svojo lastno izobrazbo in hrepeni po nji, mu je prilika dana priti do iste. »Svoboda^ v Celju ima lepo izbirko raznih znanstvenih pod-uč-iivili pa tudi zabavnih leposlovnih knjig, katere so vsakemu sodru-gu na razpolago. Dobe se v Delavskem tajništvu, Vodnikova ulica 3 vsak dan in ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. Sodrugi in sodružice, posebno mladina, katera se dolgočasi v dolgih zimskih večerih, poslu-žite se te prilike in sezite po knjigah, kajti pot do izobrazbe je čitanje dobrih in znanstvenih knjig.
Plul.
Zborovala« sobo išče ptujski občinski odbor, ker pod milim nebom vsled zime ne more več obdržavatl svojih sej, na magistratu pit nima prostora, zato ker je bil od ljudstva izvoljen. Kdor priskrbi to sobo, bode odlikovan in morda se mu podeli tudi kako mesto inešpektorja. No, torej častihlepneži, na delo.
Protestno zborovanje proti draginji so imeli javni nameščenci v soboto dne 20. t. in. v Ptuju. Zahtevali so odpomoči od vlade potom zvišanja draginjskih doklad. Toda vsi protesti iti zahteve nič ne pomagajo ker imajo vladni gospodje — kakor vedno, tako tudi sedaj — vedno polne roke drugega dela iu take prote ste kaj radi hitro pozabijo . . .
Ogorčena narava. Vsled političnega zločina, ki ga uganja vladajoča klika, se pred mestom Ptujem jezno obrača Drava proti Bregu. Vsaj to naj bi naše demokrate spametovalo, sicer začne Drava teči na Majdin.
Nalttoveiie.
PORODICA SI PODAJA KLJUKO.
LDU. Belgrad, 29. nov. Vodstvo radikalne stranke je določilo za ministra nastopne poslance: Za ministra za agrarno reformo Miloradu Vujičiča, za prometnega ministra Kosto Miletiča in za pravosodje Uzu-noviča,
KOMUNISTIČNI STRAH IMA VELIKE OČL
LDU Belgrad, 29. nov. (ZNU.) Pri nedavno aretiranem bivšem komunističnem poslancu T riši Kacle-roviču so dobili pisma, katera je pisal bivšemu komunističnemu poslancu Kosti Novakoviču, ki je bil pred par dnevi aretiran. V teh pismih je Kaclerovič poročal Novakoviču o delu posameznih komunističnih organizacij v državi. Ugotovilo se je, da so se pošiljala pisma za Novakoviča v Požarevac in to s pomočjo neke ženske. Novakovič in trgovski potnik Pnpič tajita, da bi bila napravila kaj proti zakonu. Papič je obljubil, da bo dokazal svojo nedolžnost, toda pod pgojem, da se v javnosti ne imenuje njegovo ime. Ugotovilo se je pa, da je on odpravljal korespondenco med komunističnimi poslanci 'm organizacijami in da je prenašal za organizacije tudi denar, kateri je prišel zanje iz Rusije. Vsi imenovani se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
ITALIJANSKO . FRANCOSKO ZAVEZNIŠTVO V AGONIJI.
LDU. Dunaj, 29. nov. Listi objavljajo brzojavko iz Pariza, ki veli, da je francoski poslanik v Rimu, Bar-rores prosil za odstop, h kateremu ga silijo najnovejši dogodki v Italiji.
VEDNO TEŽJI POLOŽAJ V RUSIJI.
LDU Moskva, 29. nov. (Brezžično.) Nansen objavlja poročilo, ki voli: Nove vesti, ki sem jih prejel j iz Saratova, Samare, Simbirska, Kazana, Ufe, Orenburga in Kirgiške republike, kažejo strahovito sliko grozne lakote. Resničue razmere so mnogo hujše, kakor so pričakovale naše najhujše domneve.
LDU Moskva, 29. nov. (Brezžično.) Položaj stradajočih v cari-
cinski guberniji se slabša od dne do dne. V otroških domovih otroci mnogokrat po pet dni ne dobe nobene hrane. V svej guberniji strada 38.000 ljudi, ne vštevši mestnega prebivalstva, V orenburški guberniji strada 25.000 ljudi. Vsak dan jih umrje več za lakoto.
KAPITALISTI TOREJ NISO SAMO VELIKODUŠNI, TEMVEČ SE TUDI LAŽEJO.
LDU. Berlin, 29. nov. Kakor javljajo listi iz Washingtona, je včeraj ameriški zakladni tajnik Mollon v formi dementiral vesti, da namerava ameriška vlada znižati dolgove zaveznikov za 50%.v
iz strok. ©rganizsicii@.
Diskusijski večer se bo vršil danes ob 19. uri v »Zadružnem domu« v Albertovi ulici v Spodnji Šiški.
Gospodarstvo.
= Kriza italijanske tekstilne industrije. V zadnjem času je v Italiji ustavilo plačila zopet več velikih tekstilnih tvrdk, med njimi Alfonso Bettini v Pratu, Vaiabrega et Pescaro to v Turinu, Giacomo Cecherini v Rimu itd.
Po svetu.
— Radi stavke črkostavcev v Italiji listi po vsej Italiji niso izšli.
— Kako odpadajo od Rima na Cehoslovaškem je dobro razvidno iz naslednje statistike: meseca decembra 1918. je bilo v Pragi med šolsko deco 96-20% katoličanov, meseca decembra 1919. jih je bilo 94.54%, a v marcu 1921. samo 70.80 odstotkov. V tem času je bilo na Če-hoslovaškem živahno protiklerikalno gibanje, toda ljudje, ki so se odtujevali enemu klerikalizmu, so padli deloma v naročje drugemu, nič manj antipatičnemu klerikalizmu češkoslovaške narodne cerkve. Otrok, ki ji pripadajo, je danes po vesli češkoslovaških šolah za 8%. Število deee, ki po svojih starših ne pripada nobeni cerkvi pa se je od leta 1918. do 1921. dvignilo od 0.28% na 13.45/fe.
— V državi Mani (oba v Kanadi sta dva revna Irca odkrila velikansko ležišče zlata. Zlato se nahaja na prostranem polju v pesku do 2 in pol metra globoko.
— Petrograd — Ljenlngrad. Iz Moskve poročajo, da nameravajo boljševiki prekrstiti Petrograd v Lje-uingrad.
— Z ruskih železnic. Višji narodni gospodarski svet v Moskvi je sklenil kaznovati potnike, kateri bi bili zasačeni v vlaku brez voznih listkov, s prisilnim delom od enega do tri mesece. s
Priseljevauje Jugoslovanov v Združene države. Generalni komisar za priseljevanje v New Yorku izdaja tedensko poročilo, v katerem naznanja, koliko priseljencev iz te ali one države sme še priti v Združene države tekom tekočega mesc-ca. Iz poročila je razvidno, da naval priseljencev pojema. Poročila o slabih delavskih razmerah v Ameriki, ki prihajajo v stari kraj, gotovo voliva jo na to; brezdvomno pa zadržuje mnoge opravičeni strah, da se izpostavijo nevarnosti, da ne bodo pripuščeni in deportirani, ako slučajno dospejo v Ameriko, ko je mesečna kvota že izčrpana. Letna kvota za ljudi, rojene v Jugoslaviji, znaša 6.405, t. i. od 1. julija 1921 do 30. junija 1922 sme priti v Združene države le 6.405 priseljencev iz Jugoslavije. V to število niso všteti eni, ki prihajajo radi poslov in ki nameravajo ostati tu le kvečjemu 6 mesecev; ravnotako ne oni, ki so šli v stari kraj na obisk in se vračajo tekom šestih mesecev; samo-obsebi je umevno, da se ta zakon ne tiče ameriških državljanov. Tekom vsakega poedinega meseca pa sme prihajati kvečjemu le 20%, t. j. ena petina celoletne kvote. Torej znaša glede Jugoslovanov: lema kvota 6.405 In mesečna kvota 1.281. Kdor prihaja čez mesečno kvoto. Je — razun v skrajno izjemnih slučajih — vrnjen nazaj. Ko pa je letna
kvota izčrpana, se priseljevanje ti dotične države sploh zaustavi do konca tekočega fiskalnega leta, t. j. do 30. junija 1922. Koliko so Jugoslovani že izčrpali to letno kvoto? Naj primerjamo sledeče številke: Priselilo se je iz Jugoslavije v Združene države meseca julija 1.310, me-| seca avgusta 1.403, od L do 29 sep-| tembra 1.192, skupaj 3.905. Iz teh 1 številk je razvidno, da je bilo za j mesece julij in avgust pripuščenih nekoliko več priseljencev iz Jugoslavije, kot jih je dovoljevala mesečna kvota, dočim dne 29. septembra ni bila septembrska kvoia še izčrpana. Ako pomislimo, da cela letna kvota znaša le 6.405, potem je razvidno, da bo letna kvota precej hitro izčrpana in da se bo priseljevanje iz Jugoslavije prenehalo mnogo poprej, predno stopi sedanji zakon o omejevanju priseljevanja izven veljave, t, j. dne 30. junija 1922. Pri tem pa treba premišljati, da je bilo tekom meseca junija precej priseljencev iz Jugoslavije pripuščenih na »bond« in da njih število gre tudi na račun letne kvote za tekoče fiskalno leto. Novi zakon je namreč stopil v veljavo že 3. junija in je bila za ta mesec določena razmerna kvota pripustljivih priseljencev, dočim se od letne kvote začenja odštevati še le od 1. julija. Ker pa so bile ob začetku priseljeniške oblasti bolj prizanesljive vsled zmešnjave, ki Je nastala, ko je stopil zakon v veljavo, so dovoljevale mnogim priseljencem vstop tudi potem, ko je bila junijska kvota že izčrpana. Njih število pa gre na račun letne kvote za tekoče fiskalno leto (od 1. julija 1921 do 30. junija 1922). Ako primerjamo preostanek letne kvote, ki je še na raz-! polago za posamezne drža ve,, potem razvidimo, da stoji Jugoslavija v tem pogledu jako slabo, kajti ona je izčrpala od 1. julija do 29. septembra že 60% celoletne kvote. Izmed glavnih izseljeniških dežel le Španska 111 Turčija stojita slabše, ker sta že izčrpali celo letno kvoto, ter Grška, Id je izčrpala 67% letne kvote. Od ostalih držav, da navedemo le nekatere, je Italija, klasična zemlja emigracije, izčrpala do 29. septembra le 41% letne kvote. Ogrska 48%, Bolgarska 46To, Albanija 43%, Cehoslo-
vaška 39%, Rumunija 30%, Avstrija (z letno kvoto 7.444) 18%, Nemčija 5%, Reka (z letno kvoto 71) le 1.4%. Ker si ne moremo predstavljati, da ljudje iz Jugoslavije silijo v Ameriko razmeroma več, kot n. pr. Italijani, je zgoraj omenjeno slabo razmerje za. Jugoslovane pripisati le izredno nizki letni kvoti, ki je bila določena za Jugoslavijo. Letna kvota od 6.405 bi morala namreč predstavljati tri odstotke tukaj že nastanjenih Slovencev, Hrvatov in Srbov.
V to svrho so vzeli za podlago statistične podatke iz ljudskega štetja od leta 1910.
Kočevje. Pri nas Imamo moža vnetega agitatorja za Ne-se-vse v* osebi Miklavčiča Petra, kateri ob \saki priliki poudarja svojo veliko naiodnost ter je velik nasprotnik mednarodno organiziranih delavcev. i\e pomisli pa par let nazaj; kakšne stvari ie počenjal leta 1914. v Tr< bovljah, ko je bil poglavar one pija-ne tolpe, ki je ponoči po celih Trbov-. Ijah pela cesarsko pesem v nemškem jeziku, zahtevala od ljudi, da so to odobravali. Tako je tudi nule. teta ta tolpa na železniškega uradni-: »ca U., ki ni hotel odobravati krulje* nja in možakar mu je zbil klobuk z glave ter ga denunciral, tako da je O. presedel tri mesece zaradi njega v zaporu. 1 ako je tudi nosil sliko avstirjskega cesarja po cesti, lovil delavce, da so mu to početje odobravali. Našteli bi lahko še celo vr-< sto drugih lepih reči, ki jih pa še za« enkrat opustimo. Ako pa bo potreba, objavimo jih pozneje še nekaj. Dobil je pa tudi ob prevratu za svoje jin naško delo od delavcev primerno plačilo. Najprej so ga zaprli in potem pognali iz Trbovelj, na kar se je ugnezdil pri nas v Kočevju, meneč, da ga nihče ne pozna ter da bo na-< dalje izvrševal svojo patrijotično vlogo, popreje za nemčurje, sedaj pa za narodnjake. Toliko v vednost” da bo javnost vedela, kakšni ljudje se zbirajo pod okriljem narodnih soeija-: listov, ki zmiraj kričijo, da hočejo pomagati delavstvu iz verig kapi ta* la, v resnici so pa največji nasprotniki delavskih interesov.
Ukm budili*©, n’« 1 “ ke.t&riške, zlat? ino, srebrni o, ožela in poročne prstane
kupite najbolje pri
A. Uinik,
urar m zlatar,
Ceaje, Glu^i trg M. 4,
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
Ivan iax m sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
finalni fifnii Izborna konstrukcija in ulfllllll slllljl elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Velenje poučuje brezplačno,
Pisalni stroji „Adiera.
Ceniki zastonj in Iranko.
Kolesa iz prvih tovaren.
Diirkcpp, Styiia, Waffenrad. Zbčasno znižane cene!
GE3E
3E
3E3
V podoajem dara
11
t«. — Naslov pove uprava „Napre ja°.
3E
Josip Prešeren
CevSjar
Spsfttla §i&i Cef-ssfe cesti 32
KSa, taift lito tii Ursp (niit? aioitoiae » Ifpetao k«- Ccm n'.A*
Tovorni avto
tritonski v dobrem stanju tvrdke Grfif & Stift prodajamo. Vprašanja na upravo lista.
F. BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
H@stni trg 25.
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
—y—1
Tegetthoffova ulica 11
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
prevzema denarne vloge in iz« vrSuje vsakovrstne bančne posle - » pod najugodnejšimi pogoji ■ -
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
[Tisk Učiteljske tiskarne v. Ljubljani,
Odgovorni urednik: Maks Žagar*