i* roletare c j e delavski l i s t misi.eí.e čit atelje
PROLETAREC
tilaftilo Jui(o^lovaii%k«k Soriulfaliriii' J.wiv in Prosvetni* M a lire
official organ of j. s, f. ani) its educational iiukeau
ST. — NO. 17S6.
d«. s.
Ad jI C
•I tk« pMt tNkt at C1»k«««. of Maich V ItT«
IN.
CHICAGO, ILL , 3. DECEMBRA (December 3), 1941. Publish*! Weekly «t 2301 8. Uwndnle Ave	LEO—VOL. XXXVI.
Prijateljstvo Zed. držav do Mehike
bo nadaljevano
AMERIŠKA IN MEHIŠKA VLADA SE PO DOLGIH POGAJANJIH DOMENILE ZA SPORAZUM, KI JE EKONOMSKO IN POLITIČNO KORISTEN ZA OBE DEŽELI. OUNE DRUŽBE NEZADOVOLJNE
VSE ZA OBRAMBO
Ameriške oljne družbe so dosledno vihale svoje nosove vselej, kadar se je hotela mehiška vlada pobotati z njimi radi oljnega sveta, ki ga je razlastila I. 1938. Predzadnji teden pa «o bile vse kar iz sebe, ko so zvedele, da sta ta dežela in Me hika podpisali pogodbo, ki med drugim določa tudi vse potrebno za določitev tist*>ga odškodovanja.
Mehikanci »o zadovoljni s pogodbo
Mehikance je zelo razveselila vest. da je prišlo do pogodbe med našo vlado in* Mehiko.
Po njenih določbah bodo mogli Mehikanci poravnati terjatve, ki so naperjene proti njim, a obenem pa bo njihen peso podprt s stabilizacijskim skladom v znesku $40.000,000 in našli bodo dober irg za 6.000,-OOU unč svojega nanovo prid j-bljenega srebra vsak mesec. Iz-vozna-uvozna banka jim bo vrh tega posod Ha $80,000,000 za razvoj mehiškega narodnega sistema državnih cest in sklenila se bo z nami izmenična kupcijska pogodba.
Ameriški interesi godrnjajo
Toda ameriški interesi in uredniški pisei ao nekam ne-voljni, pa godrnjajo in vprašujejo, kij so Zed. države pridobile s to pogodbo. Uradniki oljnih družb so izjavili, da ni-ttkor ne morejo odobriti te po-fodbe, ker je naša vlada z njo prejela to, kar so tiste korpo-racije že dvakrat odklonile.
Na podlagi gotovine
Kakor se zdi, se vsi strinjajo v tem, da je državni vladni oddelek naslonil politiko dobrega soseda na podlago gotovine, pri čemer je Mehika naredila zelo dobro kutpčijo. Pristala je k t> mu, da položi $9,000,000 na stran za zadevo oljnega spora; toda ta denar se ji ima vrniti, ce bi se izvedenci, ki jih imenu jeti obe deželi, ne mogli zedi-niti v vprašanju pravične odškodnine.
V	celem je Mehika priprav. 'Jena plačati $40,000,000 v popolno poravnavo, pri čemer se bo vpoštevalo tistih $3,000,000, ki jih je plačala med čaaom od 1927 do 1940. Nadaljnje $3,-000,000 bo plačala nemudoma in ostanek se bo odplačeval v letnih obrokih po $2,500,000 pomiši prihodnje leto. Na dru-iTi strani pa bo Mehika poleg skupnega posojila v znesku po *70,000,000 za stabilizacijo pe-
*	in pospeševanje cestnega Programa prejela približno $25,000,000 na leto v dolarjih
zameno srebra, ki ae ga je t* vlada obvezala kupiti. Tako bo Mehika dobila do-
da poravna vse terjatve, v katere je uključena tudi odloki nina, ki se določi za plačale oljnega sveta in ostalo ji bo
*	nekaj gotovine.
V	znak svojega zadovoljstva •o mehiški uradniki poslali za-kladniškemu tajniku H. Mor-Kenthauvu več steklenic tek-nle.
toessersmitt imenovan xa veleposlanika
Poklicni diplomat George S. «•*er*mitt, ki je bil doalej za •«'«poslanika na Kubi, je bil 'Btnovan za veleposlanika v in pride tako na mesto **Pha Dan le lsa, ki je bil do-J«J veleposlanik tamkaj in taj-" *>°rnnrire med prvo svetov-
no vojno. Sedaj se bo umaknil v zasebno življenje.
Messersmltt je bil za veleposlanika na Kubi od meseca januarja 1940. Poprej je služil za poslanika na Madžarskem in v Avstriji, pa za pomožnega državnega tajnika.
Novi veleposlanik bo nastopil svojo slubo v času, ko je pot že utrta za novo dobo prijateljstva med Združenimi državami in Mehiko.
Da se bo laže izvajal ta program, je 79 let starr Daniels podal svojo ostavko. Nad njim so se posebno vsajali trgovski interesi in pa ameriški katoli-čanje, ki ao bili proti njemu, ker je soglašal z mehiško vlado. ko je nastopila proti cerkvam in njihnim šolam.
Slovenski listi o pozivu na slovenski kongres v Chicagu
Corn j« slika predstavlja skupino fantov in daklet na naki Tišji soli v ! Sovjetski Resi ji, ko pre jama jo pouk kako sukati bajoneta.
„ j
Veliki izgredi na Danskem
Odmevi izdajskega pobra-timstva danske vlade s Hitlerjevo sodrgo se že čujejo med danskim ljudstvom. Prišlo je do velikih izgredov in na iz-grednike, ki so dajali proti koncu zadnjega tedna v Koda-nju duška svoji nevolji nad danskim podpisaaijem v Berlinu skovanega protisovjetskega pakta» je streljala mestna poli cij* ter udrihala s krepek i po njihnih glavah, da je bil strah.
Na sto In sto danskih dijakov se Je zbralo pred kraljevo pa lačo, prepevalo narodno himno ter vpilo nad zunanjim ministrom Ericom Scaveniusom, ki je. podpisal tisto krpo papirja.
Policija jih je razkropila ter prijela njihnega voditelja. Ali dijaki se niso dali ugnati v ko-zji rog. Sli so nato pred urade nacijskega lista Faederlandet, pred parlament in urad zunanjega ministrstva, da so tamkaj iznova demonstrirali ter vpili: "Dol s Scaveniusom, izdajalcem!"
Policija je razbila mnogo glav in prijela 40 oseb, ko je skušala razrpoditi veliko množico ljudi na velikem trgu Kaadhuspladsen in naposled streljala v nove množice, ki so ponovile demonstracije Še tisti večer.
«__ ^
Čehe pobijajo
Sedem oseb, ki jih označujejo Nemci za voditelje komunistične opozicijske skupine, je bilo v Pragi usmrčenih dne 11. nov.: ti ljudje so bili obsojeni po nagli sodbi na smrt, ker so bili obdolženi snovanja veleiz-daje, sabotaže in nepostavne posesti orožja.
A.VJA DOGODKOV DOMA IX l»0
Predlog sedmih največjih slovenskih organizacij sa politično akcijo v pomoč staremu kraju, namreč, za osvoboditev slovenskega naroda, je dobil tanikalen odmev v Amerikan-skem Slovencu in v nekoliko milejši obliki slično odbijanje v Ameriški Domovini.
Ta dva lista sicer nista mero-dajna, ako ne bosta pridobila na svojo stran organizacij, ki so se po svojih zastopnikih za omenjeno akcijo ie izrekle, a vendarle tudi v tem slučaju v tako kritičnih dneh taka opozicija ne more koristiti nikakršni dobri stvari.
Kakšno stalisce so zavzeli drugi listi, ko pišemo te vrstice, še ne vemo. Razen seveda, da Prosveta akcijo iskreno podpira, enako ta list in je verjetno, da jo bo tudi večina drugih. Da-li se bo zanjo mogoče sle ¿no sporazumeti in delati v nji. pa je odvisno od kongresa, ki je sklican v Chicago. Določeni datum je 12. februarja 1942.
DOBRE IN SLABE STRANI TAKTIKE, KI JO VODI NA SVOJO ROKO JOHN L. LEWIS
OSNUTKI ZA POSTAVO PROTI STAVKAM V OBRAMBNI INDUSTRIJI V RAZPRAVAH PRED KONGRESNIMI ODSEKI. — SLABE POSLEDICE LEVVISOVEGA SPORA Z ADMINISTRACIJO
•eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeee

Francija je pntiskana od Nemčije z vseh strani in na \>e mogoče načine. Hitler odločno zahteva, da se mu upreže v njegov "nov red" in v "nemški življenjski prostor". Francozi pa so ponosen, zgodovinski narod. Vzlic temu vlada v Vichy-ju popušča in Hitler dobiva koncesije neglede kako brutalno postopa s Francozi, ki 6i jih je vzel za tylce, ali z onimi, ki jih je obsodil v uničenje pod pretvezo, da so komunisti.
Poslanska zbornica je sprejela zakon za vladno kontroliranje cen. A je z raznimi spremembami originalni osnutek tako spremenila, da ne bo kaj prida od njega. Vsakdo bi rad branil le svoje koristi na Škodo drugega. Na tak način pa se vprašanj ne rešuje.
Inflacija je pretila Kanadi toliko, da je njen parlament "zamrznil" vse cene na podlagi maksimalne višine, ki je prevladovala v mesecema septembra in oktobra. To bo kajpada povzročilo marsikomu mnogo neugodja. A kot je rekel neki član vlade — boljše nekoliko neugodja, kakor pa gospodarsko uničenje in kaos.
Privatni interesi v Zed. državah pravijo, da če je že treba zamrzniti cene, čemu ne tudi mezdo delavcev? ! Unije so proti, Ako one nasprotujejo, čemu naj bi bili le mi žrtev, vprašujejo prekupci, veletrgovci in drugi, ki žele obogateti z dražitvijo in špekulacijami. Za-mrznjenje cen pomeni, da no smejo iti višje preko določene mere. In če se "zamrzne" tudi plače, bodo ostale na določeni
višini neglede na unije. Sploh jim bi to vzelo možnosti do aktivnosti. Kajti če zakon določi, da se ti sme plačati le toliko na dan In ne več, potem je uniji vzeta temeljna naloga — skrbeti za zboljšavatvje življeni-skih razmer svojih članov. Problem "zmrznjevanja" cen potrebščinam in mezd torej ni enostaven. A mprodajni faktorji se boje, ako se ne sprejme drastičnih odredb, se utegne razpasti val draginje in cene bi se višale od jutra do večera. Vsled tega je potrebno posebno to panogo našega ekonomskega življenja temeljito preuda-riti, pravi vlada, in storiti kaj zelo izdatnega, sedaj ko je čas zato, ne šele, ko se povoden* razlije in je ni mogoče več zajeziti.
V Chicagu je ustanovljen nov jutranji dnevnik. Za ime so mu lastniki izbrali po velikem kon-testu, v katerem je dobil zmagovalec nagrado pet tisoč dolarjev, The Chicago Sun. Glavni promoter novega dnevnika je Marshall Field III., po rodil (Nkažan. a živi v New Yorku. Fieldova familija si je pridobili stotine milijonov dolarjev s trgovskim podvzetjem in pa s prodajalno, ki je znana vsakemu čikažanu in še daleč na o-krog — Marshall Field. Ustanovitelj novega lista je iz nje podedoval okrog dve sto milijonov dolarjev. Konkuriral bo s svojim novim dnevnikom s ie veliko bogatejšo McCormicko-vo familijo, ki izdaja dnevnik Chicago Tribune. Izhaja v nad milijon izvodih dnevno. Chica-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Gladovni izgredi na Balkanu
Odgovorni potniki, ki so pravkar dospeli z Balkana v Iitanbul (poprej Carigrad), so povedali, da so izbruhnili gladovni ¡'gredi širom po južno-vzhodni Evropi, kjer je lakota pretila že prej in se obeta ljudem najhujša zima od 1. 1918. sem.
Na Kumunskem je vojska prevzela razdeljevanje živil, jestvin in kuriva ter določila fmrtno kazen za prekrižavanje vladnih načrtov.
Ljudje se tepejo za koftček kruha po balkanskih glavnih in drugih mestih, med tem ko je bilo še poprej zelo Čutno po manjkanje kuriva mnogokja, zlasti pa v Bukarešti in Sofiji.
človek bi mislil in pričakoval, da bodo imeli Rumunci in Bolgari vsega dosti sedaj, ko so v Hitlerjevem objemu.
Koncert "Save" spet sijajno uspel
Minulo nedeljo se je vršil v dvorani SNPJ v Chicagu koncert soc. pevskega zbora <4Sa-va'\ S svojim sporedom je dal udeležencem izboren užitek. (Več o tej prireditvi bo v prihodnji številki.)
Ameriška posadka se umaknila iz Šangaja
Iz Sangaja, najvažnejše kitajske luke, je bila ameriška mornarična pehota odpoklicana. Bila je tam 14 let. &angaj je sedaj pod japonsko vlado in v njemu gospodari japonska armada.
John L. Lewis je ustanovil CIO, ker je videl, da so smernice Ameriške delavske federa- j cije škodljive delavskemu gibanju. On je bil tisti, ki se je z vso svojo organizacijo in njeno blagajno pognal v boj za izvolitev sedanjega predsednjk? Združenih držav. Ali on je tudi tisti človek, ki je zadnjič obrnil hrbet predsedniku Rooseveltii ter se potegoval za njegovega nasprotnika.
John L. Lewis črti predsednika trdeč, češ, da mu ni naše delavstvo pri srcu in da ni ničesar storil zanj.
John L. Lewis je oni dan odredil stavko tistih premogar-jev, ki delajo v zajetih premogovnikih, ker ne marajo njihni lastniki ničesar slišati o zaprti delavnici za delavce v tistih rovih.
Ta zahteva je upravičena. Kajti unijski delavci naj imajo tudi unijsko delavnico.
John L. Lewis se je uklonil predsedniku Rooseveltu, ki mu je ponovno dejal, naj prekliče stavko za zaprto delavnico / času. ko gre za obrambo nase dežele. John L. Lewis je moral vedeti vnaprej, da se mu bo u* kloniti okoliščinam, razmeram, javnemu mnenju in zveznemu poglavarju. In s tega stališča se mora reči, da je John L. Lewis podvržen zaletelosti in nepremišljenosti, kar oboje je dostikrat usodno, a vedno pa škodljivo.
Posledice, zle in morda zelo težke posledice Lewisovega početja se že kažejo.
Kakor se glasijo Washington-ska poročila, je izvrševalni predsednik delavskega odseka v poslanski zbornici Robert Ramspeck razkril določbe za-| časnega osnutka za zakon, po katerem bodo prepovedane stavke, ki bi ovirale obrambni program. Določbe so sestavljene v smislu predsednikovih priporočil.
Kongresni k Ramspeck se jc udeležil konference, ki jo je sklical preds. Roosevelt glede postavodaje proti stavkam, in nato po naročilu svojega odseka sestavil osnovno predlogo.
Po njej se bo vzpostavil odbor
za obrambno posredovanje v izvršilnem uradu zveznega predsednika in bi posegel vmes, če bi se vsa druga pogajanja razbila in izjalovila.
Če bi med sledečim posredovanjem odklonili zastopniki delodajalca ali pa oni njegovih uslužbencev udeležbo, bi imel načelnik tistega odbora pravico do tega,.da si izbere poroto iz srede članov, ki zastopajo javnost.
Kadar bi vse to nič ne pomagalo, bi predsednik po svoji razsodnosti ustanovil nujnost-ni razsojevalni odbor, ki bi ponudil priporočila za poravnanje spora v 30 dneh.
Ta odbor bi lahko sestajal iz nedoločenega števila oseb, ali
JOHN L. LEWIS
ena bi morala zastopati javnost.
Če bi v teku petih dni po objavi dognanj razsoje val nega odbora še odklanjali uslužbenci priporočeno poravnavo, potem bi bile tistim delavcem vzete pravice, ki jih jim dajejo delavski zakoni in Norris-La (»uardijeva postava in pa od* škodovanje brezposelnosti za Sest mesecev.
<Po Norris-La Guartlijevi postavi ne smejo zvezna sodišča prepovedovati mirne delavske straže na stavkah.)
če bi delodajalec odklonil razsodiščno dognanje, potem oi smel zvezni predsednik po svo-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
•w
Ameriški druž. koledar izšel z bogato vsebino
Ta tsdcn je izšel osemindvajseti letnik Ameriškega družinske «a koledarja. V njemu imajo spise Etbin Kristan, Ivan Mo-lek, Katka Zupančič, Z. A. No* vak, Janko Zega, Louis Beni-ger, Anton Garden, Leo Za-Inrajšek, Anton Slabe, Charles Pogorelec, Joseph Chesarek, Mat Petrovich, Anton Shular in Frank S. Tauchar. Izmed starokrajskib pisateljev — sedanjih in pokojnih — so zastopani bodisi s originali, ali pa v ponatizkih, L. Mrzel, Ivan Vuk, Mile Klopčič, Oton Zupančič, Bruno Ejrs I na Slokanova, Sol, Dragotm Kette, Srečko Kosovel, Albin čebula r in H. W. van
l/>f>n
Izmed tukajšnjih slovenskih slikarjev in risarjev so v tem koledarju zastopani Stanley Žele, Josip Bogdanič in Katka Zupančič.
Koledar je uredil Frank Zaitz. V njemu ima spise o pro-ilosti Ljubljane, o zborih JSZ in Prosvetne matice, dalje pregled dogodkov, ki so dovedlt v sadanjo vojno in več drugih spisov, ter uvodnik "V krvi in solzah**.
Ivan Molek piše o šestdeset-letnici slovenskega frateraali-zma v Ameriki. Leo Zakrajšek o New Yorku, Matt Petrovich o fratemaliznsu in demokraciji, Zvon ko Novak o zgodovini časnikarstva, o Alaski in o člo-
veku ter redilnih rastlinah. Charles Pogorelec podaja v tem keledarju informativen, statističen pregled o delu Prosvetne matice.
Tu je navedenih le nekaj spt* sov. Koledar obsega 224 strani, je vezan v platno, in ilustriran, ket običajno. Cena mu je $1 za izvod.
Naročil je uprava dobila več kakor lani in ga je tudi dala tiskati tisoč izvodov več kakor pa v prejšnjem letu, ker ga ji ie zmanjkalo, pa je moral-, precej naročil odpovedati.
Novi letnik je urejen dobro tudi glede koledarskih podatkov, nudi datume za šti*i leta naprej, in bo služil.glede teh
ali kakih drugih podatkov marsikomu, ki jih potrebuje.
V leposlovnem delu je enajst spisov, večinoma povest ne vsebine. pesmi je v njemu 12, zgodovinskih spisov, člankov s podatki 17, potopisov, razprav in člankov pa sedem.
Uprava in uredništvo je uver-jeno, da bo ta koledar čitate-
I jem všeč. kakor so jim bili prejšnji letniki.
Vsled sedanjih razmer je starokrajskih sotrudnikov v njemu manj kakor jih je bilo pred vojno, a uredništvo je po s ki belo, da jih je saj nekoliko mstopanih.
Naročila za koledar sprejema knjigama Proletarca.
Nauk iz seznama zborov JSZ in Prosvetne matice
V Ameriškem družinskem koledarju za leto 1942., ki je te dni izšel, je med drugim tudi seznam zborov J. S. Z., kolikor jih je bilo v zadnjih dobrih treh desetletjih.
Dasi je v tem seznamu le nekaj imen iz vsakega zbora, je vendar zanimivo celo iz njih razmisliti, koliko je bilo že v naši javnosti aktivnih, zmožnih ljudi, ki pa so predčasno omagali, ali se naveličali, ali pa izgubili vero v naša, to je, v svojo načela.
Koliko več dela bi mogli opraviti, če se ne bi umaknili, ali oko bi vsaj poskrbeli, da bi prišli drugi na njihova mesta.
Zbori JSZ so predstovljali delo — v mnogočem pionirsko delo in borbo za odganjanje teme, za prosveto, za organiziranje delavcev v unije, proti izkoriščevalcem in sploh borbo zoper vse, kar škoduje ljudem.
Skupina, ki je še organizirano v ta namen, ni velika. A zanašamo se, da pride med nas nov zamah, nova volja za delo in za borbo, kakršno smo vršili od postanka našega gibanja. Ako še niste v J. S. Z., pristopite vanjo.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
I Miaja JmiliWib Del« ».k« Ti.h>t>» Droibo, Cki««|t, M.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zadin jenih driavsh sa leto ft.OO; sa pol let» $1.75;
sa četrt leta 91.00. Inozemstvo: za celo leto fS.50; za pol leta $2.00
Proletav««, ûeceinW i, 1*41
TUD« PODMORNICE "PÖSOJUJEMO"!
Vsi rokopisi in oglasi motajo biti V nsáem uíadu najposaaje do pfadsljka popoldne za priobéltev i številki tekočega tadaa.
PROLETAREC
Published every Wednesdsy by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
EditofSv—" Business^
a naif er.
..............Frank Zait«
_______Chartes Poro re lee

SUBSCRIPTION RATES:
United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
Slovenski narodni kongres v Ameriki
2301 S. Lawndale Avenue
CHICAGO. lU-
Telephone: ROCKWELL 2864
"Razdvajaj in vladaj'9
Ko se je Hitlerju šlo za prvi svoj veliki poskus v osvajanjih, si je dobil zaveznike proti Cehom v Stovakik. V svetovni javnosti je napravil ta bratomorni boj med slovanskima narodoma mučen vtis. Cehom je bilo še posebno hudo, kajti izdaj-stvo Slovakov jih je potisnilo na stopnjo velikega ponižanja. Slovaki kot narod pri tem niso imeli besede* a tudi ako bi
Nekoliko pojasnila
Cikaški Amerikanski Slovenec od ¿6. novembra v uvodniku z naslovom "Slovenski kongres v Ameriki" in s podpisom i "—n" nasprotuje načinu, s katerim je bila zasnovana na konferenci v Chicagu 15. novembra enotna politična akcija ameriških Slovencev z ozirom na nato staro domovino.
Pisec omenjenega članka, ki | bo najbrže urednik, ima prvič pomisleke, odkod .imajo naše podporne organizacije avtoriteto za politično udejstvovanje, ko pa imajo — vsaj nekatere— "v svojih pravilih stroga nepristranska določila glede politike." V tem slučaju je vsem ja-! sno toliko, da tukaj ne gre za I običajno ameriško strankarsko politiko, temveč gre samo za bodočnost Slovenije v kakr-| šnem koli političnem okviru, torej za izredno zadevo, za kate ro se organizacije lahko zavzamejo n«; glede na to. če je kaj glede tega v pravilih ali ne. Prav tako ni pomožna akcija j za stari kraj nikjer dovoljena ; v pravilih.
| Drugič je urednik nmerikan-skega Slovenca proti temu, da
Tista Nemčija, ki je brez ara- celo Nemcem na živce, pa naj ; von Ribbentrop je z veliko ob- bi bile v vodstvu ali v ospredju
N. podlagi "laas« -lend" sakooa so 1*4. driaro godile'' ali pa dale Angliji v najem t odi te priličao vojnih ladij posebao krišark in rasilcee, pa tudi aekaj podmornic Gornja .lika predstavlja, ko aaioriika obla»! «roIm podmornico angleški posadki sa rojno prof« oai**a. Ameriška sastava jo bila .»eta .n malo drirnjena aagleika a« njoao mesto. Zed dri«ve «o dal« «no tabo podmornico v najem radi poljski mornarici, ki i« po pora.o poljske ropa bilk« pridružen« angleški.
Komedija s protisovjetskim
paktom v Berlinu
nimajo pa smisla za svobodščine in ètoveâfce vrednote.
Evropi, tista Nemčija, ki je p >- dvomljiva.
Poteza s Slovaki nad C*hi se je Hitlerju sijajno posrečila.i t tudi brez vsakršnega sra-	zmajuje z glavo. češ, kako to, j Potem so govorili Hitlerjevi fondom omenja pisec "čudno
' mu snedla dano besedo ter na-	cla je ruska vojska še vedno re- j lakaji. Dvanajst jih je bilo. Ni- vloge", ki so jih v zadnji vojni
padla ruski narod, je skuhala	kli bi nedotaknjena in njena hče ni omenil Združenih dr-| igrale njemu neljube osebe, da
nato pridobiti Angiijo in Ame-	moč nezlomljena.	¿»v. Le španski zunanji min;-
riko za boj Sproti komuni- V tej stiski je dal Hitler s j ster Ramen Serrano Suner je
zrnu", a se je prav pošteno ure-	puško v roki sklicati v Berlin dejal, da je "VVashington" v
zala pri tem. tista Nemčija se	svoje lakaje — Hrvatsko, Bol-; vrsti komunističnih
sedaj, ko ji gre presneto za	garijo. Finsko itd., jim pomolil kov.
"Dobro," si je mislil, "nadaljeval bora s tako "peto kolono" tudi drugje."
Lotil se je veliko trdejSega oreha na vzhodu.
Poljake je hotel v svojo malho. A brez Rusov to ne bi šlo. Pa je negoval v isti sapi sovraštvo Poljakov do Rusov In Rusije, netil Ukrajince, Moskvi pa pravil o tajnih nakanah Anglije in FVancije — o takih, ki so bile resnične, o dozdevnih, ki so se zdele resnične, in o onih, ki so bile resnične, a potem opuščea«.
V Moskvi so se razjezili in pokazali Parizu in Londonu hrbet. V Varšavi pa jim je bHo pod čast «prejeti sa obrambno zaveznico Sovjetsko Unijo.
Vse je Slo kakor si je zamislil v svojih načrtih Hitler. Njegovi generali so mu ugovarjali ker pač niso poznali takih petih sati. kolon, ki jih je zamislil njihov firer, a vojaškim ljudem so tuja \
zavezni-
Ije pravi, da "ameriški Sloven ci tistih žalostnih slučajev še ni?o pozabili" in "zato in radi boljše strpnosti na vseh straneh bi osebe, ki so tako in tako
nila v kritikah, a vse to so bila gola zabavljanja brez trohice kakšnega dokaza, da je k1o kaj zakrivil pri tem. Na drugi strani so bili Od vsega začetka objavljeni natančni računi, ko-liko je kdo prispeval, kam ¡>o »li izdatki in koliko je preostanka; ti računi se objavljajo Ae. danes, Tedno vsako leto od po-Verjen&tva, ki ima preostanek fonda v oskrbi.
Pripravljalni odbor Slovenskega narodnega kongresa ni pooblaščen govoriti v imenu poverjeništva tega fonda, vendar z lahkim srcem reče, da >e zdaj približuje čas, ko nam b > preostali fond prav priše!, £•<• bodo ameriški Slovenci na4 u pili enotno in možato za svobodo in demokracijo svojih rojakov v stari domovini — za tisto svobodo in demokracijo, za katero je na tisoče ameriških rojakov prispevalo v "milijond<H larski fond".
Apeliramo na rojake, ki imajo kakršne goli predsodke v tem ali onem oziru, naj bodo danes sami najboljši zgled strpnosti ali tolerance m naj ne mečejo polen pod noge onim. ki so pripravljeni delati in se žrtvovati, kolikor jim je mogoče, za boljšo bodočnost naše stare domovine.
Prvič v zgodovini slovenskega našel jenstva v Ameriki so danes možnosti za enotno nastopanje, za enotno akcijo v prid Slovencev v stari domovini in naše iskreno mnenje je, da pred to možnostjo se morajo u-maknitev v ozadje vsi predsodki, ki so vpričo najoge. katere se lotevamo — zelo, zelo malenkostni.
Za pripravljalni odbor Slovenskega narodnega kongresa:
Ivan Molek. tajnik.
nohte na Ruskem, pred svetom	kos papirja pred nos ter jim za- Laški zunanji minister grof j kompromitirane v preteklosti, postavlja s protisovjetskim » povedal, naj podpišejo tisto Galeazzo Ciano je vzel Anglijo j ™ smele imeti svojih prstov pri
paktom, ki so ga poleg starih	krpo. na muho ter dejal, da je glav- taki skupni vzajemni akciji,
petih pajdašic podpisale še ta-	On ve, dobro ve, da ni tisti j na zaveznica komunizma.	Sedanja politična akcija ame-
ke lutkarske vlade, kakor so n.	pakt vreden pi&kavega oreha. Bolgarski zunanji minister viških Slovencev, kolikor je Že .
pr. Bolgarija, Hrvatska in Fin-	Ali že marsikaj se mu je posre-i Ivan Popov je bil ¿e posebno v teku, bazira na predstavu;- izreaen uspen
ska, ker so ga morale podpi-	¿iJ0 na tak način. Že nešteto- ( glasan ter poudarjal, s kako štvuvzeh slovenskih centra I izi- ( cieveland, O. — Dneva 20.
Zarja imela res
krat je s takimi rečmi preslepil odločnostjo stoji njegovo 'ljud- ran.ih podpornih,
__1- — * .. « ..i O \Tam#> A t n volil/ —A.___ > .. L :	J ____i____ riAlitiñnih cinraniz
kulturnih in
novembra se bomo še dolgo
Dokazano dejstvo je, da skle- sebe, trapaste Nemce in velik *tvo' v borbi proti komunizmu. i političnih organizacij v Ameri igpominjaUf kajti to je bil da
zadeva.
Ko je bil pozvan jugoslovanski knez namestnik Pavle v Berlin na gostijo a Hitlerjevimi ministri, bržkone ni vedel, da je dežela, katero je predstavljal, obsojena v smrt. in da uiiva razkošne obede kakor tisti zločinci, katerim je vse dano, da se najedo, predno so gnani na vislice, pod giljotino, ali pa na električni stol.
Hrvati so bili tedaj že kocka v Hitlerjevih rokah, dasi ja tudi Mussolini mislil, da so v njegovih.
Razpad Jugoslavije je na svetovno (demokratično) javnost naredil enako mučen vtis kakor razpad češkoslovaške republike. Bil je narod zoper narod. In tudi ako ne bi bil, saj izgledalo je tako.
In tako je, kar se sedaj jasno odraža tudi med ameriikimi Hrvati in ameriškimi Srbi. Srbi so se zaleteli v svoji propagandi ? Hrvate kod narod in ga s tem obsodili v PaveKčev tabor. Pozabili so, da brez Hrvatov in njihovega Trumbiča in mnogih drugih hrvatskih vodij, ki so podpisali Pašfču krfsko deklaracijo, ne bi bilo "velike Srbije", ali kot so to državo takrat uradno nazvali, "kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
Ve m č i i a take l o god be lete-	del lahkovernega sveta. Da se je s temi besedami prav ki, katero je nepobitno--dru-
Z kXr\^ prizadeva z njimi	Pa je že spet poskusil tako j pošteno zlagal, tega menda ni *ega predstava sploh ni!
nametatf nemškemu Vuditvu	ukaoo. z velilanskim pompom pomislijo "odločnost svojih
in svetu peska v oči. če bi se	seveda, kakor je to že njegova narodov so Nemčiji zagotav- čen in demokratičen, ne more
bilo Hitlerju že posrečilo spra-	stara navada, ter zakričal na Ijali fotem še danski zunanji
vfti sovjete na kolena, bi še od	vse grlo, da se mora imeti ta minister Eric Scavenius. potem naj pošljejo kot svojega z^
daW Ve mislil na kakšen pakt	sleparija za demonstracjio kor- finski zunanji minister *olf , stopn^^
s Hrvatsko, Bolgarijo, Finsko	tinentalne vzajemnosti proti; Johan VViUir^, rumunski mnu- re. i o ie eno urugo pa je —
itd. Ali že tako in tako predoi-	Moskvi, Londonu in VVashing Istrski podpredsednik Mihaii »n to je glavno - da do danes
go klanje na Ruskem, ne da bi	tonu.
priAlo do kake odločitve, gre	| Zunanji minister
Antonescu, slovaški ministrski Joachim predsednik Bela Tuka in hrva-__ $ki zunanji minister Lorkovič.
Jugoslavija v kleščah splošne vstaje
Nove članice proti komunističnega pakta so Bolgarija, Danska. Finska, Hrvatska, Rumu-nija. Slovakija in japonska lutkarska kitajska država z Nan-kingom. Pridružile so se Nemčiji in Japonski, ki sta podpi-
Po poročilih, ki prihajajo v bati prave pravcate državljan- sali izvirno pogodbo pred peti-Zagreb iz raznih krajev razko- ske vojne. Navedel je z imeni mi leti, pa Italiji, ftpaniji, Mad-sane Jugoslavije, je soditi, da sedem mest, ki so že upepelje- žarski in lutkarski državi Man-________________ ________________je vsa dežela v kleščah splošne na. Najmanj 150 upornikov čukuo, ki so jo vse podpirale
Wraštvn Srbov do Hrvatov ie sedaj veliko večje kakor' vstaje, prekucije in strahovla- (komunistov) je bilo ubitih in šele kasneje. Sovraštvo hrbov do nrvatox je seaaj veuao večje **	Ponekod besni resnična re-1 veliko število ranjenih v bojih Fince morda peče vest. pa se
njihovo sovraštvo do Nemcev, d as, so j.h> M n;> v dobi	d^vlanskavo - ,roti vladnim četam.	njihno časopisje skuša izmaza-
že drugič zbili na tla. Srbe ne boli, ker jih tepe Nemec. Kriče ^ J*	~	t| fe trde^ ^ d|| po<i.
pa pod batinami, ki jim jih nala*ra njihov takotvan» brat. Pava- ^^ opremljeni vojaki iut. I Spopad» blisu glavnega mesta piwinj€ tejr<l pakta ne izpreme-
Ircev katoliški Hrvat.	ksrske srbske vlade, podpirani Največ bojev in spopadov se ni finske politične orijentacije.
Hrvati v Ameriki bodo imeli mnogo truda umeriti Srbe, da ^ nemških zasedbenih čet, se vrši v radiju 75 milj južno in Pravijo tisti listi, da se je Fin-to kar se na Hrvatskem počne proti Srbom, ni delo hrvatskega pretepa jo v obupnih spopadih I južnovzhodno od Belgrada pa ska že od vsega pocetka sem
naroda, pač pa Paveličeve fašistične sekte, ki je prišla na vrh z ortanki jugoslovanske vojske, j v krajini
'	upornimi četnfki in "komunisti- glavnega mesta. Srbske žel en- .^evizma in da bi se pridružila
čtiimi tolpami". *	niče so skoro neporabne razen	protikomunističnemu paktu že
! tistih glavnih prog, ki jih var-	takoj spočetka, ¿e bi ne bila v
Vasi gorijo	jejo močne vojaške straže.	prijateljskih odnošajih s So-
V takozvani neodvisni Hrva- j Srbi napadajo nemške voja-	vjetsko zvezo, ki je pravzaprav
ški patroHrajo oklbpni vlaki ta- ke čimdalje silneje in pogoste-	dala Fincem politično svobodo
_ . _ .	...	•	i » -	i _ M« .^jvilMA 4	I* nn/wi t.itin
' še ni bilo nikjer in od nikogar nobenega avtentičnega dokaza, da so osebe, ki so med zadnjo svetovno vojno vodile Slovensko republičansko združenje o-ziroma Jugoslovansko republičansko združenje ali takozvani "milijondolarski fond", zakrivile kakšno nečastno dejanje, da bi bile kaj poneverile ali u-kradle, ali da bi bile.izkoristile tisti fond v svoje osebne koristi ali na kakršen koli način upravičile urednika Amerikanskega Slovenca, da sme njihovo delo-
tum, ko je pevski zbor Zarja proslavil jubilej svoje 25-let-nice.
Vreme prireditvi ni bilo prijazno, kajti deževalo je celo jutro in skoro vse popoldne. A prijateljev Zarje to ni ostrašilo in so prišli v obilnem številu iz Clevelanda in pa bližnjih ter tudi iz oddaljenih naselbin. Zastopane so bile Girard, War-ren. Barberton, A kron, Ken-more, Toledo, dalje tudi naselbine v Penni in Michiganu. Iz Detroita je prišla obilna skupina.
Udeleži^, kot že porocano, je bila izredno velika. Zarjani so jo bili veseli in vzradoščeno delali. Dela pa je bilo veliko vsepovsod za vse. Pomagali §0 pevci in pevke, pa še mno^i drugi prijatelji Zarje so pn-
edino s pomočjo Hitlerja in Mussolinija.
Smeje se rtitler in žanje.
Dobil je'enako na svojo stran Bolgare. Seveda ne ljudstv a kot takega, ker to pač le uboga in godrnja. Vfada v Sofiji pa ima policijo, ječe, vojaštvo, vislice in pa dovolj svinčenk, ako se ji bi kdo upiral.
Ne samo da si je Hitler ustvaril peto kolono lited posameznimi narodi, nego je dobil v petokoknetvu tndi narod zoper narod. Posebno med Slovani.	s
Kadar Hitler govori s svojimi pobočntki, ji» pripoveduje: "Nič vam naj ne bo težko dokaeati Neme»«*, da so vzvišen narod I Kar to jim povejte, kar smo dosegli med drugimi narodi, da se grizejo sami sebe in pa še drug drugega vrh fcaga, pa bodo razumeli, kako visoko srao mi nad njimi."
Slovanski propagandisti jim odgovarjajo, da je to njegovo dokazovanje le propaganda. A na žalost ni. Je resnica, dokazovanje le propaganda. A na žalost ni. Je veliko resnice v nji.
Premnogim je delavska organizacija le kot 4eamk. Spomnijo se nanjo le, kadar jo potrebujejo. Res zavedeti delavec pa ve, da mora pomagati delavski organizaciji vselej, ker s tem
pomaga vsem in sehi.
Delo proletarca je z uvedbo irtrojev to t delitvijo dela frz-gubilo samostojen značaj in s tem vao mirnost sa delavca.
Delavec je zgolj privesek stroja ... — Karl Marx.
mošnje železniške proge v bor bi proti sabotaži. V gorah Cme gore, ki jo je zasedla Italija, so številne vasi najprej obstreljevane in nato pa do tal upepeljene, koder se sovražni Črnogorci upirajo zasedbenim ^i-lam.
Neki glasnik ubežne jugoslovanske vlade v Londonu je še pred nekaj dnevi izjavil, da so letniki, ki štejejo sedaj 80,000 mož, iztrgali večji del Srbije osi&ču iz rok.
Macedonija je takorekoč docela zapečatena, kolikor se to
vanje v zvezi z omenjenim fon-,ako¿ili vršili razne po*le. da
dom imenovati "Čttdno vlogo" ali "žalosten Mučaj" ali kak. šno "kompromitiranost".
O "milijondolarskem fondu" je bilo že prelitih na galone čr-
se je zadovoljilo ljudi. Zarji želim še mnogo uspeha. Anton Jankovich.
AGITATORJI
NA DELU
Vsa har**»ino, ki jih pošljojo aa-•topniki iS dragi agitatorji ProKstar ca, so Ilota »a basi pollataib naročnin. Namreč afitator. ki poiljo oao
je. čeprav je na stotine talcev	in neodvisnost.
jitreljenih za vsakega napade-1 Ves ta mišmaš je seve nem-	^	_
nega vojaka in četudi puščajo	ško maslo in vsakdo, ki ima ko-	«Vb«Ie*en "V t7m 7a.Va
viseti umorjene ljudi na javnih	ličkaj razodnosti v glavi, mora , 4%—* pollaiaima.
prostorih v svarilo.	imeti ta pakt za novo ukano,	0 1t
Nikakor se ne da dognati,	ki skuša z njo Hitler zopet prav ££	10
koliko Srbov je že dalo svoje	pošteno namazati svoj lastni	Barboricb, M»iwaaboo, wu. 10
življenje za takšna početja, aH	narod in druge ljudi, ki so še Anton Zomik, sap. P'»»«!
neki neuraden seznam kaže, da	tako preprosti, . da mu verja- Anton Skalar, Arma. Kan«
je bilo 814 Srbov umorjenih od	mejo.
junija sem.	.--7—TTT
Uradniki na Hrvaškem pri-	Cihkl predsednik
čakujejo, da bo zima napravi-	^gyjrre Cerda umrl la konec tem bojem. Uporniki
Po poročilu iz Santiaga je
so izvajali svoje napade iz gora in gozdov, odkoder jih bo, ka-
tiče vesti od tamkaj, ali vseeno kor menijo uradni krogi, pogovorijo poročila, da se tudi gnal mraz iz tistih skrivali«, tamkaj tnrdo pretepajo, pobi- Na tisoče Črnogorcev m dale
jajo In morijo. Tudi tam niso l^ihl, Nemci in bržkone tudi Bolgari prav nič dobrodošli.
Vladni načelnik v Srbiji Mi-lan Nedič je pozval Srbe, naj
laške oblasti odgnati v koncentracijska tahortAčs vAlbanljo, ker so se upirali lr*ki zasedbi.
V glavnem hrvsAkem mestu Zagrebu je prišhr do velikih
čilski predsednik Pedro Aguir-re Cerda, ki je načeljeval prvi in edini vladi ljudske fronte v Južni Ameriki, umrl dne 25. novembra. Dne 10. novembra je začasno prepustil predsedniško oblast voditelju rsdikalnc stranke Geronimu Mendezu, ker rmi je Alo zdravje na slsb
Martin JudnieK, Waabegan, IN John Zornik, Dotroit, Mick. John Tarsn, Kip, Mina. Jo«epb S«*oy, Bridgeport O. Loka Grosor, Chicago, Hl. John Sbular, Arcadia, Kan. John Krekel, Clovoland, O.	2
Frank BoKosar, Paoblo. Celo.	t
Aneóla Zsils, Chicago, III. John H. Krsianih, Kämmerer. Wto. 2 Alfons Hocheear. Purbio Colo 2 MIha K rails, Willard Wi«.	2
Matt Ma In ar, Wtllard. Wis.	B
Cha». Pop órele«, Chicago, IH.	2
K. Eraaoinik. nod Lodgo, Mont. 1
Skopaj o torn isbas« (4 tedne, ad
Dobre in slabe strani taktike, ki jo vodi na svojo roko John L. Lewis
(Nadaljevanje a 1. strani.)
ji razsodnosti prevzeti tovarno ter jo obratovati v imenu vlade Združenih držav.
Kongresnih Ramspeck bi tudi rad določil 60 dni za ohlaje-nje med delovanjem posredovalnega odbora.
Stavke so neza žel jene. Ce bi bili delodajalci za unijsko delavnico, bi jih ne bHo. Vsaj dosti manj hi jih bilo. Domala vsi spori bi se dali poravnati s posredovanjem. Ker pa temu ni tako. imamo stavk nič koliko v 3 i tej deželi in tako bo ostalo, do-3 kler ne priznajo unije vsi delo-
se
pomirijo, ker se je dnignče i demonstrocij proti Italijanom. I še. Star je bil 62 let.
dajalci.
Stavka v tem kritičnem času •pa je naravnost velika nasrei a za delavstvo, kakor je videti 11 zgornjega wsshingtonskegn poročila. In to je Aele njen zače tek. Kajti unljski nasprotniki kaj radi pograbijo kar celo roko. kadar se jim pomoli rn
1. do 2S. novembra > lOt aarainia. j p^	j0 jp „Ha ZSVOZÜ tO
prejinji iskat (4 tedno) 14IH na-	J
roénine.	i P°t.
MJ

illGNAZIO SILONE:
I
BOJ ZA KOLONIJE
iT»
FOMTAHARA
' ROMAN IZ FAŠISTIČNE ITALIJE
Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T ALP A

(Nadalje vanje.)
tVrkev je bila docela za.ie? niarjen*, bila je polna prahu in pajčevin in na mnogih meatih j(» apno radi mokrote odpadlo
od stene.
Kdino, kar je bilo lepo, je bila oltarska slika: zadnja večerja.
Na tej sliki drži Jezus v roki kos belega kruha in govori:
"To je moje telo."
To se pravi, beli kruh je mojo telo, je sin božji, je resnica , in življenje. Jezus ni mislil ne na kafonski koruzni kruh ne na h ost i j o, ki je dolgočasen in bre/.oku.-en krušni nadomestek
♦♦♦♦eeeaeeee+eeee+eee+e+se,
patron belega, pšeničnega kruha.	•
San Be rar do je umrl v visoki starosti, po življenju, polnem odpovedi. Pripovedujejo, da ga je Bog poznal in mu je bil naklonjen; ko je stopil prec? njegov prestol, ga je pozdravil s besedami:
"V<>e, kar si želiš, ti je na razpolago... Brez strahu me smeš prositi za ono, kar ti je najljubše."
Ta ponudba je san Berarda mi* no zmedla.
''Ali smem za kaj prositi?" je vprašal ponižno.
"Za kar hočeš," mu je odgovoril Bog hrabreče ... "Tu v
Rusija upregla vse svoje
moči in sredstva, da zmaga v vojni
Rusija vprega svojo industrijo, polj.>delske vire in človeško silo v vojne potrebe z naglico in popolnostjo, ki bi bila ko-I majda možna v manj centralizirani deželi, kakor je ona. Kar
duhovnikov. Jezus je imel te- nebesih zapovedujem jaz ... daj resničen kos belega kruha Tu lahko napravim, kar hočem
... In naklonjen sem ti: za karkoli poprosiš, vse ti bo usli-šano!"
Po dolgem obotavljanju končno san Berardo prosil:
"Gospod, daj mi velik kos j belega kruha!"
in Bog je bil mož beseda, ni ?e razjezil, nego je objel svete-

En« najbogatejših kolonij nn »vetu je ni>oaem»k« Vsho«lna Indij«. Ob-
pa vsaj« delno izdelovanju v vojne namene in pretvarjanje drugih tovarn se vrši vsak dan.
Moskva sama nudi neštete zglede. Ker je to mesto sedaj takorekoč del bojne črte, so se najbolj razglašano geslo So-1 njene najvažnejše industrija vjetske zveze je v teh dneh premaknile v varnejše kraje. "V.se za vojno fronto". Nepre-1 Toda mnoigo manjših tovarn je stano zvenijo te besede v uho še vedno v mestu in skoro vse ruske javnosti. Slišiš jih v go- prispevajo k vojnemu proizva-vorih, vidiš jih na lepakih, či- janju.
taš jih v listih.	Tovarna, ki je pred vojno iz-
To je več kakor zahteva, to delovala kuhinjsko opravo in je ukaz. Besede o tem, kaj se j orodje, proizvaja danes grana-
vse pričakuje od posameznikov te. Tovarna otroških igrač dela i krajevna nadomestna za mate-in skupin, jadrno raznesejo tule za mine. Pod jetje, ki se j-; vsepovsod ogromne narodne pi- poprej pečalo z izdelovanjem j rarnidalne organizacije, ki tvo- kotličkov za čaj, dela sedaj rijo bol jševiški sistem ali sestav bombe. Izdelovalnica zobnih
krtačic kuje železne oklopnike
Da se vsaj deloma nadomestijo težke izgube v opremi na poti nemškega prodiranja, pozivajo vlada in organizacije komunistične stranke vojne industrije, naj iztisnejo kar največ služnosti iz svojih strojev s pomočjo boljših metod, z izogibanjem potrate in s pospešitvijo vseh procesov.
V mnogih slučajih je zavržena ali obrabljena mašinerija predelana in 'popravljena za zopetno uporabo. Posebno so gleda na to, da se razvijaj )
in predstavljajo takorekoč vsako panogo človeškega delovanja.
Rusko geslo "Vse za fronto" j luje sedaj bodičaste žice. Top-pomeni, da mora vsaka vojna niške krogle prihajajo v nepretrganem toku iz tovarne, ki je poprej delala radijske aparate.
rijal, ki ga primanjkuje ali ki se mora prevažati preko velikih daljav. Naravno je to intenzivno osredotočenje na vojne industrije zmanjšalo prido-
in ovire. Neka posteljna tovar- bivanje bIaga, ki se „ima za na se je tako prfelevila, da ude- neizoKibno potrebno. Vse, ki st-
tiče fronte in ne ust rev*
\ roki in je govoril: "To tu (namreč beli kruh) je mojo
telo."
To je torej telo sina božjega. To se pravi, da je Bog, resnica in življenje. In s tem je hotel reči: kdor ima bel kruh. ima mene (Boga). Kdor nima bele-
tkajo uniforme za
ne
njenim potrebam, se mora potisniti na stran.
.««« 700.000 k*, milj in im« n«d SO milijonov prebivnkev. N,so~n.sk, elnd.	«ndustrija napeti VSe SVOje Sil J
je don«»«l I« bogati kr«j Anije velike dohodke. Za V.hodno Indijo »e «elo	*a dosego največjega pndobl-
sanim« tudi ameriik« vlada. k«jti od t«m dobiv« «meriak« induetrij« veliko	vanja in da se ima vsaka tovar-1 Tkalnice
kavčuka, rud in kovin ter resnih dru|ih takih surovin, ki jih tu nimamo. To	na, ki izdeluje blagO, ne absO- Čete.
provinco »i ¿eli podjarmiti Jnpon»ka, kakor »i je v>eU francosko indo-Kin».	lutno potrebno za vsakdanji Celo šolske delavnice se seje Ameriška vlad« j«pon»ki ek»p«nmiji v Aaiji nasprotuje in odločen« je »«radi	obstanek ruskega ljudstva, ne- daj porabljajo za izdelovanje i značilno povečanje v proizva •vojih ekonomskih interesov braniti tudi Vshodno Indijo. J«pon»ki premier	mudoma inpremeniti v tovarno i krogel, topov in plinskih mask. t Jan'u obrambnih sredstev v ne
Nikakor se ni čuditi, da so te stroge in hude vojne odredbe povzrof ile bistveno in ponekod
je minuli teden izjavil. da bo Japonska nadaljevala a politiko, katern stremi za ¡¿delovanje Vojnih potreb- Ta pretvorba se izvaja Širom I	industrijskih podjetjih,
"osvoboditi Aaijo pred «ngleskim in ameriakim iskoriščanjem". Gornji kar- ! ¿¿¡n	p0 deželi V skoro Vsaki indu- raz^resenih Širom pO SOVjet-
ira kruha, nego samo koruzni , , . ... kruh. je izven božje milosti, ne *a kaf»na ,n zJ°kal z,nJim pozna ne Boga, ne resnice in ne |	2 gromovitim glasom
tun predstavlja Vshodno Indijo in Stric« Sam«, ki je prišel tja "v vas", da jo bran». Japonska jo tudi priti« tj« in se aačudiU, ko jo je Amerik« prehitel«. Pa je japonski vojnk, ki predstnvlja svojo dešelo v njeni ekspanziji vakliknil: "O, a j«a sem mislil, da je ona sama tu t"
življenja. Za tistega, ki nima belega kruha, ki ima samo koruzni kruh, je, kakor bi se Jezus Kristus sploh ne rodil, kakor bi nikoli ne vstal, kakor bi moral Od rešen ik šele priti in ! šele vstati.
poklical dvanajst angelov in	—
jim zapovedal. naj priskrbe ostal kak duhovnik na stroške naj še dalje tekla v staro stru«
san Berardu vsak dan od jutra prebivalstva devet dni v Fonta-j go. in ono, ki bi se naj cepila
Ono pomeni, da mora biti v	strijski panogi. V Sverdlovsku, skem z^Ju Koliko se je dalo
pogledu živil in potrebščin	! metropoli v zapadni Sibiriji, so doseci v P<*kušanju, streme-
predvsem ustreženo potrebam	od 17 tovarn samo štiri izdelo-,cem za tem* da se Pnd* rdeče vojske in da se morajo vale obrambne predmete pred kanske*nu razrvanju in uniče-
dati borbenim silam vse na i- vojno. Sedaj se domala vse pe-; nJu	industrijskih središčih,
boljše reči. Rdeča vojska je	čajo z izdelovanjem vojnih po- ki so zasedle nemške čete, v
imela šp vselej prednost pred	trebsčin in njihno število so še °kom, ie kaJ težko reči. Tiste
do večera per omnia saecula	mari... Stroški bi znašali o- na impresarijevo stran. To je vsemi in ta smer se ni izpreme-1 pomnožile nove tovarne, «pre-1 vel*ke se dajo le ideloma
sat^culorum najboljšega pšenič-	krog petdeset lir..." ¡torej pomenilo, da smo se mo- ni!a v ničemer. me*čejie iz zapadne Rusije. nadomestiti vsaj za sedaj.
| ne^a kruha, kar ga je v raju.	"Plačuj, samo plačuj," ga je rali odločiti o dveh skrivnost- Dalekosežne izpremembe, ki Oprema vseh tovarn se je , Politika gesla "Vse za fron-
To se je zgodilo pred pribli-	glasno prekinil Berardo Viola nih treh četrtinah. |jih je prineslo ta vpreženost natanko pregledala, da se tako, to" se je z enako intenzivnost-
žno štiri sto leti.
Kako bi se pri tem ne spomnili na.še, s tolikšnim trudom ' pridelano žito, ki ga je v maju ne ae zeleno pokupila banka? V potu svojega obraza smo ga Berardu
pridelali, nismo ga pa uživali. I od očeta na sina. Cerkev pa
in zapustil cerkev. Sledili soj l/. okrožnega mesta je pri-iruskega naroda v vojna priza- more dobiti kar največ izdel-jo zanesla tudi na polje ruske-
Mesto ga bo dobifo"; j^ga bo- jo drugače pripoveduje, kajti * ~ 2	m*d	t i !lik.oli nismo v*deli to,iko k"r«
do v<i s psi in mačkami vred. i po modernem nauku se v raju i V dobrih časih se duhovniku binierov, smo to mirno požrli. TA J\T ]T7*	nfiC1 Ck H K /it/
p in macKum. . ^ ^ ^ ^ Tam He vaa. res dobro godi. Bere mašo, tri- Kmalu nato sta pnsla dva od-, rKJbOfJJ/\llJl!j	U\J\J\JiJFL U V
,h kdo razveseljuje že s samim due, noveno. krščuje, birma, | reda faSistovske milice, kon-
samo mi ne. Mi. mi moramo _
4i zmeraj samo koruzni kruh. kdo razveseljuje ze s samim uuc, »"^..u, a.^ujv,	—	-- .....—. --------M A ¥1\T Il/l OITV?rjn¥T
Inveiular ni mislil naš Kri- Kledanjem Boga - ne da bi prinaša popotnico, „„remija nt ino^pa ;ie_prup_eU v«»K» »0- ; DOMA IN PO S V L 1 (J
itus zgoraj na oltarju, ko je dejal: "To je moje telo," na rdeč koruzni kruh, nego na bel pše-nični kruh.
In prošnja v očeuašu: "Daj nam danes naš vsakdanji kruh," se ne nanaša na naš koruzni kruh, nego na beli kruh.
Kruh, ki ga je Jezus obenem z ribami tisočkrat pomnožil, da bi nasitil svoje lačne kafone, prav gotovo ni bil koruzni kruh. nego pšenični kruh. In če poje sveta pesem:
Nebeški kruh nnj živi!"
kaj jedel; tam se «a vse večne čase poste, če je res tako, potem imamo vzrok več, da na v deželi lakota, od česa pa naj
pokopališče in tako je v dobrih j spoda: iropresark*. notar, doa časih vse res dobro, če pa je {Circostanza, "mislec", don Cuc-
cavascio, don Ciccone, don
zemlji mnogo jemo. Takega mnenja je bil tudi don Abbac-chio, kajti poznali smo ga kot velikega požeruha, kot moža, ki je spričo večnega posta poizkušal postati čim bolj debel.
Don Abbacchio je končal pridigo s predlogom, naj priredimo noveno (novena « devetdnevna molitev), s čimer skušal pridobiti Vsemogočnega ' za varstvo fontamareških pre
potem duhovnik živi?
V takih časih je tudi za kafone samo en izhod: boj vseh proti vsem. Najsmešnejše pretveze so
razvili najljute.iši so se začeli med ženami, med
(Nadaljevanje s 1. strani.) Tribune, kateri določa ured-
Pompino, don Tarandella, ka-	. .	,
nonik don Abbacchio, don Peli-	taktiko njen glavni last
no v črni srajci potem še drugi	nik Robert R. McCormick, je
gospodje, ki jih nismo poznali,	proti-delavski list bodisi glede
že zadoščale, da so se k«nčno pa kot zadnja Filippo	*oaali*ma m enako je zoper
t jI jute iši boji. Podnevi Lepi in Innocenzo La Legge.	un,Je- V ^^ v°Jni Je °<Jlo-
med ženami, med »on Circostanza je stopil na-	*»o apizarska m proti podpira-otroki in so zvečer pri povrat- ravnost k nam. segel vsem v ro- Anglije, je proti temu, da
... ku znova vzplamteli med mo- ko in nam priporočil, naj mu v	se bl PomagAlo Sovjetski Uniji,
je žmi. Enkrat je šlo za izposojen la*tno korist zaupamo. Potem	pripravljena pa je bila in je se
ga košček blaga, drugič za opeko, je bilo sklenjeno, naj se imenu-	Pomagati onim socialistom ko-
'e- ali za sod, ali za kos železa, za komisija starejših ljudi, ki	munistom in pacifistom ki se
1936. sem. Zaloge vsakovrstnih mesenin so domala vse večje kakor še kdaj poprej v tem letnem času. Nekaterih žit, sade-, žev in zelenja v se je pridelalo mokraciji vsled svojega finanč-1 letos več kakor kdajkoli po-nega zaledja ne more služiti ta- prej. ko, da bi koristilo njeni bodočnosti.
Kljub vsej tej obilici se hrana v tej deželi hitro draži od V Nemčiji je v monicijski in- ¡dne do dne bolj in bolj in člo-dustriji, na cestah, na kmetijah vek se nehote vpraša, počemu itd. uposlenih nad dva milijona I je temu tako.
deteli in ki|"Ma*a traja pol ure in potem j na dan nudila priložnost «a O* talim kafonom jebilo dovo-^^^^
ihte prebral dovolj, da bi samo enkrat go-,»od _\*eh P«*odo> vsndsrfc,, ns »IsvM Mrto za ksrsb.mer-	faii- hvalil Hiti
bivalcev.
potem pesem ne misli koruzne- "Maša je nekaj lepega. To-(slame, pa kruha, nego pšenični kruh) da to še ne zadošča." je rekel.
(iz žita, ki rase na ga pojedo v mestu) Ko j»* don Abbacch
evangelij, se je obrnil k nam in voril z advokatom, ee ga ta za- zmeraj voda. začel pridigovati o san Berar- stopa v važni stvari? Prav ta-du. Toda njegovo zgodbo smo i ka vztrajnost pa je potrebna bolje poznali kakor on.	| tudi pri Bogu. Bog nam je, kaj-
San Berardo je bil kafone m | pak, dober, vendar mu je prav je bil zmeraj kafonski svetnik, všeč, če sliši našo molitev... Največji čudež v njegovem živ- Novena bi prinesla Fontamari ljen ju je bil, ko je v lakotnem velik blagoslov, če ne materie-letu razdelil pescinskim kafo- len, pa vsaj duševen ... Za no-nom žito. Zato pa je tudi nekak i veno pa bi bilo potrebno, da bi
V takih časih se ie desetkrat i tus, Jacobo Losurdo in jaz. j Wh?e,e^e„ Z*™'**^ ' ^
^ - ... -	..... merica rirst . \ nji se zbirajo
delavcev iz vseh krajev Evrope. Nemčija je sedaj edina velika dežela na svetu, ki dopušča naseljevanje v veliki meri. Poleg teh prostovoljnih priseljencev dela v Nemčiji veliko
Po vladnem poročilu je bilo surovo maslo dne 15. oktobra v prodaji na drobno 20% dražje kakor pred enim letom. Sir je bil več kakor 30^ dražji, jajca 24%, perutnina 8%, mast
ko. lesa. za kokoš ali za malo bo prisostvovala delitvi vode. V ^rinjajo s taktiko Lindbergho-
komisiji smo bili Pontius Pila- Vl> ' Woodove - Met ormickove-
nemška nacijska vlada pognala po prevratu v kuhinjo in na-ind-ustrijo. "Za Nem sa Evropa," se je po-
skim kordonom.	^^¿«J"1^"«S* ^ ! hva,il Hitl?r: ko 'v *voj®m | di&Tkfv kanUhTn"fižol.
x . .. , „ ... • r t* J Ko ho i» t« «iriHiln is> iips^m ima. Marshall rield obljublja, govoi-u zafrkaval Roosevelta, j Cestarji so kn.alu izkopa«, Ko st je to sgodilo. je preči-	irov dnevnik uiiievan kateri mu ie nretil da delaio! Administracija se boji mfla-
nov vodni jarek in na dan de- tal notar sporazum glede delit- Ua l»o njegov dnevniK urejevan kateri mu je prttu, da delajo	prizadeva ,staviti
ve potoka ki sta ga sklenila 'ravno nasprotno onemu duhu. proti Hitlerjevemu režimu vse clJe» P«1 SI 'prizaaeva ustaviti
vojnih ujetnikov, pa kaznjeii- 67% svinjk)a od 20 do 30 od. cev m domačih žensk, ki jih je |stotkov itd Vladni urad za de.
lavske statistike napoveduje še nadaljnje zvišanje cen v takih potrebščinah, kakor so kruh, jajca, kava, pomaranče, para-
litve vode so bili tam vsi kafo , .-------, — — ----------.	. _ .. . , „ ,
ni, ki jim je šlo za vodo. prebivalstvo Fontamare in im-	kl t*a zastol,a ,n bas Zed' države'
Na mestu, kjer bi se naj po-, presario. "Sporazum je docela	radl te** se od,w,,' 0a tok razcepil, je bilo napravlje- jasen ... Tri četrtine vode se nih dvoje lesenih zatvornic. bo iztekalo v novo strugo, ki jo Njuna naloga naj bi bila, da bi 1 je izkopala občina, in tri četr
stanovi in riskira nekaj svojih milijonov. V Chicagu, ki ima s sosednimi kraji približno štiri
regulirali množino vode,' ki I,i, tine, ki Ac prestanejo pa v .sU-1	Prebivalcev, je višal
m 2
2
I

AMERIŠKI DRUŽINSKI
KOLEDAR
j ro strugo."
"Stoj tako pa že ne!" je Pon-, tius Pilatus takoj protestiral. "Pogodba določa tri Četrt in tri Četrt. Nič drugega. Torej pol in I pol... to se pravi tri četrtine I za nas in tri četrtine za impre-| sarija. Vsakemu enako ..
"Ne ne!" je začel kričati Jacobo Losurdo. "Pogodba ni taka. Pogodba določa, da dobimo i mi tri četrtine vode, preostanek
izhajalo kakega pol ducata dnevnikov zjutraj in enako zvečer. Izmed jutranjih dnev- \ nikov so propadli vsi, le Tribune je prospevala. Sedaj dobi j tekmeca, ne samo v političnih trenjih glede sedanje vojne, ampak tudi v gospodarskem oziru. Milijone dolarjev bo v tej konkurenci stalno nasproti MeCormickovim milijonom dolarjev. Tak tisk lahko priobču-
Tudi Španija je bila pozvana, da naj si bolj prizadeva vrniti svoj dolg Nemčiji. V Rusiji kose nemška življenja da kaj — same zdrave, dobro izvež-bane delavce, pa je treba v Nemčiji nadomestil tudi v tem oziru. Tako so postali nemški industriji Spanci sprejemljiv "ersatz".
V Chicagu se je vršil minulo nedeljo jugoslovanski unity day, ali dan ojedinjenja. Dasi izboljšan od prejšnjih, bo moral, Če se prirediteljem gre res za demokracijo, za boljši svet
_¿e Vii bo sploh še kaj_ pa vse' ker ima Prostora» w de' ,n za svobodo svojih narodov,
ZA LETO 1942
in je
| SEDAJ RAZPOŠILJAMO. Obsega 224 strani
S	m
vezan v platno.
Vsebuje 50 raznih spisov in nad 50 slik ter ilustracij.
• ^
Naročite si ga in priporočite prijateljem in znancem,
da store isto.
u*
i*
£
2
! J
3
impresario. Ker pa je le malo I vode, ne bo najbrže zanj nič i ostalo."
"Tri četrtine in tri četrtine, to si je hudič izmislil," sem de-| jal jaz. Kaj tako bedastega se j ni še nikoli zgodilo... Dejstvo je, da je voda last Fontamare 1 In da mora ostati Fontamari."
Po naših gestah in kričanju so spoznali kafoni, ki so stali za karabinieri na cesti, da bo voda razdeljena v našo škodo, in so začeli razgrajati. Zlasti se je Raffaele Scarpone, ki mu je pomagala gruča brezglavih fantov, drl kakor obsedenec.
(Dalje prihodnji*.)
še več izboljšav.
Počemu draginjo v živilih?
Poljedelski vladni oddelek je te dni objavil številke glede hrane. Ki jo imamo pri rokah v
IM	W\	few	M	M	m	itn	MM	m	m	m	m	m	m	MfS		m		m		m	M	m	m	www	WW	M	W
Ali j« vaše društvo ie član Prosvetne matice?
TISKOVNI FOND PR0LETARCA
XXVII. IZKAZ
CkicMo. III. Klub «t. l JvS/. no odi tej deeli. junijuk«•** piknik« $44.75, F.od A. Tiste številke kažejo, da ima-
^ohn Kronik! «o zadosti pšenice za dve leti, fl0o	če se je niti en sam mernik ne
Browat«n, w v«. Frank Klemene pridela prihodnje leto.
[ V trgovskih shrambah je to-
wnurd Wl*. ¿^¿J®1?™ liko surovega masla kakor šo »o 50e: Matt Malnar. Mike Krulti in	Q. , .... _ .
Peter Belav *kupnj 12.50. (Po*la) nlko1' POPrej. Skladišča SO pol-Mike Krulu.)	na sira, jac in zaklane perutni-
Pia«y F®rK. o. N«ce žlembe.ger ne. Masti imamo nič koliko, čeli. oo.	prav smo je ie veliko poslali na K»k«mo. l«i John Petkoviek ll.oo. Angleško. Pri rokah imamo več Skupaj $55.60, prejšnji itka. $1,-. Rovedine in svinjhie, kakor smo JI75.7S, skupaj $i,48i.2s. J obojdga imeli še kdaj od leU
l.
naraščajočo draginjo v vsakdanjih potrebščinah morda na ro-vaš delavskih mezd. Kontrola cen je zaželjena. Ali to pa ne na račun delavskih mezd. To ne potrebujejo kontrole, ker se uravnavajo z določbami, ki jih je najti v zakonih za kolektivno pogajanje.
Admirol okrcol angleški generalni štab
V začetku zadnjega tedna je junak prve svetovne vojne admiral Roger Keyes posegel v debato poslanske zbornice ter obdolžil angleški generalni
štab nesposobnosti.
# \
"Če po mojem mnenju temeljito ne predelamo štabnega sistema, bomo vedno prekasni v vsakem podjetju, ki se ga lotimo," je dejal.
Po admiralovi zatrditvi je generalni štab zadušil ali zatrl vsako dvostroko akcijo ter oviral in zadrževal ministrskega predsednika Churchilla samega. Službeni odseki in podod-seki, ki jih je nič koliko, so postali malodane diktatorji vojaške politike, je izjavil.
Ali ste že naročili Ameriški družinski koledar za leto 1942?
Prolet arec, December 3, 1941
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
Jugoalovanaki glatntk, ki je ku naštel med Hrvati, k» imajo bil režimski list Jugoslavije, in ; v Paveličevi "nezavisni" hrvat-je to tudi sedaj, ima v izdaji ski državi visoke službe. Med z dne 27. novembra dolg čla- njimi so imena, ki ne zvene či-nek pisan z velikimi črkami, o sto hrvatsko, na primer Ko-izdajalcih Srbov, Hrvatov in $Čak, Kvaternik, Petrič, Pečnt-
kar itd.
Slovencev. Izmed Slovencev je posebno naglasen ban bivše dravske banovine (Slovenije) dr. Natlačen. Imenuje ga za iz-dajico slovenskega naroda, ker
i; ; C	-'L a	n iiml «c> sramoti one člane in. loženjem publike. To so naj-1 Na tem mestu najlepša hvali
ja*njeno, kako se zapravljajo Sovjetski VO|ak no stroŽI KA^	in bolj občutili Detroitčani, po- Detroitčanom, kot tud. drugim
njfffovi milijoni.	.... Da.i i. .•vi.uka ar^ad. ^ Hitu..	svoje prispevtke že «bno s. Jurca in Mentomji, k, zborom.za odjiv in požrt
jovib «.atavilih biU 4. f~4 M' —■ mnc, Wt v8aka 8tvar do g0mi bi najraje ostali v ti veseli dru-1 nost, kot tudi hvala vsem ki ste
tove meje. Dobro bi bilo, ako se žbi. S. Potočnik je imel nehva pripomogli k izredno dobremu bi bolj upoštevalo rek ,ki ga je ležno in nelahko nalogo nadzo- uspehu. Hvala vi I zapisal France Prešeren. Nam- rovatl to svojo ekspedicijo. I reč, "da le čevlje sodi naj ko- j	*
pitar."	—
Amerikanaki Slovenec se je
pod masko očitkov in obdolži-tev zoper bivše JRZ in na "mi-»
■P! I	(lijonski fond" izjavil proti vse-
je šel v službo Mussoliniju. To- slovenskemu kongresu v Ame
da ako bi mu jugoslovanska rikjt na katerem bi skupno venskega kongresa in smatra, vlada pravočasno poskrbela j oklepali. kako z združenimi lla je najpametnejšo slediti
Mr. Jerič je vzlic svoji "bistroumnosti" sam s sabo v protislovjih. Nič kolikokrat je že napisal, da je bil denar JRZ ravtroéen, zafrčkan in da so si nagrabili tisočakov razni posamezniki, a v Am. Slovencu z dne 26. novembra pa pravi, da če je "prav poučen", je v tistem skladu še $20,000. Ali ni čudno, da so tako "nepošteni" ljudje prihranili v tistem skladu vzlic ogromnemu delu, ki so ga vršili, kar *20,000?
Ameriška Domovina se je tudi obregnila ob sklicanje slo-
•eci toliko "vnitoaa", d« »i "ao bo
aeroplan. da bi bežal pred Mussolinijem, to je, pred njegovo armado, in pa pred It it -
močmi pomagati zasužnjenemu prancu Snoju, ki je član vlade.
slovenskemu narodu v svobodo, To , JU.	anako) vlado pri-
Ako nima glavno in edino be
znavuta Roosevelt in Churchill,
lerjevo, morda bi bil dr. Natla- 8edo ^mo struja, kateri pripa- torej ¿fmu Re naj m¡ kaj bri-čen še patriot namesto izdaji- ja janez Jerič, pa naj magari gamo za drugega kot da "po-
tudi ves narod vrag vzame! To majramo'\ In ali ni?
ca. A bil bi še vedno to kar je bil in kar je danes. Razlika bi bila le, da bi igral svojo vlogo pod drugačno označbo.
* Izdajalci, ki jih Jugošlovan-ski Glasnik navaja na prvem mestu v članku preko štirih ko Ion, so knez Pavle, Dragiša Cvetkovič, Cincar Markovič, dr. Ante Pavelič, že prej omenjeni ban Natlačen in pa general Nedič. Jugoslovanski Glasnik je vse te ljudi prej n« vso
magamo
je ozkogrudno stališče, a Jerič nik Koosevelt se menda ne zaveda, koliko škode dela narodu, o katerem trdi, da ga brani.
"Milijonski fond" je uredniku Am. Slovenca najpriljublje-nejša kost. Ne dopoveš mu, in ne dokažeš, pa če bi se še tako prizadeval, da je bilo v prejšnji svetovni vojni JRZ najide-alnejše in najpoštenejše gibanje izmed vseh pokretov Jmfo
moč hvalil in jih povzdigoval | 8)ovanov b(Kjjsi tukaj ali tam. *»«temu, pod kakršnim h za vzorne patriote, razen Pave- /areJ| ¿koda ker He more s ; veti. Ker James Dvbevec lica. Pavelic je bil proti jugo- nomoijo petdesetih tisočakoH t*ko mlad* bi mu bilo
nista predsed-in Churchill v svoji "atlantski deklaraciji" določila, "da ima vsak narod SAM pravico določati, kakšen sistem vlade hoče imeti? To vprašuje v svojem uredniškem članku omenjeni list, ki je s tem pokazal, da je njegova vloga enaka, kakor v prejšnji svetov-ni vojni. Kajpada sta Churchill in Roosevelt rc»kla, da ima vsak narod SAM pravico odločati o
hoče ži-ni vet lahko
ram Leo Poljtak.
S seje kluba st. 1 JSZ
Chicago, 111. — Na prošli seji i kluba št. 1 dne 28. novembra se je po končanem dnevnem redu in po poročilih o aktivnostih klubovih odsekov vršila razprava o vprašanju, kaj in koli-| ko lahko storimo ameriški Slo-' venci v pomoč našemu zasuž-
Evropa zmrzuje in strada
Po poročilih Amerikancev, ki ljubil obrniti svojo pokornost so se pravkar vrnili iz Evrope, na to zadevo, vladajo strahovite življenjske uietniki v ,trainem poiožaju
razmere po opustošeni Franciji in Belgiji, koder je že na «poti zima stradanja in zmrzovanja. Pomanjkanje hrane je že ta-
Veleposlanik je, kakor je rekel, opozoril predsednika zlasti na strašen ipoloža.i, v katerem so francoski vojaki kot voj-
t njenvmu narodu, da poslana I ¡J,^„dlj^^j«"^^ Ini "jotniki na, "^T. V
resnično svoboden.	no 20 frankov vsaka za v hra-!v prejemajo i« po m a uma
mesa na mesec in nosijo se vedno tisto obleko, ki so jo imeli na sebi, ko »o bili ujeti.
po 20 frankov vsaka za v hra-Kratek referat k temu je po- j n0i kakor je to povedala otro | dal Ivan Molek, razprave pa ^ ¿pecijalistka dr. Bessie T. I so se udeležili Frank Zaitz, gtrantgman. Ker je pač mislila, Louis Beniger, Fred A. Vider, da je težko verjeti kaj takega. I Ch. Pogorelec, Angela Zaitz, j je pripomnila, da ji je to pove--O.I. nikoli ** op«i«a«r, pri-s- Zvonko A. Novak Anton VičH dala zanesljiva prijateljica. v«i>iowcoai to »oSno ogromno is^vbr m par drugih na kratko.	p0 njenem pripovedovanju
« HitUr fe mm »or. no ▼ Lenin,™* Splošno mnenje je bilo, da jem|jej0 ljubitelji v Marseillesu »• v M..k*o. N. .liki jo budni .o. naloga ni lahka zato, ker vse j . ' jn maC.ke na vrvicah .iouki vojak n. .tro* bl.,u Mo.k„*. odvUJ ^ ^Mko križajočih se ^ ^ ker se ^^ ^ gpro;
' .	faktorjev, in glavno pa seveda	nemudoma polovijo za
krat zapinal. da je "komuni- je. kakšen bo mir oziroma s če-1 hrano fDokaz temu so tace, k<
gavo zmago se konča vojna. | jJh je	nijtj v posodah
Vr naši javnosti moramo ra-j2a 9metj
korišče
lavca in kmeta ter njune svobode.
naj vse to odpravi in počisti? Vsekakor se i*ora za to nalogo potruditi narod sam. A kako
hvalil,-mo jih mi označevali za . ;vojimi ^edstvi oorilo JRZ ci so pritrdili Wilsonovim toč-grobokop«.* Jugoslavije, za iz- Ampak jeri^ bj jahko vpra- k«m- Toda koliko Je bilo tedaj koriščeialce in sovražnike de- ^ koliko MILIJONOV dolar- narodov, ki so res dobili pravi-
jcv je stalo tisto gibanje, ki mu co SAMI odločati o SVOJI uso-ie načeljeaal njegov duhovni d«? So jo mar dooili Slovenci ' Jugcslovani v Ameriki veči- vodja, pa Nikola Pašič, slaven- ^bevcu bržkone ni inano da ^ ^ ^^ ^ ^ pa ge noma ne vedo, da je dala nova aka liga, in jugoslovansko vi- minister,	; drii Y zmoti in se ga ščuje
vlada prej navedenim izdajal- ječ* J Ali je že kdaj skušal po- m nič kaj ^ob^eii ( mu n ,	^ k| bj mu ,ahko naj.
cem. razen banu Natlačena, izvedeti, kako se je-zapravil ti- mu lahko iwjasm	k ! več (in mu tudi bo*» največ
priložnost sesti v letala in po- sti denar? Mar mu ni znano, Konstantin Fotrf. Ali pa morda	1]?
begnlti nod angleško varstvo, da se je poleg tukajšnjih "krs- tu<ii častni konzul dr Mally % | ^ ¡J	sto,etjjl
General Milan Nedič Je ostal Ijevašev" gibalo med našim, Clevelandu če je o teh zaku-	Jlifo#Uvi>i patli carjeve
na svojem mestu in branil Sko- "troimenim" narodom na du- J^nih rečeh kaj poučen, pije pred nemško invazijo. Te- cate Slovenskih, srbskih in hr- Urednik Am. Domovme je daj so ga vsi sedanji in prejšnji vaUkih politikov iz starega j svojim čitateljem napisal, da so
zem socijaliziral ljudi". Iz takih besed se ne more sklepati	■HH drugega, kot da tisti pisec goji j ¿unati t ljudmi, ki gledajo sa-sovraštvo do vsega kar je v tej ™o v prošlost in hočejo oziroma ruski državi. da se P<>vrne- In imamo * močan napreden element, ki
Po vsej Sloveniji je po oku- hoče in deluje, da se staro več paciji vpeljan v šole obvezni ne povrne nego da na pogori-italijanskem delu v ita- *čih sedanjega svetovnega po-nemškem v nem- '«>lja zgradimo novo družbo, urejeno za si- i	i« sklenjeno, da se bo a
razpravo o tem vprašanju na-
Slabotna deteta
Pomanjkanje hrane je tako kritično v nezasedeni Franciji, je rpovedala dr. Strongman, da prinašajo slabo hranjene matere na svet deteta, ki tehtajo le po 4 ali 6 funtov ob rojstvu. Otroci so izgubili celo po 20 funtov na leto.
...__________ umor slovenskega	.
naroda; za umor naše materin- daljevalo na bodisi bodoči re-ščine in slovenske kulture. Kdo dni, ali pa izredni, nalašč v ta Hrana, obleka in čevlji gredo
namen sklicani klubovi seji.
H
uradni ljudje Jugoslavije h^a- kraja, in da so imeli vrh tega	v jugoslovanski viadi "zastop-
liii za junaka, ki je proslavil še na tisoče dolarjev za naje-	niki vseh političnih strank biv-
z obrambo Skoplja jugoslovan manje angleških propagandi-	še Jugoslavije". In ko se je ta-
sko vojsko. Ako bi bil sedel v »tov? Ako ljudje, ki so se bo-	ko zlagal, je dodal: "Torej la-
ri 1 i za pošteno povojno uredbo,	hko rečemo, da je ta vlada res
Zorjin" jubilej
Cleveland. O. — Da "Zarja" še vedno pritegne se je zopet izkazalo na jubilejni proslavi na Zahvalni dan, ko so naši somišljeniki in prijatelji prihiteli z vseh delov mesta iit okolice,
te v večjem številu kot nava-belogardiate ter ščuvali Neme -	^ J^	HnKril nflnftl.
jo, da naj udari in napravi red. Sedaj ga imajo I Nemci ne poznajo milosti nikjer. Sedaj ta
"gospoda" .toka in idihuje P°.nftjRt<t0 tl<lel(?ženeev> kar je re-
dno prihite in do dobra napol nili avditorij SND. Zvečer je pa še pritisnila mladina tako da je število naraslo na okoli pet-
letalo in se srečno otel v%Pale- rili za pošteno povojno
stino, in nato šel v Kairo ali v ia idealno ustanovitev Jugosla- prava zastopnica vseh treh ju London, bi bil lahko član za- vije in za pravice delavca in' godovanskih narodov." Mar je jih mejne jugoslovanske vlade in kmeta niso USPELI, mar nai pozabil, da je bila v bivši Jugo- in
se jim radi tega njihovega neuspeha venomer predbaciva ti-
več ne bo.
V slovanskih in drugih kra-zasužnjenih po Nemcih
njegova slava bi ae razglašala dalje po tisku in v radiu. Ker pa je ostal tam in se udal Hitlerju, pripovedujejo, o njemu
. ... J	i . . »n Italijanih, naj po "post war
slaviji dovoljena samo vladna odlo¿ujej0 0 loku Rvoj*ga živ-
stranka, in šele. ko je Beograd !jenja in kuUure le oni, ki de-
sti denar, ki so ga potrošUi v dal avtonomijo Hrvatski, so bi- jaj or)eio in 3ejejo. ako hoče-kampanji ljudstvu v korist le stranke dovoljene na Hrvat- • ••	._ »...i*-----
isti ljudje, ki so ga prej hvalili, Morda Jerič ne ve, da se je po- skem, ne pa v Srbiji in v Slove- gv da je bil progerman in za Hit- trošilo, od kar je bila Jugosla- niji, razen VLADNA stra .^a? j
lerjev "nov red" še predno »ta vlja napadena, v Zed. državah Kaj je "vladna1 stranka, pa
mM ■■■H	PP
Cvetkovič in Markovič podpi-	ZA njeno obnovitev več denar- menda ve.
sala pakt s Hitlerjem. To je	ja, veliko več denarja, kot p« I a Vatikana poročajo, da po
verjetno, posebno še, ker res-	*e ga je nabralo v "milijonski
ničnost te svoje trditve njegovi	fond"? Ali bo kdaj vprašal za
Svoboda" iz Detroita je bila prav številno zastopana (bilo jih je nekaj čez 50) in tudi prisrčno sprejeta od navzoče publike. Prav ljubko so zapeli tretji Dolinarjev venček. Žal, da niso bili .pripravljeni še z naknadno. Tudi ostali program je bil toplo sprejet, saj tako bi ¡sc sodilo po ovacijah. K pro-| gramu so prispevali polen "Zar-Kaj naj rečem o nasi pas« ! ^h gg pevcj "Vojnna", "Jadra-bini? Spomnil sem se kluba, o na»» "Slovana*, "Sloge" in
I jo sebi svoboden — kulturno oboden obstanek.
prejšnji prijatelji utemeljujejo z dokumentarno evidenco.
Največ izdajalcev je Jugoslovanski Glasnik v istem člart-
tiste račune? Denar je seveda vladen, toda je izprešan iz jugoslovanskih delavcev in kmetov. Toda ljudstvu ni nikoli po-
stane Pueblo, Colo., s svojo o-kolico, škofija. Slovenski kato
"Slavulja
Med sporedom je prečital

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI
PODPORNI JEDNOTI

katerem je pisal upravnik, ko je nekaj polemiziral z 'Gard-
ličani so veseli te novice loda nom KHrH(1i vprašanja pevskih	Louis Zorko telegrame in jii-
xeHeh te n°V,ce' ■ »borov. Upravnik je povedal.	smene iestitke od E. Kristana.
kako je bilo tedaj, ko smo imeli	pogorelca od JSZ, Jos.
kl-iib. Res pa je tudi, da brez	furpina od pevskega zbora
Rev. Trunk bo še ostal v Lead- P^vetnega ^^ «e more	Mrvin M rs. Lesk o ve c
villu. Škofovske službe se slo- fbltJ P^vete m^ judm«. A .	in Mrs. C. Obed. Sodr E Kri-
venskim duhovnikom v Ameri- ftkra, ^ ^^ ^ ^ |	nas 7'»T : V
1 a v klubu tudi takšni člani, ki	ko je ^joba zasedla prestol
so bili vse drugo kot pa načelni	%svc>tji in grozi vsemu človeštvu
socialisti. Nekoč mi je rekel rte-	z ve^no temo, potrebujejo du^
ki možak, dobra dolenjska du-	bojj ko kdaj pesem — pesem
šai "Ce bi te visoke glave med	upft boja aVobode, življenja'
nami tako visoko ne hodile in bi	p0jte ^ej, -Zarjani", pojte
ustanovile klub, bi tudi jaz pri-	poffum in svetlobo, budite nam
stopil."	duhove in krepite srca, da bo-Tak klub bi res lahko veliko m0 mo^njt ko se ftad gorami
storil. In če že drugega ne, bi	razijje Zarja, ki naznani Dan!
njihov župnik Roje ne bo ime novan za škofa, niti ne prejšnji župnik Ciril Zupan. Pa tudi
ki nič več ne dajejo.
. ' ; ' »'i i , i •
Kdo bo rešil slovenski narod? In no kok način?
, Ptieblo, Colo. — Ker pišete v "Proletarcu" za proletarce, mi
dovolite kot proletarcu nekaj besed.
Oznanja se, da se ameriška
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^I Slovenija —, ali slovanska A
S ČLANOV( IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO j
r


NAROČITE SI DNEVNIK
PBOSVETA
99
Naroèaiaa aa ZSméana Srlava (l.^aa C Waag«) in Kmmmém SS.OO na latat S3 00 «a »al lala; $1.50 ta lat»» tota; «a Chicago in Clrara $7.50 so eolo lala) $3.7S ma ^al lalai ta lao«am«Ua SS.OO
Naslov zo list in tajništvo je:
Ko. LSwndale Avenue Chi rag». Illinois
merika —» pripravlja na kongres, na katerem se naj bi domenili, kdo in kako naj uredi ratfrvano življenje ljudem v slovanskih krajih Evrope. Dobro, da je priAlo do teira. Bomo vsaj zvedeli, na kakšen način se teptani Sloveniji lahko najboljše pomaga.
Anftpnk ako se bo o nji odločevalo samo v Londonu in VVashingtonu, kakor pravi Alojzij Kuhar, potem ne bo — dragi bralec — moj in tvoj narod nikdar svoboden!
Ako ne bodo dali pri tem besede slovanski Rusiji — potem — narod moj, bo po tebi! Velika "gospoda" med nami samo želi, da bi bila Rusija čimboli stisnjena in uničena, in pa da HftillK) slovanske kraje in me-Kije brez nje. 2ele si prejšnjih ^ časov, ki pa se nikoli več ne vr-
JI " " --------

"Bojimo se, da bo to zimo smrt strahovito razsajala med temi možmi, če ne dobijo več hrane," je rekel.
"Ta umrljivost predstavlja z ono po zasedenem in nezasedenem francoskem ozemlju zelo i;rayičen položaj za bodočnost f-'rancije."
Veleposlanik je rekel, da je nameraval kupiti živila v tej deželi ali pa v Južni Ameriki s francoskim denarjem, ki je .sedaj zamrznjen v Združenih državah. Rad bi dobil dovoljenje, da bi smel kupiti še po en funt mesa za francoske vojne ujetnike v Nemčiji, kar bi jim dalo po tri funte na mesec. S tem bi silVsaj privezali dušo, je £e pridodal.
Nemčija bi morala skrbeti za ujetnike
Ko ga je nekdo vprašal, če ni mar Nemčija obvezana prehranjevati francoskih vojnih ujetnikov, je veleposlanik odgovQ-ril pritrdilno. Toda Nemčija pravi, da ne more dajati več hrane radi angleške morske zapore ali blokade. Njemu ne gre v glavo, počemu naj bi Britanija upirala dovažanju živil za francoske vojne ujetnike.
Nadalje je francoski veleposlanik opozoril predsednika Roosevelta tudi na "strašno" umrljivost med francoskimi o-troci. "Samo v Parizu je umrljivost sedaj 45'' nad nórmalo", je zatrdil. Te grozovite razmere je pripisovati pomanjkanju zadostne redilne hrane.
v Nemčijo
Veliko hrane, obleke in čev Ijev prihaja v luko Marseilles ali mnogo vlakov, naloženih i temi potrebščinami, gre "na sever", kar pomeni, kakor mislijo prebivalci, da gre v Nemčijo.
Med življenjskimi potrebščinami, ki so šle "na sever", je bilo 60,000,000 parov čevljev, namenjenih za francosko ljudstvo, in kakih 150 ton hrane. Na splošno gre okoli 80 odstotkov vseh ladijskih tovorov in 86 odstotkov olivnega olja iz ftpanije "na sever", je dejala omenjena zdravnica, ki je dospela v New York na parniku Eeter in je poprej več kakor eno leto opravljala svoje posle v Marseillesu. Se poprej pa je bila otročka špecijalistka v Pittsfieldu, Mass.. dvajset let
Huda t ima
»
časnikarski poročevalec Roy Porter se je vrnil iz Pariza in
Vtehyja z zatrdilom, da čaka bo obstajala v tem. da bo nasto"
Francoze letos ona najhujših	pai kot poseben zastopnik Zim, kar so jih še imeli v mno-» predsednika Roosevelta na P.li-
gih letih.	žnjem vzhodu.
Po njegovem mnenju je se-	BuHitt je bil prej veleposla-
daj več defetizma na Franco-	v Sovjetski Rusiji in Frar.-<kem, kakor pa ga .1e bilo P"|cijf. Sedaj pa bo njegovo delo-
nemškem upadu. Te žalostno	vanje ob Sredozemskem i"
razmere Je v veliki meri pripi-	Rdečem morju pa na najnovej-
sovati pomanjkanju hrane, ob-	gem bojišču v Libiji. O vsem,
leke in vina; vrh tega pa tirajo	kar bo storil, videl in opazil,
uboge ljudi v popolno obupa-	bo poročal predsedniku,
nost še nešteta pritrgovanja \	fo bo sedaj že drugič, ko ga
normalnem življenju.	predsednik Roosevelt pošilja
William C. Bullitt dobil novo službo
Skušeni diplomat in neizprosni sovražnik osišča William C. Kulitt je dobi« hov o siužbo, ki
nejo. V Prosveti je nekdo en-
vsaj opominjal na dolžnosti V naselbini; na človeške in na državljanske dolžnosti.
•
V industriji in v prometu se sedaj še prilično dela tudi pri nas. In ker je mnogo salunov na .razpolago, se tudi pije in pleAe, kar se že komu zljubi.
Kultura?!
Ta se nič ne gane. Utrujenost? Ne, le volje ni. Tu in Um priredi "Orel"plesno zabavo gori nad zadružno "Atacuno". Tisti "Orel", ki je za kulturno prireditev (dramsko) v prošlo-sti dostikrat navdušil vso naselbino. Kdaj se bo to spet zgodilo, jc težko reči. Sporazuma nI. Samo nekaj plesa tu pa tam. Potem pa. ko se seje udeleži kak ducat članov, pa se čujejo očitki, ki so karakteristični povsod, ako se hoč* razdvajati člane. Se ne spodobi nikomur izpuičati kz ust zlih izrazov. Z
Molekn. J. Duma, F. Elarsichj in T. Peruseka. Slednji,
V programnih knjižicah, ka tere je zbor izdal z oglasi, sliko in opisi so tudi priobčene čestitka od s. J. Snoya, F. Zaitza, 1.
irsicha , bivši
moč "Zarje", je bil pozvan v službo Strica Sama. Dne 17. novembra t. 1. mu je zlomilo nogo nad stopalom in sicer v avtrti
nesreči.
Po programu je oživelo, kot vedno oživi v prizidku. Vse se je gnetlo k baru in okoli miz, kjer ni manjkalo* kramljania in stiskanja rok. Lepa "Zarjt-na" dekleta so se pa nasmihala in urno prinašala na- mize iti prijazno stregle pivcem, pevcem in ostalim gostom. K mahi se Je tudi formuliral zbor iz vseh zborov pod vodstvom "Slovana" in njih pevovodja Ivanu-sha in pesem je donela kot ni donela že dolgo prej tako. čas je hitel med najboljšim razpo-1
Poskuša kupiti živila
Francoski veleposlanik Gaston Henry-Haye se je obrnil do predsednika Roosevelta s prošnjo, naj mu dovoli kupiti hrano in obleko za 1,350,000 francoskih vojakov, ki so v vojnem ujetništvu na Nemslçem. Ob tej priliki je izjavil, da preti francoskemu rodu neizogiben pogin, če se mu ne preskrbijo življenjske potrebščine.
Ko je po konferenci s predsednikom Rooseveltom odhajal iz Bele hiše. je dejal, da je bil predsednikov odzh* na njegovo prošnjo poln sočutja. Dejal je tudi, da mu je predsednik ob-
■. - ! «M Hi 1 » I.» .M ff » Tlf t"
na posebno potovanje. Prvič je bilo to, ko je obiskal celo vrsto «vropskih glavnih mest 1. 1938. zbirajo podatke, ki so se porabili potem na svetovni gospo darski konferenci, sklicani o\ predsednika Roosevelta.
Kdaj se BtiHitt odpravi na pot kot poseben zastopnik predsednika Roosevelta. še ni povedano javnosti. Ali njegov glavni stan bo, kakor se ie izrazil predsednik, prejkone na kakem letalu.
Če želite dobro čtivo, no-rocite si Ameriški družinski koledar za leto 1942.
.............................
> <
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
18s8 n. halsteb street, chicago, m.
Tal. MOHAWK «707
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
MM I MM...........IIMIMM.......*.................>><V
ProUUrec, December 3, 1941
ZVON KO A. NOVAK:
ČEZDRNINSTRN
SLOVENCI
L
Kakor je razvidno iz za panika, ki je bil ^riobčen v tem listu zadnji teden, so se zastopniki naših organizacij na sestanku dne 15. novembra odločili za enotno politično gibanje, ki naj stremi za tem, da pomagamo ameriški Slovenci sloven- j skemu ljudstvu onkraj morja k neoporečni pravici do narodnega obstanka v demokratični svcbodi ter govorimo zanj, dokler ono samo ne more govoriti zase.
Ta odločitev je vse hvale vredna in vsak pošten človek jo mora- prisrčno pozdravljati. Kajti takšno enotno politično gibanje je sila važno in morda celo odločilno in napeti moramo vse svoje moči, da bo tudi zares učinkovito in nspVšno.
V dosego popolne učinkovitosti in uspešnosti pa je potrebno. da se temeljito pripravimo za težavno in naporno delo, ki nas čaka potem, ko bo naš narodni tabor, ki se ima vršiti v Chic^u dne 12, februarja prihodnje leto. začrtal smernice našemu delovanju, potem, ko nam bo treba vsem. prav vsem zavihati rokave in se dejansko lotiti stvari z vso vnemo, požrtvovalnostjo, vztrajnostjo, iskrenostjo in ljubeznijo za bolj?b in lepšo bodočnost slovenskega naroda v starem kraju.
Tistim, ki bodo sedeli za mirovno mizo in delili pravico povojnemu svetu, bo treba dopovedati in dokazati, da je slovenski narod član člov eške družbe, ki se mu mora dati vsa nja-iTova zemlja in ki mu gre v polni meri pravica do popolne svobode in enakopravnosti z vsemi drugimi člani v njej.
In kako naj se jim vse to do kaže in dopove?
Svet sodi vsak na/rod po tem, kar je v svojem narodnem življenju prispeval k skupni blaginji in splošni kulturi človeške družine. Zato mu moramo v kar najjasnejši luči predočiti vse velike zasluge, ki si jih j* slovensko ljudstvo steklo v svojih neprestanih stremljenjih za človeško srečo in blaginjo, na podlagi zgodovinskih dejstev, na podlagi njegovega življenja in delovanja v preteklosti. Ta sicer ni bogata z bogve kako velikimi pobijanji na krvavih bojnih poljanah, ker so Slovenci miroljubno ljudstvo, a polna pa je velike požrtvovalnosti in silnih naporov, stremečih za najlepšimi in najplemenitejši-mi cilji človeških prizadevanj.
Toda če hočemo storiti to, moramo pač natanko poznati tisto sicer sila trdo, a vendar pa sijajno in plodovito preteklost. ki kaže, da gre našemu slovenskemu ljudstvu v stari domovini vsa pravica do svobodnega političnega in kulturna ga življenja.
Zategadelj menda ne bo napačno, če se mislim po malem v tej koloni pečati pregledno in korenito z zgodovino našega slovenskega ljudstva, ki je sicer majhno po številu, a veliko po svoji kulturi. Po malem bom skušal pred-
očiti čitataljstvu Wga lista in te kolone ves razvoj, vse trpljenje in stremljenje, vsa dejanja in nehanja, vse napore in vsa prizadevanja, vse vrlini;, vsa slavna dela in vse velike u ehe natega slovenskega naroda na narodnem, gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Podati hočem popolno sMko tega našega trpina in tla-i*ana, ki si je pa kljub vsem neznanskim oviram in zaprekam pa zatiranjem obdržal narodno in kulturno samostojnost prav do sedanje vojne.
Ti podatki bodo lahko služili za pouk vsem tistim, ki bodo hoteli čitati ta spis teden za tednom, in morda bodo tudi prav prfšli onim,, ki jih pokličemo in izberemo za glasnike in predstavnike slovenskega ljudstva na mirovni konferenci po tej nesrečni vojni, če bo zmaga na tisti strani, ki jih bo pripravljena poslušati in vpo-števati.
Te vrstice naj veljajo za uvod k vsemu nadaljnjemu pisanju pod zgornjim naslovom v tej koloni. -
i Japoncem Hullova formula ne diši
Pred dobrimi štirimi leti so se začela diplomatična pogaja-I nja med to deželo in Japonsko za poravnanje spornih točk, ki hodijo prijateljskim mednarod-| nitn od noša jem v napoto.
Tedaj se Japonci niso dali ogreti za HulloVo formulo mirnega sporazuma, niti nam niso pokazali zob zastran tega, ker so vedeli, da nam takrat še ni ! bilo mogoče uveljaviti Hullovih zahtev. Vedeli so, da še nismo pripravljeni za kaj takega p» so vso stvar lepo zavlačevali in imeli velfk dobiček b taksnega ravnanja.
Japonska politična prefriga-nost je zvita kakor kozji rog. ' pa se ji je posrečilo voditi to i deželo dobra štiri leta za nos. Njej ne gre za politično pravičnost; gre ji za ameriško olje, brez katerega ne more v sedanjih časih nobena vojna mašina ropati in tako seve tudi ne japonska.
Ko smo se posluževali v zunanji politiki -z Japonsko teše-nja, so Japonci lepo dobivali iz Združenih držav ves tisti čas vse, kar so le hoteli, da so laže ropali po Kitajski.
Naposled pa so se nam vendarle odprle oči vsaj toliko, da smo Japonski zaprli svoja vrata, in naše olje je prenehalo teči v raikadovo deželo, ki je vrh vsega drugega hudega še tudi v pobratimstvu z naciji in fašisti pa ¿a zadnjega tedna celo s Paveličevo Hrvatsko, Slova-kijo in Finsko.
Japoncem dela naše olje velike skomine, pa so iznova začeli slepomišiti v Washingtonu in ribariti v kalnem. Morda pa se bo dal Washington zopet kako preslepiti, so si mislili in poslali tjakaj še Sabura Kurusun kot posebnega mirovnega diplomata, ki pa ni, kakor v*<? kaže, prišel delat miru, pač pa za to, da si natanko in od blizu ogleda politični položaj v Združenih državah ameriških. In
zadela so se nova pogajanja med našo in japonsko vlado, med tem ko je Japonrfka prav pridno pošiljala dodatHe svoje čete v Indo-Kino.
Po dolgih razgovorih z japonskimi diplomati na konferenci v Beli hiši je naš državni tajnik zopet predložil Japoncem mirovno folrtnolo. ki uklju- _
čuje med drugim tudi zahtevo,
naj se Japonska odpove zvezi SEZNAM PODPORNIH DRU-
mOSVETMÄ
JrtgealovMiiftk*
2301 S. Lawndale Ave.
MATU A
zveze
Chicago, Illinois
P It 1 It E D H E KIIIIOV
Je S. t J*
ODBOR:
John Berlicg, Frank Ctiti, Ivan JonUi, Etbin Kristan, Ivan Molek JoMpk Oval, Jaka Rak, Charles Pogorelec, tajnik
z Rimom in Berlinom pa seveda tudi z Zagrebom, umakne svoje vojake * Kitajskega in Iz
francoske Indo-Kine, opusti politiko nasilnosti in grabežljivosti ter prizna vsem narodom pravico do enakih trgovskih priložnosti na Kitajskem.
Takoj nato so se tista pogajanja prekinila in v začetku tega tedna spet obnovila.
Hullova formula ne diši Japoncem sedaj, kakor jim ni pred dobrimi štirimi leti. Razlika je le to, da so Združene države sedaj v vse drugačnem položaju, kakor pa so bile tedaj.
Japonci ne bodo mogli več voditi tm dežele za no*, kaksr so to lahko delali štiri dolga leta. Ta dežela jim sedaj lahko odbija roge, če jih ji pokažejo v kakršnikoli obliki, in naše olje ne bo teklo v njihno deželo, dokler ne pristanejo k Hul-fovi formuli.
ŠTEV VČLANJENIH V PROSVETNI MATICI
DECEMBER
j, CLEVELAND, O. — Veselic» kluba »t. 49 JSZ v četrtek 26. dk«M«t>r» (na boiični dan) v Slov. del. domu na Waterloo Road.
CHICAGO. ILL^-V .redu 91. 4** «•mira novoletu* sabava klub« »t. I
255,000 novih uslužbencev bo odtehtalo zgubo obrambnih služb
Zvezni varnostni upravnik ' Paul V. McNutt je še pred ne | davnim povedal, da bodo o-j brambne industrije najele do 1 meseca marca 255,000 novih uslužbencev. Ali v i*tem Času pa bo odslovi jenih 67,000 delavcev, je še dodal.
Delavci, ki bodo odstavljeni, delajo večinoma pri izdelo-| vanju nevojaškega blaga, pa bo treba zanje posebnega urjenja za obrambno pridobivanje.
S. N. P. J.
St. 1, Chicaro. III. — Tujnik Anton
T roj a r, 2637 S. Lawndale Ave. St. 2, La Salle, III. — Tajnik Fred Mul*ni, 2$ Westelox Ave., Peru,
llliiiois.
St. 3, Job n »town, P«. — Tajnik John
Ortfrkovicli, »04 Cbertmit St. Rear. Si. S, Cleveland. O. — Tajnik Ludvik M«Utftek, t>4tn< St. Clair Ave., St. 6, Morgan, Pa. — Tajnik John Wii'aut, Box ¡483, BriU*evUle, Pa. St. 7, Claridfe, Pa. — Tajnik Mike
Baloh, Box 212. St. S, So. Chicago, III. — Tajnik
Joseph Koakh, 10154 Avenue L. §t. 9, Yale, Kan* — Tajnik John Pečar, R. R 1, P ft tabu rg.
St. 13, ftrdgapart, Otuo. — Tajnik
JoaepbSnoy, RFD 1, box 7. St. 14. Waukegaa, III.—Tajnica France-« Artach, 1015 Leftox Ave., No. Chit*go, III. St. 16. lrfifwankae. Wis. — Tajnik •Frank Perko. 821 W. National Avti. St. 21, Pueblo. Cala.—*-Tajnik Frank
Pethftk, 1232 Fler Ave. S(t. 29. Thomas, W. Va.—Tsjnik Len-
hart Werdiuek, Box 165. St. 31, Ska i*** a. Pa. — Tajnik Joe
Paulenirh, RFD 1, box 13. St. 33. Aa»kei<lg», Pa.—Tajnik Anton
Ziberna, 203 Locust 9«. St. 34, Indiana pa lit, Ind. — Tajnik John Sparenblek, 746 No. Ha ugh Street.
St. 36. Willock, Pa. — Tajnik John
Dolenc, Box 73. St. 39, Chicago, tU. — Tajnik John
Potoka r, 2610 S. Rirffcaway Ave. St. 44. Cone m a ugh. Pa. — Tajnik Frank Podboy, Bo* 61. Parkhill.
St. 47. Springfield, lit — Tajnik Lotiis Aidich, 1*12 S. fcenfro St. St. 49, Girard. O. — Tajaik Joka Tancek, RFD 1.
St. 254, Bon Air, Pa. rr- Tajnik J.- i St. 46, Arma, Ken«. — Tajnik Math
aeph Widroar. Rfo 2, F':: *4, John-1 Ule-pich, H. R. 1, Box 410, Mul-
siown. Pa.	berry.
St. Sta, Bella.re O. rr Tajnik Geor- St. 63. Sheboygan, Wis. — Tajnik JSZ
fe VueeHc^ 427 Waat 43rd St., I Frank Jamnilf, Route 3.
SWysido, 0.	j, 70, Krayn, Pa. — Tajnik Andy
SL 262. Farroll, jPa. Tajnik frank Milavec, RFT> 2, Box 1. Windber.
Stambal, 10K4 Skenuiin Avenue, fg. j23. Detroit, Mich. — Tajnik Mar-
Sharon, Pa.	.	I tin Obed. 1235 Lewe re na.
St 267, ^««.rir, Wjra - - Tajnik	D	_ Tajnik Fr.
A:«°nJrÄtni*'	m D*mond-	Rezihnik, «524 Seintt. vfVle Wyo
a. W% \rnt	T r M. f u	239' Braddock, Pa- — Tajnik
St. 166, Ely. M.««.	- Tajnik Jacob	KtriK|| )9()2 Jwhnjltori St
kunnelj. Box 523. SL 274. Dunlo, Pa. — Tajnik Mar-	J. P. Z. S.
t!n Vo lijak, Box 204. ftt 3# We§l AUU wu _ Tajnjk stf.	C«* bi neVoWljivoat gorela, bi ne
fan Rossman. 1323 So. 64th St.	bl,° trt ba drv-
i Z^mTt Ä Psihologija je nauk o uotroju du-Frank Potoka*. 1126 So. I Ith St. ^^ {*!udcV Tüdi rgXÄi#li.nje je
S. £>. 2.	pr«havni proces.
MAREC 1942.
CHICAGO. ILL. — V nedeljo IS. iparca 1942 priroditav v korist Prole-tarča v dvorani SNPJ.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 26. ap.ila koncert Save v dvorani SNPJ.
Vsaka teorija je ek^trakt in jo sme-mu uporabljati le kot dodatek k vo-1 deni juhi.
St. 276, Msynard. O.
ZdoUek, Box 292.
Tajnik John
St. 267, inVfattstawn, P» — Tajnik Frank Laurich, 10 Linn Ave. St. 295. Bridge*.He, Pa. — Tajnica Frances Oblak, 921 McLaughlin ltd. St. 299, Wafssabarf, Ccla. — Taj-
St. 2. Cleveland. O. — Tajnica Josephine Petric, 9212 Parnelfe Ave.
nik George Stiglich, 622 Maia St. %t. 3, Cleveland, O. — Vajnik Steven 3t. 300. Craddock. Pa. - Tajnik An- !	ml., 1411 E. 51»t St.
Sedemdeset odstotkov tistih Mf cUvaUa4 okis. — Tajnik
delavcev, ki zgubijo delo, bo v avtomobilni industriji, med tem ko bo skoro 40 odstotkov nanovo najetih delavcev v industrijah, ki yrradijo ladje in letala.
Itolijonska hrvatsko nacijska kolonijo
Po švicarskih vesteh ao u-kazi, izdani v zadnjih dneh v Zagrebu, ki je glavno mesto la-Ake lutkarske drŽave Hrvatske, izpremenili to nesrečno deželo takorekoč v nemško kolonijo. ! Ti ukazi določajo:
1.	Nemška manjšina dobi I posebfie pred pravice, ki skoro popolnoma uničujejo oblast krajevne, laške vlade.
2.	"Staatsdirektor" (držav- j ni ravnatelj). Izbran iz nemške manjšine, ima biti Član vlade, ki je odgovorna edinole državnemu načelniku ali poglavniku Antonu Paveliču.
3.	Nemškim Hrvatom se po-
Joseph F. Durn, 15605 Waterloo Road
St. 54. Claacaa. O.—Tajnica Alfe-n* Kravanja. Box 66.
St. 59. De Pue. UL — Tajaik Juha Zugkh, Box 39«.
«t. 60. Lloydnll, Pa. — Tajnik Ralph Jerman, Box 130.
St. 64. Wast Newt a«. Pa. — Tajnik John Kobe. RFD 2, Box 117.
St. 65, Breery Hill, Kane. — Tajmk , St. 559, Chicago, III, — Tajnik Do
ton Bosanec, 144C Grmndvievv Ave.
St. 312. CI valand. O. Tajnik John Strancar, 71Ö E. 15inh St.
St. 317, Export. Pa. — Tajnik Jacob Bele, Box *>2l.
■f i>. *	\ A	X
St. 316, Baggaley, Pa. — Tajnica Thereaa Matk( . IUT) I. Box 1«5, LafroHe. "Pa.
St. 321, Warvea, O. — Tajnik Jo*e]ih Jei. 145 4th St. S. W.
S«. 325, Ga^yanda, N. Y.— Tajnica Julia Pecnik, 137 Beech St.
St. 312. Blaiae. O — Tajnik Mike Smeidal, Box 92.
St. 344, Sheboygan, Wi». — Tajn k Leo MiloHnik, 1216 Alabama Ave.
St. 356. Punglove, W. Va. — Tajnic » ^oae Selak, Box 21*. Star City.
. W. Va. ,	r ,
St. 3^7. Created Butte, Colo. — Tajnik Joe Tezak, Box 421.
St. 407. Windsor Height., W. Va. — Tajaik Louis Mihačič. Box 113.
St. 425. Triadalphia, W. Va
n!ca Mary Kosem, Br.\ 106, Elm
I Grave. W. Va.
SL 424, Arn.a, Kaaa. — Tajnik Martin Kruaic, Box 144.
St. 449, Ci««r«* 111- — Tajnik Jacob Adani. 1#29 S. 56th Ave.
St. 490. Euclid, 6. — Tajnica Mary Dodic, 977 E. 239th St.
St. 477, C lave la ad. O. — Tajnik Gasper Scgtriin, 107O9 Prince Ave.
St. 494, Point Marion, Pa. — Tajnik Anton ZupamHf, Box
St. 502. Hyeota. Pa. — Tajnik John Jarca. Box o54. Gray, Pa.
Karol Derganc. R. R. 1, Mulberry.
St. 69, Eva'eth, Minn.—Tajnik Louis Lessar, 407 Garfield St.
St. 51, Rad Ledge, Maat. — Tajnica Mary Erxnoinik, Box 753.
St. 62. Jahastawn, Pa. — Tajnik Prank CHuchek, 442 Oh o St.
St. 67, Hormiaia, Pa. — Tajnica Mane Zomik. Box 202.
St. 56, Moon Run, Pa. — Tajnica Jerica Gorjup, Box 204.
St. «O. Midway. Pa. — Tlljftfk Joh> Just Jr., Box 22.
St. 96. La Sail*. III. — Tajnik Frank Demach, 426 Union St.
St. 101, Groonahoro, Pa. — Tajnik John Skoda, R. D. 1. .
St. 102. Chicago, III. — Tajnica Minka Alesh, 2124 S. Pulaski Rd.
nald Lotrich. 2634 So. Lawndale
Ave.
It. 502. Barton. O. —'» Tajnik Josenh Skoff. RFD 4, Box 119~A, St. Claireville. Of St. 564. 10atrait, Mkh.—Tajnik Thomm« Hostaik, 12524 Maine. 5t. 565, Waakagaa. IU. — lpJn;CX Christina Stritar, 914 Adams BIvJ. it. 569. Foatana. Calif. — Tajnik
John Pechnik, R. 1, Box 8. St. 600. Joha.town,. Pa. — Tajnica Mary Konchan, R. D. S. Box S55-A it. 040, Bridgeport. Ohio. — Tajnica
Johanna Sodnikaf, RFD 1. St. 643, Girar4, O. — Tajnica Mary
Selak, 135 Churchill Rd. St. 653, HutchUaa, Pa. — Tajnik Frank Juvan, Box 68, Herminie, Pa.
Su 27, Cleveland, O. — Tajnik John Tei'lep, 15501 Lueknow Ave.
PROGRESIVNE SLOVENKE
Krožek st. I, Cleveland. O.—Tajnica
Mary Kaferle, 18M07 Kewunee Av. ) K reže k it. 2, Cleveland. O. — Tajnica Maty /a k raj žek. 1038 Addis »n Road.
K»oa«k št. 5, Conetnaugh, Pa. — Tajnica Anjrela Meie, 15& Main St.
SAMOSTOJNA DRUŠTVA
Slovenske podp. društvo. Moon Run, i
P«. — Tajnik Joseph Krallv, Box «5.
S%ia. podp. dru«. "Edinast**, La Sali«, III. — Tajnik Frank Struna, 437
Tonti St.
"Sokor, W. ALquippa, Pa. — Taji k Louia Gerzcl. ;>.'U Erie Ave.
KLUBI J. S. Z.
St. 1, Chicaro, III. — Tajnik Chas.
Pofforelec. 2:;01 S. Lawndale Ave. j St. 3. Oftcafey, IU. Tajaik Anton
Udovich, Hi"D 1, U Salle, 111. St. 11, Bridgaport, O. — Tajnik Jo
seph Snoy, RKD 1. Box 7. St. 47, Springfield, III. Tajnik Joa.
Ovca, 1841 So. 15th St. St. 49. Collinw^od, O. — Tajnik Ivan
Jontes, 16011 Waterloo Rd. St. 114, Detroit, Mick. — Tajnik Joseph Klarich, 12513 Maine St. St. 115, Cauon.burg, Pa. — Tajnik!
Marko Tekavc, 514 Franklin Ave. 1 St. 175, Moon Run. Pa. — Tajnica
Jennie Jerala, RFD 5, Box 443, " Crafton, Pa.
it. 222, Girard, O. — Tajnik Johu Uogatay, 143 Smithsonian St.
KULTURNA DRUŠTVA IN ZBUR1. VČLANJENI V PROSVETNI MATICI
AMERICA ON GUARD!
Above ia a reproduction of tha Taywury Department'a Detent Savings Ptiater, showing aa exact itfan of the original -Miwrto gtntae by f»jmd aeolptor Cheater French. Dafeaaa and Stamps, on aala at yonr knk or poat office. are a vital af 4meviaa<a dafenae pi
Listen to
PAUNDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
i:>20 kilocycle« (Top of the Dial)
«M4I «4 t4llt<IM«<!4
II i Ii
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
, . J *	, v x< ^	.	, I St. 656, Wast Allia, Wia. — Tajnik
deljuje državljanstvo prvega St. 104, We.t Allis, Wis. — Tajnica AfU)lph v^hin, 1364 So. 59th St.
razreda.	Kristina Pugelj, 1421 So. 68th St. 12s, Latrobe. Pa. _ Tajnica Ma-
4. NemAčina je službeni je- i«, lot Imperial. Pa. — Tajnica Ma- ry Fradel, 1004 Alexandria St.
zik v deželi (tudi v krajih, kjer r>" poI**k* Box 324-.	! lUnsnlfca reda racija SNPJ. Pitu-
tvorijo Nemci le 20 odstotkov v107' S« ^^	T/jnkai	T*jmk	*
n robi v al at vnl	Thereaa Speck, 4658 Rosa Av.	vich, R. R. 1.
V riiAni mrvroi/\ hit; ^ 110' ChUhal». hi.aa. - Tajn.k Fnd^acija SNPJ. N. E. Ohia o. Ulični napi«! morajo biti i Krank Jenko 411 4th st s w	...... .....
v nemtani in hrvaWmi.	št	nitak.rth, Pa. - Tajnik
6. NemAke naselbine botlo joe Hrvitin. 5419 Butler St.
St. 119, Waakagaa, IN. — Tajnica Anton la Becek, 1124 Jackson St., No. Chi(*|*. in.
Mich. — Tajnica
Soc. pevaki zbor "Sava", Chicago, III
— Tajnik Jose^>h Turpin, 1K04 S 61st Court. Soc. pevaki a bor "Zar«a", Cleveland, O. — Tajnica Sophie Turkman, 640» St. Clair Ave. Soc. pevaki zbor "Svoboda", Dotroit, Mich. — Tajnik Rudolph Potoch-nik, 8971 Sherwood. Pvvaki zbor "Naprej", Detroit. Miqh. Tajnik John Barich, 2634 Norman.
Soc. pevaki zbor "Naprej", Milwaukee, Wis. — Tajnik Frank Puncer, 2107 S. 65th St., West Allis. Pevaki zbor SND, Waukogan, III. —
Tajnica Edith Dobnikar, 1022 Lenox Ave., No. Chicago, 111. Pevaki sbor "Slovan", Euclid, O. — Taj- Tainik J°®epk Macarol, 3297 Rich-
nik Martin Klarich, 13D6 Main St., p J™-
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
razobežale nemlko zaatavo. Prebivalstvo, ki ima več kakor 51 % nemških ljudi, bo imelol j nemškega župana, nemški me-	P11^
stni avet in potiebneira zastopnika v državni skupščini.

Največja slovenska knjigarna v Zed. državah

Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S Lawndale AveChicago
Mehiški sinarhisti
Kmahi bo veliko več alrtati o «inarhiatih, ki predstavljajo nekakšno polversko, - polvoja^ko mehiško organizacijo. Njo imajo liberalne akupftte za faiii-stično skupino, ki n\ kuje kapital iz tejca, da ji je predsednik Avila Camacho posredno dovolil naseljevanje v Spodnji Kaliforniji. Sinarhisti ho vodili zelo uspešno kampanjo za nove Člane in še predkraikim jih je skupina sedemnajstih vojaških generalov hvalila kot "patrijo-tične Mehikance*'. V bodoče »e mislijo v simboličnem pohodu odpraviti v mehiško mesto; tudi se bodo udelelili aktivno krajevnih volitev, daai so poprej zatrdili, da ae ne zanimajo za politiko.v8inarhiatične podružnice «o se pojavile tudi v več mehiških naselbinah v Ze-• dinjenih državah.
Kadar ae |rc aa načela, ne bojte ae umtr!
Katherine Junko, 1215 E. Nevada
St. 122, W«at Aliquippa, Pa. — Tajnica Thereaa Cartel, 334 Erie Ave.
St. 124, Faratt City, Pa. — Tajnik Louia Sanao, Box S77.
St. 126, Cleveland, Okla. — Tajnik John ,?. Gahrenja, 22010 Ivan Ave.
St. 137, C lo vola ad, O. — Tajnica An-tonette Slmcich. lOsU Addiaon Rd.
St. 136, Canon.burt, Pa. — Tajnik John iigman. Box 221, Strabane.
It. 142, C lav aland, Ohia. — Tajnik Frank Su»tar*ii, 15726 Holme* A v.
St. 141. East Helaaa, Mont. — Tij nlk Joseph Mihelich. Box 165.
St. 147, C la vela ad, O. — Tajnik Leonard f^oljlak, 631» Carl Ave.
St. It*, Euclid. Ohia. — Tajnik John IvančK, 20H00 Miller Ave.
St. Ma, Coaamaugh, Pa. — Tajnik BI a» Breaovftek, Box 74.
St. 17t, Plnev t mrk, O. — Tijnlk Frank Zavrinll, Box 331.
St. Itt, Milwaukea, WU. — Tajnica Jote fa Sla pni k, P\i S. 14th St.
St. Iti, WlUard, Wit. — Tajnik
.Toaeph Slemec, H. 1,
St. 206, G rota. Kan. — Tajnik John Shuhir, hit f, Box 162, Arradla,
Cuyahoga Federacija SNPJ FayatU in Green County. Pa. — Tajnik Anton Skvarch. Box 391, Vastaburg, Pa. Fa^lnracija SNPJ sap. Panaa. — Tajnik Jacob Ambrotich, R. 1, Mc-Keet Ročka. Pa. Fadaracija SNPJ, Conamaugh Val-lay. Fa.—Tajnik Andrew Vidrich, 766 F6reat Ave., Johnato-wn, Pa. federacija SNPJ E. Ohio in Pa. — Tajnik Tom Mrcina, Box 16, Power Point, O. Fedaracija SNPJ. Milwaukee, Wia. — Tajnica Jeaaie Chuck, 2200 South 64th St., Weat AUia, Wia. Federacija SNPJ aa Wyamiag. — Tajnik Frank Remitt, 1034 Pilot Butte Ave., Rock Spring*, Wyo.
tWaraclia SW*J, cent. Ill — Tajnik Frank Ileraich. R B 1, Vir-• den, 111.
Fadarhcija SNPJ, WnttmoraUad. Pa.
Tajnik Anton Zomik, Box 202, Herminie. Pa. Fodaracija SNPJ, K. Ohia ia aap.
W. Va. -r- Tajnik Louia Phvllairh.
Jakaa, 61 Hudson V'ay Ave.
Dramsko društvo "Ivan Cankar", Cleveland, O.—Tajnica Antonette Simiii, 1091 Addison Rd.
Dramski klub "Slovenija", Barber-ton, O. — Tajnica Mary Uanik, 23» George St.
Dramsko draitea "Anten Veroviek", Clevelaad, a—Tajnk* Anna Vad-nal, 15818 Arcade Ave.
Dramsko društva "Sata", Strabane. Pa. — Tajnik Marko Tekavec, 514 Franklin Ave., Canonaburg, Pa.
Gaapadiajski adaak S. N. D., Wauke-gan, III. — Tajnica Antonia Betek. 1124 Jackson St., No. Ccihago, 111.
Žaaaki aadruini adaak, Waakagaa, III. _ Tajnica Mary Pierce, 843 McAllister Ave.
Ženski odsek SND, Detroit, Mich. — Tajnica Jennie Zupan, 1148 George St., Hatel Park.
Slovenski delavski dam, Sharaa, Pa. — Tajnik Frank Kramar, Box 241, Farrell, Pa.
laob, in aabavni dam. Library, Pa. — Tajnik Nick Triller, Box 121,
^♦♦♦MHHttil »44 t 4 »4 »!♦♦»
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOII
NAROČITE SI DNEVNIK
JMPllOSVETA'1
Stane aa colo leta $6.00, pol lata $3.00
Ustanavljajte nova druitva. * De«et članov (ic) je treba ta novo društvo. Naslov za list in ta tajništvo je:
2657 S. Lawndale Avt. CHICAGO, ILL.
tlMMMMtH MIHI MIH»
RFD 1. Bos (2. BaUfere. O. Federacija SNPJ, Cbicaga. III. — Čitalnica S. N. D , Waakagaa, IN. —
Tajnik Frank Aleftk. 2124 8. Pu laiki Rd.
Fedaratlja SNPJ, CaUrad^M*w Me.
— Tajnik Frank Pechnik, 1332 Eiler Av., Puebln, CoVe. Federacija SNPJ, CUvaUad. O. —
Tajnik Joseph F. Terhitan, 14707 Hale Avt.
S. S. F. Z.
Julia
207, Butte. Mont. ^ Tajnica Ma- §t> t*. Girard. O — Tai niča ry Jen iker, ^303 Cottonwood 8t. t Wl.c upi) i. St. 23S, Newbarg, Kansas. — Tajnik I St. 20, Cleveland. O. — Tijnlk Win.
John Crepin*«4t, R. R. 2, MaH>erry.| Candon, H7C K. I41*t St. St. 144, K ay tar. Pa. — Tajaik Atvtaa I St. 38. FrankUa. Kaaaaa. — Tajhik 2agar, RFD 2, Bot 27, C.
Frank Nalimol. Box 181.
Tajnica Anna Mahnich, 624 Helm holt Ave.
Čitalnica ft. D. D., Caülawaad. O — Tajnik Loui* Elovar, 16813 Grove-wood Ave.
OPOMBA. — Tajnik* vdlmnjtnih
oryant*ic*j p rotimo, ako zapazi ji kako jyomoto p naslovih, naj to np rnim tnjnittim /Votrrbte mmtitt, da ar fo v bodoč t papraef.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30 -6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wednesday and Sunday by aopointmenta only
Residence Tal.t Crawfard §440 If na answer — Call Austin 5700
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra-| dio uro v Chicagu od 9. do
Z ničemer ne korUHta Prole- '0. Ure dopoldne, pdStOfO tare« bolj kakor a pridobiva- VVGES, 1360 kil0Cydeb.
i Vodi jo George Marchoiv
njem novih naročnikov.
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. 8. F. And TU Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVK
COMMONWEALTD
NO. 1786.
Published Ws.kly at 2301 So. Lawadale Ata.
CHICAGO, ILL., December 3, 1941.
VOL XXXVI.
Democracy Neglects Its Youngsters
—nr hi* "Berlin Diary," William L. Shirer tells a story the rullers of all democratic nations should take to heart.
In May, 1940, Shirer was traveling along the German front and seeing with his own eyes evidence of the appalling disaster which ended in the downfall of France and Belgium and swept the British to Dunkirk.
In one city he encountered a group of British friaoners, and here's what he says about them:
"They were a sad sight; some obviously shell-shocked, some wounded, all dead tired. But what impressed me most about them was their physique.
They were hollow-chested and skinny and roundshoulder-ed. About a third of them had bad eyes and wore glasses. Typical, I concluded, of the youth England neglected so criminally in the 22 post-war years while Germany, despite ita defeat and inflation and 6,000,000 unemployed, was raising its youth in the open air and the aun.
"I asked the boys where they were from and what they did at home. About half of them were from offices in Liverpool; the rest from London offices. Their military training ha J begun nine months before.
"Thirty yards away German infantry were marching up the road toward the front. I could not help compare them with these British lads. The Germans, bronzed, clean-cut physie-aly, healthy looking as lions, chests developed and all. It was part of the unequal fight. %
"The English youngsters, I knew, had fought as bravely as men can. But bravery is not all; it is not enough in this machine age war. You have to have a body that will stand terrific wear and tear."	- • i | fc
Those words were written by a friendly hand. But what an indictment of the rulers of the British Empire! With shocking stupidity they neglected the chief bulwark of their defense —the youngsters who must do the fighting in every war.
But who are we to criticise the British? Our President says that 50 per cent of our own selectees are suffering from serious mental or physical weakness. How can we hope to preserve democracy if we continue to neglect hqman beings?—Labor.
THE MARCH OF LABOR
Labor and Democracy
Worker Pays Freight
American labor, with greater unanimity than any other section of the population, recognises that our national m curity and our rights and liberties an a free people atand in the pvavest peril from the ruthless war machine of German fascism. We know that worker* would be the first and worst victims of s Hitler victory. * We therefore Vail for and will loyally participate in a broad national front, embracing every sincere antifascist individual and group.
American labor ha* made its portion clear in the official acts ond declaration» of ita leading organisations. The appeasers and defeatists are not found in labor's camp. Those isolated leaders who have not voiced labor's conviction find themselves without support from the ranks. They are being repudiated by their *wn organisation».
Recognition by labor that the do-feat of Hitler in ita most pressing tank lays the solid bans for the organisation of that defeat in a demo-I cratic way. Labor knows that the toundation of victory must be laid in the factories and workshops of America before it can be won on the battlefield« of Europe. It is prepared to make any and every needed sacrifice to that end. It demands only that others be called upon to shoulder their fair share of the burden and that the sacrifices which it makes shall be devoted solely to the defense effort of any Individual or group. To guarautec that ita sacrifices shall not he unequal or ineffectual, it asks also continuing and widened representation in formulating and administering the program.
Given these fundamental guarantees, American labor will give increasingly its wholehearted effort to the proaocotion of defense production. I am confident that our
PRIORITIES AND LABOR
Labor turns out' guns, planes, tanks, and ships. Labor makes refrigerators. stoves, radios, clothing; and labor mans the traaportation lines and the stores that bring these goods to every home. The armies of our own nation and the allied power* are demanding more and still more supplies. Our national buying power is at peak level*. Consumers are clamoring for more goods and more services.
t
Why, then, is labor unemployed? Why arc thousands of men finding discharge slips in their pay envelopes? What is this new specter of insecurity—priority unemployment?
This war, to a degree never seen before, is a war of machines. Wheti Napoleon's armies overran Europe * one man on production could supply two men in the army with equipment. Today it take« 18 men on the production line for every fighting man.
What has this to do with the new unemployment? Why doesn't our defense demand decrease instead of increase the number out of work?
The answer lies in our peacetime civilization. That, too, in mechanised to a degree never seen before. We use an amazing quantity of durable consumer's goods. These require the same materials that go into equipment for mechanized warfare.
We are not producing enough of a number of essential materials to supply all the demand. Naturally consumer's goods get the short end. Consumer's goods industries are, in part, being starved of materials. And in many eases there is no prospect that they can g*t the chief material* they have been using or adequate substitutes. Those materials will be delivered to plants filling defense orders which have priority ratings high enough to get a share of the limited supplies.
What are these priority ratings? What do they accomplish?
Their purpose is to assure the flow of materials to the most important uses first. The military uses get priority—that is, they come first
Even among military uses there are degrees of importance, and also among civilian goods some are more essential to good living than others. The priority ratings are graded to indicate the relative importance of the uses.
Too often the hardships caused by prioritien have been unnecensary, a result of had planning, inflexibility in handling the distribution of materials, and selfishness and shortsightedness on the part of some companion which built up excessive in* ventories. reducing the amount available to all others.
In Britain sit skilled snd many semiskilled mert, retrained, were quickly put to work producing *ar materials while many of the sales men ami producers of non-essential civilian goods, who otherwise would have been out of job*, went into military service.
The need for rapid expansion *»f
production revolted in spreading war contract* widely, converting plants to military production as rapidly as possible.
Here, under less pressure ttrr rfpeed, the Army and Navy continued letting contracts on their usual low-bid basis to their usual suppliers to such sn extent that about one-third of all contracts have been given to six companies and 71% of the defense orders are held by 65 companies.
About two-thirds of all the workers in manufacturing industries are employed by "small business," companies employing less than 690 workers or capitalised for less thsn $1,-000,000. These sre the companies which sre being hardeot hit by Miorities. '
The problem la with us. Now. Government officials hsve estimated that priority unemployment might resch 2,000,000 by the end of the yesr. Two million wage-earner* out of jobs bcause we have not done a job of planning. Two million families going without thingd they need because a mechanically minded nation han not met an engineering problem squarely.
Where is our boasted American efficiency?
Unemployed men and idle machines build no plane» and tanks. And Worker» without pay and without food for their familiea will have little enthunianm for the program that put them on the street.
(Condensed from American Peder-ationist.)
MAN-GODS SPEAKING
(As ovrrhoard a ad passed on by
Coram!)
"We are the Great Governments of
the World!— "The Epitome of Chiiatian Civilita-tion!
"We abhor Anarchy 1—
"Force, Fraud, Lying and Violence
SHOCK Us? "But—
"Law and Order MUST be preserved! "Religion, Freedom and Democracy, "Liberty and Lebensraum MUST be
granted to— "To Everybody who is Anybody! "On THAT we are determined tho
People PERISH! "Therefore hear US! "We call YOU TO BLOOD, SWEAT
and TEAR8I— "The Eternal 8ystem MU8T be naved!—
"That is ALL we hsve to offer!— "Sacrifices until they hurt YOU! "God bless OUR Countries!--"ALL of them!—
"Democratic, Dictatorial, Plutocratic, Proletarian, Communist, and Capitalist!— "Behold, we. the MAN-GODS, have
»pokenl— "HEAR and HIED us or—ELSE! „AMKNr
Com meat by Coram!
"Aw, hell!
"Tell It to the Marbies snd Mor-
ons!"
In a recent statement by the Department of Commerce nearly onehalf—or 44 percent to be exact—of all taxes collected in the United States during 1938 and 1939 were paid by democratic* institutions will vindicate
those whose incomes were under $2,000.	lu^Tor'Ib.ht'v ofT^^aSd Tn
The old gas that the rich pay too much and the poor and	defend the^ir wl£
moderately well off not taxed enough doesn't seem to stand up. of life against forces of totalitarian
Of course the 1940-41 statistics on the subject, while not avail 1	and *no™cf
_	. A, ,	. , . , .	. 1 Further. Ishnr is seriously con-
able, will not lower the ratio but on the other hand increase it.	with ^ problems of the
Those in the lowest income group, of under $500, contri-	post-war world. The rout*f fascist
bute 21.9 percent of every dollar earned; those in the »500 U>	«¡-«.«ft« *»
$1,000 group pay 18 percent; those in the $1,000 to «1,500	the ¿eiv%i 0f Hitler's armiea.
: group *ay 17.3 percent, it is said.	Labor will spare no effort and
Persona whose weekly earnings are under $10 pay aboucj^Zot^on^o™™^
$2 a week in the form of "concealed" sales taxes, and tho.4* Dorothy j. Reliance, vice-president
i whose earnings are less than $20 pay $3.50. the department Amalgamated'Clothing Workers of
America, in tne survey Grapmc.
I report said.	_r,
Increase« in these taxes, however, have beeu sharply increased, shaee the department report was put #ut by the new tax law, and according; to all indications will be even more before it is less. War is a costly proposition, even if we are not directly engaged In it. It's the man in overalls as well as the ma« behind the gun who pays and pays. —United Mine i Workers Journal.
SMALL CHANGE

A REASONABLE WISH -
By Raymond S. Hpfses
t wish the people of America would poses to preserve human freedom take time out from hating Adolph everywhere in the world and eapeci-Hitler long enough to view him as a ally in this nation. The president'« horrible example—sn example of what happens in a world that insists upon operating upon the class principle of competition rather than th<J norial way of cooperation
What we Americans would discover, if we could become objective for s little while, is that the very thing we hate In Nati-land are he-! coming a part of our way of life. 1 What we would understand is thai I the law of cause and effect is no res- | pecter of boundsry lines. And, in the end, we might understand tlu»t even II ¡tierism is the logicsl consequence of a woild order which leads with ! aritmética 1 exa tnesn to social con-! trola but not nereidarily to democracy.
The spirit of Hitlerism is revealed in the viewpoint that the State is 1 supreme snd that the individual exists only to serve the state. The spirit of democracy emphasise* the importance of the individual and aaserts that government* are instituted to serve the welfare of people.
There la the theoretical gap that ¡ seperates Nasi Germany from Amer-ica.
But despite that gap. ths things we are beginning to do in this nation are startlingly similar to those thst have already been done in Germany.
For only s few examples:
TOie paternalism of social security.
The concentration of power in th«* executive or leader. ! > The sistem of priorities which give* to the 8tate the power of life or death over individual enterprise. | The policy of favoring large corporations at the ftpense of individual business.
Tho creeping subordination of Lobor Unions to «the government.
I hsve listed the above items, nat because 1 object to them. On the contrary, I recognise them ss necessities in this nation no less than In Germany.
hopes and objectives nre not in question. ' '
But what I do wont to assort is that the things we are doing csn not be describe«! as democratic or free if we hold to definitions and values which were accepted prior to, say, World War I. And what 1 alao submit is that the direction we have taken parallels to a startling degree the direction in which the authoritarian statea have beep heading.
ft fe possible to preserve all the m-ieM*a«> awcial controls which have been and will yet be instituted without the destruction of democracy. But—
If we do not reach the point in the road at which Adolph Hitler's Germany now stsnds we must take another social tack somewhere along the line. And it is rt this juncture that the Socialist program looms as the signpost to democracy.
The Kaxis evidently hsvo n.any says of milking money out of the people of the occupied countries. The Netherlands News report that in Holland, in the month of September, 43,062 Dutch householders a-er* fined by the Nasi authorities tor "excessive" use of electricity, and 28,720 were fined for "excessive" use of gss.
The tsx on beer has been raised. There have been many a n ests on the rhargc of illegal production or sale of butter. In common with a great many other people, the Hollandcis like butter. They are charged with abstracting some of tf>c buttcrfat from the milk and making butter out of it
Like the people of all the other occupied countries, the Dutch are obstructing the invaders in every feasible way. Some obntruct them in non-feasihle ways an 1 find themselves in concentration camps, with the uaual persecution.—Milwauk»*o Pont.
New York Has Acute Race Problem
New York is nervous over the threat of a race w ar. Crim-is on the upgrade in Negro districts. Two hundred and fifty extra policemen are patrolling the upper reaches of Central Park, in the vicinity of Harlem. The situation became danger-oursly acute when two white boys were killed by a Negro lad.
In certain sections of Brooklyn, women fear to attend evening services in white churches, according to Father Bedford, a noted Roman Catholic clergyman. Protestant minister; say the situation is bad, but not as bad as two or three year; ago.
Economic maladjustment is largely responsible. Hundreds
of thousands of Negroes are packed in residential areas which have been "going to seed" for a quarter of a century. Investigator» have found five or six in one room, and some lodging houses rent their beds on a "three-shift basis," each occupant being routed out at the end of eig*ht hours. The defense program has relieved unemployment, but hasn't ended it, by any means. Probably somewhat similar conditions could be found in other large cities in the North and West. Under Mayor La Guardia the disturbing problem is likely to be treated with vigor and intelligence.
Prior to the last World War, the "race problem" was confined largely to thé South. Now it threatens to assume national proportions. Its solution will require a lot of forbearance and clear-thinking by both sides. There must be a real program: Jobs for the idle, decent housing, modem schoolhouses ami more playgrounds.—Labor.

UNION SHOP PROMOTES STABILITY
When men are equal, they bargain, their chance of existence. The United When they're not, they haggle, sad States Department of Labor has dis-one of them frequently loses his shirt, covered that employers' opposition '
the union shop "was due not so much to their objection to the union shon.
Thst, in postage stamp style, is the worker's case for the union shop. Its unity given him power. His powor gives him confidence, self respect and a batter standard of living. He bar-gai&s with his employer instead of wrangling, meets him as an equal instead of as an exalted being with life or death control over the food, clothing, shelter, pay check.
The union shop means basically that all employes of a particular plant or industry are members of one union. The union ¡«hop is tried and established,
MILLIONS COVERED
as to their unwillingness to accept collective twrgaining.
JUST NOT SO	\
Employers frequently arc like tbt a*a who take« a drink to stop a coW that he tluek* he's goiag to catcH sometime meat week.
They offer a variety of reason* for rejecting the union ahop, including: That a union shop interferes with an employe's right to self-determination, that it makes the union judge of h man's right to be employed, that it desrtroy* discipline and efficiency, .. ^ ^	, . _. that it places the union in a position
01 "	where it can checkmate the manage
an -♦.mated 3,000,000 are prated mont,8 opcratin p#Utfa#.
by aaioa shop ceatract., ehiofly .» A|| ^	^^ fr#,„tI(l,y
the coal, clotkiag, priaU.g, koildiag apit# §f9m |||# «f^Vwaat-a-ealoo.
tradoe. brewery, motie. jMctore, rail-	A|| Ui9M	^
road sad gla. iadastr*^ The aa.oi.	^ tk. lU)tAtllt tllal ejr.
•hop U far older the. ClO—a fact, ^^	, ^ ^^ the*
almoet as old aa tho labor movement.
The anion shop is aa Aaaoricaa as democracy. For tho union IS tho democracy through which tho worker eaproMe* hie fodantriol citiaoaehtp. Aad no lack org animation can bo fwllv effective in furthering the welfare of the worker and bettering hia bargaining relations with the employer unle«« it embodies all workers covered by It« unit. Likewise, ao democratic govern-
untrue.
He Got the Job ,
A farmer who lived in a certain rural village had 20 employes on hi« farm, and as none of them was ss energetic as the farmer thought he should be, he finally hit upon a pis i
which he believed would certainly ment can be fully effective unless all «Wc them of their laty habits
those within its peting citiaens.
borders are partiel-
Life in old Chicago
The eightieth anniversary of a ' Chicago store brought to light a sot of rules that the employes were compelled to obey, when the store was first opened. They are of such In-terest thst we' puotc them below. "Store must he opened from « a. m. to 0 p. m. the year around. 8tore must be swept; countcr, base shelves and showcases dusted. Lamps trimmed, filled and chimneys cleaned; pens made; doors and windows opened; a pail of water, also a bucket of coal brought in before breakfast (if	«"<! other expenses.
DEMOCRACY AT WORK
This comparison has been ably put by an official of the Steel Workers' Organising Committee, who said:
"When those ideas are applied to pnieu-employer relations they opee-ato, with some variatioas, as they do in a political democracy. The union elected by a majority of the workers la any one plaat represents them all.
"The minorities, as in any one Coa-eressional district, are unrepresented. The majority union bargains with the employer for all workers, and the minority is required to abide by the conditions of employment favored by the majority."
"All the workers are bound by the union-employer contract. The wage increase*, ahorter hours, and other benefits secured by the majority are enjoyed likewise by the minority. The union has to pay hall rent, postage ant grievance committeemen for lost
"Men." he said one morning. "1 have a tiicc easy job for the lazic^ man on the farm. Will the lazing man atep forward!"
Instantly 1& of the men steppe«! forward.
"Why didn't you step to the front with the rest?" inquired the fsrmer of the remaining one.
"Too much trouble," came the rc-
, ply-
The heort is a muscle
Every movement of the body is made by* the use of the Movements which we make at will are made possible by the use of the voluntary muscles. The many muscles in the body over which we have no control are called Involuntary muscles.
The humsn heart is s powerful, involuntary muscle. It goes on as long as there (s life. The heart serves as s pump for the blood, and forces the bios« into the arteries, and to every part of the body. It beats shout 70 times s minute. Thus in a person's lifetime, the heart heats billions snd billions of times. H has been estimated thst the heart, although it weighs only about half \ pound, lifts, in s person's lifetime, sn amount of hlaod equal in weight to that of three of the largest battleships of the United State* navy. We Nor do I advance them to belittlo I «hould nerer over-exert the heart— our president's assertion that he pro-1 Successful Living.«», . «4 |
there is time To do so) and atfend to customers who call. Store must , not be opened on the Sabbath units* necessary, and then only for a few muscles. mfnute*. The employe who is in the habit of nmoking Spanish cigars, being shaved st the borber's, going to dances, snd other places of amusement, will surely give his employer reason to be suspicious of his integrity snd honesty. Kach employs must not pay less than $( a year to the church and mu*t attend 8unday school regnlsrly. Men employes are given one evening a week for courting and two if they go to prayer mooting,"—Exchange.
Eskimo Pspooss Bit sr»w, I aa drmlt
Eskimo Mother—Shut up, it's only gig months till HMrnins.
Y think the first virtue is to rs-strain the tongue;
To meet these obligations every member must pay the taxes (union dues) levied by and for the support of the union. All the worker* derive equal benefits from the union, snd therefore they must all share equally in paying the cost of its upkeep . . .**
A union firmly establi*hed through a union shop contract can turn It* energies toward improving production, feeling that Its members, with the employer, have « real stake In the plant'* efficiency and output.
WHY OPPOSITION
This is no mere theory, but for several years has been the practice of large OlO unions, particularly in the clothing industry, where the Amalgamated Clothing Worker* Union has established an extensive service to desl specifically with this problem.
O|fpo*ition to the union shop stem« more from employer organisation« than irom individual employers —
Employment Declines 200,000 in October
WASHINGTON.—Employment declined by 200,000 from Soptembrr to October, with a reduction of 800,-000 in the labor force during the Mm« period, Howard O. Hunter, commissioner of work project*, announced here. Unemployment stootl at ,1,900,000 in October, a decline of 600,000 from the previous month.
The armed forcss excluded from the estimates were reported by t|»' Office for Emergency Msnagcment a* totalling 2,000,000 in October ami I,»00,000 in September. The increase in the armed forces during the Inst year represented for the most part a withdrawal from the labor force, Hunter said.
Decline in the number of available workers from September to October was confihed almost solely to the rural counties, the report showed, and reflected seasonal contraction in agricultural conditions, with sd-verse crop conditions in some sreas.
Rural areas were also responsible for the employment decline, decreases in the rural countle* more than offsetting employment increases in the urban counties and the five largest cities.
Life is a fragment a moment be in fcaa eternities, influenced by
v t	-P--------------------.all thst has preceded, snd to in-
he approaches probably because outfit like ths Na-1 fluence all that follows. The only nearest to the god* a-ho know* how tional Association of Manufacturers way to Illumine it is t)y extent of to be silent.—Csto*	find that militant reaction enchancc* | view*—William KIWry Oianning.