. op , Večerna Irtgja 119. Stevlte Craa It vinarjev. xun.kh. .Slovenski Narod- velja v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........12— četrt leta........6 — na mesec......._ 2*— v upravništvu prejeman: celo leto......K 22-— pol leta........ H — četrt leta........ 5-50 na mesec.......„ 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enztlova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., ca dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, rekiamadje, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. st as. na mesec. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: 23 Nemčijo: celo leto.......K Mm* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30" celo leto.......K 25* pol leta........13 _ četrt leta........€50 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Opravsistvo: Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 oMfei K zadnjim srednješolskim imenovanjem. Od septembra 1909. do zadnjih imenovanj z dne 3. julija je bilo mešanih 181 mest na srednjih šolali, kamor so lahko opravičeno koinpvti-1 ali slovenski prosilci, izprašani za nemški in slovenski učni jezik. Na I<»> amezn e stroke se razdeli omenje- 1 • število sledečo: klasična filologri- 4-, moderna filologija 59, zgodo-ina in zemljepis je 19, matematika in fizika 29, prirodopis 18, telovadba i>, risanje 9. Od vseh razpisov odpade na kranjske srednje šole 14 mest in -it'or na slovenske 8. na nemške pa b*. V tem terminu je bilo jako mnogo slovenskih prosilcev in so nekateri med njimi prosili tudi za službe izven Kranjske. Posamezna imenovanja so prišla med časom (na Kranjskem 3 za nemško gimnazijo v Ljubljani); z imenovanjem od 3. julija pa se je zasedlo 99 med gori na-\ edenimi mesti, in od teh pri nas na slovenskih zavodih 4, na nemških 4. V celem je bilo 238 imenovanj, ki se razdele tako-Ie: SI profesorjev je bilo premeščenih na lastno proš-jijo (Slovenci 4; na I. državno gimnazijo v Ljubljani dr. Jos. Debevec / gimnazije v Kranju. Jos. Keisner in Fr. Vadnjal z gimnazije v Novem mestu, na II. državno gimnazijo v Ljubljani: dr. Janko Lokar z gimnazije v Novem mestu), V> provizorič-nih gimnazijskih učiteljev je dobilo definitivna mesta obro označuje sedanje razmere v deželi tudi dejstvo, da imata navedeni dve slabo uspevajoči in še nepopolni nemški gimnaziji že po dva definitivna zgodovinarja, stara in dobro obiskana novomeška gimnazija pa le enega. Ako uvažujemo navedena dejstva in pa veliko število domačih suplentov, ki so ravnotako avstrijski državljani in imajo svoj izpit prav pred isto komisijo, u videvamo, da se jih mora polastiti malodušnost,ko vidijo, kako se celo v najožji domovini, kjer jim je tekla zibel, protežira tuji živel j, ki ima pred njimi samo to prednost, da je prepojen z nemškim duhom. da bi naši kongresi ne obrodili nohe-' nega sadu. Podajmo si roke, Slovani! Na zdar! (Urnebesni na zdar klici in ploskanje). Na to so pozdravili kongres: H u rban -V a j a u s k i za Slovake, * S t a u i m i r o v za Slov. Besedo«, ! dr. K o š u t i e za Srb«*, Aleksejevič j za bukovinske Ruse, Mil jut in za občinski svet v Petrogradu, N. J. G u e-kov, župan moskovski, za obč. svet v Moskvi, general K u r i 1 o v i č za . mestni obč. svet v Odesi, dr. S. Dr 1 j e v i č za Crno goro, prof. Flori n s k i za univerzo v Kijevu, prof. K a z a n s k i za univerzo v Odesi, K u 1 a k o v s k i j za »Slov. blag. ob-ščestvo v Petrogradu«, prof. dr. Po-j 1 i v k a za univerzo v Pragi, C i g a- ♦ č e v v imenu »Obščestva slavjanskoj S vzaimnosti«, v Petrogradu, V a s i -\ 1 j e v v imenu društva »Soborna j Rusj«. prof. B e h t e r e v v imenu j ruskih učenjakov, prof. Pavle P o -! po vic v imenu univerze v Beigra-I du, prof. dr. 011 za društvo slov. I zdravnikov v Rusiji, poslauee ruske j dume N. G i ž i č k i j za ruske Soko-I le, dr. V e r g u n za slovansko trgovsko zbornico v Petrogradu, Cerep-Spiridovič za »Slov. Blagotvor. ob- ■ šeestvo« v Moskvi, prof. K n d r i n za Akzakovsko društv^ v Moskvi, B a š m a k o v za slovansko knjižno razstavo, prof. H u d e c za »Obšče-I stvo slov. vzaimnosti« v Vilni dr. ; Trcsič v imenu Hrvatov, prof. A. ; B o g o d i n za zvezo ruskih dijaških ! krožkov. Na to se je dvignil, frenetično pozdravljen, dr. K r a m a f rekoč, da ! pozdravlja koncrres v imenu lužiških ; Srbov ter imel ta-le programa!ičeu ; govor, ki ga priobčujemo v ekscerp-tu. Dr. Kramar je govoril najprvo v pri tem ne zadostujejo lepe, navdu j češkem, na to v bolgarskem in konč-šene besede, marveč treba je resnega j no v ruskem jeziku. Med drugim j^ oela, treba je dejanj. Slovanska vza- ! rekel: -Kakor v Pragi, tako tukaj StoMmjM dnevi o 7ofl]i. (Konec.) Predsednik ruske zosudarst vene dume A. G u č k o v je izvajal: v Delovanje za slovansko edinst vo in vzajemnost je velikanske važnosti. Toda jemnost je pogoj vsega našega na-predka, zato je a- interesu slovanske stvari, da bi se končale sofijske prireditve s popolnim uspehom.« Župan praški dr. G r oš: Kot župan zlate slovanske Prage. kjer se je vršil prvi vseslovanski kongres, izrekam edino željo: Naj pride skoro dan, ko bomo združeni vsi Slovani od Triglava do Balkana, od Krk<»ncš do Frala v eno samo rodbino. Naj bi bil »speli naših sestankov tako «dik, kakor je želja naših narodnih sovragov, in za vso bodočnftst veljajo principi (s povzdignenim glasom) polne ravnopravnosti, polne svobode in polnega bratstva za vse slovanske narode. To načelo je temelj vsega našega kulturnega dela. Po teh principih mo rajo ravnati vsi slovanski narodi brez izjeme. Trenotni neuspeh nas ne sme ustrašiti. Svetal moment v našem trudu za slovansko stvar je dejstvo, da so vsi Jugoslovani izjavili, da stopajo na kongres kot ena neraz-družna narodna skupina. Na žalost LISTEK. U Sofijo. Piše d r. I v a 11 Lah. (Dalje.) Varšava. Veliko mesto z 800.000 prebivalci: 300.000 Židov, 100.000 koko-tek in 400.000 poštenih ljudi; pri tem je treba pomisliti, da so med sami poštenimi ljudmi prišteti ruski uradniki; ako pomislite, koliko ruskih uradnikov je poštenih, potem • 'obite pravo število poštenih prebi-\alcev Varšave; ostali del tvori rusko vojaštvo. Tako mi je govoril neki gospod, ko sem ga vprašal, kako velika je Varšava. Število kokotek menda lahko zmanjšamo. Židov pa, mislim da ne. Ako bi zaradi tega sla-ho sodili o Varšavi, bi mi ne bilo ljubo. Meni je zelo ugajala. Neki avstrijski častnik mi je pravil nekoč, da se gode v Varšavi čudne reči: j ride oddelek kozakov, postavijo se na trgu na štiri strani in meni nič tebi nič sprožijo; kdor pade, pade, kriv ali nekriv, to je vseeno, »V Varšavi ne bodete videli ničesar«, mi je rekel gospod Konecznv, »vidcii bo-uete ruske oficirje, rusko cerkev, poljskega ne bodete videli nikjer nič! Je tam, ampak je skrito.« Moram reči, da so se vsi motili. Kozakov in ruskega vojaštva sploh je v Varšavi res mnogo, ljudi je tudi na ulici več nego v vsakem mestu na svetu, toda ne strelja jih nihče; tudi moram vkljub besedam gospoda Ko-neeznega priznati, da sem videl mnogo poljskega v Varšavi, in da vsak tujec lahko spozna, da je Varšava poljsko mesto, še več, da je Varšava živo središče Poljske. Varšavski Žid je se nekoliko razločujejo od Krakovskih. Ne morda v kakih lastnostih, ampak v tem, da nimajo onih kodrov pri ušesih. Stanujejo po celem mestu, nekatere ulice so popolnoma njihove, trgovin**, menjalnice in razna podjeija norijo njihova imena, največ pa jih je okoli starega mesta. Izstopimo na t. z v. dunajskem kolodvoru. Cela vrsta izvošekov stoji na trgu. Varšava ima čez 3000 izvošekov. Oblečeni so vsi enako v modre suknje z rusko čepico na glavi; zadaj na hrbtu imajo svojo številko. Namečemo svoje stvari v droško, povemo naslov in zapodimo. Varšavski, ali sploh ruski izvošček je čudovit človek. Za mal denar te pelje kamor hočeš, na voz mu namećeš, kar in kolikor hočeš. Videl sem vojaka, ki je peljal polno droško miz, stolov itd. Izvošček sam zase najde mesto vrhu vsega. S tem podi po ulicah, da je veselje, spredaj in zadaj pa se vrsti cela vrsta izvošekov. Tega vti nas ni. Ako bi nekega dne pri nas fijaker j i napravili svoj praznik, bi jih komaj kdo pogrešil. V Varšavi pa bi nastala taka zmešnjava, da bi ee ustavil promet. Drdramo po širokih ulicah, kjer vozi tudi tramvaj. Hiše so moderne, visoke, kakor na Dunaju ali v Pragi. Moj znanec ve za ponzijonat, kjer je prebival njegov prijatelj pol leta. Plača se dva rublja. Tja sva se odpeljala. Kakor je znano, ni na severu restavracij v našem smislu. Boljše restavracije so zelo drage zaradi obi le postrezite, ki zahteva posebe še visoke napitnine. Nastaniti se v hotelu in hoditi v restavracije pride tujcu zelo drago; zato je zelo priporočati penzijonate, kjer se najde vedno zanimiva družba in je z 2 rub-ljema na dan odpravljeno; poleg tega je človek prost one preobile postrežbe, ki jo potrebuje zase ruski aristokrat, nam je pogosto neprilična, meni pa je vedno nadležna. Tam sva se torej naselfla s svojim znancem, v ulici Hoža št. 23, pri gospe Mirewiez. Takoj izvemo nje povest,. Njen mož je bil poljski profesor, ki je učil v privatnih poljskih šolah. Ko bi bil postal Rus, bi bil prišel v državno službo, tako pa je hotel služiti domovini, pred pol letom je umrl — in gospa je ostala sama, seveda brez penzije. No, njen penzijonut je poln in našli smo tu zelo zanimivo poljsko družbo, ki smo se z njo seznanili pri prvem obedu. Poljska inteligenca je danes raztresena po svetu, v Parizu, v Italiji, posebno v Rimu in od časa do časa hodijo sinovi obiskovat svojo domovino. Enako prihajajo sem Poljaki is Rusije, da bi se »popoln ili v evojeni jesiku. Is teh vrat je bila se vse naše nade s praškega shoda niso izpolnile. Semkaj smo prišli brez Poljakov. Obžalujemo to tem bolj, ker mi neoslova.ni stojimo na stališču, da ni Slovan tisti, ki zatira katerikoli slovanski narod. (Viharno ploskanje in odobravanje.) To velja za vse slovanske narode. Za vsakega izmed njih zahtevamo, da se mu zajamči miren in svoboden narodni razvoj. Treba je nam najti način, ki bo rmocočil vsem slovanskim narodom, da se udeleže prihodnjega kongresa. Naša naloga bodi, da izvojujemo končno zmago slovanske ideje. Ni nam treba obupavati ne kolebati, zmaga je nam gotova, ako se bodemo zavedali svojih dolžnosti in svoje misije. Naše delo je kulturno in gospodarsko. Mi se ne moremo brigati za politiko. To je aksiom neoslovanske-ga gibanja. Edina politika za nas sme biti stremljenje, da zbližimo slovanske narode in da zgradimo med njimi mogočno zgradbo kulturne vzajemnosti slovanske. Oni, ki se čutijo Slovane, naj ne priznavajo hakatistiške morale in ki ne žele, da bi gospodovali nad katerimkoli še tako malim slovanskim narodom, naj pazijo, da se ne izpolnijo želje naših narodnih sovragov, da bi ostali Slovani na veke razdmženi! V tem znamenju želim popolni uspeh kongresu in izražam nado. da bodo med Slovani prenehali vsi zunanji in notranji spori in da bo Slovanstvo izvršilo svojo vzvišeno kulturno misijo.« Viharno ploskanje, več minut trajajoče odobravanje.) Iz prve seje slovanskega kongresa« — Župana Hribarja se spominjajoei Slovani! — Cvetje in šopki Slovencem. — Drugi Car Osvoboditelj. — Odseki slovanskega kongresa. V Sofiji, 8. julija. V dvorani »Slovanske Besede« so se včeraj popoldne sestali delegat je vseh slovauskih narodov na II. pripravljalni vseslovanski kongres. Elegantna dvorana je bogato dekorirana. Oder je zastrt z ogromnim zemljevidom, predstavljajoči m razprostranjenje slovanskih plemen v Evropi. Ob straneh so vdolbeni v steno grbi posamnih slovanskih dežela. Pri vhodu na levo je grb kranj- ske vojvodine, nad njim pa napisi »Slovenija«. Pod grbi so okusno razvrščene slovanske narodne zastave. Tribuna za predsedstvo je nekoliko zvišana, na desno od nje jo govorniški oder za referate. Tik ob odru je mesto za časnikarske poročevalce, na levo pa miza za stenografe, katerim poveljuje naš Bezenšek* Ob 3. je bila dvorana natlačeno1 polna. Spredaj v prvih vrstah so sedeli delegatje. Ko sta stopila v dvorano predsednika S. S. Bobčev in di% Kramar, jima je občinstvo priredilo4 hrupno ovacijo. Brez vsakih formalnosti je nato predsednik Bobčev oddal besedo profesorju D a n a i 1 o v u, da poroča o socialnih, kulturnih in gospodarskih razmerah Bolgarske. Referent je v širokih obrisih slikal gospodarski položaj dežele. Bolgarska je dežela malih kmetov, ki ne izpuste iz rok svoje rodne grude. Plodovita in dobra leta so omogočila, da se je bolgarski kmet v zadnjih desetih letih izredno opomogel, malodane obogatel. S prištedenini denarjem si je jel nakupovati zemljo, kar je imelo za posledico, da je cena zemljišč znatno poskočila. Ta draginja zemlje jamči za to* da bo zemlja ostala v rokah kmetskih, ker se meščanski kapital ne rentira na njej. Govoreč o industriji je referent naglašal, da le - ta razmeroma silno napreduje, a kar je največ vredno, ta industrija je v bolgarskih rokah. Predvsem je bolgarska tekstilna in mlinarska industrija. Da je v deželi denar, dokazuje dejstvo, da so vse bolgarske železnice zgradili bolgarski domači kapitalisti in razna bolgarska društva. Vkljub temu financijalni položaj ni posebno ppvoljen.Državni proračun se zadnja leta skoro redno prekorači. Najbolj ga obtežujeta postavki za vojsko in prosveto. Toda obe postavki ste potrebni, a najbolj je potrebna zadnja. Za prosveto se torej mnogo troši, a stroškom primerni so tudi uspehi. Položaj Bolgarske je potemtakem v gospodarskem in kulturnem oziru dokaj ugoden in vzpričo velike marljivosti in izredne energije bolgarskega naroda se je nadejati, da se bo borba Bolgarske za materijelno in duševno premoč na Ko sva si vse potrebno uredila, sva odšla z Bialkowskim po mestu. Varšava ni Krakov! Tu se človek ne more takoj orientirati. Moj zuanec je bil tu kot deček pred desetimi leti s svojimi starši, toda ne spominja se mnogo več. No, ko sva si kupila plan, sva videla, da je stvar zelo enostavna in da se bova kmalu spoznala po Varšavi. Ker moj tovariš še ni imel ruskega denarja, je stopil v prvo menjalnico do katere sva prišla. Pogledam na napis — židovsko ime. Vsi napisi v Varšavi so dvojezični, najprej ruski, potem poljski; v enaki velikosti. Nekateri to smatrajo za enakopravnost, v resnici pa je to krivica, ker je s tem dana prednost tujemu jeziku. Židovska imena, pisana po rusko izgledajo včasih naravnost strašno. Ko sem gledal napise po ulicah, je prišel moj tovariš iz menjalnice zelo slabe volje. Žid ga je hotel goljufati. »Popolnoma prav, sprejmite to kot kazen za svoj greh.« »Res, mi smo nepoboljšljivi; tudi če bi nas odrli, bi še vedno lezli k Židom«, zdi-huje Bialkowski. Vstopila sva v tramvaj in moj tovariš se je tudi tam jezil nad Židi. Vsi ljudje, ki so stali zunaj, so delali resne obraze. Tudi oni so bili namreč — Židi. Peljala sva se v Lazienke. Tramvaj teče po lepi široki ulici, na levo in desno se vrsti aleja in za njo palače. Tu je večerno sprehajališče. Kadar se nagne dan, drdra tu kočija sa kočijo, po alejah pa ee polnijo klopi s msiftani. Ne vem, ali sem videl v tako ifarah« promet, kakor v Varšavi. Preiti z ene strani ulice na drugo pomeni podati se v smrtno nevarnost. Vse drvi, podi, sam ne veš, kam. Na sredi tramvaj, eden tja, drugi sem, vmes droške na ♦ vse strani, ob kraju ljudje, ki hite svojo pot, ali čakajo, da se rešijo „Y kak voz. Ako človek stoji nekaj časa ob mostu, ki vodi čez Visi o iz Prage v Varšavo, res ne ve, kje se jemlje toliko ljudstva. Poleg tega moram priznati, da uisem videl še v nobenem mestu toliko krasnih žensk, kakor v Varšavi. Nekaj južnega je v njihovih obrazih, krasota njih naravnost očaruje. V resnici je v Varšavi hujša vročina nego v kakem italijanskem mestu. Vsaj meni se je tu in tam zdelo, da smo kje v Neapo-lju. Ko sem zašel v t. z v. staro mesto, kjer je na bregu Visle nastalo prvo mesto, sem videl na ulicah življenje, kakor kje v Italiji. Vse sedi po Pra-gih, otroci na pol nagi, ženske dojijo na sredi ulice, skozi okna te kitajo ne vabljive gospodične, pred hišo je razpostavil Žid svojo prodajalno, tam na koncu je trg, kjer se prodaja vse, kar si želiš. Ne vem, kateri cesar je vzdihoval, da se Poljaki množe zelo hitro. Menda je bil Viljem. Kdor neče verjeti, naj gre v Varšavo v staro mesto. Toliko otrok še nisem videl. Res so bili med njimi tudi židovski. Kolikor je bilo žensk na ulici, so vse ali poštovale ali dojile, ali . . . Sploh bi človek tu na severu ob Vieli ne pričakoval niti take vročine, niti takega pouličnega življenja, niti lako krsnih, ognjevitih, jasnih zen. iztočnem Balkanu končala a popol* tiim uspehom in z zmago. Na to je govoril bivši srbski minister Kosta Stojanovie o odno-fcajih med Srbijo in Bolgarijo. Rekel je med drugim: Nujna potreba je, da Srbija in Bolgarska čim najpreje skleneta carinsko zvezo. To bo njima obema na korist, ker v gospodarskem pogledu med njima ne more biti nobenega antagonizma. Takisto je želeti, da se obe državi ze-ilinita glede skupnih železniških ta-rifov, da skleneta poštno konvencijo in da se sporazumeta tudi glede bančnih operacij. Sploh je potreba, da vlada na vseh gospodarskih poljih med Srbijo in Bolgarsko čim najtesnejša solidarnost. Govornik je na to slikal, kako se je Srbija v zadnjih štirih letih osvobodila gospodarskega varuštva nvstro-ogrske države ter končal svoji izvajanja z besedami: »Ako se bodo politiki in državniki ene kakor druge države zavedali svoje dolžnosti in jo tudi vršili, sem prepričan, da bosta v desetih letih v gospodarskem oziru mogočen faktor v Evropi. O predmetu so še govorili ruski delegat je Kalakovskij, Hljeborodov in Miljutin, ki so vsi priporočali čim najtesnejše zbližanje Srbije in Bolgarske. S tem je bil dnevni red javne seje končan in započelo se je delo v odsekih. Odseki so trije: kulturni, gospodarski in odsek za slavistiko. Zvečer je bil a- meščanskem kalinu banket, ki ga je dala na čast slovanskim gostom mestna občina sofijska. Na banketu je bilo navzočih 690 oseb. meri temi voditelji političnih >trank. mnogi poslanci in vsi oddelni predstojniki v ministrstvih. Svirala je godba gard nega polka. Vrsto napitnic je otvoril župan Krikov, ki je nazdravil slovanski ženi. slovanski materi. Praški župan, dr. Groš, je napil mestu Sofiji, moskovski župan N. (lučko v pa razvoju in napredku Bolgarske iii Sofije. Na to so govorili še Bolgar Pe -š e v . Kusa K u 1 a k o v s k i j in dr. Markov. Hrvat dr. T r e s i č -P a v i č i e in Srb dr. K o š u t i č. Za Košutičem je dobil besedo Slovenec A. G a b r š č e k . viharno pozdravljen od vseh navzočih. Govoril je po priliki tako-le: Doletela me je čast, da govorim Ha tem pomenljivem sestanku zastopnikov vseh slovanskih narodov v imenu naroda slovenskega. Kakor se radostno odzivam za me častnemu pozivu, tako obžalujem iz vse duše, da ni dano, da bi bil v naši sredi najboljši izmed nas Slovencev, ki bi bil najvrednejši, da hi govoril v našem imenu na tem veličastnem zboru predstaviteljev slovan. narodov. Te-;ra moža poznate vsi, pozna ga vse slovanstvo. To je naš župan in državni poslanec Ivan Hribar... Ko je govornik izgovoril Hribarjevo ime, se je vse občinstvo kakor elek-t rizi rano dvignilo s sedežev, vse je klicalo: »živio Hribar, ura Hribarju, viharen aplavz pa je trajal več minut. Gabršcek je na to nadaljeval: Sprejmite presrčen slovenski pozdrav vsi vi, ki ste prihiteli semkaj va vseh bratskih zemelj slovanskih, najiskreneje pa bodi pozdravljen narod bolgarski, ki mu je usojena enaka naloga na Vztoku, kakor Slovencem na zapadu. Bolgarski narod je branil slovansko kulturo pred azijat-skimi navali, Slovenci pa smo bra- U ______'T---r-----—■ i i —— lili slovansko stvar proti nemški azi- atščini. (Hrupen aplavz.) Nas Slovence vladajo dunajske ekscelence, ki nimajo srca aa nas, vam gospodarijo možje iz naroda, ki ljubijo svoj rod in spoštujejo njegove narodne svetinje. Bolgarom je začinilo solnce svobode, ki ne zatone nikoli več. Robstva časi so prsili sa večno, a če bi se vendarle kdaj zopet vrnili, in ako bi bilo treba novega Carja Osvoboditelja, se 1k> dvignil, o tem lahko pričajo tu navzoči možje slovanski, drugi Car Osvoboditelj — ruski narod, ki bo zopet prinesel za-sužniui bratom zlato svobodo. Ta Gabrščkov govor je imel ko-losalen efekt. Dvorana je odmevala aplavza, godba je svirala »Naprej zastava Slave«, dame in gospodje so grabili šopke in cvetlice na mizah ter jih metali pred Gabrščka. Delegatje, dame, vse je hitelo k njemu, da mu čestita. Eni so mu stiskali roke, drugi so ga objemali, bil je to prizor, ki ga je redko videti. Gabršcek, ki je že končal svoj govor, se je vsedel. Toda ploskanje ni hotelo prenehati in vedno burneje je bilo klicanje, naj Gabršcek nadaljuje svoj govor. Vdal se je ter z velikim šopkom v roki končal svoja izvajanja z vzklikom: Naj prešine nas vse iskrena bratska ljubezen, da si podamo roke v težki borbi proti silnemu sovragu vsega slovanstva. Na to so govorili: H ti r b a n Vajauski (Slovak > in Rusi Behte-r o v , B a š m a k o v , grof M i r -s k i j in V a s i 1 j e v. Profesor P o g o d i n je napil neprisotnim Poljakom in l krajincem, pred vsem pa Makedoncem, v katerih čistih rokah bi naj bila slovanska ideja. Ko je grof B o b r i n s k i j napil vsem tistim, ki so zagovorniki zatiranega ruskega naroda v Galiciji, je dr. Kramar zaključil vrsto nagovorov s temi-le besedami: Vselej sem se zavzemal za zatirano Slovane, to smatram za svojo dolžnost, a tu izjavljam, da se bom vsikdar boril za vse zatirane. Rusi, ki zatirajo Poljake, niso Slovani, a tudi Poljak ni Slovan, ki zatira Rusa. Naj zavlada med vsemi slovanskimi narodi ljubezen in bratstvo, pa bo napočil velik dan slovanstvu. V drugi plenarni >eji kongresa so referirali: JI a d u 1 o v i ć o »kulturnem položenju v Srbiji«, dr. Zlatarov o »trgovskih zbornicah in o trgovskih odi Mlajih s Srbijo, prof. B e h t e r o v pa o »kulturnem edinstvu slovanskih narodov«. Behterov je zaključil svoja izvajanja tako-le: »Geslo slovanstvu bodi: svoboda, bratstvo in enakost. V Pragi za princip proglašena načela ne smejo ostati prazne besede, marveč naj bodo blagotvoren evangelij, ki naj ujedini vse Slovane. Šele kadar bo Slovanstvo kulturno zje-dinjeno, šele takrat ho doseglo svojo zgodovinsko vlogo v človeštvu. Odseki imajo polne roke dela. Gospodarski odsek razpravlja o slovanski banki pri zaprtih vratih, takisto tudi o carinski zvezi med Srbijo in Bolgarsko. Vsi sklepi odsekov pridejo v odobrenje pred plenum. „flie JoKols and the mo-vement they Rjrofnf. (Sokoli in sokolsko gibanje.) Londonski ilustrovani tednik: »T h e G r a p b i c« prinaša povo- dom sokolske zmage v Londonu v svoji sadnji številki is peresa nekega gospoda A. R. Colauhouna vala* simpatičen informativen članak o eo- kolstvu. Članek je okrasen s podobo Prage, zmagovite češke sokolske vrste, in s sliko praških prostih vaj iz leta 1907., ko je sodelovalo osam tisoč Sokolov. Mlatimo, da vs tresem o slovenski javnosti, če prinašamo v naslednjem prevod tega eseja: Prelepo mesto Praga je rojstni kraj gibanja, ki v nekaterih ostrih na novo oživlja ideale stare Grčije. Napraviti negovanje telesa za podlago čuvstvovanju naroda ali plemena, to je bila misel ustanovitelja »Sokolov, dr. T y r š a , in oboje, tako oblika telesnega krepenja, kakor tudi ideali, ki so mu podlaga, so vsklili deloma iz temeljite proučitve helenske kulture. In skupno vsem slovanskim narodom v Evropi je to, da se je to gibanje razširilo vsepovsodi, kjerkoli je ljudstvo slovanskega po-kolenja — od Cehov k njihovim bratrancem, Poljakom in Srbom, k Hrvatom, Rusom, Bolgarom, Črnogorcem ... Slovanske naselbine obstojajo v tujih deželah, na Nemškem, Ogrskem, v Franciji, v Zedinjenih državah — in polagoma se je povrsti tudi na njih razširilo sokolsko gibanje. Ime »Sokol« pomeni ptiča sokola — ono bistrooko in krepkokrilo ptico, ki je pri vseh slovanskih narodih dobro poznata, in k elegantnemu sokol-skemu kroju spada tudi čepica s sokolovim peresom. Danes je nad 1400 sokolskih društev v Evropi, in število njih članov je 150.000. Ra/ ventega je še veliko število te popol-nujočih društev za ženske, za začetnike (naraščaj) in za deco. V Zedinjenih državah je nad 120 društev s 3000 člani. V razumevanje nagiba, ki je podlaga temu vzletu, moramo se spomniti, da se slovanskim plemenom, ki tvorijo tako velik odstotek evropskega prebivalstva, ni nikjer, iz-vzemši v Rusiji, posrečilo obdržati si mogočno pozicijo, ki so jo nekdaj imela. Poljska je vzgled slovanskega nanula, ki je podjarmljen od tujca. Srbija in Bolgarija sta, dočim neodvisni, komaj senca svoje nekdanje veličine. Hrvatska je pod madžarskim, Češka pod avstrijskim gospodstvom, in mnogoteri manjši narodi so bili slično pogoltnjeni. Dolgo časa se je želelo, kakor bi skoro vsi ti narodi bili na tem, da izgube svoj narodni čut, in Češki, nekdaj velikemu kraljestvu in sedežu cesarja, gre zasluga na prvem poskusu za zopet no povzdigo slovanskega ponosa in za rešitev slovanskih jezikov in tradicij. Pspeh tega poskusa se naj-laglje meri na dejstvu, da Praga dandanes ni nemško govoreče, temveč češko govoreče mesto, in da sta bila ustvarjena narodno slovstvo in umetnost v teku dobrega pol stoletja ! Vsdramitev češke narodnosti je dejstvo, ki stoji, in veleein. ki mu v zgodovini ni primera, izimši — morda — v slučaju Madžarov.*) •) Tukaj je bil pisatelj očividno preslepljen po madžarskem »Pflan-zu«. Mi seveda vemo, da je madžarska kultura bobneča fraza, ki jo budimpeštanske vlade s pomočjo milijonov po svetovnih razstavah i. t. d. blesteče opremljajo, pri tem brez sramu izdavajoč pridobitve vseli drugih narodov, ki uživajo srečo madžarskega gospodstva, za izvirno madžarske. Vročina je naravnost neznosna. Ne moreš si pomagati niti z vodo. niti 8 pivom, niti z vinom. Voda je slaba, pivo drago, vino sploh le specijaliteta. Rešil sem se končno v staro gostilno v starem mestu, ki je znana že iz časov, ko je še slavni Zagloba zahajal vanjo. Danas se imenuje pri Fukierju. Vina so raznovrstna, večinoma zelo draga. Kaj torej napaja to živo varšavsko kri: čaj ali vodka? V Lazienke sva torej šla s tovarišem. Na ravnini pod Varšavo se vrste nasadi. Mislite si, da se peljatc v Schbnbrunn. Lazienke v mnogem spominjajo na Schbnbrunn. Zidane so v istem slogu, dasi nimajo onega velikega gradu. Poniato\vski je hotel tu imeti kopališče; sčasoma je nastal iiekak letni dvorec. Nasadi so zelo obširni, gremo celo uro, predno jih obhodimo. Sicer spominja vse na francoski štil koncem 18. stoletja, vendar raste vse bolj po svoji volji, nego v kakih umetnih nasadih. Zvečer dr-drajo po drevoredih gumiradlerji, ekvipaže itd. Sem se vozi visoka varšavska gospoda na izprehod. V dolini med drevjem stoje Lazienke, spomin stare slave! Najprej pridemo do nekakega letn. gledališča.V polkrogu so zidani sedeži za gledalce. Na vrtu se vrste kipi slavnih domačih in tujih dramatikov tedanje dobe. Pred tem polkrogom stoji voda, kjer plavajo labudi. Na drugi strani vode je prostor za orkester, nad njim pa je igraliflče, nekaj 6tebrov btoji na vsa- ki strani, poleg njih lestve. Stebri že rs spadajo, enako trpe že razni kipi itd. Oni pravijo, da hoče tako ruska vlada, drugi pa, da hoče tako čas, češ da se starina najlepše pokaže, kadar nihče za njo ne skrbi. To gledališče je nepokrito, pod milim nebom, kakor so bila stara grška gledališča. Zame je bilo to gledališče ena največjih zanimivosti v Varšavi. Tu je bil balet na čast perzijskemu Šahu, ko se je mudil v Varšavi. Poleg gledališča je mal dvorec, ki si ga lahko ogledamo. Delo Stanislava Avgusta. On je bil baje slab diplomat, toda velik mecen, o njegovih diploinatičnih slabostih govori zgodovina, o njegovih nieeenatskih krepostih govore stavbe. V tem dvorcu stanujejo sedaj člani ruske carske lodbine, ako pridejo v Varšavo. Sicer je vse ohranjeno, kakor je bilo. Stene v dvorcu so polne slik, ki nam predstavljajo osebe iz one dobe poljske zgodovine; po potih stoje kipi iz belega mramorja. deloma kopije, deloma originali. V srednji dvorani stoje v naravni velikosti kipi štirih največjih poljskih kraljev. Vse kakor je bilo. Rusi se bahajo, da kraljevskih posesti niso vzeli Poljakom, ampak so jih za milijone odkupili od Poniatowskega. — Na obe strani Lazienek (kopeli) leži jezero. Z verande pred dvorcem je krasen razgled po jezeru. Kako krasno je bilo tukaj življenje nekdaj v dvorcu, na verandi, v gledališču, na jeatru, t nasadili! Na drugi strani jezera se dviga spomenik Jana Sobieskega. Soha predstavlja jezdeca na konju v stari junaški opravi, konj tepta Turka pod seboj. Celo delo je iz kamena in je velike umetniške cene; ob njeni gre cesta v Varšavo. Dandanes se vozijo po jezeru mladi pari, stari samci, romantiko ljubeče gospodične. Poleg Lazienek stoji ruska vojašnica. Sicer je vse kakor je bilo. Drevesa so stara, visoka. Na križpot-jih stoje bogovi in boginje. Vračamo se po drevoredih na cesto. Moj tovariš je molčeč in žalosten. Poljaki v notranji Rusiji ne čutijo tako ruskega pritiska, kakor tu na meji, kjer se ruska policija vedno boji kake vstaje ali upora. Moram priznati, da je tudi meni v Lazien-kah postalo sree težko, posebno, ko sem stal na razvalinah gledališča . . . Gremo po drevoredih navzgor in pridemo zopet na cesto. Tu na vrhu stoji Belvedere, tu stanuje ruski carski namestnik, kozak stoji na straži. Tu se je začela revolucija 1. 1831. Poleg parkov v Lazienkah, ki so prostorni, kakor praška Stromovka, ima Varšava še več drevoredov, najlepši park a* mestu je t. sv. Saški vrt, ki leži v sredi mesta in ga polnijo množice ljudstva. Tu je velik vodomet, nešteto kipov, rotnnda, ki spominja na rimski Tivoli, terme po vzoru Dioklecijanovih term. Saški vrt je eden najlepših te vrste v Evropi (Del* pHMaaJli > Za ta preporod je deloma bistva« ne važnosti sokolsko gibanje. Na podlagi telovadskih društev se je Zgradila velika narodna združitev, katere sila prav posebno leži v okoliščini, da iz svojih članov ne dela le dobril telovadcev, temveč tudi dobre narodnjake. Značajnost in vzgoja tvorita poseben oddelek njenega delovanja, katero je prepojeno z dudukom gojitve čuta za narodnost in za dolžnost. Telovadsko stran sokolskega dela nam je nedavno predočila desetorica Sokolov s svojim obiskom v Londonu, kjer se je udeleževala tekme, vprizorjeue po »Narodni družbi« za gojitev telesa (»National Phvsical Reereation Society«). Vrste iz Velike Britanije, Francije in Češke so tekmovale za darilo v obliki ščita,**) vrednega 200 gine j (5040 K), katere-rega so si priborili Čehi s 77. točkami nad Francozi, ki so bili drugi. Med gledalci je vladalo le eno mnenje, da češki Sokoli niso le blesteči izgledi možatosti, marveč da so njihova izvajanja bila tako visoke vrste, da bi bilo kaj enakega pri nas težko najti. Njihovo prikazovanje iz-vežbanosti na drogu in na bradlji je bilo občudovanja vredno, toda najzanimivejši del njihovega nastopa so bile proste vaje, gibanja brez orodja. Proste vaje so sokolska specijaliteta, in so posebno mikavne, ker zahtevajo igranje mišic in veliko vztrajnost. Včasih so prednašalci skoro na tleh in nosi jih le ena roka, potem se v odmerjenih gibljajih dvignejo, raz-prostro ali sklenejo roke, vpognejo telesa, stegnejo noge — nemožno je te vaje prav popisati; človek jih mora videti, da jih zares pojmi. Njih najpresenetljivejši znak je absolutna enakomernost. Res, da to ne napravi tako mogočnega vtiska, če je le deset telovadcev, toda leta 1907. je pisatelj teh vrst videl 8000 Sokolov na neizmernem telovadišču na prostem pri Pragi. Tam so se vam gibali, kakor bi bili vsi skupaj en del orjaškega stroja. Njih beli telovniki iu temne hlače, ki so njih uniforma, so dajali areni podobo, kakor bi bile po njej z ravnilom potegnene črne in bele črte. Na hip pa je bil red teh črt preobrnjen, črne noge so bile zgoraj in bela trupla spodaj! Povelje za smer se je dajalo s klicem trobente, in evolucije te ogromne množine ljudi, ki so se zbrali iz vseh delov slovanskega sveta, so bile tako popolne glede na točnost in red, da so navzoči vojaški strokovnjaki bili naziranja, da je ni armade, ki bi bila mogla boljše manevrirati. Ta čudoviti nastop je tvoril del velikega sokolskega zleta, in število sokolskih gostov, ki so ob tej priliki posetili Prago, ni bilo nič manjše nego 30.000. Večina Sokolov pripada slojem, ki imajo prav malo denarja za potroševanje, toda ljudje so varčevali dve leti, da so se mogli udeležiti te manifestacije. Praga se je za njih sprejem odela v praznično oblačilo. V marsikaterem oziru najlepše izmed vseh evropskih mest, ni Praga svojih hiš skva-rila z neokusnim nakitom, pač pa je bilo zastav in cvetja v izobilju in — kar je delalo še večji vtis — od ranega jutra do pozne noči so bile ceste polne ležerno se gibajočega, s perfektno oliko nastopajočega ljudstva, v praznični obleki, ki je prepevalo ali pa se kar tako sprehajalo, v obličju pa mu je sijalo golo veselje. Posebno pozornost so vzbujale slikovite narodne noše iz kraljevine in z Moravč, in uniforma Sokolov, kakor jo nosijo običajno — rdeča srajca, khaki-barvene hlače s škor-nji in suknja, ki je večinoma, po mizarskem načinu, z vrvico preko rame — je t var jala (v množici) lise blesteče barve. Na noč so se tisočere barvaste luči zalesketale na reki Vltavi, nad katero so v vijoličasti megli viseli stolpovi starodavne trdnjave in palače hradčanske. Prekrasni most Karla VI., velikega cesarja, ki je Prago napravil za prvo mesto svetega rimskega cesarstva, je bil natlačeno poln radostnih Čehov, katerih mnogi so mesto in njegovo zgodovinske kraje videli prvič. Vrhunce ginljivosti pa je bil dosežen — vsaj za pisatelja — ko je v obličju čudokrasne staromestne zbornice pražke 23.000 ljudi, zbranih na trgu in v sosednih ulicah, s čutečim glasom unisono zapelo ono najlepšo iu najotožnejšo izmed narodnih himen, češko, »Kje dom je moj?« _ Z. **) Challeuge shield = »izzivalni ščit«; na Angleškem so pri tekmah zelo v navadi darila v obliki srebrnega, dragocenega ščita z alegoričnimi relifi. Dnevne vesti. 4- Baiohrinjsks železnica. Velika nevarnost preti deželi Kranjaki; bati se je, da pada ▼ vade belokranjska žcliralsa, a namesto, da bi val s združenimi silami napali vas ntoči, da rešimo to železnico in jo izvojujemo, se zdi »Slovencu« umestno, da skuša javnost premotiti in ji prikriti resnico. »Slovenec« vara javnost, ko piše, da nas sklepi ogrske vlade nič ne brigajo in da se nameravana zamenjava liške proge z unsko progo nič ne dotika belokranjske železnice. Ravno nasprotno je res. Ko je nas železniški minister Wrba pred nekaj časom pojasnil, da hoče avstrijska vlada odločno zahtevati, da se zgradi v nagodbi dogovorjena proga, takrat je bila dunajska vlada močmi, na Ogrskem pa so bili v veliki krizi. Danes je drugače. Danes imajo hh Ogrskem močno in vplivno vlado in je na Dunaju kriza. Ni dvoma, da bo danes v železniškem vprašanju ogrska vlada dosegla vse, kar bo hotela, in če bo zahtevala, naj se namesto liške proge gradi unska proga, ho dosegla tudi to. Za nas je pa to silnega pomena. Znano je, da je v na godbi dogovorjena proga Novo mesto - Črnomelj - Metlika - Karlovec -Ogulin - Knin projektirana kot ne kaka transverzalna železnica, ki naj bi segala do konca Dalmacije in je temu primerno izdelala projekt za belokranjsko železnico. Kakor hitro pa bo sklenjeno, da se ta proga opusti in se zida proga iz Knina v Dalmaciji po Unski dolini na Bosanski Novi, je položaj ves izpremenjen. Dalmatinska železnica potem ne bo imela zveze čez Ogulin na Karlovec, nego čez Bos. Novi. Ali se »Slovencu« kaj sanja, kakega pomena je to za nas? Belokranjska železnica je projektirana kot normalnotirna železnica, ki naj stvori zvezo med Avstrijo in Dalmacijo. Če pa ta zveza ne pojde čez Ogulin in Karlovec, nego po drugi strani čez Bos. Novi. potem se prav lahko zgodi, da ho država opustila svoj namen, zidati belokranjsko progo, kajti potem ima belokranjska železnica samo lokalen pomen in za lokalne železnice je o«i vlade teško dobiti denar, to kažejo izkušnje, ki jih ima kranjska dežeia dovolj. Če še dalje pomislimo, da jo država sedaj v največjih denarnih stiskah in bi rada na vseh koncih in krajih štedila, in naposled, da nobene dežele ne more tako lahko oškodova ti, kakor kranjsko deželo, ker so ji kranjski poslanci z belokranjski:! zastopnikom vred napravili z ob-strukcijo silne težave, za katere bi našo deželo rada prav občutno kaz novala — potem mora vsak razumen človek pripoznati, da je belokranjska železnica v največji nevarnosti. Da pa se spričo te velike nevarnosti upn »Slovenec« še norce zbijati in ja\ nost varati, to se sploh ne da kvalificirati. -f Naši ženski samostani — pn-nemčevalnice. To je priznal Jan. Ev. Kalan, ko je rekel, da se po ženskil samostanih v narodnem oziru veliko greši. Mož je povedal resnico! Ž« zdavnaj smo trdili in pisali, da se ravno v ljubljanski tiršulinski šoli direktuo ponemčujejo naša dekleta, da nekatere nune celo zaničujejo slovensko narodnost. Zgodilo se je celo. da so nemške učenke — kakor n. pr. hčerka trgovca Schneiderja itd. pod patronanco nemških nun zaničevale, trgale in hodile v šoli po slo-venski trobojnici, ki je obenem deželna barva. Zdaj je to priznal sam Jan. Ev. Kalan, škofijski vodja Marijinih družb. In ta nasvet in pouk naj uva-žujejo slovenski starši, ki hočejo poslati svoje hčerke v šole. Naj ne pošiljajo svojih hčera v ženske samo-stane, kjer se po izreku župnika Kalana, v narodnostnem oziru veliko greši, temveč pošljite jih v našo »Mladiko«, ki vzgaja v slovenskem duhu svoje gojenke. -j- Koroške slovenske občine, ganite se! Železo kujte, dokler je vroče! Slovenske občine, izrabite razsodbo državnega sodišča! Občina Št. Danijel pri Prevaljih se je pritožila preti vsiljivemu nemškemu pouku v Šoli. Državno sodišče je sedaj razsodilo, da je deželni šolski svet kršil člen 19. drž. osnov, zakonov, ker se v mešanih deželah ne sme nihče siliti, da bi se moral učiti drugega deželnega jezika. Taka krivica pa se godi vsem slovenskim občinam na Koroškem. Zavedne slovenske obči ne, kakor Tolsti vrb, Črna, Kotljt, Libuče, Bistrica, Blato, Voajrče, G h -basnica, Bela, Št. Vid, Medborovui-ca, Praljubelj, Slov. Plajberk, Ro-žak itd. ganite se! Dr. Breje, ki je prevzel vesoljno reševanje koroškega slovenstva, bo gotovo napravil brezplačno vse tozadevne prošnje iiT pritožbe. '-}■ Za krščanske soelalce molijo* Zanimive telegrame sta priobčila dunajska klerikalna »Reiehspost« in »Vaterland«. V. njih se poroča iz Ma-rijacelja, da »dvatisoč krščanskih mož prosi pri nogah Matere božje v Marijaeelju za moč, blagoslov in napak pogumnima braulteljema krščansko - socialne stvari, dr. Gess-mannu in dr. Weisaklreknerju.« Kakor se vidi, dunajskim klerikalcem salo slaka preda, da si dajo pošiljati taka brzojavke ter jik oslo objavlja- Jo. Od resnega do smešnega je samo korak. + Koncesija Lahom. Vlada hoče vsaj nekoliko potolažiti Lahe ter je, kakor poročajo, država prevzela mestno laško gimnazijo v Pulju v r-vojo upravo. Iz železniške službe. Premeščena sta asistenta Južne železnice, in sicer Josip C! e r n e iz Zagorja v Spodnji Dravograd in Rudolf Še-g u 1 ■ iz Litije v Hrastnik. — Iz poštne službe. Poštni nad-ofieijal Pavel G o s t i s c h a in postni kontrolor Art. M ar in sohe gg v Trstu sta imenovana za višja poštna kontrolorja. — »Slovencevo« donioznanstvo. Poročajoč o gimnaziji v Kranju, pi--e v Slovenec«, da je bil maturant Stiglie doma iz > Rieza«. Taka nevednost presega celo znano zanikrnost irvaakih uredništev glede slovenskih krajevnih imen. Čisto slovenski trg > Savinski dolini. Rečica, je »Slovencu« Riez. Takih kozlov ne strelja ni-*i ptujski »Štajerc«. — Odposlanstvo občinskega sveta ljubljanskega: župan Ivan II r i -h a r, podžupan dr. Ivan Tavčar, občinski svetovalec dr. Karel Tril-1 e r in predsedstveni tajnik Janko vitez B 1 e i w e i s, odpotujejo nocoj v Krakov.dazastopajo mesto Ljubljano pri proslavi petstoletnici1 bitke pri Grunewaldu. Deputacija položi srebrn lipov venec na spomenik zmagovalca pri Grunewaldu in presvetite-Ija Poljske, kralja Vladislava II. Ja-giela in venec na spomenik največjemu pesniku poljskemu, Miekie-\; i cz u. Priznanica mestnemu učitelj- stvu. Gremij ljubljanskih trgovcev j« ?ia predlog šolskega odbora izrekel voditelju trgovske gremialne šole, nadučitelju Jako b u D i m n i k u , uzorno vodstvo trgovske gremija I ne šole, učnemu oeobju pa za uspešen pouk zahvalo in priznanje. — Popolna odprava takozvane-ja predtrga. Branjevci iz okolice so . prilastili razvado, da so prihajali n sak torek in petek popoldne pred «\stno hišo na Mestni trg. kjer se je razvil precej živahen pretitrg. Mestni magistrat je uvide 1, tla konzumentu ta predtrp: ničesar ne koristi.mar-pč še škoduje. Na ta predtrg namreč niso prihajali producent je, marveč skoraj same branjevke. ki so svoj čas sedele okrog stopnjic mestne hiše od 2. popoldne pa tudi do 10. j*onoČi. Živila so j;:ko visoko držale, so vedele, da jih drugi, tržni dan vedno lahko prodado. Posledica ;^ga predtrga je tudi bila. da se ni irugi dan prineslo dovolj blaga na rg, v sled česar so ostale cene živilom visoke. Sedaj je predtrg odpravljen. Za nekatere konzumente odpa-sicer prijetnost, da si tudi na pred-tržnih dneh lahko nabavijo živila, na • irugi strani pa se s to odredbo vsaj nekoliko omeji naraščanje draginje. Branjevke so radi odprave predtrga hude. Pravijo, da so delale na predugu najlepše dobičke.Ob tržnih dneh pa bodo sedaj primorane konkurirati z večjim številom prodajalk in s prodajo tudi ne bodo smele odlašati, kar bo vse nekoliko reguliralo cene. Zoper draginjo mesa. Mostni magistrat je s sklepom z dne 21. ju-ija 11X18 dovolil trem mesarjem stoj-nice na Vodnikovem trgu s pogojem, da prodajajo meso prve vrste po 1 K 14 v. druge vrste po 1 K in tretje vrste po 90 v. Magistrat je s tem ho-ti ! zlasti ubožnejšim ljudem zagotoviti cenejše meso. Ker pa se je izkazalo, da se na stojnicah na Vodnikovem trgu meso ne prodaja l>o zgoraj navedenih cenah, nego dražje, je magistrat takoj odpovedal stojnice. Ob ♦ nem je župan pisal mesarski zadrugi, naj mesarji znižajo cene mesa, ■ '-(--r bo magistrat v varstvo konsu-nentov storil primerne korake. Čeh inž. T?ašta v Ljubljani. V -inbjjani se nahaja iskreni prijatelj ovencev, inženir Josip Bašta iz fVage s svojo rodbino. Inženir Bašta ■ ' 7j- dobro znan Slovencem od lanske Slavčeve petindvajsetletttiee — posebno si je pa leto« pridobil neven-'.'ivih zaslug za slovensko stvar s •ni. tja je naše slovensko pevsko dru- stvo ..Slavec« spremljal povodom le-tošnjega pevskega izleta na Češko po v>i prekrasni Češki in stal našim pevcem na strani kot najljubezoivej-s* im-ntor. Želimo inženirju Bc«sti in - i cenjeni rodbini, da bi se jim priljubila naša slovenska zemlja in f«a hi z nje odnesli najlepše spimiine. »Naša Straža« v Šiški. Ker »Slovenec- že dva dni piše o pobesnelosti liberalcev v Šiški, o divji hordi, ki je nastopila proti slovenski zastavi in o velikanskem navdušenju $iškar-jev pri ustanovitvi tega velekorist-aega društva, moramo na to vendar h* nekaj odgovoriti. Ko je v soboto ]»opoldne zaplapolala iz zvonika slovenska zastava, so se seveda Šiškrji začudeno vpraševali, kaj da to pomeni. Ko smo nazadnje prišli na to, je ta zastava pozdrav klerikalcem, ki nameravajo v nedeljo ustanoviti bojuo društvo proti »Družbi sv. Ci- rila In Metoda«, to zavedni iišoaiki fantje seveda odločno proti temu protestirali in povedali cerkovniku, da imajo odločevati • zastavi, ki so jo sami kupili, le oni sami. in da ne do-\olijo, da bi visela na čast brezdo ■novinskim klerikalcem. Zato so jo tudi zavili in potegnili nazaj v zvonik. Drugo jutro je prinesel umazano zastavo Orehek in to so izobesili potem iz zvonika, Orehek pa je ob-j enem tekel po orožnike, ki so potem stali pred cerkvijo: ti so bili dokaz, da visi zastava v zvoniku le zaradi njih, drugače bi je prav gotovo ne bi bilo, kot je ni bilo nikjer drugod. Po i H) ld ne pa se je zbralo pri Zajcu v Zgornji Šiški beri in reci dobro štetih — trideset »Siškarjev«, ki so prebudili Šiško Med temi je bila polovica takih, ki so v najzadnjem času !>ostali klerikalci, kakor dva Javor-ška. Bregar, Babnik, Zaje, Rojina, polovica pa ljudi, ki pač ne vedo, za kaj gre. Zato pa so bili tudi v zadre-iri pri vol it vi v odbor in so morali za blagajnika voliti nekega Kraljica, o katerem pač dvomimo, če je kos v računanju kakemu učencu iz drugega razreda ljudske šole. Na vprašanje, kako morejo voliti v odbor tako revo, so žalostno odgovorili: Kaj hočemo, ko pa drgega ni bilo. Ko je pozneje prišlo tja še nekaj Ljubljančanov, so se prejšnji udeleženci, ki jih je bilo sram biti na takem zborovanju, vsi podali v sosedno gostilno, take da ob šestih popoldne Zaje ni imel več miz zasedenih kot — tri! To je bila torej tista veličastna manifestacija probujenja, o kateri pa bi Siškarji sploh nič ne vedeli, da ni bili* poprej onega rankontra zaradi zastave. Vse to, kar piše »Slovenec«, se je rodil«' v razgreti in bolni domišljiji nekega Orehka, prejšnjega gledališkega igralca in spodenega magistrat nega uradnika, kateremu tudi klerikalci mnogo ne zaupajo, zato bi si pa rad s takimi lažnjivimi dopisi pridobil njihovo naklonjenost. Pa bi mož, ki ima toliko na vesti, da nihče noče z njim občevati, pač bolje storil, ako bi bil miren, da ne ho še večkrat »birman«, kakor je bil že pre-mnogokrat, in da ne bomo še kaj začeli prepovedovati o nekom, ki je prodajal železniške »švelarje«. Črnomaljski Čuki so vendar po dolgem času zleteli na dan. Veselico katero so vprizorili dne 10. t. m., se je vršila v razvalinah starodavne Komendske kašče. v nekdanji podzemeljski kleti. Pač primeren prostor za čuke in čukice, katere najraje gnezdijo v starih razvalinah. Da bi pa čukice dober sad rodile, počastili so to veselico tudi dušni pastirji nemškega viteškega reda, poleg gospoda župnika tudi mladi kaplanček, zraven pa ni manjkalo tudi advokata — tir. Sturma. ki je bil pripravljen za slučaj, ako se komu pripeti nesreča vsled preužitega alkohola, da napravi posledno oporoko, ker drugega zaslužka itak nima, — Čukov je bilo devet v kroju — žakrstno znamenje. Nesreča v idrijskem rudniku. V ponedeljek zvečer, t. j. dne 11. t. m. po osmi uri. stopili so trije rudarji na vzpenjačo v Inzagbi šahtu, da se podajo v globočino rudnika. Komaj so bili nekaj metrov pod zemljo, se je pa vzpenjača obesila na nerazumljiv način na nek predmet, med tem ko se je vrv, na kateri visi s* vedno nižje spuščala. Naenkrat se viseča vzpenjača sproži in z veliko naglost-jo zdrči v globočino. Vsled ti ko naglega parica vzpenja če so bili vsi trije rudarji težko poškodovani. Jakobu Mora ven je zlomilo desno, Ivanu K rjaveti pa levo nogo pod kolenom. Irance Pel ban je dobil pa težke notranje telesne poškodbe. Prva dva so oddali v rudniško bolnico, Tretjega so pa na njegov dom spravili. Jakob Moravec je bil v rudniku pred dvemi leti težko poškodovan, ravno-tako France Pelhan pa pred JJO leti v c. kr. žgal niči za živo srebro. Pozor hribolazci. »Slovensko planinsko društvo« opozarja hrilnv lazco na to, da mu je poveljništvo c. kr. lovskega bataljona št. 5 iz Trbiža naznanilo, da ima ta lovski bataljon v petek, dne 15. t. m., vojaške strelne vaje z nabitimi patronami v dolini Kori t niče v smeri severovzhodno Srednji log. Začetek je ob 7. zjutraj, konec okolu 2. popoldne. — Opozarja se, da naj v navedenem času ni kdo ne bodi po označenem terenu, ki bo otl varnostnih straž zaprt. Otvoritev Aljaževega doma. Slov. plan. društvo opozarja planince na otvoritev Aljaževega doma v Vratih, ki bo v nedeljo, dne 17. 1. ni. ob pol 12. dopoldne. Hrvatje pri otvoritvi Aljaževega doma v Vratih. Dne 17. t. m. se otvoritve Aljaževega doma v Vratih udeleži tudi več odbornikov in članov »Hrvaškega planinskega društva«. Hrvaški planinci pridejo v soboto z brzovlakom ob pol 6. iz Zagreba v Ljubljano, odkoder nadaljujejo svoj pot z gorenjskim vlakom ob 635 popoldne v Dovje. Po otvoritveni slavnosti v Vratih prirede izlet na Triglav ter se vrnejo preko Bohinja t ponedeljek ponoči y Zagreb. Vse bi Je isiri. Ko je bil te dni posestnik Ivan Prelovšek iz Radan jske vasi blizu Slatine s svojo družino pri mrvi na travniku, je prišel doslej še neznan človek v njegovo hišo. Za spomin je odnesel Prelovsko v o nedeljsko obleko, denarnico s 30 K denarja, srebrno uro z verižico, vredno 20 K, mašno knjižico, vredno 3 K in en moiek. Tat je srednje velikosti, slok, ima majhne, bolj temne brke in siv klobuk. Silovit sin. Dne 8. t. m. je prišel posestnikov sin Fran Roje iz Levca pri Celju nekoliko vinjen domov. Doma je hotel vzeti očetovega konja, da bi ga prodal. Oče je seveda branil, da bi mu siu prodajal konja in denar zapravljal, vsled česar je sin očeta podrl na tla ter ga tako pretepel, da je imel stariRojc več poškodb, zlasti na obrazu in na očesu. Tudi je grozil očetu, da ga bo zaklal z britvijo. V istem času je prišel skozi vas stražmešter Leskovšek, ki je Francetu napovedal aretacijo. Roje je zl>ežal v hlev, kjer je od vezal najbolj hudega konja, ki je bil s kopiti okrog sebe, tako da orožnik ni mogel priti do Rojca. Orožniku je prišel na pomoč finančni nadpaznik Pavline. Ko se je konj nekoliko umiril, sta šla v hlev, kjer sta prijela Rojca ter mu zvezala roki. Zunaj jo je Roje nameraval popihati, toda nadpaznik Pavline mu je bil takoj za petami. Silovitega sina so izročili okrožnemu sodišču v Celju. Za Bismarckov stolp v Gradcu. Kakor znano, nameravajo graški Germani zgraditi na hribu Plabuč Bismarckov stolp, s katerega bi imeli potem germanski BismarckoM malikovalci razgled po »prusov-skem Gradeu in njega okolici. Taka zgradba pa seveda stane denar in treba je zato napraviti »fehtarijo«, katere se Nemci itak čisto nič ne že-nirajo, vajeni so je že kakor cigani. Za prispevke Bismarckovega stolpa so napravili pred par dnevi na izložbenem oknu »Grazer Tagblatta« nabiralno puščico, katera je prozorna in so tako vidni vsi nabrani darovi. Seveda je kar na enkrat za to nastalo splošno zanimanje v velenemškem taboru. Vsak je hotel dati, kolikor pač največ premore. Da bi pa tudi manj premožni, za Bismarckov stolp vendar naklonjeni, ne zaostali, so se hoteli vsaj z malimi darovi izkazati in zadostiti. Metali so namreč v nabiralno pušico odpadke starega želez-ja in različen drug ne več rabljiv materijal. — Ej, pa so le kaj fletni ptički ti nemški Miheljni. Bili so pač morda mnenja: Veliko ne damo, pa kar darujemo, to s tem večjim navdušenjem. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru ima na razpolaganje več služeb trgovskih sotrudni-kov in učencev. Kdor išče službe, naj se obrne na imenovano društvo; za odgovor je priložiti znamko. Klektroradiograf »Ideal«, hotel pri »Maliču«, zraven glavne pošte ima od srede, dne 13. julija do petka, dne 15. julija sledeči spored: Žurnal Pa t ho. (Komično.) Da bi bili srečni. (Komično.) — Obisk našega cesarja v Sarajevu. (Naravni posnetek.) Flibustir. (Drama.) Črna nevarnost. (Komično.) — Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prose m. — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. zvečer: Riževa žetev na Japonskem. (Naravni posnetek.) Pravična kazen. (Drama.) Nezaupna tašča. (Komično.) — Vsak torek in petek od 6. do 10. zvečer sodeluje slav. »Slovenska Filharmonija«. Španska bikoborha. Včeraj se je vršila po Hradeckega vasi pravcata španska bikoborba. Ko so na Dolenjskem kolodvoru iz voza vzeli nekega bika, ki je imel zavezane oči, v nosnicah pa železen obroč, se je, izsto-pivši iz voza, iztrgal trem moškim, ki so ga držali na vrvi, vse tri podrl na tla, potem pa stekel proti Ižanski cesti na Kobijev lesni prostor. Ker mu je med potom padla z oči zaveza, je po vrtu začel divje poditi ljudi, ki so mu ušli na deske. Nato je podrl vrtno ograjo in zdirjal za botaničnim vrtom na Putrihovo dvorišče ter po cesti podrl nekaj oseb. Ker se je bilo bati, da razkačeni bik ne krene v mesto, so mu pred dolenjskim mostom zagradili z vrvjo in bik je res krenil v Hradeckega vas. Ko je zbežal pred njim nek deček proti Golovcu, ga je bik dohitel in podrl, a pri tem pa tudi sam padel. Nato jo je ubral proti Anžiču in ko ga zagleda neka deklica s solnčni-kom, je ta vrgla razpet solnčnik proč, sama pa ušla v hrib. Bik je ves razkačen prisopihal k solnčnik u ter začel z njim španske igre. Nato se malo oddahne ter jo zopet ubere čez nek vrt, na katerem so počivali delavci, ki so se mu prestrašeni poskrili, v hrib. Tam se nahajajoči dečki so prestrašeni zlezli na drevesa in se s tem izognili bikovega maščevanja. Nato je prišel do nekega sfmtnisni. kjer se je napfl sveže vode. Med tem, ko je premišljeval, kje bi se še znesel, pride do njega nek pogumen mož ter mu spretno vrže vrv čez rogovje. Bik se je sicer otresal in na vsak način hotel za tem, a medtem pa pride pomoč, vrže biku eez glavo rjuho, nakar so ga šele za-mogli zvezati in ukrotiti in odpeljati na usojeni mu prostor, kjer bode storil za kazen smrt. Pred bikom je dirjal policijski stražnik s kolesom ter ljudi opozarjal na pretečo nevarnost. Vsem, ki jih je razjarjena žival podrla, se ni zgodilo nič hudega, marveč so se le nekoliko prestrašili. Samomor iz strahu pred kaznijo. V Skorbi pri Ptuju se je obesil kmet Martin Kuhar na podu svoje hiše. Vzrok samomoru je bil strah pred kaznijo. Kuhar je grdo ravnal s svojo ženo. Ta ga je vsled tega ovadila sodišču. In ravno pred obravnavo se je Kuhar obesil. Zaprli so v Rogaški Slatini nekega trgovca s prešiči, Dimitrova z Ogrskega, ki je pri kartanju sleparil in obral enega tujca za 700 K, drugega pa za 3000 K. Dmitrov je bil že v Kološvaru obsojen zaradi goljufije pri kartanju. Bodi pri ti priliki pribito, da je v Rogaški Slatini ha-zardiranje splošno navadno in da se igrajo hazardne igre kar očitno, časih za jako visoke zneske. Radi so vodstva so v Trstu are-tovali 49 let .staro Ano Simončič iz Ljubljane in njenega ljubčka 271et-nega Andreja Poccarobo iz Katani-je. Obenem z njima je policija areto-vala tudi tri ženske in tri moške, ki jih je dobila v stanovanju Simonči-čeve. Sadje je letos v Ljubljani zelo t1 rago. Hruške so nekatere celo po G vinarjev, po 2 vinarja, večinoma pa po tri za 10 vin. Takoimenovano eim-bore so letos po vinarju, v tem, ko jih je bilo druga leta po osem in deset za dva vinarja. Neumestna šala. Danes ponoči so dosedaj še neznani 7>onočnjaki pri Vospemikovi kavami v Židovski stezi sneli polovico zunanjih vrat ter jih nekam odnesli. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Slovencev, 35 Macedoncev, 20 Hrvatov in 11 Črnogorcev, nazaj je pa prišlo 45 Hrvatov. V Heb je šlo 35, v Buchs 45, v Inomost 19. v Go-sposveto 25, k poglobljenju Grubar-jevega prekopa je prišlo pa 49 Hrvatov. Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden zvitek stare obleke, dežnik, kos platna, dva ovratnika, siva. damska jopica, grabi je, sprehajalna palica, siv površnik, 4 pari manšet, rjava pelerina, ženski dežnik in nov, siv površnik. »Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri popoldne od 3. do pol 7. zvečer, ves orkester pa od pol 8. do pol 11. zvečer v hotelu »Tivoli«. Vstop prost. Uradne vesti. Dne 21. julija bo pri okrajni sodni ji v Idriji dražba zemljišča vi. št. 20 kat. obč. Sred. Kanomlja, cenjenega 2841 K 78 v. Najmanjši ponudek znaša 1900 K. Današnji list ima prilogo »Slovenska Gospodinja«, katero izdaja »Kolitska tovarna za kavne primesi v Ljubljani« našim naročnikom brezplačno. Narodno obramba. Posnemanja vredno. Odvetnik g. dr. C. Oblak v Ljubljani je oddal v našem upravništvu imenom svojega pravdnega nasprotnika A. Hlebca znesek po 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda, ki se ga je zavezal plačati nasprotnik v kazenski zadevi, viseči pri c. kr. okr. sodišču v Sevnici, ker mu je bila proti preklicu kazen odpuščena. Naj bi se večkrat sklenile s posredovanjem rodoljubnih odvetnikov poravnave v takih zadevah v prid družbi sv. Cirila in Metoda! Dodatno k zahvali vodstva družbe sv. Cirila in Metoda vsem pospe-ševateljem jubiljene slavnosti: V oficijalni zahvali je izrečena »brezmejna zalivala vsem in vsakemu posebej, kdorkoli je omogočil, da se je 251etnica družbe sv. Cirila in Metoda tako sijajno izvršila. Poleg zastopnikov se je zbralo izvenredno mnogo prijateljic in prijateljev družbe sv. Cirila in Metoda, zlasti iz naših obmejnih pokrajin: iz Trsta, odkoder je bil poseben vlak . . .« Neljubo nam je, da je izostalo v objavljeni zahvali nekaj posebno dragih nam društev in sopomočnikov, kakor n. pr. N. D. O. v Trstu, in naše marljive podružnice iz ljubljanske okolice i. t. d. sodimo pa, da je vsak rodoljub spoznal iz zgorej citiranih besed, da smo mu iskreno hvaležni za vse, v kolikor je pripomogel k jubilejnemu sijaju, prepričani pa smo tudi, da so naši prijatelji navdušeni za naše kulturno delo tudi tako, da ne ve levica, kar stori njihova desnica. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 11. julija 1910. stane stvni Franki aaelaka« ae to|I Vao- ev. Češki in drugi slovanski gostje v Marijinih varih so prosili praškega nadškofa, naj bi pri nekaterih mašah bila češka pridiga ter se molile; tozadevne molitve v češkem jeziku. In navzlic temu, da se v Marijinih varih moli tudi v angleškem in ruskem jeziku, je praški nadškof zavrnil to p rošn jo. * Dva dečka umorila deklico. Grozovito vest prinaša budimpeštanski list „Az Estiw, kako sta namreč dva dečka v občini Felsenfeld na ogrski meji umorila triinpolletno deklico. 9 letni Alois Gaspar in njegov tovariš Franjo Hiermann sta se igrala ob potoku. Njima se pridruži triinpolletna Marija Kohl. Od začetka so se mirno igrali. Kar naenkrat se pa začno prepirati in dečka vržeta deklico v vodo. Začela se je potapljati, na kar jo dečka izvlečeta iz vode. Zdaj reče eden svojemu drugu: „Marija je pila preveč vode!", drugi odgovori: „no, pa ji jo bova puščala!" In nato je Hiermann rekel tovarišu, ki je imel nož, naj deklici prereže trebuh. Deklica, ki je ležala v nezavesti, se je vsled bolečine zavedla ter začela kričati. Zdaj jo pri-meta oba ter ji prerežeta grlo. Mala Marija je umrla v grozovitih bolečinah. Dečka so prijeli. Pravita, da sta se razjezila, ker jima je podrla zgradbo iz peska. * Velikanska bojna ladja. V ladjedelnici v Novem Jorku grade največjo bojno ladjo na svetu. Za 7000 ton bo večja nego največji angleški dreadnought. Ta in še ena ravnotako velika ladja so namenjene za Argen-tinijo. * Španski tronski pretendent ae je zaročil x miiiarderievo hčerjo. Kakor se poroča iz zanesljivih virov, bo v kratkem poroka hčere ameriškega miliarderja Pierponta Mor-gana s španskim pretendentom Don Janine de Bourbon. Spoznala sta se v preteklem letu pri neki slavnosti v Versaillesu. * Hrib se je odtrgal. V Zellu pri Lueernu se je odtrgal hrib ter podsul neko hišo. Dve ženski i:i dva otroka sta mrtva. * Tihotapci prijeti. Xa saški me* ji so orožniki dobili 12 tihotapcev, ki so hoteli blaga, v vrednosti 15.000 kron, utihotapiti čez mejo. Sedem tihotapcev so prijeli, ostali so pustili blago ter ušli. * Prodal svoj skelet za pokritje dolgov. Iz Budimpešte poročajo: Odvetniški kandidat, Dezider Kraszov-szkv, je pred nekaj dnevi izginil iz svojega stanovanja. V nekem pismu prosi svojo gospodinjo, naj mu odpusti, ker že štiri mesece ni plačal stanarine. V nekem drugem pismu prosi, da naj za slučaj, če najdejo njegovo truplo, isto preparirajo ter skelet prodajo anatomičnernu insti-* tutu. S tem denarjem naj se poplačajo njegovi dolgovi. * Čuden vzrok samomora. It Dunaja se poroča o samomoru su-brete Hansi Felsenove. Vzrok samomora je nenavadno čuden: Felse-nova je bila vsa nesrečna, ker ni bila — mož. V naravi niso ravno prered-ki slučaji, da moška duša zablodi v žensko telo in narobe; da bi pa to bil vzrok samomora, o tem se ne sliši prav pogosto. Felsenova je bila prav nadarjena in čisto normalno razvita; toda že v zgodnji mladosti je bila vsa nesrečna, ker je morala nositi ženska krila. Zato je šla tudi prav kmalu h gledališču, kjer je kot subreta nastopala skoro vedno le v moških vlogah: v fraku z belo kravato, v kmečki obleki, kot jezdec itd. Njeni najsrečnejši momenti so bili, kadar je mogla tako nastopiti. In slednjič je zaprosila policijo, da bi smela nositi tudi na ulici moško obleko in hotela je postati natakar ali kaj sličnega. Policija ji tega ni dovolila in iz žalosti vsled tega se je pred par dnevi Felsenova ustrelila. Ni hotela ostati več žena. __-__ -* Jolslin porodio. Mestni dekliški licej. Končni iz« piti v trgovskem tečaju deki. liceja so se završili danes z naslednjim uspehom: Izmed 51 kandidatk je dohilo 9 I. red z odliko, 42 kandidatk pa L red. K izpitu se je oglasil tudi 1 kandidat •Za knjigovodstvo in menično pravo, ki je napravil izpit s prav dobrim uspehom. Jeseni je vpisovanje v trg. tečaj 28. septembra, sprejemni izpit pa 29. septembra. Zrelostne ustne preizkušnje na ljubljanskih učiteljiščih so se vršile cd 20. junija do 12. julija. Preizkušnje se je udeležilo na moškem učiteljišču 28 javnih gojencev in 4 pnva-tisti, na ženskem učiteljišču 40 javnih gojenk in 21 privatistinj. Izpitom je predsedoval deželni šolski nadzornik Fr. Leveč. Na moškem učiteljišču so naredili zrelostni izpit za šole z nemškim In slovenskim učnim jezikom: Avgust Ferjaa iz Ljubljane, Leopold Hladnik iz Idrije, Egon JezerSek iz Kranja, Peter Jocifl te Kranja, Fran Kavcič iz Kranja, Ivan Klopcič iz Ljubljane, Fran Kmetic iz Loga pri Sevnici, Ivan Kovač iz Ljubljane (za šole s slov. učnim jezikom z odliko), Maks Ko-vacič iz Št. Ruperta, Peter Kriseh iz Ljubljane, Anton Krištof iz Razdrtega pri Šmarju, Pavel Kunaver iz Ljubljane, Anton Lovše iz Dobrunj, Ivan Michler iz Ljubljane, Rudolf Obrekar iz Ljubljane, Ivan Primožič iz Trsta (za šole s slov. učnim jezikom z odliko), Martin Sterk iz Če-vic p. Logatcu, Andrej oiihadolnik z Jezera pri Preserju, Andrej Vilfan iz Žabnice p. Škof j i Loki, Vincencij Vošnjak iz St. Pavla pri Preboldu (z odliko), Ivan Zagražen iz Zadobrove. Zrelostno izpričevalo za šole s slovenskim učnim jezikom so prejeli: Karel Črnjač iz Pužav p. Voloski, Josip Zakrajšek (privatist) iz Zakra-ja, Alfonz Završnik iz Olševka. Po-navljalni izpit v začetku prihodnjega šolskega leta ima 5 javnih gojencev in 3 privatist i. — Na ženskem učiteljišču so prejele zrelostno izpričevalo za šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom: Marija Baran iz Sobeslava na Češkem, Kristina Burger iz Postojne (z odliko), Klo-tilda Burger iz Novoga mesta (z odliko), Sofija Debelak iz Šmarja pri Jelšah (z odlikoK Milena Debevc (privat.) iz Borovnice. Martina Dežela (priv.) iz Idrije, Marija Flander iz Žužemberka, Frančiška Gabrov-šek iz Idrije (z odliko), Amalija Hartmann (priv.l iz Vel. Lašč, Marija Heren (priv.) iz Ljubljane, Ro-za Jeraj iz Ljubljane (za šole s slov. učnim jezikom z odliko). Barbara Kaučič (privat.) iz Ljubljane, Ana Kessler iz Xovega mesta. Marija Kcssler (privat.) iz Xovega mesta, Karolina Kleč iz Ljubljane, Ana Kleinsteiu (priv.) iz Kranja, Marija Kmet iz Št. Lovrenea. Danica Kobler iz Ljubljane, Marija Komar iz Ljubljane. Ivana Korban (priv.) iz Št. Vida p. Zatični. Mar. Kranner iz \Vaasua p. Ljubnem (z odliko), Ana Kren iz Ljubljane (z odliko). Stana Kump iz Ljubljane ( z odliko), Ber-ta Lapajne (privat.) iz Ljubljane. Julijami Luscbiitzkv iz Vrema, Ana Matko iz Reichenburga (z odliko). Marija Medic iz Ljubljane ( z odliko). Marija Novak iz Ljubljane. Ida Papula iz Gradca. Mar. Perhautz iz Ljubljane (za šole z nemškim učnim jezikom z odliko). Mar. Pfeifer (privat.) iz Kočevja, Mar. Kant s Trate p. Gor. Vasi, Friderika Rei^ner iz Ljubljane, Frančiška Rihtersič iz Srednje Va.o naredile: Ivana Dolinšek iz Cerkljan, Angela Gradišar iz Žclimelj. A dela Zeleznik iz Vipave. Ponavljal ni izpit iz enega predmeta v začetku prihodnjega šolskega leta jc dovoljen 3 javnim gojenkam in 2 privatistinja-rr.a. Reprobirane za celo leto so bile 4 privatistinje. Društveno naznanila. Udeležnikom nedeljskega izleta N. D. O. v Kamnik naznanjamo, da je zbirališče v nedeljo zjutraj na državnem kolodvoru. Odpeljemo se ob 7. uri 28 min. Prosimo, da se oni, ki se udeleže skupnega kosila, javijo najkasneje do četrtka večer v svrho priprave kosila. Kdor se ne bo udeležil zvečer veselice in predstave, se lahko povrne ob 9. zvečer nazaj v Ljubljano; drugim ljubljanskim izletnikom pa bodo za neznatno ccao na razpolago vozovi po predstavi. — Ljubljančani, udeležite se poluošte-vilno tega izleta. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Višnja gora vabi najvljudneje p. n. gg. odbornike na odborovo sejo, ki bo dne 18. julija t. 1. ob 3. popoldne V sodnijskem poslopju v Višnji gori. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Sklepanje o pristopu društva k deželni zvezi za otroško varstvo in mladinsko skrb. 4. Raznoterosti in nasveti. Otvoritev »Sokol skejra doma« v Zagorju. V nedeljo, dne 17. julija bo svečano otvor jen drugi , »Sokolski dom« na slovenskem ozemlju — »Sokolski dom« v Zagorju. Kdor pozna vsaj deloma razmere, katere vladajo v Zagorju, bo vedel, s kakimi nasprotniki se mora boriti napredni slovenski živelj in kako teško stališče da zavzema tamošnji »Sokol«; toda navzlic vsem mogočim oviram prišlo je vendarle do zgradbe lastnega So-kolskega doma, kateri se prihodnjo nedeljo izroči svojemu namenu. Ta je sad podrobnega, nega sokolskoga dela, kajti se dolgo vrsto let so prinašali zagorski »Sokoli«, vsak po svojih močeh, prispevke za to stavbo; dolžnost naša je, da se Slovenci v čim največjem številu pridružimo v nedeljo ljubljanskim »Sokolom«, potujočim v Zagorje, a svojo udeležbo dokažimo, zagorskim »Sokolom«, da vemo ceniti njihove zasluge in požrtvovalnost. Bratje »Sokoli«! Rojaki Slovenci! V nedeljo, dne 17* julija na svidenje v Zagorju! Slovanski 109. ________ _ Čisti dobiček koncerta, katerega je priredila »Glasbena Matica" v Zagrebu v korist Strossmayerjevega spomenika znaša 688 kron 62 vin. Odbor zagrebških gospa je do zdaj nabral za Strossma-verjev spomenik 107.115 K 18 v. Bosni bi Bercogavini V Sarajevu se je pred par dnevi vršil ustanovni občni zbor deželne zavarovalnice za Bosno in Hercegovino, pri kateri so glavni činitelji zopet — Madžari. Zboru jc predsedoval član ogrske magnatske zbornice Ormodv. Zavod se ustanovi z akcijskim kapitalom štirih miljonov kron. — Italijanska razstava mm Cetinju. Neka italijanska družba hoče ob priliki knezovega jubileja prirediti na Cctinju malo razstavo umetnin, industrije in poljedelstva. kale. Ob priliki knezovega jubileja izda črnogorska državna tiskarna vsa pesniška dela kneza Nikole. — Srbska korespondenca- Ker vseslovanska časnikarska telegratna agentura — kakor je bilo sklenjeno na sofijskem časnikarskem kongresu — še ne bo tako kmalu ustanovljena, odločili so se Srbi doftega časa izdajati svojo lastno korespondenco. Popolnoma neodvisna bo od vlade. Prinašala bo vse dogodke po slovanskih deželah brez vsakega komentarja. Komentar prepušča dotičnim listom. Izhajati začne začetkom meseca septembra v Belgradu. Izpred solistu. Na amrt obsojen. Pri okrožnem sodišču v Ljubnu na Štajerskem je bila, kakor smo že kratko poročali, včeraj obravnava proti 33 letnemu delavcu Jos. Pribylu iz Zdislavic na Češkem. Obdolžen jc bil, da je dne 1. aprila t. 1. v Judenburgu na Glavnem trgu pri belem dnevu zadavil branjevko Marijo Sternad in potem odnesel 96 K in srebrno uro — vse, kar je bilo v prodajalni denarja. Pribvl, ki je kot 14 leten otrok odišel na Dunaj in se tam izobrazil za tatu in razbojnika, je bil obsojen na smrt na vešalih. Kaka aa v Gradca ravna z uslužbenci? Komu ni znano iz zgodovine, kako je v prešnjih stoletjih ravnala ohola gospoda na živalski način z ljudmi ? Tisti časi so se seveda odpravili, ali vkljub temu se še vendar najde taka gospoda, ki ne zna razločevati človeka od živali. Neka Frančiška Bubitsch v Gradcu je pred kratkim svojo deklo pretepala in ji pri tem prizadjala več ran, iz katerih je sirota močno krvavela; vrgla jo je nazadnje še na tla, davila jo pr tem, malone, da jo ni popolnoma ibila. Za to brutalno in nečloveško ra\ .anje, je zgoraj imenovana morala dne 6. tega meseca pri sodišču plačati svet čuj in strmi! — samo 20 kron kazni in 10 kron bolečinskih stroškov. Ko bi kdo svojega psa tako trpinčil in ga do krvavega pretepel, ter bi bil potem zavoljo tega ovaden — stavim — da bi plačal več kazni kakor 20 kron. Telefonska in brzojavno porodio. Zveza z Dalmacijo. Dunaj, 13. julija. Z ozironi na vznemirjajoče vesti, ki prihajajo iz Budimpešte glede železniške zveze z Dalmacijo čez Belo Krajino, se .nora predvsem konstatirati, da se ogrska vlada nikakor ne more odtegniti enostransko od obveznosti iz tozadevne pogodbe iz leta 1908, v kateri jc projektirana železniška zveza z Dalmacijo od Metlike čez Karlovec-Oto-eac - dospić - Knin. Resnica je, da jc že prej eksistiral projekt, kat« ri bi vodil železnico v glavnem po dolini reke Cne in ki bi vezal Bihač - Novi in Zagreb. Pa tudi projekt Karlovec-Bihač se je že bil pojavil. Tukaj jc potrebno omeniti, da je sprememba celega zveznega načrta mogoča lc, ako v to tudi Avstrija privoli. 2e pred meseci so časniki prinesli vesti, da se vrše tozadevna pogajanja inod ogrsko in avstrijsko vlado, toda do opreme m be prvotnega načrta ni se prišlo. Ta pogajanja so bila zgolj ne-oficijalna, razpravljanje o uspešnosti, odnosno rentabiliteti posamez- nlk,' prog. Dejstvo, da vlada na poloflct-jalno brzojavko is Unihnnsitn dose-daj se ni dala nobenega odgovora, govori sa to, da avstrijska vlada vitraja še danes pri prvotnem načrtu Metlika* Kar lovec - Gospić - Knin. Seveda belokranjska železnica kot taka z novim projektom ni ogrožena in se bo na vsak način gradila, toda ako se izvede nov projekt, pomenja to sa celo Kranjsko veliko gospodarsko škodo, ker bi bila potem belokranjska železnica zgolj lokalna železnica in bi v nobenem oziru nc mogla nadomestiti škode, ki bi nastala s tem novim projektom deželi kot taki. Avstrijski prestolonaslednik obišče črnogorskega kneza. Dunaj, 13. julija. />Oesterreichi-sche Rundschau« poroča,da pride avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand na Cetinje povodom jubileja kneza Nikite temu osebno čestitat. To poročilo pa se oficijalno ne potrjuje. Afera Azinann. Dunaj, 13. julija. Na sinoenem siiodu krščanskih socialistov na Dunaju je poslanec Konscha pripoznil, da je znani Azmann kot načelnik premija trgovcev upravljal premoženje v okrogiem znesku 24.000 K in da je to premoženje deloma porabil v volilne namene. Trgovska pogodba med Avstrijo in Srbijo. Bele; rad, 13. julija. Po dvadnev-nih podajanjih je izjavila srbska vlada, da principi jalno sojarlaŠa z od avstrijske strani stavljenimi pogroji. S tem je sklenitev trgovinske ]K>frodbc. med Avstrijo in Srbijo zagotovljena. Sokoli v Sofiji. Sofija, 13. julija. Danes jc tretji dan tekmovalne telovadbe. Nad 10.000 gledalcev je vedno na tekuio-vališču. Z današnjim dnem je pa tudi že zaključena tekmovalna telovadba. Prvo darilo so odnesli zopet Cehi. številni izletniki se vračajo deloma domov, deloma nadaljujejo pot moti Carigradu. Kretsko vprašanje. Carigrad, 13. julija. Porta namerava protestirati proti 4 mesečni odgoditvi kretske narodne skupščine. Klerikalne zmage na Nizozemskem. Haag, 13. julija. Pri volitvah v prvo zbornico so dobili klerikalni poslanci o-, napredni poslanci pa 18 mandatov. Železniška nesreča t Ameriki. Xew York. 13. julija. Iz Merce-da v Kaliforniji se poroča, da je skočil s tira vlak in sicer ekspresni v lak, ki je vozil s polno paro. Stroj in tender sta zdrčala v globino, vozovi so vsi razbiti, 6 oseb je mrtvih, o0 težko ranjenih. Sedemkratni umor in samomor. Braunsch*eig, 13. julija. Danes zjutraj je tu branjevec Seelander izvršil sedemkratni umor. Ustrelil je do mrtvega svojo ženo in tri otroke, trije otroci pa so težko ranjeni; nato je še samega sebe ustrelil. Po voden j v Indiji. i arachi, 13. julija. Reka Indus je prestopila vsled neprestanega deževja svoje bregove in preplavila celo dolino. Mnogo hiš, tem pel je v in drugih javnih poslopij je porušenih. Na stotine ljudi je brez strehe. Zarota na Japonskem. Tokio, 13. julija. Tukaj so odkrili zaroto, obstoječo iz več članov, ki si jo dala nalog, da umori M i kada, vse člane cesarske rodbine in višje dostojanstvenike. Provzročitelj ie zarote je nek delavec v mornarskem arzenalu. Ko 60 preiskali njegovo stanovanje, so našli tam mnogo bomb. Ponesrečen zrakoplov. K din, 13. julija. V Enskirchnu s" je dvignil danes zjutraj zrakoplov »Krtlob«. Ko je že prevozil tri kilometre, je v precejšni višini eksplodiral in potem padel na tla. Trije inženirji in en monter so bili na mestu mrtvi. _ na Češko, ki ga aadaj gojita »Prva vipavska vtnorejska zadrega" in »Agro Merkar", bode nameravana pre-memba brez vsake vrednosti in se bodo češki odjemalci še nadalje pritoževali radi občutnih tovornim Naravnost smešna pa je napoved državnih železnic glede prazne posode. Praznih sodov gre na največji vagon maksimalno za 3000 kg. Ako se torej obeta, da bode razred C se uporabljal že pri pošiljatvah po 5000 kg, je mogoče ta milostni ukrep gospodov birokratov v železniškem ministrstvu razlagati le ali kot neumnost ali pa hudobijo. — Vlatka letina. Ogrska poročila enoglasno govore o katastrofi. Dež, mrzli vetrovi, nenadne spremembe temperature, jutranja megla, pereno-spora in druge bolezni, vse to je uničilo krasne nade tamošnjih vinogradnikov. V veršečkem okraju je odpadlo 20 do 70% jagod. Boljše je krog Blatnega jezera, a tudi tam je bil v ponedeljek vihar, čegar posledice še niso znane. Krog Tokaja je toča zbila polovico grozdja. — Tudi iz Nižje Avstrije prihajajo neugodna poročila. Cene so vsled tega silno narasle. — Kakor poroča .Gospodarski list" v Zagrebu, je cela vrsta hrvaških okrajev prizadeta po toči, ter je tudi tam vsled vremena in bolezni komaj 50% lanske letine pričakovati. — Tudi po Slovenskem je opaziti veliko škode po vinogradih, vsled česar je v zadnjem mesecu cena vinu poskočila za 6 do 10 K pri hektolitru. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslerošek. Darila. ______m Vsled pritožb tirolskih vinogradnikov je drž. železnica, kakor poroča .Allgcmeiner Tarifan-zeiger", sklenila izjemni tarif 10a nadomestiti z novim tarifom, ki bode cenejši. Znižanje bo znašalo okoli 15%, razven tega se bo pri pošiljatvah praznih sodov računalo po cenejšem razredu C že, ako pošiljatev tehta le 5000 kg (prej 10.000 kg). .Tarifan-zeiger trdi, da pristopi znižanju tudi južna železnica. Novi tarifi bodo veljali Daje že od 1. avgusta. K temu moramo, glede na nato vinsko trgovino pripomniti, da se nam zdi cela nameravana prane« be le pesek v 06. Izjemni tarif 10a velja le za razdalje do 140 km. V tej razdalji tovominc ic ae Upravništvu našega lista so poslali. Za Ciril - Metodovo družbo: Gdč-. Katka Jamar. Skofja Loka 15 K 30 v. nabrala na Dunaju med visokošolci. — Gdč. Ivanka Turk iz Idrije 10 K, nabrala od gg. Josipa Zadela in Rada Jereba v plohi na begu z venke jubilejne C. M. veselice v Tivoli. — SesL nhirnrijoatnv VIII. a razreda prve državne gimnazije 56 K. — Osobje mestne elektrarne in vodovoda 16 K, kot prebitek od zbirke za venec umrli soprogi rač. ofi-eijala gosp. Janka Svetlina. — G. dr. Jos. C. Oblak v Ljubljani 10 K, iz kazenske poravnave proti A. Hlebšu pri sodišču v Sevnici. Skupaj 107 K 30 v. Hvala! Živeli: Brnfta n. urila ia Metoia v Ljubljani je dobila mm glavni skupštini dna 3. julija t L izročene sledeče darove L a. A. Družbena pisarna je prejela a) v gotovini: 1. podružnica Škofljica. . t 200 K 2. delavke v tobačni tovarni . 5 „ 3. kegljaški klub „Ruši", tu, za obrambni sklad . . . . 200 „ 4. neimenovan, ta . . 100 „ 5. železniški uradniki južne železnice, tu, za obr. sklad . 200 „ 6. dr. Josip Kolšek, Laški trg 200 „ 7. Ivanka Mikuž, tu, za obr. sk. 200 „ 8 neimenovani, Dunaj . 10« 9. podružnica v Polzeli, za sklad, 2. kamen .... 200 „ 10. Julij Zigan, Polzela ... 20 r 11. podružnica Kropa, Kamna gorica itd...... 52 „ 12. moška in ženska podružnica Vrhnika, za obr. sklad . . 200 „ 13. župnik Fr. Skrjanc, tu . 5 „ 14. podružnica Trebnje ... 60 „ 15. moška in ženska podružnica Kranj, za obr. sklad 336 „ 16. podružnica Unec, po gospe Sebenikar..... *> 1 n 17. popru £n i ca Dobrunje 100 a 18. celjski gimnazijci, za obr. skl. 200 „ 19. Fran Treiber, Št Rupert . 10 , 20. kegljaška zveza „Edinost, tu, za obr. sklad .... 200 „ 21. Slovensko omizje v „ Sladki luknjici* v Celovcu, aa obr. skl. 20 „ 29. natakar Lipe ▼ „Evropi", tu, svojo napitnino dne 3. julija £ „ 23. S. Tre©, tu.....20 „ 24. Štele, Svetec, oba kršena pri istem kamnu a 1 K . ._2 . skupaj . . 2607 K b) v hranilnih knjižicah: ^Slovenski trg. akademiki v Gradcu 67 K B Blagajnik A. Hudovernik je prejel a) v gotovini: 1. podružnica v Planini . 30 K 2. ženska podružnica Zagorje . 104 „ I .in pokrovitsljnina 200 „ 3. podružnica Rajhenborg, za obrambni sklad .... 4. narodni duhovnik, tu, za obr. sklad, 2. kamen .... 5. podružnica Vransko 6. Anton Kalister, Trst, za obrambni sklad .... 7. podružnica Vuzenica, za obr. sklad...... S. iinska podružnica Trst. 9. podružnica Vuhred i. s. od podružnice . 100 K od ffk Pahemik M 100 . skopaj . . . 900 sa obrambni sklad: 10. 100 K 100 120 160 200 100 2500 ▼ Mozirju i. s. po m*M Stanki . 100 K po T. Jasnvnihu brz. 100 „ sa obrambni sklad: 11. „Malčkr* v Mozirju, po Stanki «0 ; 12. mariborska Ženska podreza. sa obrambni sklad . . . 200 , 13. ženska podružnica v Pevmi, sa obrambni sklad . 200 , 14. odposlanci koroških Slovencev za obrambni sklad . - 200 „ 15. rodo* j ubi v moški podružnici v Radovljici . . . 50. 16. Iv. Murnik, tu, za obr sklad . . 100 K Iv. Murnik, tu, mesto pozdrava . . 20 w skupaj . 120 17. učenci šentjakobske šole v Trstu......100 , 18. podružn. Kranjska gora, za obrambni sklad ... 100 f 19. „Rdeča marela" v Polju, za obrambni sklad .... 200 20. dr. E. Dereani, Gorica . . 1000 ti. Slovenci v Ameriki . . . 1000 „ skupaj . . 7104 K b) v hranilnih knjižicah: 1. preferancarji v Škofji Loki za obrambni sklad . t . . 200 R 2. celjske podružnice ... . 1000 . skupaj ; . . 1200 K Vsota vseh prejemkov na skupščini znaša torej. . . 10.978 K Družba je prejela po poštno čekovnem prometu veliko prispevkov za jubilej. Ti zneski se radi pomanjkanja prostora sedaj ne objavijo, ampak v mesečnem izkazu za julij, t. j. začetkom meseca a v gusta t. 1. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metod« v Ljubljani, 9. julija 1910. ■ ■ ■ — - - 1 . Umrli so v Ljubljani: Dne 11. julija: Ana Tilkert, šivilja, 3° let, Radeckega cesta 11. — Fran Antor. Lakner', rejenček, 5 mesecev, Poljanska cesta 49. — Leopoldina Pavlin, zasebnica 67 let, Židovska ulica 8. V deželni bolnici: Dne 11. julija: Ivan Šolar, posestnikom sin, 1 dan. — Josip Hribar, užitkar, 69 let. Kdor ima svoje lase rad, in to posebn oni, ki se jim lasje počenjaj o redčiti, ali ko mur pri česanju lasje preveč L padajo, si bo glavo redno umival s Pixa-vonom. To voljno tekoče katranovo milo za umivanje glave, kateremu milu so na poseben način vzeli nestrpni duh po katranu Pixavon las ne očisti samo, nego vsled kotrana*), ki ga obsega, naravnost zbujajoče deluje na kožo na glavi. Redno gojenje las s Pixavonom je resnično najboljši načr za jačenje kože na glavi in krepitev las. Pixavon se prekrasno peni in se prav rad da oplakniti z las. Ima prav prijete: duh in vsled katrana, ki je v njen deluje proti parazitnemu izpadanju las. 2c po nekolikokratnih umivanjih s P«xavonorr bo vsakdo opazil dobrodejne učinke. Pixavon se izdeluje svetel (brez barven) in temen. Zadnji čas dajo pred nost Pixavonu >svetlemu« (brezbarvnemu pri katerem je na poseben način katran', odvzeta tudi temna barva. Specifični učinel katrana je isti pri obeh izdelkih, pri svetleir in pri temnem. *) Kot ran imajo —- kakor splošno znano — sa n»r«» nost lurerono aredatro aa nogoranje laa io koža n» glari. Najanamenitejši dermatologi imajo neeov&aje las ■ kotranorim milom za naju&qaanejie. Tudi t daleVn anani Latsarjeri metodi za negoranje lat igra raba kr. tranoTega mila za umiranje glaTe najbistvenejšo Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seidlitz-praaka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatijica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvomi zalagatelj na Dunaju, Tuchlauben 9. V le kamah na deželi je izrecno zahtevati Mollo preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 29 Mnenje gospoda dr. H. Stručka. Solun. Gospod J. Sarravallo, Trst. Imam čast se Vam zaJivaliti z*i vljudno pošiljatev buteljk Vašega Serravallovega kina-vina z železom in naznanjam Vam, da sem z njim dosegel vedno izborne uspehe pri moji klijenteli. Solun, 27. maja Dr. Struek. Hala avetiala in, Pariz, Rim itd. j. %t Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vas zobni prašek, ki ju ie dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnik praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se tore] poslužujejo le onega sredstva, o katerem Je ptetzlnrtnjo in veaetna raba JspriCala« e* je v resnici dobro la ta jc: '