neto XX., St. 17
V	organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravica.
Uhaja 10. In 25. dne v meseca.
Dopisi moralo bit) franklranl !n podpisani ter opremljeni s Štampiljko dot. organizacije.
itane posamezna Številka Din 2.—. mesečno Din 4.—, ::«loletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—.
Oglasi po cenJVn. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In uprava: Ljubljana, poštni predal 299.
STROKOVNI ČASOPIS.
Čekovni račun Stev. 13.562. Telelon Interurban štev. 3478.
Delavci! Nameščenci!
Na prizadevanja svobodnih delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij so razpisane
za 7. in 8. oktober 1933 volitve v Delavsko zbornico.
Z velikimi napori smo očuvali avtonomijo Delavskih zbornic. Da se izloči vsak vpliv podjetnikov, da se omogoči delavcem in nameščencem, da svobodno izvolijo resn:čne zastopike delavskih interesov, bodo
volitve tajne.
Prepričani smo, da boste cenili te velike uspehe razrednih strokovnih organizacij in da pojdete
prav vsi na volišča
ter oddate svoje glasove za kandidate naših strokovnih organizacij, ki so očuvale Delavsko zbornico pred podjetniškimi vplivi in komisarji S svojim glsavanjem boste manifestirali za
enotnost delavskega razreda,
in v preizkušnjah razkolov utrjeno solidarnost vsega delavstva pod vodstvom strokovnih organizacij, ki so včlanjene v
Strokovni komisiji in Mednarodni strokovni zvezi.
Neodpustljivo ponižanje vsega delavskega razreda Slovenije bi pomenilo, če bi izvolili v svoje javno-pravno predstavništvo, v svoj delavski parlament in delavski urad kandidate tistih organizacij, ki pravijo	sicer,	da	so	de-
lavske, a so v resnici le priveski raznih meščanskih strank, v katerih prav nič ne pomenijo.
Pri prvih volitvah v Delavsko zbornico je meščansko dnevno časopisje vseh smeri navalilo na	delavce	in	nameščence, skušalo je zanetiti razkol med razredno-zavednim delavstvom. * uaaL, uieveteun^	ic.
aš&um privbkom J« »kniaks ^osa^ ut& bi 'biSl	wKvrciw
MKitu	Htrako*	*'■>*
inf.«*-*-*-1 Njihove namere se niso posrečile. Gotovo poiskusijo sedaj isto. Ne dajte se
begati, zakaj	tajna	volilna	pravica,
ki smo jo priborili, Vam daje možnost, da
oiistite Delavsko zbornico protidelavskih vplivov
ter izvolite tako močno zastopstvo delavskih razrednih organizacij, da v novi zbornici ne bo mogel nihče ovirati dela za proletarske interese.
Meščansko časopisje danes triumfira, češ, da je propadel socializem v Nemčiji in da je stotisoče marksistov zaprtih v koncentracijskih taboriščih. Nasprotniki delavstva in socializma se veselč, da za italijanskim fašizmom tudi nemški vihti nagajko po delavskih hrbtih. Zapomnite si to gnusno pisanje našega meščanskega časopisja, ki nasprotuje ne samo proletarijatu, temveč tudi interesom vsega našega naroda! Vedite pa tudi, da bo baš ta fašistična reakcija pospešila preobrazbo človeške družbe v smeri
socializma.
Socializem ni propadel, z najhujšim nasiljem je sicer v Nemčiji in Italiji začasno in navidez zadušeno delavsko gibanje in svoboda naroda, toda prav to dejstvo pa tudi ustvarja obenem
enotnost delavskega razreda po vsem svetu
in zvezo vseh svobodnih narodov proti fašističnemu nasilju, za svobodo, enakost in bratstvo. Nemški fašizem je že
danes osamljen.
Dolžnost našega delavskega razreda je, da
drži skupaj
v mednarodni protifašistični fronti, da čuva svoje dosedanje postojanke in se tako pripravlja na oživljeno borbo za svojo sveto stvar. V naši državi fašistična stremljenja še niso dobila tal, od delavskega razreda predvsem je odvisno, da se tudi v bodoče ne uveljavijo.
S tem pa bo doseženo, da tudi v političnem življenju Jugoslavije postane delavstvo faktor, ki bo mogel ugodno vplivati na nadaljnji razvoj.
Sedanje volitve v Delavsko zbornico so torej važnega, zgodovinskega pomena.
Gre za vsel
Pokažite svojo enotnost, javno manifestirajte solidarnost pretežne večine delavcev in nameščencev v okviru enotnih razrednih strokovnih organizacij! Če storite tako,vedite, da bo ne le
Delavska zbornica res služila delavskim interesom
temveč, da pridejo tudi
Okroini uradi za zavarovanje delavcev in Borze dela v samoupravo delavcev;
potem smemo upati, da si priborimo
starostno zavarovanje in pravo brezposelno zavarovanje.
Zmaga razredno zavednega delavstva dne 7. in 8. oktobra naj dokumentira, da se je delavska armada zopet zbrala in da gremo v nove, boljše čase.
Zalo pa: ProC z malodušjem In pasivnostjo! Vsi na plani Vsi v fronto za edloiilnozmagoI
Za svobodo, za pravico, za enakost vseh ljudi!
Strokovna komisija za Slovenijo kot oblastni odbor URSSJ. v Ljubljani
in vse njej priključene organizacije:
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije Zveza rudarjev Jugoslavije Osrednje društvo lesnih delavcev in sorodnih strok Zveza živilskih delavcev Jugoslavije Osrednje društvo oblačilnih delavcev in sorodnih strok
Savez monopolskih radnika Jugoslavije
Zveza strojnikov in kurjačev Jugoslavije
Savez Gradjevinarskih (stavbinskih) radnika Jugoslavije
Savez brivsko-vlasuljarskih radnika Jugoslavije
Organizacija hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev
Organizacija hišnih poslov Jugoslavije
Savez privatnih nameščencev Jugoslavije
U j edin je ni savez železničarjev Jugoslavije
Na plan, delavci, delavke, nameščenci, nameščenke!
Dne 7. in 8. oktobra bodo volitve v Delavsko zbornico. Dva dneva, ko bo vsak in vsaka povedala vsem in vsakemu, kdo sta in kakšna sta.
Ob tej priliki se bo čul v našem javnem življenju po daljšem presledku zopet delavski glas. Pojdite zato vsi in vse na volišča! Oddajte v neomajni slogi in disciplini zadnji delavski glas za kandidate, ki Vam jih bodo priporočile Vaše svobodne strokovne organizacije! To je potrebno, ker so to edini pravi delavski kandidati. Zato odklonite kandidate, ki Vam jih priporočajo organizacije, ki tudi pravijo, da so delavske, a so v resnici le privesek političnih strank, v katerih te organizacije nič ne pomenijo. Težko ponižanje za ves delavski razred bi bilo, ako bi zavladale take organizacije, take pomožne tvorbe nedelavskih interesov v reprezentativnem predstavništvu delavstva v Delavski zbornici. Po pravici smo Vam rekli že pred veliko borbo, ki se je bila pred šestimi leti za prvo Delavsko zbornico in kar ponavljamo danes:	»Taka	Delavska
zbornica bi ne bila več delavska!«
Pred šestimi leti se je delavstvo tega dobro zavedalo in to razumelo. Nevarnosti so bile takrat težke. Meščansko dnevno časopisje je navalilo od vseh strani. Skušalo je razpihavati nesoglasje med nami. Dolge kolone klevet in obrekovanj so zastrupljale našo javnost in begale tudi delavske vrste. Udarjali so po voditeljih, da bi razbili organizacije in delavsko moč. Mi pa s svojim skromnim časopisjem nismo mogli na enak način odgovarjati. A vse to so naši delavski in na-meščenski zaupniki s svojo odločnostjo, s svojo veliko ljubeznijo do delavske stvari, dvakrat nadomestili. Mnogo jih je bilo, ki so bili radi teh volitev odpuščeni in preganjani. Preko težkih žrtev smo dosegli takrat uspehe, ki so nasprotnike zaprepa-stile in presenetile, v naše vrste pa je taka požrtvovalnost vlila svežega poguma.
Ako smo mogli spremljati v Delavski zbornici delavsko življenje, njega težave, borbe in zahteve vsaj delno po navodilih delavstva in njegovih organizacij, je bilo to sad teh naporov. Ako v svoji lastni zbornici niste bili tujci, se imamo zahvaliti silni požrtvovalnosti in težkim žrtvam. Omadeževali bi ta spomin, če bi sedanje volitve ne pokazale še večje energije, zavednosti in naše moči.
Izučeni po težkih izkušnjah ^ad-nje volilne borbe smo zastavili vse sile, da zagotovimo pri teh volitvah popolno volilno tajnost in smo v tem uspeli. Potrebne pa so to pot bolj, kakor kdaj poprej, žrtve v drugem pravcu.
Naval nasprotnikov to pot ne bo manjši. Borba proti razdiralnim agentom in meščanskemu časopisju bo to pot dvakrat težja! Velika zmaga bo dosegljiva le, če bodo stopili prihodnje mesece vsi delavski zaupniki ▼ službo delavskih organizacij in delavskega volilnega odbora. Čeprav izmučeni od dnevnega dela, se bodo morali odtrgovati v urah odmora iz kroga svoje rodbine in biti vztrajno na delu. Iti bodo morali od tovarne do tovarne, od obrata do obrata in o-znanjati tole enostavno resnico: DELAVSTVO MORA DRŽATI SKUPAJ! ONO MORA NASTOPITI V VSEH SLUČAJIH PO NAVODILIH SVOJIH SVOBODNO IZVOLJENIH ORGANIZACIJSKIH VOD-
Knjige „Cankarjeve družbe”
!!^=!!!!^=!!!!^=!!!!^=!!lj^=!!!^S!!^=^=!!^=il!!^S|i!!^=!!!!^=!!!!^=!!!!==!!!!^=!!
V oktobru mesecu izidejo za leto 1933-34 4 krasne in nadvse zanimive knjige te družbe, in sicer:
1. KOLEDAR »CANKARJEVE DRUŽBE« za leto 1934, ki bo zelo lepo ilustriran in poib
zanimivih razprav, povesti in spisov.
2. Ivan Molek: »VELIKO MRAVLJIŠČE«. Roman, poln dogodivščin slovenskega izse-
ljenca, nekako nadaljevanje romana istega pisatelja, ki ga je izdala »Cankarjeva družba« lani.
3. Ivan Vuk: »ZGODBE PONIŽANIH«. Povesti in črtice iz delavskega življenja, kjer bo
vsak našel kos samega sebe.
4. Sigma: »NAŠ SVETOVNI NAZOR«. Teorija in razvoj dialektičnega materijalizma. Dra-
gocena knjiga za vsakega mislečega, po izobrazbi in osvoboditvi strmečega delavca in delavke.
Pripomba: Mesto Zoščenkovih satir in humoresk, ki so bile prvotno namenjene kot tretja knjiga letošnje izdaje knjig »Cankarjeve družbe«, bo izšla knjiga Ivana Vuka »Zgodbe ponižanih«. Knjiga je zelo lepa, da jo bo vsak član z veseljem in z zadoščenjem čital.
Zato, kdor še ni član, naj pošlje takoj članarino 20 Din. Položnica se dobi pri vsaki pošti. Na njo naj zapiše št. 13703 »Cankarjeva družba«, Ljubljana in odpošlje tako 20 Din. Ali pa v znamkah na naslov »Cankarjeva družba«, Ljubljana, Poštni predal 290, ter svoj točen naslov. — In v oktobru dobite 4 lepe knjige, od katerih bo že vsaka posamezna vredna 20 Din.
STEV IN ZAUPNIKOV! ONO MORA GLASOVATI TUDI PRI TEH VOLITVAH V NAJVEČJI SLOGI IN DISCIPLINI ZA KANDIDATE SVOJIH DELAVSKIH ORGANIZACIJ!
Združeni bomo znali najti v našem reprezentativnem predstavništvu v Delavski zbornici, v vseh konkretnih vprašanjih, pravo pot.
Preživljamo čase velikih političnih prevratov. Bolj kakor kdaj poprej Vam bodo trdili, da so se danes ideje, katerih verni nosilci so bili in so delavski pokreti, po vsem svetu preživele. Mi pa Vam stavljamo vprašanje:
Ali ne vidite, kako proglašajo fašistični odrešeniki delavstva po fašističnih državah, da so vsa delavska vprašanja rešena, čeprav se ni v gospodarskem in socijalnem življenju teh držav ničesar druzega spremenilo, kakor to, da so prišli ducati fašističnih kolovodij na krmilo, stotisoči delavskih zaupnikov pa v ječe? Ali ne vidite, da se ni izpremenilo ničesar drugega, kakor to, da so odstavili z dnevnega reda delavska in socijal-na vprašanja in postavili na dnevni red pripravljanja za nove vojne?
S tem se ponavlja samo nova strašna zabloda, ki je že enkrat vedla narode in ljudstva v težka razočaranja in strahote. Ponavlja se strašna zabloda, da se da služiti narodom z uničevanjem svobodščin in pravnega reda na znotraj, ter igrožnjami in nasilji na zunaj in z mečem v roki.
Že danes se kažejo obrisi bodočih katastrof, v katere vodi ta politika. Že danes je vse to tako vidno, da ne dvomimo, da v te in take parole ne morete verovati.
Tudi v državah, ki ječe pod nasiljem fašizma, so stari ideali delavskega gibanja v dušah bolj živi, kakor so bili kadarkoli poprej. Ne divjanje plačanih razgrajačev in morilcev, vera v stare vzore delavskega gibanja bo odlikovala kljub vsem usodo bodočih pokolenj.
V	naši domači politiki fašistična stremljenja še niso prešla preko prvih, izoliranih poizkusov. Vsa trezna javnost, vsi dalekovidnejši politiki odklanjajo take poizkuse. Zopetna oživitev zdravega delavskega gibanja, ki naj se pri volitvah v Delavsko zbornico prvič pokaže, naj bo važen korak v pravcu normaliziranja našega javnega življenja, v pravcu očuva-nja velikih političnih dobrin, ki si jih je priborilo delovno ljudstvp v dolgoletni politični borbi.
To je važen pomen teh volitev.
Vaše glasovanje bo v tem pravcu velepomembno. Naša domača politika se izčrpuje zadnja leta docela v reševanju nacijonalnih in državno-političnih vprašanj.
Beda in obup, ki vladata danes v popolnoma in delno zaposlenih delavskih rodbinah, desorganizacija in razkroj, ki uničujeta vse gospodarstvo, zahtevata kategorično, da se premakne v naši javnosti povdarek na gospodarska in socijalna vprašanja.
Volilni red
za volitve skupščine Delavske zbornice v Ljubljani,
sprejet na seji skupščine dne 6. avgusta 1933.
Prinašamo volilni red za volitve v Delavsko zbornico v celoti, kakor je izšel v »Službenem listu« kraljevske banske uprave Dravske banovine 6. avgusta 1933, da ga bo imel vsak volivec-čitatelj »Delavca«, da bo lahko pazil, da se kje kaj potuhnjeno ne skriva, da bi škodoval volitvam, ki bodo kakor ljudsko štetje, povedale vsem in vsakomur, koliko nas je, ki hočemo imeti Delavsko zbornico v delavskih, resnično delavskih rokah.
Skupščina Delavske zbornice v Ljubljani je sklenila na svoji seji z dne 6. avgusta 1933, da se nadomesti volilni red z dne 9. februarja 1928. z naslednjimi določbami, ki stopijo na mesto čl. 25. do 59. statuta zbornice.
Člen 1. Čas volitev določa ministrstvo za socialno politiko in narodiio zdravje. Volitve se morajo izvršiti najkesneje v rokiu 3 mesecev od dne razpisa volitev.
Člen 2. Področje zbornice tvori za volitve v skupščino eno volilno okrožje.
1.	Glavni volilni odbor.
Člen 3. Volitve vodi glavni volilni odbor, katerega tvorijo:
Odposlanec -ministrstva za socialno politiko, predsednik ali od uprave določeni predstavnik dotedanje Delavske zbornice in
TO PA SE BO ZGODILO ŠELE TAKRAT, KO VSTOPI V NAŠE JAVNO ŽIVLJENJE ZDRAVO IN MOČNO DELAVSKO GIBANJE.
To se ne bo zgodilo, ako bi postale Delavske zbornice same le nekakšen bledi odsev politike meščanskih strank, kjer so delavska vprašanja daleč od sredine vzornosti. To je drug važen pomen teh volitev.
Posebno besedo naj naslovimo na zasebne nameščence. Vam, zasebni nameščenci bodo zatrjevali, da so Vaši interesi v zvezi z interesi ostalega delavstva slabo čuvani. Četudi je danes Vaš položaj težak, vendar ne smete prezreti: Nobena zbornica, nobene socijalne reforme ne morejo preprečiti, da bi Vas posledice sedanje gospodarske anarhije ne zadevale. Kar se Vam more dati, se Vam je skušalo dati. Vi imate v primeri z ostalim delavstvom lepo starostno zavarovanje in dobre socijalne zakone.
Vse to je bilo izvojevano v deže-lah-državah z močnimi delavskimi pokreti, veliko delavsko politično močjo, ki se je ozirala na vse delojemalce, a oklepala s posebno ljubeznijo onih slojev, ki so poklicani igrati v novem, pravičnejšem družabnem redu vodilno vlogo.
Iz teh dežel je bilo s sodelovanjem delavskega pokreta in tudi Delavskih zbornic prenešeno vse to k nam. Naše delavstvo se je pridobitev privatnih nameščencev veselilo, ono je gledalo v njih boj za svoj bodoči podvig. Ali bi ne moglo to še dalje tako ostati, ali bi ne moralo priti do primerjav, ki bi bile za privatne nameščence skrajno škodljive, ako bi sledili privatni nameščenci kratkovidnim glasnikom, ki bi ga želeli pripeljati na cehovska pota, na pota, ki so v stanu samo razbiti moč, ki jo morejo delavci in nameščenci združeni predstavljati?
Ta moč je enim kakor drugim krvavo potrebna.
predsednik ali podpredsednik (delojemalec) okrožnega urada za zavarovanje delavcev na sedežu zbornice, če ni v službenem odnosu z zibornico, blagajnik -dotedanje Delavske zbornice ter po en predstavnik vsakega v dotedanjem plenumu zbornice postoječega kluba. Ako je predsednik (podpredsednik) OUZD v službenem odnosu z zbornico, odredi predstavnika delavska grupa ravnateljstva -iz svoje srede iz večino glasov.
Pri ugotavljanju definitivnih volilnih rezultatov sme prisostvovati delu- glavnega volilnega odbora s posvetovalnim glasom po en predstavnik vsake kandidatne liste, imenovan na kandidatni listi.
Predsednik glavnega volilnega odbora je odposlanec ministrstva za socialno politiko i,n narodno zdravje.
Člen 4. Ko- odredi ministrstvo za soc:al-no politiko volitve in imenuje svojega odposlanca, skliče ta člane glavnega volilnega odbora, ki ukrenejo sledeče:
a) izdajo nalog organom zavarovanja, da se izdelajo volilni imeniki;
ib) -določijo točne -dneve volitev;
c) imenujejo člane in namestnike krajevnih volilnih komisij ter določijo višino odškodnine za njihovo -delo;
d) določijo, ikje in kako- se imajo vlagati kandidatne liste;
e) določijo obrazec za volilni imenik;
f) določijo obrazec za kandidatne liste;
g) določijo obliko glasovnice in način, kako se nabavijo;
-h) določijo krajevne volilne edinice.
Dnevnice članom glavnega volilnega odbora določi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 5. Glasovanje se vrši po krajevnih volilnih edinicah (Okrožnih uradih za zava-
Privatni nameščenci bodo ali valpti kapitala ali organizatorji pravičnejše družbe. Ni dvoma v kateri pravec morajo iti njih simpatije. Zato bodo glasovali privatni nameščenci za liste svobodnih strokovnih organizacij in manifestirali s tem svojo voljo, da ostanejo združeni z ostalim delavstvom v skupnih delavskih in nameščenskih zbornicah.
V	kratkih besedah smo Vam tako obrazložili, zakaj pri teh volitvah gre: Gre zato, da ostanejo Delavske { zbornice pod uplivom svobodnih de- i lavskih strokovnih organizacij, pod J
rovanj-e delavcev, njihovih ekspoziturah, -podružnicah in bratovskih siklanicah), čijih organi obsegajo najmanj 100 volilcev in katere določi kot krajevne volilne edinice glaivni volilni odbor. Vsie področje zbornice razdeli glavni volilni odbor na krajevna volilna okrožja, in sicer tako, da sta glasovanje in kontrola čiim lažja in popolnejša.
Male zavarovalne edinice se lahko priključijo večjim sosednjim edinicam.
Volišča smejo biti tudi v krajih, kjer dela večje število -delavstva in kjer ne obstoje organi zavarovanja.
Za večja mesta sme glavni volilni odbor določiti večje število volišč.
Glasovanje se mora izvršiti v 'prostorih in na področju zunaj podjetja, razen v primerih, kjer so podljetja čisto osamljena in preveč oddaljena -o-d pripravnih prostorov za
glasovanje.
Člen 6. Glasovanje se more vršiti samo ob nedeljah. Glavni volilni odbor more po potrebi odrediti, da se v nekaterih krajih sme glasovati tudi v soboto pred volitvami ali v soboto in nedeljo.
2.	Reklamacijski odbori.
Člen 7. Glavni volilni odbor vrši posle reklamacijskega odbora.
3.	Krajevne volilne komisije.
Člen 8. O razgrnitvi volilnih imenikov, razdeljevanju Glasovnic, razglasitvi kandidatnih list, zbiraniu glasovnic in njihovemu irrreštevaniu odloča krajevna volilna komisija, ki sestoji: iz predsednika, katerega odredi iz vrst državnih ali samoupravnih uradnikov predsednik glavnega volilnega odbora, (in enega -predstavnika Delavske zbornice Sz vrst volilcev dotičneča kraja, katerega določi -upravni odbor Delavske zlbomice.
uplivom delavskih zaupnikov, pod uplivom delavstva, v rokah delavstva.
Gre za to, da bodo Delavske zbornice še nadalje verni glasniki delavskih teženj, kar morejo biti toliko manj, v kolikor jačji vpliv bi dobile v njih one organizacije, ki jih meščanske stranke, ki se zbirajo okrog drugih zbiralnic, med delavstvom umetno vstvarjajo.
Gre za to, da se čuje ▼ našem javnem življenju zopet pravi delavski glas.
Gre za to, da bo naša javnost videla, da naši delavci in nameščenci ▼ dušah niso pokolebani, da so enotnejši kakor kadarkoli poprej in da poklanjajo svoje simpatije pokretom, ki se zbirajo pod praporji, na katerih se svetijo lepe bešede delavske pesmi: ZA SVOBODO, ZA PRAVICO, ZA ENAKOST VSEH LJUDI!
Borba, katere pomen smo Vam tako predočili, je borba odločilne važnosti. Vsi, ki ste pomen teh besed razumeli — in prepričani smo, da ste vsi razumeli — posezite v to borbo. Z vso požrtvovalnostjo in vso odločnostjo pojasnjujte, poučujte, pridobivajte!
Ne jenjajte prej, dokler ne usmerite pravilno zadnjega svojih tovarišev!
Ne prenehajte prej, dokler niste zlili vsega delavstva in nameščenstva v mogočno armado, ki naj se pri teh volitvah vidno pokaže. Ne mirujte prej, dokler ne osigurate uspehov, ki bodo dvignili malodušne in zaprepa-stile nasprotnike.
Ne jenjajte prej, dokler niste izvo-jevali odločilne zmage!
Take krajevne volilne komisije se postavijo za vsako volišče.
Delu krajevne volilne komisije pri sprejemanju glasovnic lin pri ugotavljanju volilnih rezultat-o-v prisostvuje s posvetovalnim glasom po en predstavnik vsake kandidatne liste iz dotočnega kraja, imenovan na kandidatni listi.
Za člane krajevnih volilnih komisij se imenujejo na isti način tudi namestniki. Vse stroške za volitve, izvzemši onih za objavljanje kandidatnih list, nosi Delavska zbornica.
Člen 9. Krajevni volilni odbori se sestanejo takoj, ko dobe nalog od glavnega volilnega odbora. Oni objavljajo in razgrinjajo volilne imenike in pozovejo volilce, da pregledajo volilne imenike in zahtevajo popravke.
Člen 10. Vsi -organi delavskega zavarovanja so dolžni zadostiti v čim najkrajšem r-oiku zahtev-am glavnega volilnega odbora in mu staviti na razpolago potrebne prostore, osebje in sredstva za -delo.
Malomarnost ali neposlušnost pri tem poslu se bo smatrala za disciplinaren prestopek in ibo v primeru pritožbe glavnega volilnega odbora odgovorna -oseba kaznovana potom disciplinskega sodišča po predpisih pravilnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
4.	Sestava volilnih imenikov.
Člen 11. V volilne imenike se morajo vpisati vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so do dneva razpisa valitev zavarovani proti bolezni pri ustanovah za zakonsko olbvezno zavarovanje delavcev na podlagi stanja prijave na dan volilnega razpisa in plačujejo za Delavsko zbornico odrejeno doklado.
Razglas o volitvah delegatov Delavske zbornice v Ljubljani.
Gospod minister socialne politike in narodnega zdravja je razpisal z odlokom z dne 16. avgusta 1933, St. št. 31.024, volitve delegatov Delavske zbornice v Ljubljani.
Pri teh volitvah imajo aktivno volivno pravico vsi zavarovanci in zavarovanke krajevnih organov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani ter privatnega društva bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu, razen onih, ki so zavarovani v prvem mezdnem razredu (vajenci, mladostni delavci) ter vsi zavarovanci in zavarovanke bratovskih skladnic, AKO SO BILI DNE 16. AVGUSTA 1933 NA TERITORIJU DELAVSKE ZBODNICE v LJUBLJANI ZAPOSLENI.
Vsak volivec se vodi v imeniku kraja kjer je bil ta dan zaposlen.
Vsi kraji, ležeči na teritoriju enega zdravstvenega okrožja OUZD v Ljubljani, tvorijo eno volivno okrožje. Pregledi voliv-nih okrožij bodo nabiti pri vsaki občini na deski za razglase.
Volivni imeniki se bodo sestavili po vo-livnih okrožjih in razpoložili
OD 5. DO 14. SEPTEMBRA 1933
na občinskem uradu one občine, v kateri ima zdravnik zdravstvenega okrožja OUZD svoj sedež. Izjemoma je sedež volivnega okrožja: v zdravstvenem okrožju Št. Vid na Dolenjskem v Višnji gori, v zdravstvenem okrožju Gorenja vas v Žirih, v zdravstvenem okrožju Preddvor v Kokri, v zdravstvenem okrožju Vuzenica na Muti, v zdravstvenem okrožju Lož v Starem trgu.
Kolikor bi volivni imeniki ne mogli biti razgrnjeni na občinskem uradu bo razglaše-
no na občinski deski, v katerem lokalu na sedežu občine so razgrnjeni.
Vsako krajevno volivno okrožje tvori načeloma redno volišče, ki je v kraju, kjer so bili volivni imeniki razgrnjeni.
Samo v krajevnih volivnih okrožjih Vransko, Podčetrtek. Poljčane, Loče pri Konjicah,' Vitanje, Ljubno, Gornji grad, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Kozje, Bizeljsko, Lukovica, Motnik, Dobrova, Ig, Pragersko, Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Lendava, Beltinci, Križevci, Cankova, Fara pri Kočevju, Sodražica, Kranjska gora, Planina pri Rakeku, Kostanjevica in Središče ob Dravi bodo sicer volivni imeniki na občinah sedeža volivnega okrožja razgrnjeni, ne bo pa tam rednih volišč. Volivci teh okrožij volijo pismeno pri Glavnem volivnem odboru in morejo zahtevati v to svrho najkasneje do 2. oktobra 1933 od Glavnega volivnega odbora, da jim pošJje _ glasovnico na označeni naslov. Tudi volivci volivnih okrožij, kjer obstojajo redna volišča, morejo voliti pismeno, ako je njihovo obratovališče najmanj 5 km oddaljeno od njihovega rednega volišča in ako zahtevajo najkasneje do 2. oktobra 1933 od pristojnega krajevnega volivnega odbora, da jim pošlje glasovnice na stanovanje, Ti nad 5 km oddaljeni volivci pa lahko volijo tudi osebno pri svojem rednem krajevnem volišču.
VOLIVCI, KI GLASUJEJO OSEBNO, VOLIJO NA OBRATNIH VOLIŠČIH V SOBOTO 7. OKTOBRA v času, ki ga določi krajevni volivni odbor, NA REDNIH VOLIŠČIH PA V NEDELJO 8. OKTOBRA 1933 MED 9 IN 17.
Obratna volišča se vpostavijo za volivce, zaposlene v obratih z nad 150 delavci,
Naše barve so rdeče ■ ■ ■
(Narodna pesem).
Lltaca rdela, mlada, šolnina sreia ... Rdeii cvet je sen deklet!
Rdeia kri — je znak trpljenja, znak bdeiega nad sli iivljenja. Rdeia kri — Je znak vstajenja !
Po temi teikih, mrai-nlh let, iarl nam zarja v novi svet . . . Ker sm6 kllcdrji nove sreie,
zato so barve nam rdeie!
ako zahtevajo to najkasneje do 20. septembra pismeno pri Glavnem votivnem odboru starešina delavskih zaupnikov dotičnega obrata ali ena izmed pri Delavski zbornici registriranih strokovnih organizacij.
Predsedniki rednih krajevnih volivnih odborov sprejemajo in oddajajo na pristojno mesto reklamacije za ves okoliš svojega vo-livnega področja. V volivnih okrožjih, kjer ni rednih volišč, se vlagajo reklamacije ▼ občinskih uradih, kjer so imeniki razgrnjeni. Občinski uradi jih dostavljajo Glavnemu vo-
tivnemu odboru. Najkasneje do 26. septembra sporoče predsedniki rednih krajevnih volišč, ali morejo sodelovati sami tudi pri vo-livnem aktu na obratnih voliščih svojega^ področja. Kolikor to ni mogoče, se bodo imenovali za obratna volišča posebni predsedniki in namestniki predsednikov volivnih odborov.
GLASOVATI SE MORE SAMO ZA KANDIDATE, KI JIH PREDLOŽIJO STALNO ALI ZAČASNO KOALIRANE DELAVSKE, ODNOSNO NAMEŠČENSKE ORGANIZACIJE, REGISTRIRANE PRI DELAVSKI ZBORNICI V LJUBLJANI DO 16. SEPTEMBRA 1933.
Na kandidatnih listah splošne (delavske) skupine morajo biti na mestih 1	15 ^ v po-
ljubnem razporedu zastopniki sledečih devetih najvažnejših kategorij: rudarji, kovinarji, stavbinci, tekstilna industrija, lesna obrt in industrija, hišna služinčad, oblačilni delavci ter graiični delavci.
Na kandidatnih listah nameščenske skupine morajo biti na mestih 1—7 v poljubnem razporedu zastopniki sledečih petih najvažnejših nameščenskih kategorij: nameščenci industrijskih obratov, trgovskih obratov, denarnih zavodov, rudarskih obratov in drugih svobodnih poklicev (odvetniških pisarn itd.).
ROK ZA PREDLOŽITEV KANDIDATNIH LIST SE PRIČNE 15. SEPTEMBRA IN KONČA 25. SEPTEMBRA 1933.
Kandidatne liste je predložiti po predpisih volivnega reda v pisarni Glavnega votivnega odbora za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani na Starem trgu št. 34, H., levo (Stiški dvorec).
Ljubljana, dne 29. avgusta 1933.
Glavni volivni odbor za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani:
Dr. Ivan Karlin, s. r. predsednik.
Člani:
Čelešnik Rado, s. r.; Čobal Melhior, s. r.; Jakomin Lovro, s. r.; Juvan Rudolf, s. r.; Kravos Vladimir, s. r.; Lombardo Peter, s. r.
Kako piSejo žuti listi glede volitev v Delavsko zbornico.
Na primer:
O pomenu Delavske zbornice.
»Delokrog delavskih zbornic je tako obsežen in važen za interese delavcev in nameščencev, da bi pasivno zadržanje napram volitvam pomenilo pljuvati v lastno skledo . . .«
»V naši Delavski zbornici imajo odločno besedo marksisti . . .«
Kaj pomenijo volitve!
»Boj bo torej naperjen predvsem proti marksistom. Za našega delavca in nameščenca pomeni nacijonalna borba, ki jo bijemo, vprašanje kruha . . . Zato ne moremo biti brezbrižni pri vprašanju, kdo naj zanaprej odloča v Delavski zbornici, nacijonalno ali intemacijonalno ori-jen tirani zastopniki, nacijonalni socijali-sti ali marksisti . . . Ali naj mi sedaj, ko je marksizem povsod drugod propadel, dopustimo, da triumiira pri nas, sredi bele Ljubljane, v prestolici Slovenije?
Nacionalna javnost, društva, časopisje, podpirajte borce za narodno in soci-jalno enakopravnost, podpirajte nar. soc. strokovne organizacije delavcev in nameščencev, da izvojujejo zmago pri volitvah v naš delavski parlament, ki ne sme biti več domena marksistov.«
Vidite, take bombe lete iz tistih žu-tih časopisnih vrst in še razne druge.
A vi delavci in delavke? . . . Kaj vam bo res tista nacionalna javnost, društva, časopisje rezalo večji kos kruha, vam dajalo boljše socijalne zakone, če bi nacijonalni socijalisti zavladali v Delavski zbornici, ko pa je resničen Karl Marxov poziv s »Osvoboditev (torej vsako izboljšanje) delavcev je delo delavcev samih« in ne kakšne nacijonalne javnosti, itd. (Glejte rudarske revirje).
Kranjska industrijska družba, Trboveljska premogokopna družba, in razne druge družbe in podjetja so to v letu 1932 in 1933 zelo krepko pokazala z zniževanjem mezd z redukcijami, z neupoštevanjem zakona o zaščiti delavcev in drugih socijalnih zakonov, posebno pa bolniške blagajne.	•
Vzgledi in primeri so pokazali jasno in bridko.
Zato delavci in delavke, nameščenci in nameščenke, kakor eden na volišče in vsi.	MI,
Skromen dar, a iz srca dan,
Nabiralna akcija za rudarje TPD, ki jo je pokrenila Strokovna komisija za Slovenijo, je razgibala vse k nji priključene strokovne organizacije, vse podružnice, vse zaupnike in funkcionarje, vse članstvo teh strokovnih
organizacij. Glas Strokovne komisije je bil kakor glas trombe, h kateremu je pisluhnil vsak in ubogal vsak.
Razpošiljali so se bloki dem za dnevom, nabiralci so nabirali in dinarji so curljali, da se tako izrazimo.
Dinarji, kajti kdor malo ima, naj da od tega kaj ima, ker tisti, ki mnogo imajo malo dajo, ako sploh kaj dajo.
Za delavca v tovarnah, v obratih, delavnicah, kjer je vedno mnogo redukcij, kjer so brezplačni dopusti, kjer se dela le nekaj dni v tednu, kjer se znižujejo mezde, za delavca, ki mora od svojega skromnega, lačnega zaslužka plačevati vsemogoče davke, ki so zapisani in nezapisani za takega delavca in delavko je eden dinar, ki ga položi na oltar solidarnosti in sodružne zavednosti velik dar, blagoslovljen, kakor vinar svetopisemske vdove.
Močne strokovne organizacije so se strumno odzvale pozivu Strokovne komisije in med prvimi, kar po-vdarjamo, steklarji Rogaške Slatine in kovinarji na Jesenicah, nato pa je dan za dnevom curljal denar-dinarji in nacurljalo je do danes 11.000 Din. Veliko v tej bedi, brezposelnosti in neznatnih mezdah. Sorazmerno k raznim kričečim dajatvam meščanske družbe ogromen hrib 11.000 Din.
To smo hoteli povedati pri tej priliki, da vidijo vsi čitatelji »Delavca«, kaj pomeni geslo MI, kaj pomeni solidarnost in enotnost v delavskih vrstah. Delavske, svobodne strokovne
Tako lovi muhe
HeroxoKu
lapone*";
db.l
AE
z
io pončem
Dokazano najboljši muholovec sveta. Se mnogo posnema, zahtevajte torej izrečno
«C
Vi
AEROXON
organizacije so v svoji bedi dale veliko. Naj bo tudi to dokaz, da je rešitev delavstva le v njegovih lastnih rokah, v njegovi lastni volji. In to voljo naj pokaže delavstvo po vsej Sloveniji tudi pri volitvah v Delavsko zbornico. Naj bo naš MI mogočen, silen, zmagovit!
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Lesce.
Zahvala. Spodaj podpisana se najlepic zahvaljujeva vsem sodrugom, prijateljem in prijateljicam, ki so nama stala na strani in pomagali v bolezni najinega edinega sinčka. Dolžnost naju veže, da se zahvaliva vsem onim, ki so naju tolažili v bolezni in smrti otrokovi, najlepša hvala onim, ki so ovenčali krsto s cvetlicami. Obenem se zahvaljujeva vsem, ki so ga spremili k zadnjem počitku. Prav lepa hvala vsem starišem, ki so pustili svoje otroke, da so se v tako lepem številu udeležili Lojzkove zadnje poti.
Lesce, dne 25. avgusta 1933.
Alojz in Antonija Brenkuš, stariši.
Mezdni boj v Saturnusu v Mostah.
Aprila lanskega leta je kovinska tovarna Saturnus d. d., Moste pri Ljubljani, znižala delavcem mezde za 3 do 7 odst. in še tedenski delovni čas od 48 ur na 40 ur tedensko. Podjetje se je sklicevalo na slabe go-
tpodarske razmere in obljubilo, ob loljših razmerah mezde revidirati.
»Saturnus« d. d. tvori po veliki večini holandski in nemški kapital, ki je to podjetje prevzel leta 1924, ko je uvidel ugodna tla za eksploatacijo v pločevinasto-embalažni stroki. Za te tovarne je v Dravski banovini u-godno posebno to, da dobivajo izborne delavce za skrajno nizke mezde, ki niso v nobenem razmerju z mezdami po enakih tovarnah v inozemstvu.
Delavstvo tovarne »Saturnus« je k sreči dobro organizirano. Ker so se življenjske potrebščine od 1. aprila 1932 podražile povprečno za 18 do 20 odst., a redukcija na zaslužke od lan skega leta celo prekašajo to podraže-nje, so delavci potom svoje organizacije SMRJ že meseca junija pričeli
mezdno gibanje. Organizacija je v obširni vlogi vodstvu tovarne »Saturnus« pojasnila podrobno nevzdržne mezdne razmere delavstva ter zahtevala povišanje mezd, ki odgovarja po-draženju od 1. aprila 1932 naprej. Dne 18. julija so se vršila s podjetjem in delavsko organizacijo ob sodelovanju delavskih zaupnikov in zastopnika Delavske zbornice prva pogajanja. Žal pa podjetje ni imelo razumevanja za delavske težnje in njegove upravičene zahteve in pogajanja so bila brezuspešna. Dne 11. avgusta so se pogajanja obnovila, a zopet brezuspešno. Ravnatelj tovarne je skušal dokazati, da računi delavstva ne odgovarjajo dejstvom. Tovarna je pristala le v toliko, da bi se uvedel zopet 48-umik, ker bi s tem podjetje prištedilo na režijah. Torej zopet le predvsem interesom podjetja. Delavstvo se bo borilo za svoje upravičene zahteve naprej. Žal, da ima v naši javnosti in onih, ki bi lahko na podjetje uspešno pritisnili, premalo zaslombe, oziroma nobene. Dandanes se mora pač delavec zanesti le na skupno zavest delavstva, samo še na svojo strokovno organizacijo.
SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE.
Zahvala.
Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem odboru strokovne organizacije, vsem prijateljem in znancem, sorodnikom kakor tudi steklarski godbi, za izraženo sočustvovanje ob smrti moje hčerke Julijane. Še enkrat hvala!
Hrastnik, dne 3. septembra 1933.
Franc Goričar, steklarski delavec.
Člen 12. V roku, ki ga je odredil glavni volilni odbor, so dolžne vse določene krajevne volilne edinice izdelati volilne imenike, v katere je vpisati vse osebe z glasovalno pavico na področju te volilne edinice.
Krajevni organi delavskega zavarovanja, ki niso razglašeni kot volilne edinice, so dolžni poslati prepis teh spiskov krajevni volilni edinici, kateri so priključeni.
Člen 13. Tako sestavljeni volilni imeniki morajo 'biti razgrnjeni v vseh volilnih edini-cah in njim priključenih nižjih organih zavarovanja 10 dni. Krajevni volilni odbor je dolžan obvestiti vse delavstvo, da so volilni imeniki razgrnjeni, kakor tudi o načinu, kako se zahteva popravi imenika.
Vsak član zobmice ima pravico, da v gornjem roku volilne imenike pregleda, prepiše, objavi, natisne in da zahteva bodisi zase bodisi za drugega njih popravek.
člen 14. Popravek se mora zahtevati ustno ali pismeno pri organih, kjer je imenik razgrnjen. Ko se zahteva popravek, se morajo predložiti dokazi, ida ima dotična oseba glasovalno pravico v smislu Ji. 33, teh pravil ali da je nima.
Vse te pritožbe se imajo poslati na sklepanje glavnemu volilnemu odlboru, ki je dolžan o njih sklepati najdalj v roku petih dni od deva, ko jih je prejel. Odobrene spremembe se vpišejo takoj v volilni imenik.
5.	Potrditev kandidatnih list.
Člen 15. Glasovati se more samo za potrjene kandidatne liste.
Člen 16. Pravico do kandidiranja imajo samo začasno ali stalno koalirane delavske in nameščenske strokovne organizacije, ki r? 4neva razpisa redilo registrirane pri Delavski zbornici.
Delavska zbornica je dolžna dati glavnemu volilnemu odboru poročilo, katere delavske strokovne organizaciej so bile pri njej na dan razpisa volitev registrirane.
Člen 17. Kandidatno listo predajo osebno najmanj trije predstavniki organizacije, ki se predloži glavnemu volilnemu odboru, zajedno s pismenim potrdilom organizacije, da so predlagani kandidati redni člani te organizacije.
O sprejemu kandidatne liste mora izdati glavni volilni odbor prinosilcem potrdilo, v katerem mora biti naznačena vsebina predložene liste.
Člen 18. Na vsaki kandidatni listi mora biti navedenlo z imenom, priimkom, poklicem in krajem stanovanja najprej ugotovljeno število kandidatov, za njim istotoliko namestnikov za člane zbornice. Kandidatu! za člane in njihove namestnike morajo biti člani organizacije, ki jih predlagajo.
Med kandidati morajo biti delavci raznih strok. V delavski skupini kandidirajo lahko tudi funkcionarji delavskih strokovnih organizacij.
Med prvimi kandidati na listi morajo biti delavci iz najvažnejšlih gospodarskih strok.
Katere gospodarske stroke so najvažnejše, določa glavni volilni odbor na podlagi predloga upravnega odbora Delavske zbornice in objavi skupno z razpisom volitev.
Za zelo važne stroke gospodarstva, katerih delavstvo je grupirano in oddvojeno od ostalega delavstva ter predstavlja za zbor-n' j° važ®n faktor (prometno osebje, rudarji), more glavni volilni odbor na predlog upravnega odbora zbornice odrediti, da ta stroka delavstva voli v posebni kuriji. V
tem primeru se bodo kandidati na vsaki kandidatni listi te stroke navedli posebej in oddvojeno; delavstvo te stroke voli posebej in njihovi glasovi se računajo kot oddani samo za te kandidate. Glavni volilni odbor odredi v takem primeru za to stroko število kandidatov, v kolikor to odgovorja številu volilcev te stroke napram številu volilcev ostalih strok.
Nameščenci, ki spadajo pod zakon o penzijskem zavarovanju od 12. maja 1922. in vsi ostali nameščenci, ki vrše važne posle v smislu čl. 324. obrtnega zakona, glasujejo v posebni kuriji za liste, katere predlože organizacije zasebnih nameščencev. Število na to grupo odpadajočih kandidatov {namestnikov) bo odredil glavni volilni odbor po predpisih prejšnjega odstavka.
Razen originila so dolžni predati predlagatelji v roku 3 dni po potrditvi liste 10 izvodov natisnjene kandidatne liste za vsako volilno mesto.
Člen 19. Zajedno s kandidatno listo je predložiti:
Pismeni pristanek vsakega kandidata in namestnika, da sprejme kandidaturo na listi dotičnega predlagatelja; dokaze, da imaijo kandidati vse pogoj«, katere predpisujeta zakon in statut za izvrševanje te funkcije. Kandidira se lahko samo na eni kandidatni listi. V spornem primeru je veljaven kandidatov pristanek na prvi potrjeni listi; dokaz, da so predlagatelji volilci.
ČJen 20. Glavni volilni odbor ,se mora uventi, ali je sestavljena kandidatna lista tako, kakor je to po statutu predpisano in mora opozoriti predlagatelje na nedostatke, pri čemer jim mora dopustiti rok za izpolnitev, ki pa ne sme ‘biti daljši, kakor do dne, ko se mora vlaganje list končati
Člen 21. Vlaganje kandidatnih list pričenja z dnem, ki ga odredi glavni volilni odbor, najkesneje pa trideseti dan po razpisu volitev in traja najdalj petnajst dni.
Člen 22. Glavni volilni odbor odloča o pravilnosti liste. Ako ugotovi, da je lista v redu, jo mora potrditi, zahtevati, da se mu predlože v roku treh dni natisnjeni izvodi liste in razposlati natisnjene izvode krajevnim volilnim odborom. V primeru, da glavni volilni odbor potrditev liste odkloni, mora dati predlagateljem zadevni pismeni odlok, proti kateremu je dopustna v roku 24 ur pritožba na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, čigar odločitev je končnove-ljavna.
Ako se odpove kandidat po potrditvi liste kandidatskemu mestu, lista s tem ni razveljavljena.
6. Razglasitev kandidatnih list.
Člen 23. V vsakem okraju, kjer so razgrnjeni volilni imeniki, morajo biti razgrnjene tudi natisnjene kandidatne liste najmanj pet dni pred1 dnevom volitev. Volilci si morejo te liste vsak čas ogledati in jih prepisati.
Potrjerje (kandidatne liste bodlo nosile številke ‘po redu, kakor so ibile od glavnega volilnega odbora sprejete.
7. Ukrepi pred glasovanjem.
Člen 24. Ako je vložena samo ena kandidatna lista, proglasi glavni volilni odbor vse kandidate te liste za izvoljen«.
ČJ€n Volilci, ki delajo najmanj 5 km oddaljeno od svojega volišča, imajo pravico zahtevati pismeno od krajevnega volilnega odbora najkesneje pet dni pred volitvami, da se jim dostavijo pismeno glasovalne kuverta in glasovnice za volitve. Prejete glasovnic«
Mm\\
KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ
PRVE DELAVSKE PEKARNE V LJUBLJANI
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.	TELEFON 31-71.
Sodražice!
MONOPOLCI.
Iz boja za »Pravilnike«.
Ker se delavstvo vedno bolj zanima za nove »Pravilnike«, je sklenila CU. stalno poročati, kako stoje stvari glede istih.
Dne 18. avgusta 1933. je CU. vrnila osnutek »Pravilnika o radu« Monopolni Upravi, in sicer s sledečimi iz-premembami:
§ 6. osnutka M.U. naj se izpremeni na ta način, da bo vsakdo postal stalen avtomatski, ne pa po morebitnem praznem mestu.
§ 9 o. MU. naj se izpremeni ter se zahteva v soboto samo 5Vz ure delovnega časa, skupno v tednu 45V2 ure (v Beogradu se že tako dela, seveda brez znižanja plač).
V § 24 o. MU. se zahteva, da se unese: »Uprava Monopola bo takoj izdelala »Pravilnik o penziji«.«
V § 25 o. MU. se zahteva, naj se poviša, oziroma da letni dopust od 6-mesečnega službovanja dalje v u-stanovah MU.
§ 29 o. MU. naj se izpremeni temeljito tako, da ne bo nihče radi slabe ocene vržen na cesto, a kazni se imajo omiliti (ker smo ljudje, ne pa živina, v zaščito katere so pa že tudi ustanovljena društva, da se je ne trpinči po mili volji gospodarja!).
§ 33 točka b, odstavek prvi naj se izpremeni tako, da se ne vrže na cesto delavca, če v enem mesecu ne napravi minimuma, pač pa, da se ga prestavi na drugo lažje delo.
V § 37 o. MU. se zahteva, da prisostvuje zasliševanju delavski zaupnik dotičnega oddelka ali pa starešina delavskih zaupnikov.
V § 41 o. MU. se zahteva, da se unese: oni delavci, kateri so bili že dosedaj zaposleni pet let v Monopol-skih Ustanovah, postanejo stalni z dnem uveljavljenja tega »Pravilnika«.
Sodrugi in sodružice, ni veliko kar zahtevamo, ali tudi te naše male zahteve ne bodo uspele, če boste stali malomarno ob strani ter ne boste u-poštevali izreka: Kolikor moči, toliko pravic!
Zato kdor še ni v Savezu mono-polskih delavcev, naj pristopi, da s tem ojača vrste borcev za svoje pravice!
Odbor SRMP. podružnice Ljubljana.
ZVEZA ilVILSKIH DELAVCEV.
Za enoten nedeljski počitek.
Pod pritiskom razmer je sklicala tukajšnja podružnica za torek, 22. avgusta veliko protestno zborovanje. Sestanek je bil vrlo dobro obiskan, dokaz, da se članstvo zaveda disci-
pline ob vsakem času, kadar gre za njih vitalne interese. Zborovanje je posetil tudi g. Novak za okrožni odbor obrtnih združenj.
Znano je, da so ptujski pomočniki s pomočjo svoje razredne organizacije po dolgem času dosegli tedenski odmor v obliki pondeljskega počitka. Toda postoji nevarnost, da ga zopet zgube kljub zakonskim določbam v sled velike konkurence posameznih pekovskih mojstrov, ne ozirajoč se na pomočnike, kateri so si s težko muko priborili svoj tedenski odmor.
Zanimiv izčrpen referat s. Rakuša je članstvo z zanimanjem poslušalo. Orisal je dolgoletno borbo živilskih organizacij za nedeljski počitek v Mariboru in Ptuju, žigosal tvrdko Scher-bautn, katera je spravila pomočnike obeh mest v sila mučen položaj s tem, da pošilja pecivo v Ptuj. S tem početjem resno ogroža veliko socialno pridobitev povojnih let. Naglasil je nepregledne zle posledice, vsilila se je organizacijam nova borba. Med članstvom vlada silno ogorčenje, pripravljeni so iti do skrajnosti, da se temu napravi kraj. Odposlala se je tvrdki Scherbaum spomenica, na pristojne oblasti resolucija, z energičnim pozivom, naj končno enkrat uredi enoten nedeljski počitek za vso Dravsko banovino enako.
Razpravljalo se je še o marsičem, tako o veliki akciji živilcev cele zemlje po odpravi nočnega dela v pekarnah. Poročilo o deputaciji cele zemlje, katera je pri tej priliki izročila g. ministru za socialno politiko važen material, o posledicah nočnega dela je izzvala pri članstvu veliko odobravanje. Borba živilcev za človeške pravice gre svojo pot, do končne zmage, a vaša dolžnost pomočniki je, da se zavedate vedno in povsod velikega pomena strokovnih oraniza-cij, ker le te se borijo za boljši polo žaj delavstva.
Oglasil se je k besedi g. Novak, ter izjavil, da bo iznesel upravičene želje pomočnikov na pristojnem mestu
Ob koncu zborovanja so pevci zapeli pesem »Bratje le k solncu«, nakar je predsednik zaključil dobro uspeli sestanek, katerega je posetilo nekaj sodrugov iz Ptuja.
Koncert koroških pesmi. Pevski odsek podružnice živilskih delavcev v Mariboru, priredi v soboto, dne 7. oktobra v Gambrinovi dvorani ob 20. uri koncert koroških pesmi pod taktirko g. Križmana, nakar opozarjamo delavstvo Maribora in okolice. Spored obsega same lepe koroške pesmi v zboru in kvartetu. Po koncertu prosta zabava ob sodelovanju tambura-škega zbora pekov. Sedeži 8 in 5 Din
ertus
terpentinovo milo
hvalijo vse naše gospodinje, ker je izvrsten domač izdelek in
zelo poceni!
Dobi se v vsaki trgovini!
Razno.
Ali že veste, da se večina bolezni prenaša po muhah? V času sadja je ta nevarnost še večja. Razen tega zamaže muha Vaše slike, zavese, lestence i. t. d. Tu lahko pomaga samo dober muholovec, ki za malenkost old 75 par ali 1 Din lovi muhe po dnevi in ponoči ter skrbi za Vaš z až el j eni tnir v spanju. S tekočinami in razprševalci, ki so zelo dragi in so razen tega nevarni radi ognja, se ne morete nikdar iznebiti sitnih muh tako hitro in sigurno kakor z že 35 let ob-neslim, dokazano najboljšim muholovcem sveta »Aeroxon«. Aeroxon se mnogo posnema, zahtevajte torej izrečno le to znamko.
Zahvala.
Podpisani se najtopleje in prisrčno zahvaljujem vsem za vse častitke in voščila ob priliki mojega 70-letnega rojstnega dneva. Voščil in čestitk sem prejel v tako velikem številu, da se mi je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Posebno se zahvaljujem Strokovni komisiji za Slovenijo, ki je priredila slavnostni večer, delavskemu glasbenem«, društvu »Zarja«, pekovskemu tamburaške-mu zboru in pevskemu društvu »Cankar« za lepe pesmi in lepo godbo.
Družnostl Ljubljana, 31. VIII. 1933.
Jože Kopač.
morajo volilci poslati ipo pošti tako, da prispejo h krajevnemu odlboru najkesneje do zaključitve glasovanja.
8.	Način glasovanja.
Člen 26. Na dan volitev se sestane krajevni odbor ob 8. uri dopoldne. Seji morajo prisostvovati vsi člani ali njih namestniki, morejo pa ji prisostvovati tudi predstavniki kandidatnih list. Najprej se mora napraviti zapisnik, v katerem se ugotovi, kolikšno je skupno število volilcev, koliko, kako in kam je razposlanih glasovnic. Potem se prične sprejemanje glasov. Sprejemanju1 morata prisostvovati stalno vsaj en član volilne komisije in en predstavnik liste. Ako ni predstavnikov liste, morata prisostvovati glasovanju stalno dva člana volilne komisije ali njih namestnika.
Člen 27. Glasuj® se osetbno, neposredno in tajno.
Ko se prične sprejemanje glasov, se morajo pripuščati došle osebe na volilno mesto po redu, kakor prihajalo.
Volilni odbor bo na ipodlagi veljavnih legitimacij i(ikrstni list, prijavni list, davčne knjižice, 'poslovnih in drugih dokumentov) ugotovil identičnost dtošliih in če je volilec vpisan v volilnem imeniku. V poseben zapisnik se morajo vpisati priimek, ime in tekoča Številka volilca v volilnem imeniku.
Volilec 'dobi potrebna navodila za glasovanje in 'prazno kuverto ter glasovnico vsaike kandidatne liste. Nato se napoti v zaprt prostor z navodilom, naj da v kuverto glasovnico, za katero želi glasovati, nepretrgano, druge glasovnice pa raztrgane.
Vsaka kandidatna lista ima glasovnice posebne barve, katero odredi glavni volilni
odbor v sporazumu s predlagatelji liste. Vsaka lista srne ibiiti samo ene enostavne barve.
Po zaključku sprejemanja glasov mora krajevni volilni odbor najprej primerjati, če se Število sprejetih kuvert ujema s številom volilcev, vnešenih v zapisnik, nakar en član volilnega odbora odpira kuverte in jemlje iz njih glasovnice.
Pred drugim članom volilnega odlora se morajo Zbirali glasovnice po kandidatnih listah.
Kuverte, ki ne vsebujejo (predpisanega nepretrganega glasovalnega listka (glasovnice), ali vsebujejo imena kandidatov izven list, ali neraztrgane glasovnice za razne liste in organizacije, katerih liste niso potrjene, se zbirajo ločeno in so brez vrednosti.
Več neraiztrganih glasovnic v eni kuverti za enega in istega kandidata velja kot en glas.
Po izvršenem odpiranju se izvrši preštevanje, koliko glasov je dobila poedina kandidatna lista. Sprejete glasovnice se morajo takoj zložiti, zaviti in zapečatiti.
Ves ta posel se vpiše v zapisnik, ,v katerega more staviti tudi vsak član volilnega odbora in prisotni predstavnik kandidatne liste svoje pripombe.
Po zaključku glasovanja se izvrši končno štetje veljavnih in neveljiavnih glasov in število glasov, ki so odpadli na vsako kandidatno listo. Izgotovljena) in podpisani zapisnik volilnega odbora se mora zapečatiti in poslati zajedno s prejetimi glasovnicami glavnemu volilnemu odboru, ki jih čuva dk> sklepa skupščine Delavske zbornice in ministra za socialno politiko.
9.	Ugotavljanje volilnik rezultatov.
člen 28. Glavni volilni odbor se sestane drugega dne na seji, kateri morejo prisostvo-
vati tudi predstavniki kadidlatmiih list. On odpira poslane mu zapisnike krajevnih volilnih odborov in ugotavlja, ali je ibilo vse pravilno izvršeno.
Na podlagi zapisnikov se ugotavlja in sešteva, koliko je katera lista dobila glasov.
Sklepa samo glavni volilni odbor, a predstavniki kandidatnih list izjavljajo eventualno svoje pripombe na zapisnik.
Člen 29. Volilni rezultat se ugotavlja tako-le:
Skupno število vsake liste se 'deli z eno db šestdeset in vsak tako dobljeni zaporedni količnik se zapiše eden pod drugega za vsako listo. Mandati članov in namestnikov se dodeljujejo po vrsti oni listi, iki ima naf-večji zaporedni količnik.
Aiko je samo še eden nedeljen mandat, a imata dve listi zaporedni mandat, se odloči z žrebanjem.
Razdelitev mandatov po listah se vpiše v zaključni zapisnik glavnega volilnega odbora. Izvoljenim članom zbornice in njihovim namestnikom mora dostaviti glavni volilni odbor legitimacije o izvolitvi.
V primeru glasovanja v posebni kuriji se dodeljevanje mandatov oddvojenim kandidatom vrši posebej po istih principih na podlagi števila za njih oddanih glasov.
Člen 30. Zaključni zapisnik glavnega volilnega odbora z vsemi zapisniki krajevnih odborov in .pritožbami proti volitvam se izroči verifikacijskemu odboru Delavske zbornice.
Člen 31. Proti nepravilnosti volitev se more pritožiti vsaka organizacija, ki je registrirana v Delavski zbornici, v roku1 treh dni po zaključku volitev. Pritožba se preda glavnemu volilnemu odboru, ki jo je dolžan poslati s svojim poročilom v roku treh dni verifikacijskemu odboru Delavske zbornice.
Člen 32. O pravilnosti volitev in o pravilnosti dela glavnega volilnega odbora pri razdeljevanju mandatov odloča skupščina zbornice, ko je zaslišala poročilo verifikacijskega odbora. Člani Delavske zbornice, ki bi bili nezadovoljni z odločitvijo zbornice o po trditvi ali ne potrditvi spornih volitev ali mandatov, se morajo pritožiti pri ministrstvu za socialno politiko proti rešitvi skupščine.
Ako v teku 15 dni po prejemu pritožbe in volilnih aktov minister za socialno politiko ne razveljavi spornih volitev ali ne odredi glede njiih preiskave, postanejo sklepi skupščine pravomočni.
Člen 33. Deloma ali v celoti razveljavljene volitve se morajo ponoviti.
10.	Sklicanje novo izvoljene skupščine.
Člen 34. Novo izvoljeno skupščino mora sklicati .predsednik dotedanje 'zbornice najdalj v roku1 dveh mesecev, Ako tega ne stori, jo skliče minister za socialno politiko in narodtao zdravje,
11.	Prehodna odredba.
Člen 35. Izvzetno od odredb člena 16. tega volilnega reda imajo pri prvih naslednjih volitvah pravico do vlaganja! kandidatnih list vse delavske in nameščenske strokovne organizacije, katerih pravila bodo odobrena od pristojne oblasti ini ki bodo registrirane pri zbornici do dne vlaganja kandidatnih list.
Ta volilni red za volitve skupščine Delavske zbornice v Ljubljani je bil sprejet na VIII. seji skupščine dhe 6. avgusta 1933. in odobren od1 g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje pod St. br. 31.051/33 * dne 16. avglusta 1933.
Wall kmawK« »Ddama«. PtodstavniK Ivan Vuk, UuMfan«. — Urejalo ter a tekamo ogovarja Josip Ošlak v Maribora. — Tisk Ljudske tiskarne d. i v Maribora,
..K	:	■	.I’.SWTVxa	'■