209. številka« Ljubljana, četrtek 12. septembra. XI. leto, 1878, SLOVENSKI NAROD. Izhtija vsak dan t»-w3ua?i J* « di'tfV6 tio «r*,MJ, .ee velja po polti prejemat aa • v o ti O - o#or a tt e detoir <.» oelo leto 16 gld., >a pol l<-ta t gl., ta četrt leta 4 «ld. — Za L}«Olj« 80 >;en poltiJMrii n* Uoai *a eolo ler« 13 gld., detli leta 3 gld. 30 kr., in en mesec 1 gld. 10 kr. 7 a pošiljanj.' ra doni ao računa 10 k-, ta meset> kr, i *ej-t lii*. — Za -.ajo deaele toliko 7ec, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudfkih šolah in za dijake velja zniiioi cena in sicer >:.«< l.irMii • % četrt lota 2 gld. 50 kr., po poiti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila so plaću; e od itttrlttepcia petit-vrste 6 kr., če se Dtnanflo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj le izvole fraukirati. - Rokopisi ae ne vračajo. — UrodnlltTO J« v Llubliani v Franc Kolmanovej hiši f\ 3 „gledaHaka atolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad omistrativne reči, je v' "Jnrodni tiskarni" v Kolmanovej bili. Volitve za mesta in trge na slovenskem Štajerskem. Iz Maribora 7. sept. [Izv. Jop.] Domoljubje je jedna tistih državljanskih čednostij, katera se po celem svetu spoštuje in neguje. Tako splošna je ta ljubezen do domovine, da se sama ob sebi razumeva. Izjema od nje je prav grdobna prikazen, kojej so jeziki dali ime renegatstvo. Naravni nugon je ta ljubezen do domačih hribov iu dolin, mej katerimi je človek otročja, niladeniška leta preživel, ter zdaj kot mož živi. Človek je bitje, katero brez soćloveške družbe živeti ne more, in tedaj je prav naravno, da mu je tista dru-žba najljubša, ki ga jo videla otroka, mladeniča, v katerej je prve b e s e d e brblja1, in prve misli mislil; za to je naravno, da Člo veku rojak, sojezičuik, največ velja. — Zgodo vina nam javlja lepe čine domoljubja in ta zgodovina zapisuje imena tistih, ki so svojo domovino izdali, s črnimi črkami, ter jim daje imena Ktijaltov. Nij ga pesnika, poštenega pisatelja, ki bi renegatstvo povzdigoval, domoljubje pa grdil. Velik, kakor povsem, velik se sam tudi podaje npr. nemški pesnik Schiller V svojem domoljubju, in lepo izrazuje ta velikan to domoljubje v svojem Tellu, podavši staremu Atinghausuu besede na ustni: Poimali, kakovšnegi bi rod d! Ne dajaj za ničeuierno bleščobo Visoko krone lastne vrednosti, — Ponašaj a toni so, to naj'bo ti dika. Da glava si svobodnemu narodu. Nategni krepko — prirojeno vez, Okleni ao predrago domovine, Posveti v blagor are < j j iu dušo. Tu iina kureniuo tvoja moč. K Po celem Bvetu je rodoljubje, patrijoti/ein, sveto čutje, in divjak, kakor omikan človek postaje s tem čutjem v prsih ob priložnosti Listek. Zaklad pomorskeg i razbojnika. (Po Pr. Gerataekorji.) Tretje poglavje. Na sledu. (DaJJe.) „Sennora Fostero nam bode za malo času svojo malo zadnjo sobo prepustila," reče stari kapiten s prijaznim pogledom; stara dama je ustregla tudi rada ali nerada želji, katera jej je celo ravno zdaj zanimivo družbo izpred ocij spravila. V inalej sobi, olepšauej s križi in svetimi podobami, zato belj podobnoj kapelici, nego sobi, a je bila vendar buudoir čestite gospe, prinesli so kmalu svečave iu vina. Bilo je tedaj za goste vse pripravljeno. Sennora Foatero je tudi hotela v Bobici ostati, da bi na to pazila, da bi gospodi vina obranitve domovine junak, o kojem velja : „sveto služimo svetej domovini." Ta patrijotizem žali-bog ne velja po vsem v naših slovenskih krajih. Pri nas je dosti ljudi}, ki so se od svojega ljudstva, od svojega roda strani obrnoli, svojo narodnost zatajili in tujinstvu se prodali. Zgodovina'jim bode dala ime renegatov — Enjaltov. Oni s Schillerjevim Itudencem pravijo: V globoke; duši me Boli, da nas zaničovaje tujci P. stiiako plemstvo imenujejo.--- In mej temi ljudmi so oni, ki bi imeli po svojej večjej omiki biti voditelji, prijatelji bIo venskega ljudstva! Zlata tujina pa jih je osle pila, in na mesto da bi bili slobodni možje v lastnej slovenskej domovini, rajši so sluge tujine, hlepeči po kakem milostljivem pogledu tujstva. Ćastoljubje je v naših renegatih, ki se po večjem iz našega srednjega stanu re-krutirajo, ugasnolo. Ponašajo se naši odpadniki s tem, da domačega jezika le toliko znajo, kolikor so se ga od kravje dekle na učili. Nijso toliko orni kali se, da bi se na stališ popeti mogli, na katerem bi uvideli, da človek lahko več jezikov zna, ter se omi-kal po tujej omiki, da mu pa radi tega nij treba zapustiti svojcev, ter te svojce prodajati za gnoj, s katerim tujstvo svoje polje gnoji pri nas. Junaki, domoljubni junaki tedaj ti naši ljudje nijso. Njim je le lastna korist mari, korist rojakov jim je deveta briga. Malo odlikovanja po tujstvu jim je več vredno, nego zavest, da so kot poštenjaki svojo domo'jubno dolžnost izpolnili, delujoči za svoje ljudstvo in ne za tuj.-tvo. Tem renegatom je lepo veselje, ako vidijo, da naš kmtt ubožavo. Tem ljudem je prav, da so rudiirstva, toplice v na šej lepej domovini last tujcev, njun je prav, ali kaj druzega ne piimanjkalo. A vsi trije gospodje dejali so, da si je ne upajo tolikanj trudit', in zdaj poštena gospa nubednega iz govora več nij imela, s katerim bi svojima ušesoma čisto nedolžno veselje naplavila, da bi slišala slabo o možu govoriti, o katerem je opravičeuo sumila, da hote iz nje denarja iztisniti. Stari pomorščak pove kolikor mogoče na kratko kapiten u fregatskemu, kar se je vedelo o tujcu, in na kaj se sum naslanja; mladi častnik seznani ga pa s tem, kar se mu je na tujčevem vedenji čudno zdelo. Kapiten poslušal je vse molče, le sem in tja je na kratko kaj vprašal; ko je pa vse izvedel, kar sta mu mogla mo*a povedati, ozre se naj preje opazno proti dverim, ne prisiuškava h kdo od zvuuaj, ter reče prav tiho — ker v resnici je tia mia ubo tako h ključavnici pritiskala, da je bilo skoro krvavo: da njihov rojuk — Slovence kot rudar ali knap, kot dninar samo v teh rudarstvih dela. Njihovo delo je, ako npr. v Cel ji in Mariboru domači jezik v ljudskih šolah ne najde mesta, ter je samo tuji nemški jezik učni jezik. Bodoči domačin ali tujec zgodovinar bo o nas Slovencih in posebno našem srednjem stanu hudo sodbo delal; on bo rekel, da je slov. reuegatstvo tako brezsramno bilo, da je celo čaaop se izdajalo, v katerih je blato metalo na lastno svojo slovensko domovino ter slovensko ljudstvo. Ljubljanski „Tgblt" bode imenoval naj milejše pamflet, gnojn;co, v katerej se je reuegatsko zasramovanje lastne domovine nabiralo, lluda bo sodba objektivnega zgodoviuopisca o nas, ktr niti liberalnost, niti izgovor, da hote ti naši renegatje nemško om ko mej Slovence spraviti, ter da tako domoljubno delajo, jih ne bo rešilo, ker človek je Uhko liberalen, rad kale", ter čest lec nemške kulture, vendar ne sme, ako hoče pošten biti, tako daleč iti, da bi lastno ljudstvo grdi', njegov jezik povsod izpodrival, ter delal na to, da postane tujec gospodar v slovenske) zemlji, Slovenec pa hlapec. Bodočnost bo o ljudeh, ki so po mestih in trgih olur,e tujstvu stavili, nemilo sodbo izrekla in vrstila jih bo mej renegate najslabšega kova. In posebno bo o omh ljudeh, ki so se šolali, in ki bi po svojej večjej omiki bili v stanu, da pcmorejo malemu, ubogemu svojemu slovenskemu narodu na noge, ki so pa, kakor jeden mož, tujim politikarjem pomagali, hudo sodila. Če jih ne bode norcev zvala, katerim je ideja nemške misije glave popolnoma zmešala, zvala jih bo nemoževske l)udi, ki so trepetali pred vsak m strahom. Volite za deželni štajerski zbor tudi naše u.estjane kličejo k volilnej mizi. Kar je „nin dušenega" renegatstva, prišlo bo ter izpovedalo, „Sennores! po vsem, kar sle mi povedali, in drugih stvareh, ki bi bile v navadnih slu« čhjili nepomonljive, ne dvomim nikakor več, da tujec nij nikdo drugi, nego glasoviti Te-uares, o katerem se je v zadnj ih letih mislilo, da jo mrtev !u „TeuuresV" vsklikne stari kapiten i re-strašen, mej tem ko mladi mož somišljeno z ^lavo prikima. „Ne preglasno, sennor!" zašepeče kapiten. „Sicer stene nemajo ušes, a ima |ih sennora Foatero, o katerej nij dvomiti, da ji zdaj kolikor mogoče porablja. Glasovi, ki so tačas o Tenarovej smrti govorili, so prenedoločni — jedni so trdili, da se je sam ustrelil, drugi, da je v morit skočil. A toliko je zagotovljeuo, da se truplo njegovo ue našlo, in vsi trije smo z mori«.m predobro ; nani, da vemo, kako lebko se človek na njegovem po\rš,i plavajoč delj časa vzdrži, in da ga tudi lehko slučajuo da Se stoji tam, kjer 86 slovensko ime zasrani nje, ali v Celji in Mariboru in Ptuju, se bode videlo, da rajde teh navdušenih renega-tov nijso več tako mnogoštevilne, menj jih bo. Pošteno domoljubje bode doma ostalo, ker bi zastonj hodilo proti komandiranim ljudem v boj. Ostali pa bodo doma tudi drugi, ki so nekdaj bili mej renegati in vse te volitve v v mestih in trgih bodo nekako mrtvo se vr Šile. Ne bode vriska in hrupa. Ljudi začenja biti sram svojega renegatskega stališča, in u videvajo, da ta slavna „nemška" misija dobrega nič nij prinesla. Mirno se bodo to volitve vršile, grobna tiluta jim bo sledila, ne bo dosti glasov — in genij slovenskega domoljubja gleda jasnejše, ker oznanjuje mu to mrtvo volilno gibanje mej slovenskim srednjim stanom, da slovenska poštenost zopet dobivlja tal v me* Btih in trgih. Ostanite tedaj Blovenski po Ste nj ak i vol ilci za mesta in trge doma. — (To ae ve, da ta poslednji svet ne u le le žitve našega vrlega dopisnika velja samo za ona štajerska mesta in trge, kjer se narodnjaki volitve udeležiti nijso sklenili. Drugače je v Ptuji- Orinuži-Središči-Ljutoineru, kjer svetujemo poslušati našega denašnjega o r m u š-kega dopianika. Ur.) Iz Bosne in Hercegovine. nili. Pri tem so bili ranjeni stotnik Winter in dva lovca, trije lovci so mrtvi. Popoludne istega dne je bil tudi boj pri Prosvečenem Kamnu mej turškimi uporniki in dvema kompanijama 88. ogerskega deželno-brambovskega bataljona. 01 teh je jeden mož mrtev, jeden ranjen. Kakor se oficijalno poroča iz Doboja od 3. vojnega kora, imeli so vstaši 5 septembra nad flOO mož izgube. Kraj Sjena, vzhodno od Kotorska, je poln turških ranjencev. Po z a-ne siji vi h poročilih stoji GOOO vstašev mej Han- Karanovcem in Gračanico. V okolici Binjaluškej napreduje razorože-vanje brez upora dalje. Zdaj je tuli Saoski-uiost v dolini Sane od naše vojske brez upora zaseden bil. Turška posadka v Trebinji pod Sulejma-nom pašo (50 oficirjev in 1570 mož) je bila v Gružu (Gravosi) na L'oydove parnike vbarkana. Dve turški kompaniji, ki sta stali pri Gačku, prideti denes (9 ) v Metkovič, da se vbarkati. Iz Sarajeva se telegrafira 8. sept: Včeraj bo naši Avstrijci prijeli 30 Turkov, ko so ti ravno v svojej cerkvi (mošeji) posvetovali se, kako bi mesto Sarajevsko zažgali. — Pred-včeraojem so Turki dva naša vojaka, ki sta pri Maglaj i patrolirala, obstrelili, ranili in potem razmesarili. Oncijalen telegram 9. septembra poroča: Nadaljevaje uže naznanjeno poročilo o boji brigade generala Samca pri Ključi 6. t. m., poroča 36. vojna komanda v Banjaluki 9. t. m. tole: Brigada Samec je stopinjo za stopinjo prodirala od levega krila; s tem je bila desna sovražnikova stran pri Ključi zajeta, in upira-raj oči se Turki so bili na vseh straneh p risi ljeni, umakniti se. Na visoko strmo gorsko teme, na katerega vzhodnjej strani leži utrjen grad (kastel), so naši priplezali od za padne strani, in sovražnika prisilili, da je grad zapustil, katerega so naši ob 10. uri zasedli. Sovražnik je zbežal na vse strani. Okolica pri Ključi je zdaj popolnem iztrebljena turških vstašev. Naša izguba v bojih pri Ključi je: 1 stotnik mrtev, 9 oficirjev in jeden oficirski namestovalec ranjeni, 250 vojakov ranjenih iu mrtvih. Pri Ljeskove u 8e je bil vnel boj mej prvimi Btražami 12. lovskega bataljona in GOO ^irskimi uporniki, kateri so se koncem utnek- Sarajevo 3. sept. [Izv. dop. | Mislil sem, ako v glavno mesto Bosne pridem, da ti lehko večkrat pišem, ali nij tako, varal sem se, kakor iz pisma razvidiš. Tvoje pismo od 30. julija sem še le 30. avgusta prejel, potovalo je torej celi mesec do Sarajeva. Drugo pismo od 13. avg. došlo mi je preje v roko, potrebo valo je samo 10 dnij. Pri tukajšnjih razmerah tudi nij drugače možno; če ne bi imeli vojnih pošt, zvedeli ne bi nič iz drage nam domo vine, kajti Turek, in ta druhal le zna dobro glave sekati in nosove rezati, a pošt ne pozna. Da smo 19. m. m. slavno zmagali, in Turke prav mastno pretepli, to si gotovo uže na tanko iz novin poizvedel. Od tega dueva do sedaj bivam vedno v mestu v ve likej kasarni, samo naš 5. bataljon je v taboru pred mestom. Zraven nas je še 31. bataljon lovcev otočanski, pri katerem je tudi reservni lejtenant Kaš; pri boji pred Sarajevem bil je njegov bataljon pred nami na gori Trebevič in Debelo brdo. 31. bataljon lovcev je mnogo svojih izgubil. Gora je z niskim drevjem obraščena in golo pečevje gleda vanj, katero je zelo strmo. Po celem bregu je bilo Turkov kot listja, a mi spodaj. Misli si, kaka težava je po pečevji naskakovati, mej tem ko sovražnik neprenehoma iz dobrih pozicij na nas strelja, vsak, kateri je bil od krogle zadet, padel je nazaj v globino in si še zraven roke in noge polomil; ali mi smo trdno stali kot skala, in se vedno junaško vedli, ne oziraje se na sovražnikove krogle. Spustili ro se v beg, in mi za njimi kakor ščuka na klina. Potolkli smo mnogo teh lopovov; na zadnje smo zasedli grad in skoro je vihrala naša zastava nad mestom. Begunci so se razkropili v gore, in še Bedaj nemarno pred njimi miru, kajti dan za dnevom se zopet zbirajo, in nas hočejo napasti. V noči 2. septembra ob 2. uri po polunoči nas je „alarm" probudil iz sladkega Rpania; v trenotku, akoravno vsi zaspani, smo bili pripravljeni, — glaB je prišel od patrole, da nas pod bregom 24 000 vstašev čaka (iako dvomim, da jih je toliko bilo). Več bataljonov je šlo nad sovražnika, ali jaz sem doma ostal; drugi dan opoludne prišli so brez boja vspehani in trudni nazaj. Govorica se je raznesla, da se je sovražnik nam umaknil, ter nas hoče o priložnosti z vso močjo napasti — ako Bog da, se bode varal, sicer pa preje ne bode konca, da se vsak turški pes pokolje. Mi imamo vedno „marschbereitschaft". Vsak dan imamo čast, ujete Turke, ki so nas streljali, pokončavati, za nekatere so vislice, za druge svinec! Predvčeranjem bil je nek turški učitelj obešen. Nek vataški poveljnik pri Žepčih, tarosivec z sivo brado, velike postave, z bistrim divjim pogledom, lepo oblečen, kacih 60 — 70 let star, čakal je tudi osode. Naša kompanija je bila komandirana, — nij si pustil oči zavezati, hrabro in možato se je vedel in čakal, da ga Mohamed v svoje naročje sprejme — a mi drugih mislij, — pes prokleti! — puške napnemo, in naše svinčenke ga takoj pošljejo v Mohamedov raj. Včeraj so bili trije moški in jedna ženska obešeni, in tako sledi vsak dan. Ravno denes so necega Turka pripeljali, ki je reservista od naše kompanije na potn od Iilažuja do Sarajeva 19. p. ra. ravno pri mostu črez Bosno najprvo obstrelil in mu kakova ladij a reši. Vrhu tega je pa trajal tačas boj blizu male gruče koralnih melij katere zadostujejo, da se je kateri pirat mej njimi skril, akopram še kokosova palma na njih ne raste, in dolgo tam človek ne bi mogel ostati. A nemožna stvar to nij. — A tu v mestu sti dve osobi, ki zagotavljati, da sti tujca izpoznali. Oba dva sta bila pomorščaka preje na ladiji San Antonio, katerej poveljnik biti, sem j a z čast imel; jeden služi zdaj pri vas, sennor, drugi postal je v istem boji invalid, živi pa zdaj tu v mestu. Prvi, zdaj vaš pomorščak, sennor, peljal je z vami tujca zadnjič na Reconocido, in trdi zdaj, da se dobro spominja, da je tujca tačas videl v boji na strani piratov. Posebno važna priča je pa drugi, kateremu je Tenares sam ono rano Vsekal, zaradi katere zdaj ne more več desne roke rabiti; ta pravi, da ueče nikdar biti zveličan, ako ga nij pred nekoliko dnevi tukaj v mestu videl. Takoj je sam k meni prihitel, in dejal, da bi ae skoraj bil strahu zgrudil, ko je tega človeka ugledal, ker je v prvem trenotji se spomnil na pravljico o pošasti na piratskej ladiji, in mislil, da je to Tenarov duh. Tenares bil je pa preveč sam v so zamišljen, da bi ga bil opazil; prišel je tačas, menim, ravno od Reconocido, ter jo hitro ukrenil na cesto, ki pelje v gore. Ko se je bil mož nekoliko spamtoval, ter ga nij prikazen več proganjala, kar je on menil, jame o stvari soditi, ter je bil dosta pameten, da je takoj mene poiskal, in mi vse povedal. Te nara poznam tudi jaz sam predobro, izpoznal bi ga takoj, ako bi ga le jedenkrat še videl; a tudi oni starec mu je bil v živenji uže dosta blizu, in ima dosti uzroka, da si je nje gov obraz zapamtil. Da je Tenares tukaj, je možno, in ako stavim pohod na Reconocido zraven njegovega vedenja, potem moram tudi jaz verovati, da je ta nevarni mož živ mej našim zidovjem." BA kaj bi nameraval s tem, da je prišel nazaj mej svoje sovražnike ?" do stari kapiten neverno — „stvar mi je še zmirom preveč neverjetna. Ali pa morda ladija, katera ga je pripeljala, jedno igro z njim igra?" ,.Ne," pravi kapiten vojne ladije, „tudi jaz sem bil prvlje tega mnenja, ter se je la-lija najnatančnejše preiskala, — a našli smo vse v najlepšem redu. Tenares pripeljal se je, kakor se dozdeva, le kot navaden potnik od Tahitija, a le to mi je zastavica, po kaj da je prišel." „No, morla morem jaz to rešiti," zakliče mladi ofidr, ki jo mej tem časom tiho, glavo z rokama podpirajo pri mizi sedel. — „Seli ne spominjate več, kako je oni večer povpraševal, če so na Reconocido mnogo denarja in braziljanskih biserov našli ?u „T o je!" vsklikne kapiten Nuestre Sen-nore, — „nij več dvomiti zdaj — na ladiji ima še katero lukujo, katere mi nijsmo kljubu natančne] preiskavi našli. Prišel je tedaj, da bi svoj rop spravil. A kje je bil cele štiri leta, in zakaj pa uže prej nij prišel V" potem glavo odsekal. (Bil je ta revež, kmet iz Nove vasi pri Mariboru, bolehav, ter nas nij mogel dohajati in po takem načinu prišel je na glavnej cesti turškemu lupežu v roke in moral je svojo dušo na tako žalosten način izdahniti.) Takih dogodeb bi bilo dosta popisati, ali časa manjka! Enakosti poizveš gotovo iz časopisov, katere tudi mi uže do bivamo, seveda nekoliko pozneje, pa jih vendar željno pričakujemo ! Večina novic v časopisih je istinita, aH ^Be vendar ne; — posebno nas Slovence radi prezirajo, ali le na kratko omenijo, vidi popise boja pri Zepčih in pri Maglaji. Nemški polki so večjidel še le za nami došli, ko je bilo vse uže urejeno. Odkar smo tukaj v Sarajevom, se vsak dan hiše preiskujejo, in vsak nam mora orožje oddati. Veliko prebivalcev je k nam v kasarno prišlo, ter nam orožje oddalo, seveda katoličani vsi. Orožje imajo nekateri prav spretno, a mnogo je tudi starega železja. Vsak od nas si je nekaj za spomin Boboj vzel. Tudi jaz in ■Gr. imava revolver, — puške, handžare bi bilo preteško soboj nositi. Vzel sem si tudi iz magazina z dovoljenjem nekaj turških nogovic Brajc, črevljev in rudeči „fez" ; — za strijca K. imam turško piščalko, katero mu prinesem, ako se zdrav vrnem, — darilo ga bode gotovo veselilo! Fred nekaterimi dnevi so naši žandarmi v hiši Hadji-Loje, ki je gori nad mestom, vzeli nad 80.000 gl. srebra in zlata, — njega sicer še nemajo, ali ga mislijo skoraj zasačiti. 25. pr. m. so imeli vsi kristijani veliki Bvetek, kajti obhajali so slavno zmago in rojstni dan našega „svitloga cara i kralja" — bil je celi „štab" in sam Filipovič navzoč Popi so ga pred velikimi vrati pričakovali in metropolit sam vzel ga je pod pazduho, ter ga peljal na levi tron, kjer se je potem začela služba božja. Večjidel se le prepeva v koru, — tudi jaz sem bil v cerkvi. Nazadnje molil je me tropolit za „spasioca in oslobodioca Franja Josipa I." Bilo je ravno ta dan slabo vreme, drugače bi še mnogo več ljudstva doslo. Srbska cerkev je izvenredno lepa in še nova, komaj 7 let dozidana; pred cerkvijo je lep vrt z topolovim drevoredom, s cvetlicami zasajen in železnim okvirom ograjen. (Konec prih.) „Tega tudi jaz ne znam," reče stari ka piten; „a če se to potrdi, da je prišel rad tega sem, in jaz sem tudi zdaj skoraj pre verjen, potem je ono, kar hoče zdaj odnest v spodnjem delu ladije skrito, tam, ker sti oni dve bruni navskriž dejani, ker je tujec tji doli skočil inje prostor preiskaval,in ko je zope nazaj prišel, htel je takoj zopet na suho, nobedni Btvar ga nij več zanimala; htel je jedenkrat celo v zadnjem delu ladije zaostati, ko sva sla midva v sprednji, tega se še dobro spo minjam. Seveda, tačas nijsem kaj tacega Bumil, torej se mi to tudi nij Čudno zdelo A kaj je zdaj storiti V Kje je tujec, in ali se bode še na dan prikazal V" „Por vida mia!" vsklikne kapiten; „ko b bil le jaz preje izvedel, da je bil ta sennor prvi večer tu; zdaj pa morda uže ima vse kar je iskal, ter je ubegnil preje da je kd slutil, kdo da je on in kaj du hoče. A po suhem nij mogel nikamor ubežati, in tudi le jedna ladija je mej tem časom v ltio Janeiro Odplula. (Daljo prik.) Politični razgled. Hfofr tanje V Ljubljani 11. septembra. Pri deželnih volitvah na F#«i*#» v s tcvttt so narodni moravski Cehi dva sedeža pridobili, jednega izgubili. Nemški ustavaki pa so izgubili pet sedežev, na katere so bili voljeni li konservativci ali nemški kmetje. Pri volitvah velicega posestva na s/nnt~ ti i rut . I rt t >•* j.Thriii so izvoljeni kandi datie liberalcev I (najmenj) 7G ghsovi; konservativni kandidatje ro imeli največ 57 glasov. Cesarske hiše udje se nijso udeležili volitve. V S*>tnof/m.iUr*n so konservativci mngali v vseh kmetskih volilnih okrajih pri olitvnh v deželni zbor Cesarjevič flntlatf je zapustil 8. t. ra. Prago, kjer je dalje časa bival in je šel na Dunaj. Vntiiilo (lrK»v(>. Iz CarigratU* se v -Pol. Corr." poroča, da je tam umor Mehemet Ali - paše strašno potrl vladne kroge na norti. Čuje se, da Turčija hoče posebne vojaške naredbe sto riti, da upornike v Albaniji in starej Srbiji ukroti in svojo avtoriteto zopet vzpostavi. Tudi v Macedonijo, kjer se kažejo nevarna znamenja neredov in nemirov, ima se vojska poslati. Ali „Times" iz Carigiada poroča sledeče, ki ne kaže, da bi porta mogla red delati v provincijali, ker ga v svojem osrčji ne mere. Včeraj večer, pravi telegram v „Times" 9. septembra, bilo je vsled nove zarote privrženikov Murada mnogo ljulij v zapor dejanih. Ljud stvo je silno razburjeno. Straža pred sultanovo palačo je bila pomnožena. X0 Akcijo narodna banko » • . » 809 „ — „ Kreditno akcij.......2.8 „ 75 „ London..........116 „ 20 „ Napol..........9 „ M „ C. kr. cekini........5 „ 52 „ Srebro..........100 „ — „ Državno marko.......57 „ 25 w Za dobro stanovanje ■/. vso brano izve so v F. Mullerjeveiu limon- vriiburt'au", gospodske ulice št. 6. (298) Izobražena rodbina želi sprejoti (299) več dijakov v stanovanje in hrano. Ubij u huje se dobro obskrb-ljovanjo in vestno nadzorovanje. Prilika jo tudi, da bo dijaki naučijo dubro nemški. Naslov: Gospa J^iim M ry«'i-, na bregu št. PO, I. nadstropje. Naznanilo. ISfc. in 14. t. ni. bodo prostovoljna javna dražba vseh stvari j in hišne oprave ranjcega Karla Pollejja v Sežani; mej temi je tudi več voz za domačo kmetijsko porabo, kakor tudt kočijo in jeden lovski voz. (3oo-i) Polleyjevi dediči. vzorno so v hrano in popolno dobro obskrbljevanje, na mestnem trgu štev. 16, Kollmanovo trgovstvo so steklom, v IU. nadstropju (295—3) Kurolliiu Novak, vdova uradnika. Služba gozdarja so oddaje pri podpisanem upravništvu z letno plačo tfl)0 gold., aO metrov trdih drv in dolžnostjo, položiti kavcijo v anesiui 300 goldinarjev. Prosilci za to službo morajo biti obeh deželnih^ jezikov^ zmožni, spretni v uredovanju in računstvu, ter imajo prošnjo obložene IQ šolskimi spričevali, in-dokazili o starosti in dozdanjem službovanji najpozneje «io i. oktobra t. 1. pri podpisanem upravništvu uložiti. Kamnik, Ko. avgusta 1878. Odbor za upravljanje mestnega premoženja. XDr. Samec, (276-3) predsednik. kjer je lepa hrvatska vas, katero smo prav občudovali, vozeč se v O^jek. Nazaj peljaie BO črez štiri dni, vidimo pa grozni prizor: Vsa vas, nad 100 hiš, vam je gorela, da se je daleč svetilo v temuej noći, iu žalostno razlegal vpijoči glas ■Mračnih. Dva otroka, veliko živinB in ves pridelek je bil v teku (i ur uptptljen. Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor), v ka tereni imajo zdaj zastopniki 20 000 NfimOtv večino nad 400.000 Sloveni, odpira se denes. „"\Viener Ztg." objavlja imenovanje g. Kulten eggerja za deželnega glavarja na Kranjskem in dr. I31eiweisa za njega namestovalca . .. Nekaj nam tu pod peresom ostnje, ali — živimo v dobi konfiskacij. — (Volitve na Štajerskem) se v kmetskih okrajih vrše denes 12. sept. Agita cije je bilo prav malo. Torej ne vemo, kuka poročila dobodemo za jutri. — (Iz Mozirja) se nam telegraf uje: Brzojavna postaja Mozirska je denes slovesno otvorjena bila. — (Iz V a raž d i n a) v Zagreb na realko je prestavljen naš rojak prof. Jos. Stare. — (Imenovanje.) Avskultunt Alojzij Gregorin je imenovan za sodskega ud j unkta. — (Prem eščenj e.) Profesor na do-zdanjem celovškem izobraževališčt za učiteljice, Franc Ha u p trna n, pride na jednak zavod v Gradec za profesorja. Nekov Eduard Sam-hamer pride iz Freistadta na učiteljično izo-braževališče v Ljubljano. — (Slovenska slovnica za prvence) spisal Andrej 1'raprotnik, je po minister 8kem ukazu dne 5. avgusta t. 1. št. 11785. vnovič potrjena in dopuščena slovenskim ljudskim šolam, in se ima prirediti v zapisnik dopustljivih učilmh knjig za ljudske šole, ki je bil 1. jun. t I. v dunajskem „ Verordnungsblattu" naznanjen. Ta slovnica (o katerej je uže tudi „Slov. Narod1' poročal, daje v imenovanem zapisniku izpuščena) sme se tedaj rabiti po vseh slovenskih ljudskih šolah. Prodaje jo tiskar g. Milic in tudi drugi bukvarji vezano po 30 kr. To naznanjamo tedaj vsem, ki povprašujejo ali se sme ta slovnica v javnih šolah rabiti ali ne. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 7. septembra. (JIHtlodeltiti'o rdvizduje.) (Dalje.) Zatoženca Benati in (»uarantotto izjavljata odločno, da nijsta hudodelstva kriva. Beuutti pravi, da je bil v gostilni pri „Citta di Trieste" do pol 12 ure, kur bode dokazalo mnogo prič; kako bi bilo tedaj mogoče, da bi bd uže mej 10. in 11. uro, kakor trdi to žandarm Decoli, na Pelvederi in bi b.l lepil tiste plakate na Monte Grizone, in od tam hodil skoraj pol ur9 do kavarne „all Loggia", ko je do nje komaj '50 korakov. Zatoženec, jako izobražen mladenič, govori odločno, ugovarja vsem vprašanjem državnega pravilnika Državni pravilnik Uenattija hudo stiska, toda brez vidljivega uspeha. Drugi zatoženec Ouarantoto je pa jako pohleven boječ mož. Akoravno ima korajžo ljubiti, vendar se ne upa, kakor je videti in Hlišati, od svoje ljubice domov iti brej gmvin-l/.mit.cij in urednik Jobip Jurčič. Trto« cene v Ljubljani 11. septembra t. L Pšenica hektoliter 7 gld. 31 kr.; — raz 5 gid. 04 kr.; — ječmen 4 gld. 06 kr.; — ovos 2 gld 91 kr.; — ajda 4 gld 88 kr.; — prosć 4 gld 55 kr.; — koruza 5 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramos 3 gld. 15 kr.; — fižol hektoliter 8 gl. 50 ki. masi kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 80 kr. -ipoh irišen — gl. 70 kr.; — špeh povojen — gj. 75 kr. — jajce po 2'/i kr.; — mloka Utor 7 kr.; — govodnuiu kilogram 54 kr.; — telet ni n« 56 kr.; — svinju k meso 62 kr.; — sena 1UU kilogramov 1 gld. 42 kr — slame 1 gold. 134 kr.; — drva trda 4 kv. merro\ 6 gold. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. =IUlKt= _Wir empfehlenS^g?—s»wtt«tit^ ala Bestea unrt Preismiirdigstes__\ Die Regenmantel, Wag6Tldeckoil (Plarlirn), BHlrinlagop, ZrllsloAV der k. k. pr. KalniU _ \ von M. J. Elsinger & Sbhne in Wion, Nnnbau, Zollorgasso 2, \ l.iefrrnnten de» k. tind k. Kriecsmine.teriums, Sr. Mu). Kriegsmarlne, vieler Humanitiitsanstolten etc. etc. " ~ (159—66) I 5' ^ ~ S j?" a. w ^5 B H 2 **" l|E! S* — s1 z2 iS,gsi vi. a -P F KIP W H H o -,>... u> 77- ct a g h »f «SPS 9M B V- r> n li i g 1 Os, i s. Ch ^ D S1 P C6 -I CE v a N -I m — o o N g 5 cas. ^1. Ji. » 9i o ' I »i e Wi S- P 5 " s' I' P Ž~ 9 c a, -■ S' "S ji f r, i m - m j« 5K Roditelji! Oskrbniki! Pri meni podpisanem dobite vsalce velikosti iu m«vre ir obleke za dijake. Tudi raznotere aw^~ obleke? za otroke prodajom Jako v oobio. (898—8) v Ljubljani, v Lukman-ovej hiši. '"^TN/ >kVl >WC >kVOWI trn' \t'. J- ^k« tac. ?i liiitsi umit io 11 k „JN'arudue tiijkarue".