VEM CELOVEC PETEK 20. DEC. 1991 Letnik XLV. Štev.53 (2635) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šii. 100 tolarjev P. b.b. Nagradni križanki za odraste in najmiajše! Slovenski vestnik tudi ietos v svoji božični pri-iogi objavtja nagradni križanki za odraste in za najmiajše bratce našega tista. Trem odrastim in trem mtajšim, ki bodo postati pravitno rešitev, bomo izžrebati tepe nagrade - stovenske knjige, gramofonske ptošče in kasete. Rešitve poštjite najkasneje do 17. januarja 1992 na uredništvo Stovenskega vestnika. Vsem mnogo vesetja pri reševanju! Božično veseije Božično veselje za otroke iz Hrvaške v Mladinskem domu Stovenskega šolskega društva v-Cetovcu. Vodstvo doma je za otroke, ki so morati zapustiti svoj dom, svoje prijatelje in znance in pribežati na Koroško, pripravilo nekaj veselih ur. Skupaj z našimi otroki in vzgo-jitetjicami doma so prira-viti božični okras, se igrati, pogovarjati in postati prijatelji. T ] Slovenija mom še malce pohpeti do 15. januarja 92! Zvezna repubtika Nemčija je sicer sprejeta načelni sklep o priznanju Slovenije in Hrvaške kot samostojnih in suverenih držav, vendar bo priznanje začeto vetjati šele 15. januarja 1992! Avstrija, ki v zvezi s priznanjem obeh jugostovanskih republik igra vse botj ktavrno vlogo, pa ostaja na hniji kanclerja Vra-nitzkega, da bo obe repubhki priznata te v družbi s skupino drugih držav. Vranitzky je s tem tudi retativirat izjavo zunanjega minsitra dr. Atoisa Mocka, ki je v avstrijskem parlamentu napovedat, da je 15. januar 1992 kot datum avstrijskega priznanja Slovenije in Hrvaške v zvezni vladi že dogovorjen. Novo stanje in tudi zapleti okrog priznanja so sad razburljive seje zunanjih ministrov Evropske skupnosti v ponedeljek in torek v Bruslju. Sefi diplomacije so uskladili skupno stališče, po katerem bo Evropa priznala vse republike nekdanje Jugoslavije, ki to želijo in ki izpolnjujejo osnovne pogoje, ki jih je Evropska skupnost sprejela na tem zasedanju. Do priznanja bo prišlo 15. januarja 1992, Slovenija in Hrvaška pa bosta morah do 23. decembra posredovati Bruslju ustrezna zagotovila v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, varstva manjšin, razorožitve, varnosti in nedotakljivosti meja. Posebna arbitražna komisija Evropske skupnosti bo ta jamstva preučila in ministrom dvanajsterice sporočila svoje mnenje do 15. januarja prihodnjega leta. Ta postopek bo veljal tako za vse republike bivše Jugoslavije kot tudi za druge nepriznane države v Evropi, torej predvsem tiste, ki so še do pred nekaj tedni sestavljale razpadajočo Sovjetsko zvezo. Mnenje arbitražne komisije pa ne bo obvezno za končno odločitev posameznih držav, kljub temu pa ima prav Slovenija najboljše možnosti za široko mednarodno priznanje po 15. januarju 1992. Športniki leta 1991: Klemenjak, M.Oraze, Hribernik, P. Wrolich, SAK in Dob! Športni novinarji slovenskih medijev na Koroškem (Siovenski oddeiek ORF, Naš tednik in Siovenski vestnik) so tudi ietos izbrati športnico in športnike ieta. Tokrat je biia odiočitev precej težka, tako da so se odiočiii, da uspešne športnike ne bodo razvrstiti po mestih, marveč prvič za najboijše raz-giasiii več športnikov. Tako so na najvišjo stopničko postaviti skupaj Anni Mutter-Ktemenjak, Milana Oražeta, Petra Wroticha in Mitana Hribernika. Med ekipami pa sta bita najvišje ocenjena SAK in ŠK Dob, prvič pa je bit izbran tudi najbotjši trener teta - Jože Fera. Vsi - tako posamezniki kot ekipi - so v tetu 1991 postaviti nove mejnike v stoven-skem športu na Koroškem. Več o izbiri športnice oz. športnikov teta 1991 na športni strani. ORF za sedaj ne načrtuje razširitve slovenskega sporeda... Avstrijska radiotetevi-zija ktjub masivnim pozivom iz Koroške ter tudi iz drugih detov Avstrije ne načrtuje razširitve stoven-skih radijskih in tetevizij-skih oddaj. To je v pismu Zvezi slovenskih organizacij z dne 12. decembra 1991 sporočit generatni tajnik ORF Kurt Bergmann, pri tem pa poudarit, da to statišče nikakor ni dokončno. Hkrati pa Bergmann izraža svoje prepričanje, da sedanja ureditev sto-venskih radijskih in tetevi-zijskih oddaj ustreza zakonskim zahtevam, kot so zapisne v zakonu o radioteleviziji... Deželna nagrada Hafnerju! Deželni referent za kulturo dr. Peter Ambrozy jc v torek predal slovenskemu pesniku Fabjanu Hafnerju letošnjo deželno pospeševalno nagrado za literaturo. Hafner pesnikuje v slovenskem in nemškem jeziku, del svoje pesmi je objavil v Založbi Drava. Kljub svoji mladosti se je že uveljavil v celotnem prostoru Alpe-Jadran, med drugim jc bil leta 1990 nagrajen s Pctrarcovo nagrado. Kulturno nagrado dežele Koroške za leto 1991 je prejel germanist univ. prof. dr. Alois Brandstct-ter. Slika: W. Fritz Razširitev siovenskih radijskih m tv-oddaj: Vranitzky napovedat pogajanja z ORF in koroško dežeino viado! Pretekli teden jc na Dunaju zasedal sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja. Sosvet je že nekaj mesecev želel razgovor z zveznim kanclerjem Vranitzkim, da bi mu predstavil delo sosveta oz. najpomembnejša vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zvezni kancler se je seje sosveta udeležil prvič po konstituiranju in njegovi predstavniki so ga obvestili o sledečih vprašanjih: 1. Finančna podpora za slovensko narodno skupnost naj bi se bistveno zvišala. Ne nazadnje je to pričakovanje upravičeno tudi zaradi vojne v Sloveniji. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki svoje manjšine podpirajo v veliko večji meri, je Avstrija v spodnji tretjini. 2. Sosvet je na eni izmed prejšnjih sej sprejel soglasen sklep, da naj bi se radijske in televizijske oddaje v slovenščini znatno razširile. Sosvet zagovarja celodnevni radijski program in tudi daljši čas televizijskih oddaj. 3. Sosvet je sprejel tudi sklep, da naj bi se vprašanje dvojezičnih vrtcev na južnem Koroškem zakonsko uredilo. Tega predloga deželna vlada ni upoštevala. Sosvet prosi zveznega kanclerja, naj urgi-ra, da bi bili dvojezični vrtci na južnem Koroškem zajeti v struni) 2,21). Vranitzkv napovedat... 1 /Vao/u/jcrv/n/c .s' 7. .sr/rnu) zakonsko ureditev, kajti otroško varstvo je bistveni sestavni del vzgojnoizobraže-valne infrastrukture. Zvezni kancler Vranitzky je v svojem odgovoru dejal, # da je proračun za leto 1992 v bistvu že sprejet in da vlada štedi na vseh področjih, kljub temu pa bo poskušal v okviru svojega urada najti pot, da bi se podpora nekoliko zvišala. # Kar se tiče radijskih in televizijskih oddaj v slovenščini, bo začel pogajanja s ORF in deželno vlado. # V zadevi dvojezičnih otroških vrtcev pa je kancler opozoril na pristojnost dežele oz. občin in da pri tem ne vidi možnosti, da bi zvezna vlada lahko ukrepala. Po razgovoru z zveznim kanclerjem Vranitzkim, ki je trajal približno pol ure, je sosvet ponovno potrdil svoje sklepe za razširitev radijskih in televizijskih oddaj oz. v zvezi z vprašanjem dvojezičnih otroških vrtcev. V tej zadevi se bo sosvet ponovno obrnil na deželni zbor in na deželno vlado in zahteval rešitev v smislu svojih sklepov. Prihodnja seja sosveta bo ob koncu januarja prihodnje leto v Celovcu. Na njej pa bodo obravnavali vprašanje t. i. Pernthalerjevega modela. Kanc/er dr. Franz l/ran/fzky Tudi učitel ji, pisatetji in mladina za razšintev siovenskega sporeda ORF Predsednik Strokovnega pedagoškega združenja ravnatelj Franc Kokovica v tiskovni izjavi podpira prizadevanja za razširitev slovenskih radijskih in televizijskih oddaj. Pri tem poudarja, daje v sodobni družbi vse večji pomen sredstev javnega obveščanja, to pa velja še posebej za šolarje, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Ker mnogi dijaki le slabo obvladajo slovenščino, ko pridejo v šolo, so še posebej odvisni od slovenskih oddaj v radiu in na televiziji, ugotavlja Kukoviča in zaključuje, da bi celodnevni slovenski spored lahko bistveno prispeval k izboljšanju znanja slovenskega jezika pri šolarjih kot tudi pri odraslih. Zahtevo po celodnevnem slovenskem radijskem sporedu ter razširitev slovenskih televizijskih oddaj je medtem podprlo tudi Društvo slovenskih pisateljic in pisateljev, prevajalk in prevajalcev ter publicistk in publicistov. Predsednik društva pisatelj Janko Messnerje v posebnem pismu pozval vse parlamentarke in parlamentarce, naj pri sprejemanju novega zakona o ORF upoštevajo manjšine in njihove jezike. Pozitivno stališče pa sta v tiskovni izjavi sprejeli tudi Katoliška mladina in Katoliška otroška mladina. Bilanca po enem !etu pariamentamega deta Za prvi večji uspeh je mogoče označiti zagotovilo vlade in ministrstva, da bo z začetkom prihodnjega šolskega leta pričela s poukom nova medkulturna gimnazija na Gradiščanskem, ki bo (po potrebi z dislociranimi oddelki na drugih gimnazijah) pokrila potrebo po višji šoli za hrvaško in madžarsko narodno skupnost. To je najbolj razveseljiv uspeh v bilanci enoletnega parlamentarnega dela, ki jo je predstavila manjšinska mandatarka Zelene alternative in poslanka v državnem zboru mag. Terezija Stoisič na zasedanju delovnega krožka „Manjšine" pretekli teden na Dunaju. Na zakonski ravni sicer -kar zadeva manjšine v Avstriji - ni bilo nobenih premikov. Izboljšala so se izhodišča za uradno priznanje narodne skupnosti Slovakov ter Romov in Sintov. V razpravi o zveznem proračunu Zeleni v parlamentu niso prodrli s svojimi zahtevami za zvišanje finančne podpore manjšinam. V mnogih parlamentarnih vprašanjih je bilo obravnavano vprašanje (neuresničene) dvojezičnosti pri carini, pošti, sodiščih in uradih. Kot konkreten cilj je manjšinska mandatarka navedla uvedbo dvojezičnih poštnih štampiljk v narodno mešanih območjih. Poglobljeno naj bi bilo tudi sodelovanje z manjšinskimi organizacijami ter s posamezniki. Kot pozitiven primer je Terezija Stoisič omenila slovenskega študenta prava in vodjo pravnega krožka KSŠŠ/ DD.J. Piceja, ki je s svojimi sodelavci in informacijami pripravil osnove za vrsto parlamentarnih vprašanj manjšinske mandatarke. ^ po Sloveniji Trenja o vladi so se zaostrila Vprnianje priznanja 57oven(/e je hi/o v nrinn/ih dneh v .sre-di.fen pozornosti .s/oven.ske javnosti. Vendar pa ni zasenči/o dragih notranjepohtičnih tent. Ce/o nasprotno. Trenja v v/adi in oko/i nje so se zaostri/a, prav tako vprašanje, ah ho pravica do nmetneprekinitve nosečnosti zapisana v astavo. Vlada Lojzeta Peterleta je bila spet v središču pozornosti. Tokrat zaradi ponovnega spora med premierom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Taje namreč na javni tribuni, ki jo je organizirala demokratska stranka, svaril pred nevarnostjo desne revolucije ter kritiziral Peterleta in Rajka Pirnata. Peterle je na tiskovni konferenci zavrnil napade na krščanske demokrate in omenjenje izjave označil za rušenje enotnosti Demosa in kot ostanek besednjaka iz prejšnjega obdobja. Ob tem je tudi napovedal, da bo na svetu Demosa ponovno zahteval zamenjavo Rupla. Rupel pa je na tiskovni konferenci dejal, da bi njegova zamenjava povzročila več škode kot nezaupnica vladi. Vse to pa je seveda sprožilo mnoge reakcije, ki vse bolj razvidno delijo slovenski politični prostor na dva dela, ločnica pa ni več med vladajočim Demosom in opozicijo. Povsem odveč je bil tudi „nastop" pooblaščenca Slovenije na Dunaju Karla Smolleja. Drugi decembrski teden pa so zaznamovala še nekatera dogajanja. Tako je bil vpliven LJUBLJANA, (STA). - Pred skupščino Slovenije je potekal javni shod "Za izbiro". Njegov namen je podpora 55. členu ustave, ki zagotavlja svobodno odločanje o rojstvu otrok. Shod so organizirale ženske skupine iz vse Slovenije, podprli pa so jih tudi Ženska frakcija Stranke demokratične prenove, Liberalno-demokratska stranka, Socialistična stranka, Zeleni Slovenije ter poslanska kluba narodnosti in neodvisnih poslancev, poleg njih pa še Demokratična stranka upokojencev, Socialdemokratska unija ter Delavska stranka Slovenije. Na shodu se je zbralo okrog 3000 ljudi, delegacijo organizatork shoda pa je sprejel podpredsednik skupščine republike Slovenije in podpredsednik ustavne komisije poslanec liberalnih demokratov Mile Šetinc tarča grobega napada, ko so mu pred vrata stanovanja nastavili steklenico z vnetljivo tekočino. Po krajšem priporu so izpustili dosedanjega prisilnega upravitelja Elana Igorja Trillerja, ki je tako, kljub nasprotovanju treh slovenskih bank, ki so tudi kandidirale za nakup Elana, lahko podpisal kupoprodajno pogodbo s firmo Komel, potem pa kot prisilni upravitelj odstopil. LJUBLJANA, (STA). - Skupščinska komisija za narodnosti v Sloveniji je na svoji seji ugotovila, da proračunska sredstva urada za narodnosti skoraj pokrivajo potrebe tega resorja. Glede na možnosti negativnih gospodarskih trendov v letu 1992 pa dvomijo, da bodo imeli v prihodnjem letu dovolj denarja za svoje delovanje (proračun predvideva za narodnostni skupnosti 39,8 milijona tolarjev, potrebovali bi jih 58, lani pa so dobili 27,04 milijona). Vitodrag Pukl. Delegacija mu je predstavila svoje zahteve: # javen sestanek z ustavno komisijo na temo 55. člen ustave; # sprejem pri predsedniku predsedstva republike Slovenije in # navzočnost delegacije pri razpravi o predlogu ustave, kjer naj ima ena od njegovih predstavnic pravico razpravljati. Članice delegacije so Vitodragu Puklu povedale, da zahtevajo jasno zapisan 55. člen ustave, ki bo zagotavljal svobodno odločanje o rojstvu otrok, vključno s pravico do umetne prekinitve nosečnosti. Od države pa zahtevajo, da zagotovi takšne razmere, ki bodo omogočile uresničevanje teh pravic. Prof. Miha Tišier novi rektor ijubijanske univerze LJUBLJANA, (STA). Na seji univerzitetnega sveta so za rektorja ljubljanske univerze izvolili akademika prof. dr. Tišlerja. Dr. Miha Tišier je bil rojen leta 1926. Po študiju na ljubljanski univerzi je kot štipendist Britanskega sveta študiral in delal v Cam-bridgu, in sicer v laboratorijih nobelovca Todda. Je vrhunski kemijski strokovnjak, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član srbske in hrvaške akademije znanosti in umetnosti, član New York Academy of Sciences, Kidričev nagrajenec, dobitnik priznanj univerz na Slovaškem in Japonskem, v letih 1978/80 je bil predsednik International Society of Heterocyclic Che-mistry. V študijskih letih od 1973/74 do 1975/76 je bil dekan ljubljanske fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Komisja je zaskrbljena, ker delež sredstev, namenjen za kulturo narodnosti, realno pada in ogroža osnovne potrebe obeh narodnosti. Ocenjujejo, da bodo v letu 1992 za svoje delovanje prejeli dve tretjini manj sredstev kot v letu 1991, opozorili pa so tudi na to, da je bivša kulturna skupnost leta 1986 narodnostima za kulturno delovanje namenila 1,02 odstotka svojih sredstev, ministrstvo za kulturo pa jih za leto 1992 predvideva samo 0,32 odstotka. Prav tako ugotavljajo, da v proračunu ni nekaterih postavk za investicije v narodnostnih območjih in demografsko ogroženih področjih, kjer živi veliko pripadnikov narodnosti. Eden od razpravljalcev je menil, da Slovenija na ustavnopravni ravni narodnostima omogoča maksimalne pravice, na ravni proračunskih sredstev pa ne zagotavlja njunega obstoja. Razpravljalci so govorili tudi o popisu, ki ga je izvedel Inštitut za narodnostna vprašanja in izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da je v Sloveniji skoraj 1000 Madžarov manj (več je Italijanov, predvsem v Izoli, kjer se je od prejšnjega popisa njihovo število podvojilo). Komisija bo zahtevala, da se na narodnostno mešanih območjih vsi učenci - in ne samo pripadniki narodnosti - šolajo v dvojezičnih šolah. Protest pred skupščino „Proračun ne zagotavlja obstoja narodnosti..." """".""""...„„„. ' ' mmmmmMtHmmmtMMn AKTUALNI RAZGOVOR z dr. Johannom Hoberlom Tudi koroški Slovenci * ^ n * v* * naj se vključijo v zaroto upanja..." Dr. Johann Kober), letnik 1948 rojen na Štajerskem (Bad Aussee), je asi-stenčnl profesor na celovški univerzi; v Gradcu je študiral angleščino in ruščino. Od leta 1976 živi na Koroškem, njegova žena Rachel je Škotinja, družina Koberl pa je dvojezična. Pri Amnesty International, Koroška regija, je od letošnje jeseni dalje pristojen za predstavljanje organizacije v javnosti, v njegovo delovno področje sodi prirejanje informacijskih večerov, organiziranje knjižnih polic in stiki z novinarji. V bodoče si želi več sodelavcev v boju za človekove pravice prav iz vrst slovenske narodne skupnosti. AmnesZy Zn/ernaAona/ (AJJ, nrgan/zaoja, Ar pod ges/om ..Zarota opap/a" pomaga zapormAom po vsem svetu m je za to f/e/a vno si prejeta že JVoAe/ovo nagrado, je v zaefnjen) času pogosteje pr/sotna v jasnost/. ZaAaj? Pred dobrima mesecema smo na Koroškem sestavili nov regionalni team. Smo skupina petih ljudi, ki smo si delo razdelili tako, da je poleg dela v sami organizaciji upoštevana tudi predstavitev navzven in s tem v zvezi sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja. O čem na/ At ta poročata oz. natančne/e. Aa/ je It, AaAo je struAtnrtrana? V Londonu imamo mednarodni sekretariat, ki usklajuje delo v petdesetih državah po vsem svetu. V Avstriji je glavni biro na Dunaju, od koder tečejo vezi v posamezne zvezne dežele. Koroška je žal, kar se tiče dela Al, še podobna nerazviti deželi. V sedmih okrajih obstajajo regionalne skupine, ker pa so povsem odvisne od prizadevanja idealističnih posameznikov, jih bo treba še okrepiti. Koroško kot tako osebno pojmujem kot multikulturno in želim si, da bi se skupine Al na južnem Koroškem ustanovile predvsem tudi med Slovenci. ZčaAšua je dejavnost tet) sAupm? V prvi vrsti skrbijo za ujetnike, pošiljajo pisma diplomatom v Avstriji, avstrijskim ustanovam, ki imajo stike z državo, v kateri je ujetnik zaprt, da od organov tiste države zahtevajo njegovo izpustitev. Seveda se Al ne poteguje za kriminalce, marveč za ujetnike, ki so zaprti zaradi svojega prepričanja in niso uporabljali nasilja. Att poš/fpmjc tet) ptsem res Aa/ pomaga? Ne bi verjeli, kako je nekaterim državam do ugleda v inozemstvu, tako da včasih že nekaj pisem zadostuje za izpustitev po krivičnem zaprtega človeka. V nekaterih primerih dosežemo, da pazniki prenehajo pretepati ujetnike, v drugih primerih se znatno izboljša hrana v ječi. Včasih zaleže že, če se zanimamo za tega ali onega ujetnika. S tem se torej ukvarjajo ene skupine, druge pa se na primer usmerijo na kako posamezno državo in zbirajo informacije, ki nam lahko pomagajo v konkretnih primerih. Tretje področje pa je pridobivanje financ, to poteka na primer s cestnimi nabirkami ali z dobrodelnimi dražbami (kot je bila pretekli teden v Beljaku, s slikami Valentina Omana idr., op. ured.). Pridobivanje denarja je nujno zaradi tega, ker Al v nobeni državi ne prejema, oz. ne sprejme denarja od oblasti, da si ohrani popolno neodvisnost. Po Aafer/Z) Ar/ferZ/ZA razso/afe o pravičnem aA nepravičnem zapiranju? Al se ravna po mednarodno priznani deklaraciji o človekovih pravicah, ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov leta 1948. Al ne obsoja vlad - v tem oziru je, lahko bi rekli, nevtralna -temveč kršitve človekovih pravic. Delo za zapornike lahko opredelimo v tri točke. Al se prizadeva za izpustitev zapornikov vesti, ljudi za- prtih zaradi svojih prepričanj, barve kože, spola, etničnega porekla, jezika ali vere, ki niso uporabljali nasilja; Al zahteva poštena in takojšnja sojenja vsem političnim zapornikom in deluje za ljudi, zaprte brez obtožbe ali sojenja; Al brez pridržkov nasprotuje smrtni kazni in mučenju ter drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnaja ali kaznovanja. ZčaAo je z aAAv/sf/ AA, aAso v vaš/A vrsfaA tud) AaAe pro-mmentne oseAe? Ravno narobe: v Al nimamo zvezdnikov, ker ne želimo izpostavljati posameznikov, ampak skrbimo za mednarodno znane osebnosti. Al se je med drugim zavzela za Havla, za Walenso in trenutno se še bori za letošnjo Nobelovo nagrajenko. Seveda skušamo pridobiti za podporo našega delovanja čim več uglednih in priznanih osebnosti. Al je neodvisno svetovno gibanje, ustanovljeno pred tremi desetletji na pobudo britanskega odvetnika Petra Benensona, in je odprto za vse, ki podpirajo njegove cilje. AaAo ocen/u/efesZfuao/o v - Aivš) - Jugo s/a vj/Z? Pod Titom so kršitve proti človekovim pravicam potekale kar zapovrstjo, zdaj pa je situacija zaradi vojne seveda skorajda nepregledna. Al se v oboroženih spopadih ne postavlja na nobeno stran, ampak - podobno kot Rdeči križ - nastopa proti trpinčenju in mučenju ujetnikov in civilnega prebivalstva. V Sloveniji se je medtem že ustanovila skupina Al v Ljubljani, njen največji problem pa so denarna sredstva. Nekaj informacijskega materiala je bilo že prevedeno v slovenščino in je na razpolago v naši biroju, ki seje tudi šele jeseni preselil iz Velikovca v Celovec in je sedaj v poslopju Bos-covega doma, Kirchengasse 31, v Šentrupertu. Tam se lahko med tednom vsakdo pozanima o možnostih sodelovanja, imamo pa tudi telefon: 0463-381043. AA Vam znan/e ruščine pomaga pri Vašem de/u za A/? Hvala bogu, ruščine več ne potrebujem. Stanje v Sovjetski zvezi se je v zadnjih letih znatno izboljšalo. Koroške skupine se ta čas ukvarjajo v največji meri z zaporniki iz tretjega sveta. /čaj mi ZaAAo poveste o Aršifvi č/oveAov/A pravic pri nasvAvstr//)? Nič! Ta pa zato, ker člani Al praviloma ne smejo delovati za primere v svojih državah. To bi v mnogih primerih ogrožalo mednarodni vidik dela Al in povzročilo zapiranje v lastne meje. Poleg tega Al svojih članov noče izpostavljati možnim pritiskom s strani domačih oblasti. Podatke, ki jih želite zvedeti, najdete v letnem poročilu AL A/i /o pomeni, da so vam v Avs/ri/i roAe ZaAo reAoč zvezane? Ne, tudi pred lastnim pragom lahko pometamo. Na Koroškem smo pred kratkim postali aktivni v zelo aktualnem primeru, ko smo posredovali v zvezi s skupinico azilantov. Pri uradih lahko zanje prevajamo, pomagamo pri izpolnjevanju obrazcev in celo proceduro pospešimo že samo s tem, da smo z njimi. Povrhu tega pa so nam naši uradniki še hvaležni za prevajalstvo in drugo pomoč... Pisatelji proti nacionalizmu Interesna skupnost avstrijskih avtorjev in avtoric je na svoji skupščini v začetku decembra na Dunaju sprejela izjavo, v kateri poziva svoje jugoslovanske kolegice in kolege, naj najostreje nastopajo proti radikalnemu nacionalizmu v njihovih deželah. Nacionalizem vodi - po vseh izkušnjah - k diskriminaciji drugih narodov, k fašizmu, nasilju, totalitarizmu ter k nesmisleni vojni. Naloga pisateljev je po mnenju te interesne skupnosti prispevati k iskanju in najdenju resnice, ne pa v zagovarjanju nekašnih odgrnjenih nacionalnih interesov. Fabjan Hafner na ,;02"! V petek. 3. januarja 1992 bo na drugemu programu avstrijskega radia („02") v času od 19.05 do 19.55 bral svoje najnovejše pesmi Fabjan Hafner, prejemnik letošnje koroške deželne pospeševalne nagrade za literaturo. Prisluhnite! KPA odklanja priznanje Hrvaške Avstrijska komunistična partija odklanja mednarodno priznanje Hrvaške. Na tiskovni konferenci na Dunaju sta zvezni tajnik mag. Walter Baier in predstavnik za javnost Otto Bruckner poudarila, da KPA podpira nastajajoča mirovna gibanja v Jugoslaviji ter se izreka za iskrena pogajanja, ker je tudi za ločitev potreben sporazum med jugoslovanskimi narodi. Prenagljeno priznanje posameznih republik po mnenju KPA ne bi prispevalo k reševanju jugoslovanske krize, marveč bi se podaljšalo prelivanje krvi oz. vojna. Sedanje priznanje republike Hrvaške bi končno povzročilo legalizacijo nabavljanja orožja, kršenje manjšinskih in človekovih pravic ter utrditev ozemeljskih zahtev tako na eni kot na drugi strani, mneni KPA. Prihodnja st e vitka 9.januaqa Drage bralke, dragi bralci! Prihodnjo številko Slovenskega vestnika boste zaradi božičnih praznikov in novega leta prejeli šele v četrtek. 9. januarja 1992. Težišča te številke bodo poročila o potekn 23. koroških kulturnih dni, dogajanja na Koroškem in v Sloveniji ter šport. Uredništvo Al predlaga Koroški dan čiovekovih pravic Dipl. inž. Helmut Schmid, predstavnik za javnost novega regionalnega prestojništva Amnesty International (Al) na Koroškem, je v razgovoru z namestnikom deželnega glavarja dr. Petrom Ambro-zyjem predlagal, da bi prihodnje leto izvedli Koroški dan človekovih pravic. Prireditev naj bi okrepila zavest Korošic in Korošcev o pomembnosti človekovih pravic, ob prvi organizaciji takega dneva pa bi lahko organizirali tudi velik sim- pozij, na katerem bi prišli do besede zastopniki raznih organizacij za človekove pravice, znanstveniki, politiki in ne nazadnje tudi pripadniki manjšin oz. narodnih skupnosti, saj tudi njihove pravice sodijo v sklop človekovih pravic. Prvi Koroški dan človekovih pravic bi bil lahko 10. decembra 1992, saj je prav na ta dan leta 1948 generalna skupščina OZN sprejela resolucijo o človekovih pravicah. S PROF. HOBERLOM SE JE POGOVARJAL FRANC RUHTZ TRIBUNA BRALCEV Odgovor Venclja OJgoror aa oJpuo /j;.swo /zrrsvifga .sccM ^epahiiVre .S7ot'C/;;)c go^poJa Lo/zera Perer/ela m w/n/.s;ra za io/.srco gospoda Jr. Terra Terrc-i/a, M so ga za Zvezo ^/ovea.sAr;/] orgarazac/j wa A'oro^eo: poJpi-sai/ J/p/. /r;ž. Teii/M IV/Mer, Jir. Prane Pajoviča iw Jr. Marjan Aarra. Spoštovani! Obisk delegacije Ministrstva za šolstvo in šport 18. in 19. novembra na Koroškem je bil eden iz vrste obiskov oz. srečanj med Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije in Deželnega šolskega sveta za Koroško. Tokrat je šlo za obisk izrazito strokovne in programske narave, ki je imel namen poglobiti strokovno razpravo o vizijah poklicnega in tehničnega šolstva, problematiko, ki je ta trenutek aktualna v celotni Evropi in ki sta jo obe delegaciji načeli že meseca febrauarja tega leta v Ljubljani. Tokrat je šlo torej za obisk, ki ni bil posebej namenjen vprašanjem manjšinskega šolstva, prav tako nismo načenjali novih vprašanj na širšem šolskem področju. Menimo, da kadar gre le za nadaljevanje in poglabljanje sodelovanja na jasnih strokovnih in političnih stališčih, se ni treba vsakič posebej poprej posvetovati z zastopstvom manjšinske skupnosti. Hkrati pa se zavedamo, da je upoštevanje subjektivitete manjšinskih skupnosti ter ustrezno razmerje do njih verodostojen indikator pluralnosti in demokratičnosti vsake družbe; ne nazadnje izpričujemo to zavest tudi pri urejanju narodnostne problematike v Sloveniji. Menimo, da bomo imeli v obdobju, ko se stiki z Evropo in sosedi poglabljajo, še veliko možnosti, da se bomo pogovorili tudi o šolskih problemih, ki so za Slovence na Koroškem ključnega pomena. Posebno dragocena nam bodo stališča Slovencev na Koroškem, usklajena tudi med njimi samimi tako, da nam bodo kažipot pri dogovorih s sosednjo deželo Koroško. V kolikor menite, da je katero od šolskih vprašanj slovenske manjšinske skupnosti na Koroškem ta trenutek tako, da bi terjalo skupno strokovno razpravo, vabimo predstavnike koroških Slovencev, ki se s šolsko problematiko ukvarjajo, na razgovor na našem ministrstvu. Prof. dr. Peter Vencelj, minister PREBERITE ,,Luč v temo" tokrat za pomoč Hrvaški? Državna poslanka Zelene alternative mag. Terezija Stoisič je pozvala generalnega intendanta ORF Ba-cherja ter odogovornega za akcijo „Luč v temo" Marboe-ja, naj letošnjo akcijo namenijo za pomoč Flrvaški. Parlamentarka je s tem v zvezi poudarila, da grozi prebivalstvu na vojnih območjih Hrvaške huda zima ter da je hitra pomoč nujna. Akcija „Luč v temo" bi bila velika priložnost, da avstrijsko prebivalstvo množično pomaga prebivalstvu, posebno v krajih, kjer je bila vojna najhujša. Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser: „Koncepti ZSO so aktualni in usmerjeni v prihodnost" /zfekajoče se /eto nam bo vsem osfa/o v spominu zaradi p/oba/n/b sprememb v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Priča smo nastajanju ce/e vrste državna evropskem zemljevidu. Doživljamo razpad Sovjetske zveze in novo ureditev evropskega prostora. Ta proces mi/i/on-ske množice //'udi doživljajo kot osebno travmo, saj bo pretek/o precej /et, preden se bo po/itična, gospodarska in varnostna situacija v teh deže/ah stabi/izira/a in umiri-/a. Pred vrati bogatih in gospodarsko razvitih držav sto/; večmilijonska množica ljudi, ki so na poti za kruhom. Narodi v sedaj že bivši Jugoslaviji doživljajo nepopisno tragedijo. Srbski in hrvaški narod, ki ju je fašizem med drugo svetovno vojno enega proti drugemu vključevat v svoje osvajalske načrte na Balkanu, se žal nista zadosti naučila iz tragedij in prelite krvi med drugo svetovno vojno. Brutalnost, ki vlada pred našim pragom, je osupla Evropo in ji ni videti konca. Nacionalizmi vseh vrst žanjejo zmago za zmago, gospodarska zaostalost pa je netivo, ki jih še podžiga. Ljudstvo v Sloveniji se je plebiscitarno odločilo za svojo suvereno državo in se predvsem politično napreza, da bi jo Evropa in svet čim-prej priznala. Ob tem ko koroški Slovenci Republiki Sloveniji želimo, da bi bila čimprej mednarodno priznana, pa želimo tudi drugim narodom v nekdanji Jugoslaviji, da v dialogu čimprej razrešijo globalno jugoslovansko krizo in prenehajo z nesmiselnim uničevanjem človeških življenj in materialnih dobrin. Avstrija in z njo tudi Koroška sta se ob teh evropskih procesih znašli pred velikim izzivom. Vprašanje je, ali bo delu avstrijskih in koroških politikov uspelo poiskati prave odgovore na nova vprašanja ali pa bodo morda prevladali tisti mračnjaki, ki še vedno gradijo na vele-nemškem nacionalizmu, sovraštvu do tujcev, ločevanju narodov itd. Prav Avstrija je tako proti vzhodu kot jugu soseda globalnih dogajanj in vsi modri politiki seveda vedo, da vse to neposredno vpliva na politični, gospodarski in kulturni razvoj v naši deželi. Prav odnos do narodnostnih manjšin je prvi kazalec, za kakšno pot se bo določila Avstrija. V zadnjem letu so koroški in avstrijski politiki izrekali mnogo lepih besed o Slovencih. Pri tem pa je resnici na ljubo treba ugotoviti, daje ..ljubezen" do Slovencev v Sloveniji pogosto večja kot tista do koroških Slovencev. Kljub temu se vzdušje in odnosi med manjšino in večino v deželi izboljšujejo. Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) Predsednik Zveze slovenskih organizacij d;p/. inž. fe/iks LVieser sta se znašala v dokaj čudni situaciji. Paralizirana zaradi dogodkov v Sloveniji in Jugoslaviji nista zmožna poiskati najmanjšega skupnega imenovalca, niti v odnosu do avstrijskih zveznih in koroških oblasti, še manj pa v odnosu do Slovenije. NSKS postaja vse bolj strankarska manjšinska organizacija, ki ne išče več dialoga med vsemi Slovenci, temveč sledi samo enemu cilju, in sicer s pomočjo Enotne liste (EL) postati edini predstavnik koroških Slovencev. Za Slovence, ki delujejo v socialistični, ljudski, zele-noalternativni stranki, ki so strankarsko nevezani, ki delujejo v katoliških ali cerkvenih organizacijah, Narodnemu svetu trenutno ni posebno mar. Ob tem se NSKS ujema s strategijo nekaterih koroških politikov, ki bi radi koroške Slovence v avstrijskih strankah odpisali in priznali te tiste, ki se opredeljujejo za slovensko narodno stranko, se pravi za EL. S tem bi jim uspelo število Slovencev zreducirati na približno štiri tisoč in tudi na mednarodnem nivoju potrditi to, kar nekateri v koroški deželi že nekaj časa trdijo, da je Slovencev vseh skupaj le za malo peščico. Zaradi takega razvoja manjšine je postal sosvet pri Uradu zveznega kanclerja edini delujoči forum za pogovore, ki sicer nima pristojnosti, vendar je sestavljen pluralistično in omogoča vsaj minimalno artikulacijo manjšine. Na šolskem področju so se naši dvojezični pedagogi vztrajno zavzemali proti ločevanju šoloobveznih otrok. Slovensko in nemško govorečim staršem si je v glavnem mestu Koroške Celovcu uspelo prvič v zgodovini priboriti javno dvojezično ljudsko šolo. Prav borba za to šolo pa je jasno pokazala, da med koroškimi Slovenci obstajata dva koncepta narodnostnopolitič-nega dela. Na eni strani EL, NSKS in tudi koroška svobodnjaška stranka, ki zagovarjajo in podpirajo koncepte ločevanja in zapiranja v lastne vrste. Na drugi strani Zveza slovenskih organizacij, slovenski socialdemokrati, člani zelenoalternativne stranke, koroške cerkvene in mnoge druge organizacije in iniciative (tako slovenske kot tudi dvojezične), ki iščejo nove in trajne oblike sodelovanja in povezovanja obeh narodov na Koroškem in v Avstriji in ki se zavedajo, da je koroška družba pluralistična in da umikanje in zapiranje v svoj krog nimata perspektive. Delegacija ZSOpri Slovencih v Italiji Delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki jo je vodil predsednik dipl. inž. Feliks Wicser je pretekli teden obiskala Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo ter SDGZ v Trstu. Izmenjali so si informacije in mnenja o sedanjem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji ter Italiji in podčrtali potrebo po večjem medsebojnem sodelovanju na različnih področjih družbenega življenja. V delegaciji ZSO so bili še podpredsednika Franc Kokovica in Ludvik Ogris ter član NO Hanzi Ogris. Kljub dejstvu, da se oba koncepta v marsičem razlikujeta, koroškim Slovencem ne bo preostalo nič drugega, kot da se ob vsej različnosti najdejo za okroglo mizo in vztrajno ter potrpežljivo usklajujejo svoje poglede na nadaljnji razvoj slovenske skupnosti na Koroškem. Socialistična in ljudska stranka, pa tudi koroška katoliška cerkev pa se bodo morale kot vodilni faktorji v naši družbi odločiti, ali v prihodnje tudi znotraj slovenske narodne skupnosti želijo razvoj pluralizma, demokracije, enakopravnosti, ali pa raje rezervat, v katerem bodo imeli nekaj tisoč Slovencev. Ali tudi v prihodnosti želijo narodnostnopolitično konfrontacijo, ali sproščen odnos do obeh jezikov, povezovanje obeh narodov s tem, da obema omogočijo, da se njihovi pripadniki naučijo obeh jezikov. Odgovorni v Republiki Sloveniji bodo morali končno priznati slovensko narodno skupnost na Koroškem kot pluralističen organizem, ne pa v prvem planu gledati samo na strankarskopoli-tične interese, ki bodo del slovenske narodne skupnosti, kot tudi že v preteklosti, odbijale od matičnega naroda. Zveza slovenskih organizacij bo morala po občnem zboru v prihodnjem letu poleg razrešitve organizacijskih in finančnih vprašanj razmisliti tudi o tem, kako bo partner v dialogu z vsemi pristojnimi subjekti na Koroškem in v Avstriji, ki želijo sodelovati v reševanju manjšinskega vprašanja. Vsekakor bo naše vodilo v prihodnje, da bomo z demokratičnimi strukturami na Koroškem in v Avstriji še naprej iskali vizije za nadaljnji razvoj narodne skupnosti, vendar bomo morali naše odnose bolj utrditi tudi s klasičnimi strukturami življenja in delovanja koroških Slovencev in strankarskimi strukturami koroške in avstrijske družbe. Upam, da nam bo tako tudi v prihodnje uspevalo v naši organizaciji združevati ljudi različnih strankarskih in svetovnonazorskih pogledov in da ne bomo nikdar zašli v situacijo, da bi tudi znotraj Zveze slovenskih organizacij govorili o boljših in slabših Slovencih. To naj bo tudi vodilo ob razpravi o novem programu naše organizacije. Vsem bralcem in bralkam Slovenskega vestnika želim prijetne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto. Vse o Koroški v 5. zvezku Encikiopedije Stovenije Uredništvo Enciklopedije Slovenije je izpolnilo obljubo in v iztekajočem se letu že v Slovenskem tednu knjige izdalo peti zvezek (bolje: knjigo s 416 stranmi A-4 formata) . Pri tem zvezku je zlasti pomembno, da obravnava Koroško. V njej so pojasnjeni vsi pojmi, ki se začenjajo z zlogovo povezavo od Kari do Krei. V to pa spadajo praktično vsi pojmi, ki predstavljajo Koroško. Poleg splošnih podatkov najdemo v njem podrobno sliko zgodovinskega razvoja, podatke o umetnostih spomenikih, o organizacijah in inštitucijah, v poglavju Koroški Slovenci pa je širok pregled narodnostnega gibanja vse do današnjih dni. Teksti so opremljeni s številnimi slikami, faksimili, kartami o turnem dogajanju na Koroškem. Med imeni in osebnostmi v knjigi najdemo Kattniga, Kazianko, Kernjaka, Ker-scheja, Kopeiniga, Kramolca, da omenimo samo nekatere. Znanstveni projekt Enciklopedija Slovenije je upravičeno največje slovensko intelektualno „podjetje". Pri njem sodeluje kar 423 sodelavcev, ima 68 urednikov strokovnih področji, v strokovnih odborih deluje 88 sodelavcev, ves projekt vodi 19-članski glavni uredniški odbor, ki ga vodi akademik dr. Janko Kos, v njem pa je tudi akademik dr. Bogo Grafenauer (podpredsednik), iz koroškega zamejstva pa dr. Avguštin Malle. Za koordinacijo obsežnega demografskem gibanju, foto- dela skrbi 18 članov uredni- grafijami o protestnem in kul- Kranjsko gledališče na festivalu v Minsku Kljub nezavidljivi ekonomski situaciji Prešernovega gledališča Kranj, se ta mladi gledališki kolektiv potrjuje tudi v mednarodnem gledališkim prostoru. Kot edino slovensko gledališče je bilo povabljeno, da s predstavo Harolda Pinterja Hišnik sodeluje na mednarodnem festivalu t.i. alternativnih gledališč v Minsku. Selektorica festivala je predstavo izbrala po ogledu te uprizoritve na festivalu Spectrum v Beljaku. Organizatorji festivala so Prešernovemu gledališču Kranj omogočili bivanje in ogled vseh predstav na festivalu. Tudi scenske elemente bodo izdelali ter pripravili organizatorji. Letalski prevoz najnujnejše ekipe šestih ljudi sta omogočila Ministrstvo za kulturo republike Slovenije in Metalka inženiring Ljubljana. Premiera Hišnika je bila septembra 1990 in so jo pripravili režiser Jaša Jamnik, dramaturginja Martina Bre-mec, scenograf in kostumograf Tomaž Štrucl ter igralci Polde Bibič, Tine Oman in Matjaž Višnar. štva z Marjanom Javornikom, Dušanom Voglarjem, Lanom Brenkom in drugimi. Med sodelavci za Koroško najdemo Avguština Malleja, Janeza Stergarja, Franceta Filipiča, Borisa Jesiha, Zmago Kumer in druge. Peti (koroški) zvezek enciklopedije bo zagotovo zelo zanimiv tudi za koroške Slovence, posebno še za šole in druge izobraževalne in kulturne inštitucije, koristno pa bi bilo, da bi po njem posegli tudi posamezniki. Po ceni 720 šilingov je naprodaj v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Ponuja se tudi kot dragoceno božično ali novoletno darilo. Jože Rovšek Doživetje Juri Muri Za/ na nimamo na c/c.scm.sočc omo/c, A:ay'n' r.scm in' pr/voič// Poziven predstavo Vnri/a Afnri/a, prestavo za ofroAre v.se/? starosti, o ti enega tfo sto iei, /cot pravi/o n/eni izvajafei. Pre tista ra je postar/jena ta/to, tfa res ne more in ti niAromttr tfoi-gea.s, izpii/eno tio potanAro.sti, igra/.sito, g/a.sPeno, persAro tforr.s'ena, spo.sointa .spogietioranja ftttii s prestavami poAiie-ni/t .sAtnpin. Tema Jurija Murija je znana, upajmo da vsaj otrokom v naših vrtcih in tistim pri dvojezičnem pouku. Je lahkotna, prijetna, nemoralizirajoče vzgojna. Na osnovi pripovedi Toneta Pavčka je Marjan Belina napisal prikupen tekst Janko Messner z dr. 14/o/gangom Ungarjem za otroško igro. Za koroško izvedbo Jurija Murija je Gabriel Lipuš igro oplemenitil z izvrstno glasbo in pevskimi vložki. Ob dramaturgiji Darke Čeh je tako nastala igralsko-lutkovno-operetna predstava, ki zadovolji in zaposli vso gledalčevo fantazijo. Povsem brez potrebe pa je ponekod kar preveč teksta, režiser bi bil lahko potegnil kako črto več, predvsem pa bi bila dobrodošla tista, ki bi iz teksta zbrisala stavek o Afriki, „kjer zamorci vse življenje brez umivanja žive"! To in pa občasna slaba slišnost nekaterih igralcev sta edini kritični pripombi k predstavi. Malo in hitro odstranljivo! Tine Varl je svojo režijo naslonil na spogledovanje igralca z lutko in masko ter na sozvočje govora, petja in giba. Vse te elemente je zlil v homogeno celoto, prehodi so Svečana počastitev Janka Messnerja Na predvečer 70. rojstnega dne literata Janka Messnerja, v četrtek, 12. decembra, sta mu Zvezno ministrstvo za kulturo in Založba Drava v celovški Ljudski kleti pripravila svečano počastitev. Zbralo sc je okrog sedemdeset predstavnikov avstrijskega in slovenskega kulturnega in znanstvenega življenja, predvsem njegovih prijateljev, ki znajo ceniti Messnerjevo uporno držo in umetniško besedo. Med udeleženci naj omenimo le nekatere. V zastopstvu zveznega ministra za kulturo mu je prišel čestitat ministerialni svetnik dr. Wolfgang Ungcr, dr. Heinz Tichy je bil za Urad zveznega kanclerja, za Graško zvezo avtorjev lugtam Hartinger, za Interesno skupnost avtorjev Gostamcicr, nadalje Messnerjev bojni tovariš prof. dr. Peter Gstet-tner, iz Slovenije pa je bil najvidnejši gost član predsedstva prof. dr. Matjaž Kmecl. Vsi našteti so poudarili Messnerjev pomen za slovensko in avstrijsko literaturo, Ungcr se je ob tem še zahvalil za njegov osebni odnos, ki sicer ni običajen, Tichy je pisateljevo vztrajnost in upornost ocenil kot tipično značilnost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, Gstettncr je iskal primerjavo z Bertholdom Brechtom in mu prebral njegovo zgodbo Če bi morski psi postati ljudje, za traume, ki nastajajo v koroški družbi, pa je dejal, da jih njegova žena Marta zdravi s fizioterapijo, Messnerju pa dajejo snov za pisanje. Kmecl je ob čestitkah podčrtal Messnerjevo veliko srce, saj se angažira povsod tam, kjer je potreba, je neprijeten za neprijetno in krivično, dober za kritična in odprta vprašanja. Dr. Helga Mračnikar, voditeljica Založbe Drava, ki je svečanost organizacijsko in vsebinsko pripravila, je ob svojih čestitkah prebrala tudi telegram Petra Turrinija, ki se svečanosti ni mogel udeležiti, v čestitki pa je Messnerju želel, naj živi sto let, „saj ga vsi zelo potrebujemo". Vso svečanost je z izbranimi besedami povezoval profesor Toni Schellander s celovške univerze, med drugim se mu je zahvalil za njegovo prizadevanje za javno dvojezično šolo v Celovcu in kot Messnerjev učenec izrazil zadovoljstvo, da ga je počastilo zvezno ministrstvo za šolstvo in kulturo. Program svečanosti je s pesmimi rahljal Tercet „Rož". skoraj neopazni, noben element ni zapostavljen. Dogajanje je intenzivno, polno, gledališka krivulja je vseskozi napeta, brez nevarnih nihanj. Igralci zdržijo intenzivnost ves čas predstave, med seboj se razlikujejo zgolj po jakosti glasu, delno različnih pevskih sposobnostih in sem pa tja gibalni spretnosti. Kljub temu pa delujejo kot kolektiv, brez boljših, slabših in najslabših, kot jih radi razvrščamo. Upravičeno izstopa Gabriel Lipuš v vlogi simpatičnega Jurija Murija, saj igra edino človeško osebo. Animacija živali v koreografiji Minke Veselič je čudovita, prav mitsko deluje ples vodnih kapljic. Scena, kostumi in lutke so medsebojno izravnano usklajeni in potegnjeni „iz enega kosa" ustvarjalke Brede Varl. Bogato je poplačano lektorsko delo Ane Mlakarjeve. Tako lepega jezika in tako čiste dikcije na koroških odrih še nisem slišal! Igralci so iz trdnega jedra nekdanjega Odra mladje, preizkušeni v mnogih predstavah in uposobljeni na raznih lutkovnih in igralskih seminarjih. Zal niso vsi na Koroškem, da bi lahko v bodočih novih predstavah zadržali ta nivo. Bati se je, da je ta predstava le enkraten pojav. Ali pa tudi ne!? Igrali, vodili lutke, plesali in peli so poleg Gabriela Lipuša še Marica Stern-Kušej, Sabina Nachbar, Gitka Zdovc, Marjan Smrtnik, Pavli Zablatnik, Rezi Kolter, Monika Seher, Miriam Mlinar, Sigi Kolter in Izidor Štern. Tehnična ekipa (Niko Krištof, Marko Gril, Franci Tomažič, Dani Bogataj, Slavko Rakuša in Metka Grobler) je svoje naloge opravila izvrstno. Tudi božični bazar v veži pred dvorano Mladinskega doma je dopolnil kar praznično vzdušje. Jože Rovšek SLOVENSKI VESTNIK HEUTE !M! DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen Ganztagiges siowenisches Radio: Kanzier Dr. Vranitzky wii! mit ORF und Land Kamten verhandein! 1992 — Kamtner Menschenrechtstag Soiidaritatserktarungdes Verbandes s)owenischer SchriftsteNer, Ubersetzer und Pubnzisten fur etn s)owenisches VoHprogramm Beirat schon in einer Sitzung im Frtihjahr cinstimmig die Ausweitung des sloweni-schen Radio- und TV-Pro-grammes gefordert und dabei konkret ein ganztagiges slo-wenischen Programm und eine wesentliche Erweiterung der derzeit einmal in der Wo-che ausgestrahlten halbsttin-digen TV-Sendung gefordert. Die Forderung nach Aus-weitung des slowenischen Radioprogrammes ist in der letzten Zeit auch von den bei-den zentralen Kulturorgani-sationen der Kamtner Slowe-nen, den SPO-Landtagsabge-ordneten Mag. Peter Kaiser und Mag. Melitta Trunk, dem Verband der sloweni-schen Schriftsteller und Pu-blizisten in Osterreich, der ARGE „Osterreichische Volksgruppen in der SPO" und zuletzt auch von der slo-wenischen Katholischen Ju-gend gestellt worden. Der Beirat, der in seiner Sitzung auch noch die Frage der zweisprachigen Kinder-garten, eine Erhohung der fi-nanziellen Unterstutzung der Volksgruppe usw. diskutier-te, faBte in der Angelegen-heit slowenisches Radio und TV einen nochmaligen Be-schluB. So konnte im nachsten Jahr ein groBes Symposion an einem „Karntner Menschen-rechtstag" veranstaltet wer-den, daB von der Politik und einer breiten Offentlichkeit mitgetragen wird. Soleh ein Tag konnte in Kamten am 10. Dczember 1992, dem Tag an dem 1948 die UNO-Resolu-tion zu den Menschenrechten angenommen wurde, veran-staltct werdcn. NRAbg. Stoisits fordert Erhohung d Voiksgruppenforderung auf 50 Mit) der ionen Uni Liubijana: Dr. ML Tisier neuer Rektor! Prof. Dr. Miha Tišler wur-de vergangene Woche zum neuen Rektor der Universitat Ljubljana gewahlt. Er ist 1926 geboren, studiejte an den Univefsitaten Ljubljana und in Cambridge, und gehort zu den Spitzenfachkraften auf dem Gebiet der Cemie in Eu-ropa. Tišler ist Mitglied der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Kunste, sowie Mitglieder anderer Akademien in Europa, Amerika und Japan. In den Stu-dienjahren 1973/74 und 1975/ 76 war der neue Rektor Dekan an der Fakultat ftir Na-turwissenschaften und Tech-nologie in Ljubljana. Der Osterreichische Kul-tur-Servis und das Bundesmi-nisterium fur Unterricht und Kunst setzen die Aktion DOG (Denken - Organisie-ren - Gestalten) im Schuljahr 1991/92 mit dem Themen-schwerpunkt „Multikulturali-tat" fort. Ziel dieser Aktion ist es, durch praktische Auseinan-dersetzung mit dem, was Multikulturalitat bedeuten kann, eine groBere Sensibili-tat im Umgang mit der kultu-rellen Vielfalt - sowohl der JoumaHsten wah!ten die s!owenischen Sportier des Jahres 1991 Die Sportjournalistcn der slowenischen Medien in Kamten (ORF- S)owenische Abteilung, Naš tednik und Slovenski vestnik) wahlten zum Jahresausklang 1991 tra-ditionsgemaB die besten Sportier unter den Kamtner Slowenen. Das Rennen bzw. den ge-meinsamcn erstcn Platz maehten bei den Einzelsport-lern die mehrfachc Leichtath-letik-Staatsmeisterin auf den langeren Laufstreckcn Anni Mullcr-Klemenjak, FCTirol-Goalie Milan Oraže aus Zell-pfarre/Sele, der neue Karnt-ner Štern am Radhimmel, Staatsmeister und Junioren-WM-Tcilnehmer Peter Wro-lich aus Latschach/Loče, so-wie der Europameister im Se-mikontakt-Karatc Milan Hribernik aus Radsberg/Radiše. Bei den Mannschaftssport-lern gab es Gold ftir Kamtner Liga-Herbstmeister und Win-terkonig SAK/Slovenski atletski klub (FuBball) und den sensationellen Meister der Vollcyball Regionalliga-Ost, SK Dob/Aich. Bronze ging an die Schachspieler des Slo-wenischen Sportverbandes/ Slovenska športna zveza, welchc im Kamtner Cup bis unter die letzten Acht vor-stieBen, und an die Basket-ballmannschaft des BG und BRG ftir Slowenen, die den Kamtner Meistertitel 1991 errang. Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky will in Sachen Aus-weitung des slowenischen Radio- und Fernsehprogram-mes sowohl mit dem ORF wie auch mit dem Land Kamten in Verhandlungen treten. Dies betonte der Kanzier im Rahmen der letzten Sitzung des Beirates ftir die sloweni-sche Volksgruppe im Bun-deskanzleramt in Wien. Wie berichtete, hatte der engeren als auch der weiteren Umwelt - zu erlangen. Alle Schulen Osterreichs sind aufgemfen, Projekt-ideen zu diesem Thema bis 31. Janner 1992 beim Oster-reichischen Kultur-Servis einzureichen. Das Projektinformations-btiro steht im Osterreichi-schen Kultur-Service (1070 Wien, Stiftgasse 6) ab sofort zur Verfiigung. Telefonische Auskiinfte konnen Montag von 8.00 bis 12.00 Uhr und Donnerstag von 10.00 bis 15.00 Uhr unter der Wiener Telefonnummer 523 57 81/ D W 22 oder 23 eingeholt wer-den. Seit Oktober dieses Jahres gibt es ein neues, fiinfkopfi-ges Regionalteam von Amne-sty International (Al) in Kamten. Dipl.-Ing. Helmut Schmid, Nachfolger von Ros-witha Aistleitner, die von Volkermarkt aus acht Jahre ftir Al tatig war, will ktinftig in Zusammcnarbeit mit ande-ren Organisationen mit Ver-anstaltungen in Kamten ver-starkt Menschenrechtsbe-wuBtsein schaffen. Das neue, regionale Rund-funkgesetz steht kurz vor der Verabschiedung im oster-reichischen Nationalrat. Neben einer Ncuordnung im Be-reich Frequenzen sowie einer starkeren „F6dera!isierung" des Rundfunks im Rahmen der Regionalprogramme, ist nicht zuletzt die Frage, wie die Rechte und anliegen der Volksgruppe in Osterreich Berticksichtigung finden, von besonderer Aktualitat. Der Volksgruppenbeirat fur die Kamtner Slowenen beim Bundeskanzleramt in Wien beftirwortete einstim-mig ein slowenisches VoHprogramm ftir Kamten. Dieses Begehren untersttitzten viele Personlichkeiten des of-fentlichen Lebens, insbeson-dere die Landesschulinspek-toren und alle 24Jugendorga- nisationen Kamtens. Ein neues Ftireinander in der Ju-gend wird hier sptirbar. Dies entspricht dem europaischen Geist fiir mehr Dialog zwi-schcn den Volkern und starkeren Schutz von Volksgruppen. Nach Ansicht des Voks-gruppenbeirates soli das an-gestrebte peue Rundfunk-programm ftir die Kamtner Slowenen, dem eine breite Horerschaft vorausgesagt wird, den Dialog und das ge-genseitige Verstandnis von deutscher Mehrheitsbevolke-rung und slowenischer Volksgruppe fordern und tiberdies ein „Fenster zu den Nach-barn" in beiden Landespra-chen anbietcn. Dieses Programm verstiinde sich nicht nur als Vorreiter mit der me- Eine sofortige Erhohung der Volksgruppenforderung von 24 auf 50 Millionen Schil-ling pro Jahr forderte die Minderheitensprecherin der Griinen Alternative Terezija Stoisits im Zuge der Budget-debatte im Nationalrat. Stoisits kritisierte auch die der-zeitige Vergabepraxis in der Volksgruppenforderung. „Bei den Burgenlandi-schen Kroaten gibt es jedes Jahr einen Budgetschwindel, dem Parlament und der inter-nationalcn Offentlichkeit soli eine zehn Mal hohere Volksgruppenforderung fur die Kroaten vorgegaukelt wer-den. So wurden auch heuer von den budgetierten Gel-dern bisher nur 10 Prozent ausbezahlt", warf Stoisits der Bundesregierungf vor. Der einzige Grund fiir diese Aus-hungerungstaktik seien par-teipolitische Motive. Weiters sei es „eine Schan-de fur Osterreich, daB noch immer nicht alle Volksgruppen anerkannt seien", kritisierte Stoisits. Die Roma und Sinti, die Slowaken in Wien, sowie die Slowenen in der Steiermark seien noch immer Die Regierungschef der Republik Slowenien, Lojze Peterle, und Kamtens Chri-stof Zernatto, verabschicde-ten aus AnlaB der ersten ge-meinsamen Wirtschaftskon-ferenz in Klagenfurt/Celovcc eine gemeinsame Erkarung, in welcher die Republik Sio-wenien und das Land Karn-ten die bereits vorhanden sehr guten wirtschaftlichen Beziehungen zwischen Be-trieben der beiden Lander begruBen und alles daran setzen werden, daB die wirt-schaftliche Zusammenarbeit zwischen den Betrieben und zwischen den Landern im Sinne der guten nachbar-schaftlichen Beziehungen und der guten Beziehungen zwischen den Bewohnern der beiden Landern weiter ausge- dial betriebenen europaischen Integration tiber Gren-zen hinweg, sondern auch als Vermittler der dazu benotig-ten Sprachkenntnisse. Die „Arbeitnehmer in der SVP" erklaren sich mit der Forderung der Kamtner Slo-wenen, die -derzeitigen 50-Horfunk-Minuten pro Tag grundsatzlich zu einem VoHprogramm zu crweitcrn, soli-darisch. Sie ersuchcn die zu-standigen Vertreter der Bun-desregicrung und des ORF dieses Anliegen, das cchtcm europaischen Geist entspricht, mit GroBzugigkcit zu entsprechcn. Društvo slovenskih pisateljic/ pisateljev preverjalk/prevajal-cev in publicistk/publicistov v Avstriji von Minderheitenrechten und einer - wenngleich mini-malen-Unterstutzung ausge-schlossen. Stoisits forderte eine Neu-gestaltung der Volksgrup-penpolitik und Volksgruppenforderung. Die Bundes-regierung solle sich endlich zu der kulturellen Vielfalt Osterreichs bekennen. KPO gegen eine Anerkennung Im Rahmen einer Presse-konferenz in Wien sprachen sich KPO-Bundessekretar Mag. Walter Baier und KPO-Bundessprecher Otto Bruc-kner gegen eine Anerkennung Kroatiens durch Osterreich aus. Beide Spre-cher betonten, daB „fur jede Zukunft, auch fur eine Tren-nung, eine Einigung der jugo-slawischen Volker erforder-lich ist" und ohne eine solehe Einigung jede Losung die „Verlangerung von Blutver-gieBen und Krieg" bedeutet. Ehrliche Verhandlungen zwischen den Volkern seinen daher wichtiger als die „tiber-sttirzte Anerkennung von Teilstaaten". baut und intensiviert wer-den." Diesem Ziel soli unter an-derem eine Borse dienen, an der Betiebe der beiden Lander im Fruhjahr 1992 teilneh-men konnen. Ziel dieser Be-triebsborse wird es sein, bereits vorhandene wirtschaftli-che Kontakte auf Betriebs-ebene auszubauen und neue Kontakte zu schlieBen. Die Vorbereitung dieser Be-triebsborse erfolgt tiber die Wirtschaftskammer in Slowe-nien und tiber die Handels-kammer in Kamten. Zur Ab-klarung sich ergebener Fra-gen, insbesondere auf Be-triebsebene, wird eine standi-ge bilaterale Kommission eingesetzt. Die Kamtner Handels-kammer wird unto linaziel-ler Beteiligung det Kamtner Landesregierung cine Bera-tungs- und Informationsak-tion fiir Kamtner Bctriebe tiber die Moglichkeit der ver-starkten Kooperation mit slo-wenischen Firmen durchfiih-ren, das Wirtschaftsinstitut der Ktimtner Handelskam-mer wiederum bietet eine spcziellc Beratung ftir slowe-nischc Bctriebe an (z.B. Kooperation in Tcchnologicfra-gen, Managcmcntschulun-gen, ZurvcrfiigungsteHung von Lehrbcauftragtcn). Beide Lander auBerten fer-ner ihr Intcrcsse, daB Kiirn-tner Bctriebe in Slowcnicn bzw. slowenischc Betriebc dies in Kiimtcn tun. Ktimtcn werde dies tiber die vorhan-denen Instrumcntarien un-terstiitzen, Voraussetzung ftir Firmenbetciligungcn und Firmcngriindungcn sind je-doch cntsprcchcndc Eigcn-tumsbestimmungen, Privati-sierungen und Devisenbe-stimmungen in Slowenien. Schutprojekt „Mu!tiku!turat)tat" Miteinander leben — voneinander temen Kamten-S > VREDNOSTNI PAPIRJI TRGOVSKO IN PRISTANIŠKO MESTO OB BALTSKEM MORJU NA POLJSKEM KRIVULJA NEBES- NEGA TELESA IZUMITELJ LADIJ- SKEGA VIJAKA DUŠEVNO STANJE, NEUGODJA, NEMOČI PALESTINA PRED NASELITVIJO IZRAELCEV DEL NOGE SATIRIK BUCHHALD PREVISNI DEL STRME GORE ŠALJIV IZRAZ ZA ČEVLJARJA ŽGANA PIJAČA IZ PELINA ŠVEDSKA REKA (IZ ČRK: AINSS) ZLIVANJE TEKOČIH VODA PIVO ST. SLOVANOV NATAŠA DOLENC VRSTA TISKAR- SKEGA STROJA GREGOR STRNIŠA SESTAVIL JOŽE PETELIN ENAKI ČRKI DUHOV- ŠČINA ZLATO JABOLKO DEL KMEČKEGA VOZA SLIKAR-' SKA DEŠČICA, PALETA ČETRTI STARO- RIMSKI CESAR NAROČ- NICA, PRED- PLAČNICA DOBRA ČLOVEŠKA LASTNOST KAČE- VELI- KANKE, UDAVI V ZBIRKA PODATKOV O PREDNIKIH ITALIJANSKA LUKA OB JADRANU GOSPO- DARSKA DEJAV- NOST NASILNO VDRETJE NPR. VOJSKE IME HRVAŠKE PEVKE KOS MLEČNA BELJA- KOVINA STAR INDI- JANSKI NAROD ŽIDOVSKO MOŠKO IME VRSTA SADJA. RASTLIN. POGANJEK TONE NOVAK ZALOŽBA OBZORJA KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ GLINA, ILOVICA Novoletna nagradna križanka za odrasle Dragi ugankarji! sie, drugo pa za najmiajše sle oziroma Zlogovnega stavno: najprej seveda pra- Celovec/Klagenfurt. Pripišite bralce našega lista do 12 let. magičnega lika za naše naj- vilno rešite križanko, nato pa pa tudi: „Nagradna križan-Tudi letos objavljamo v Trem odraslim in trem mlajše bomo izžrebali lepe rešitev pošljete najkasneje do ka". biožični prilogi kar dve mlajšim, ki nam bodo poslali nagrade - slovenske knjige, petka, 17. januarja 1992 na Tako nam preostane le še, nagradni križanki Sloven- pravilno rešitev Novoletne gramofonske plošče in kaše- naslov: Slovenski vestnik, da vam zaželimo mnogo skegavestnika;-enozaodra- nagradne križanke za odra- te. Sodelovanje je čisto eno- Tarviser StraBe 16, 9020 uspeha pri reševanju! Zlogovni marčni lik za naše najmatjše S pomočjo spodnjih opisov ugani besede in jih vpiši v iik. Vsako besedo vpiši dvakrat, enkrat vodoravno in drugič navpično. V vsako poije vpiši po en ziog. 1 večja mera za tekočine, sto iitrov 2 industrijska rastiina, katere tiste posušijo in drobno narežejo za izdetovanje cigaret 3 pega, maroga (iz črk besede ŠALI) 4 priprava za merjenje temparature, toptomer 5 ime stovanskega kneza iz sedmega stotetja, ki je vodit močno ptemensko zvezo, v kateri smo biti tudi Stovenci 6 motzni organ pri kravi ati kozi 2 3 2 5" 5 J 6 Jože Peteiin intrade proizvodna in trgovska družba Paradeisergasse 9/11 9020 Cetovec, te). 0 46 3 /57 0 88-0 ze/z' Mn po/no /^o 7992 EroAe tVg/AnacA/ga a^č g/n gr/o/grg/gAg.s' 7aAr7992 Vgsg/g Aož/čng prazn/kg /n srečno novo /g?o 7992 A ,1 / ŠMtHEL PLIBERK LABOT Gostišče - Pension WUTTE Veseie ob Zablatniškem jezeru Vese/e Aoz/čne prazni /er srečno /n aspesno novo /e/o ze// vsenr oAčanon/, pr//a/e//em /n gos/on! Že// vese/e prozn/ke /n .srečno novo /e/o /er se pr/poroča za ose gos//nske ns/nge E/n po/res Ees/ vvnnsck/ čen Erennčen afer Mark/-gewe/nče E/senka/7pe//Ve//acA, /nsAesonr/ere aAer ancA čen Gas/en nnseres EnrAaJes Burgermeister Dr. Dieter HaHer Pr//a/e//enr /ržne oAč/ne Ze/ezna Eap/a/Ee/a, se poseAe/ pa gos/on! našega zčrav///sča, Albert Sadjak župan občine Globasnica ze// vese/e prazn/ke župan dr. Dieter HaHer V Trgovska c/ražAa z o. /'. Pan7e/sgese//scAapnr. A. P. A.-A7a/-57ra/ie97/// 9020 A7agen/nr?/Ce/ovee Prečno novo /e/o 7992 Tz/^fM/rom /n ^^/77 znanc^n? /n aŽ^// /7čAs7oyn/n7 n//^n GE^čT/G/hpo/E/nGEn ^/n ^z^b/gE^zc/z^ nn<7 Turistična agencija Walter von der Vogeiweidep!atz 3, Ceiovec - telefon: 0463 / 37000 HOCH-TIEFBAU-BAUSTOFFE BEGU GRADBENO PODJETJE Bistrica v Rožu, ^ 0 42 28 / 22 26 Franz Begusch Ges.m.b.H. ""J Ceiovec, VViegelegasse 20, ^ 0 46 3 / 22 7 70 žeti vsem naročnikom in postovnim prijatetjem prijotno božično praznike tor nspešno novo te+o Dr. Franci Serajnik odvetnik \Mesbadener Str. 3, Celovec tel. (04 63) 516 330. fax 51 43 24 Vase/e prezn/7:e m .srečno vovo /ero 7 992 / Veset božič in s ročno novo !o+o vsem gos+om in pri)a+et)em nošo bišo HOTEL-RESTAVRACiJA BREZNiK PLiBERK-BLEtBURG V^e/n ^/oven^/r/m rop/rom m /n on.s/rnn meje, že// ve^e/e prnzn/Ae /er srečno novo /e/o Dr. Miran Zwitter ODVETNIK 9020 Ceiovec Tel. 0 46 3 / 50 5 40 (/sem de/avcem /n pr/)a/e//em pnje/ne prazn/ke /n ob/Vo sreče v novem /e/o že// MIZARSTVO ZABLATNtK ^ BILČOVS ^ (0 42 28) 29 83 Ve.se/e dož/čne prnzn//re /n srečno novo /e/o že// v5on/ .svoj/m č/nnom, /mpcem /n prpn/e/jem ZADRUGA O # # D C O s pos/ova/n/cama v #^L-#t?CI#