3 E ISSN0351-6407 KRONIKA, str. 18 PRI LOGA, str. 19-23 -rožnika toplo ^uje, orehom s!abo prerokuje. Murska Sobota, 27. maja 1999, leto Ll, št. 21, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT PROMETNA INFRASTRUKTURA, str. 1 O . mu ni hotela posoditi denarja jo je nekajkrat udaril s ključem po glavi fg_umoru jo je prekril Na cilj polni pričakovanj Vesele počitnice Ob gradnji železnice bomo pobirali le ostanke LUDVIK KOVAČ Čigava bo nova zbornica? Slovenija je končno dobila zakon o ^zdar^ki zbornici. Poslanci državnega zbora ce rejed sredi letošnjega maja, potem ko so različi-se Spo^« doživljale takšne in drugačne usode. Če v ie bila prva različica zakonskega besedila razPravi že pred leti, vendar so jo nato je bna ‘n Popravili povsem novo. Nekateri trdijo, da ^jer« raz^dica vsebinsko boljša, saj je po se-^ran^Onu zbornična organiziranost preveč centra-^haini^ članstva na dogajanja v njej pa bo manj do izraza. ce, nje^^ so dani vsi pogoji za ustanovitev zborni-lo^ Sn°^alciPa trdijo, da bo kmetijstvo s tem dobi-ki bo labl<0 enakopraven partner v Z državo. AH bo to tudi v resnici, bo pokazal U^k^d/vse kaže na to, da bo imela odločilno be-"i stranka, ki je v vladni koaliciji, pa doslej a VSeSa Za 'zboljšanje položaja v slovenskem v zbornici bo obvezno za vse kmete, ki dose^ ^zen kdtdstrski dohodek. Višina tega je po^k M, °kaj nizko in množičnost bo zato ve i a, W sklepamo, daje za članstvo ^adjanje dejavnosti pomembno lastms ■ obwznem" članstvu zavezuje as , zbornice, ki jo določa ta zakon, n kistJe nekaj skrbi kmete ob uveljavitvi zakona j -V°Javn;7i kmetijskih zavodov in . last Republike Slovenije, po us ^smcj 'Uce Pa preidejo v njeno last. C igav' b° 0 ' °slaia vprašanje. me sc Vreme že lep čas do nas ni posebno prijazno, saj s padavinami ne skopari. Posledice najbolj čutijo kmetijci, vodne ujme pa ne prizanašajo tudi stanovanjskim, gos- podarskim in infrastrukturnim objektom str. 20 Zadnje vesti Kam je izginil kombi? V noči s ponedeljka na torek je nekdo ukradel v Ljutomeru kombinirano vozilo VW, vredno 1.500.000 tolarjev, registrska številka MS 91 56C. Policisti in oškodovanec prosijo vse, ki bi kaj vedeli b izginulem kombiju, da sporočijo na številko 113. V Pomurski banki so odkrili v torek ponarejen bankovec za 100 nemških mark, v Ljutomeru pa so našli med štetjem denarja ponarejen bankovec za 5.000 slovenskih tolarjev. Opozorilo: dobro preglejte, kakšen denar sprejemate, vsekakor pa tedaj, ko ga prejemate od neznancev. V Bakovcih so med delom na polju našli neeksplodirano 100-milimetrsko topovsko granato, ki je imela ruske oznake, izvira pa iz obdobja druge svetovne vojne. Najditelj je ravnal prav, ker je o najdbi obvestil policijo. Granato je odnesel ih uničil strokovnjak za strelivo (pirotehnik). V torek ob 20.35 se je med vožnjo po cesti med Gornjo Bistrico in Odranci vnel starejši osebni avto. Požar so pogasili bistriški in odranski gasilci. Kaj vse prevažajo tovornjaki, ki drvijo skozi naše kraje! Na mejnem prehodu v Dolgi vasi je začelo »curljati« s tovornjaka, ki je prevažal 25 ton odpadnih akumulatorjev. Posredovali so gasilci Nafte in preprečili nadaljnje odtekanje, sanirali pa so tudi cestišče. ŠSI 'aged sc me zgodila tako huda nesreča zaradi »spleta okoliščini«, ampak bo treba poiskati krivca, tistega, kije postavil na igrišče kovinska nogometna vrata. Le-ta namreč niso bila pritrjena, ampak so jih prenašali, tudi prevračali,-zdaj pa se je zgodilo najhujše. Žalostno je, da šele sedaj ugotavljajo, da so bila zvarjena iz neprimernih kovinskih »profilov«: prečka in stranska nosilca so iz dvakrat debelejših cevi kot drugi deli, zato vrata sploh niso bila stabilna. Tudi talni oporniki so kratki. In če je vmes še otroška razigranost, potem sploh ne preseneča, da se je zgodila tragedija. ŠSI 24 ur ^^Sifon 0609 630 898, 041630 898 wt pod nogometnimi vrati XJ16 Ofj/7~ —_■ ------ m a pomožnem nogometnem | dovanega so od] dovanega so odpeljali v maribor- a pomožnem nogometnem JG Op. Ha J rtn° nogometnem igrišču v ljutomerskem parku, katerih debela Va a desetletnega Denisa. - Foto: Š. S. ^^9ovn —--------------------------------- ------- za smrt otroka v cvetu mladosti? I I igrišču v ljutomerskem Udi športnem parku se je zgodila v nedeljo okrog 17. ure huda nesreča: na otroka so se prevrnila kovinska vrata gola. Policisti in kriminalisti še raziskujejo, kdo je kriv za nesrečo, ki je terjala življenje še ne deset leta starega učenca tretjega razreda ljutomerske osnovne šole Denisa O. iz Ljutomera. Ta naj bi se skupaj z vrstniki igral na omenjenem igrišču in naj bi se z rokami »obesil« na prečko kovinskih vrat gola. Nogometna vrata, so se prevrnila in prečka je udarila otroka po glavi. Hudo poško- sko bolnišnico, kjer pa je žal naslednji dan, 24. maja, umrl. Tragedija je užalostila njegove najbližje pa tudi vrstnike iz šole. Na pomožnem nogometnem igrišču v ljutomerskem športnem parku, kjer je Denis dobil smrtonosne poškodbe, gorijo lučke, ob njih pa so vaze z belimi cvetlicami. Pretresljivo! Prevrnjena pa so ne le tista nogometna vrata, ki so tako hudo poškodovala otroka, ampak tudi dvoja druga. Ko bi bilo tako tudi v nedeljo, se nesreča prav gotovo ne bi zgodila. Nikakor ne bo mogoče sprejeti morebitnega ugotovitve, da se je Prebrati AKTUALNO OKOLI NAS 27. maj 1999,.g Sprava namesto razdora Novi predsednik S slavnostnim bogoslužjem v berlinski katedrali so se začela praznovanja ob 50-letnici obstoja Zvezne republike Nemčije. Bogoslužja so se udeležili nemški predse- dnik Roman Herzog, kancler Gerhard Schroeder in člani nemške vlade, med drugim tudi nekdanji kancler Helmut Kohl. Čeprav obletnica pomeni prelom v zgodovini Nemčije in hkrati sovpada z desetletnico padca berlinskega zidu, so jo zasenčile predsedniške volitve, katerih zmagovalec je Johannes Rau. Njegovo izvolitev so pozdravile vse nemške stranke, sam pa je poudaril, da želi postati predsednik vseh Nemcev in tujcev, ki živijo in delajo v Nemčiji, politični analitiki pa menijo, da naj bi dal novi predsednik nov zagon rdeče-zeleni koaliciji. Uspeh šele v drugo Johannes Rau je osmi povojni nemški predsednik, po Gustavu Heinemannu pa drugi socialdemokratski predsednik v zgodovini zvezne republike. 68-letnik, kije za najvišji položaj v državi kandidiral že pred petimi leti, je v drugem krogu dobil podporo 690 od skupno 1338 elektorjev zvezne skupščine oziroma 20 glasov več od potrebne absolutne večine. V prvem krogu mu je manjkalo 13 glasov. Sin protestantskega duhovnika Prihodnji predsednik Nemčije je v stranko SPD vstopil leta 1957. Leta 1978 je postal predsednik deželne vlade Severno Po-renje-Westfalija in bil na tem položaju trikrat potrjen z absolutno večino. Rau je kot sin protestantskega duhovnika globoko zakoreninjen v veri, njegov politični kredo pa se glasi Sprava namesto razdora. Poročen je z vnukinjo nekdanjega predsednika države Heinemanna, s katero ima tri otroke. DFi Ingolstadt Poplavljeni binkošti raznične binkoštne dni so prebivalci pobratenega mesta Ingolstadt preživeli v strahu, kaj bo z njihovim pre- moženjem. Reka Donava je namreč prav ob koncu tedna dosegla najvišjo raven, odkar jo merijo: 7,49 metra. Donavski jez je kar na treh mestih grozeče popuščal, vendar pa je okoli 2.000 gasilcev, vojakov in drugih storilo vse, da se to ni zgodilo. Z okoli 100 tisoč vrečami peska so skušali utrditj jez in dvigniti brežino reke. Kljub temu pa so reka Donava in tudi drugi vodotoki poplavili velika območja mesta in okolice. Zaradi poplav so morali na varno izselili 20 prebivalcev iz zahodnih območij mesta. Sreča v nesreči Veliko sreče je imela neka 69-letna Ingolstadtčanka, ki jo je deroča poplavna voda reke Donave potegnila v svoj tok. Na srečo so to opazili sprehajalci in obvestili policijo. S pomočjo helikopterja so jo potegnili iz reke in odpeljali v bolnišnico. Šele po binkoštnem pone-deljkh so vodotoki nehali naraščati, kljub temu pa v mestu in okolici še niso preklicali nevarnosti. Za gasilce je namreč še veliko dela, saj je potrebno iz številnih poplavljenih kleti izčrpati vodo in odstraniti nanesen mulj. Škoda še ni ocenjena, vsekakor pa ne bo majhna. DL ■ IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Prvi šef »naj« policije sveta v Sloveniji Clinton bo spal v Ljubljani Generalni direktor FBI Louis J. Freeh je pohvalil našo policijo in naša prizadevanja za človekove pravice v tem delu Evrope eneralni direktor ameriškega Zveznega preiskovalnega urada, bolj znanega po kratici FBI, Louis J. Freeh je bil na enodnevnem obisku v Sloveniji, ki je bil za njega verjetno bolj informativne narave, za sodelavce pa tudi operativne, saj je manj kot mesec dni do obiska predsednika Združenih držav Amerike Billa Clintona v Sloveniji. Med slovenskim notranjim oz. policijskim ministrstvom in FBI poteka tesno sodelovanje že od osamosvojitve dalje. Sodelovanje se je kazalo predvsem v šolanju in potovanju naših policistov in visokih funkcionarjev k FBI v ZDA, koliko pa se je ta uspešnost pokazala pri nas, pa se vidi skoraj vsak dan predvsem v črnih in žal tudi notranjepolitičnih kronikah. Veliko policijskih ljudi, ki jih zadnja leta srečujemo v raznih aferah, je bilo na »izobraževanju«. Tudi predsednik vlade Slovenije dr. Janez Drnovšek se je z gospodom Lousom J. Freehom srečal že štirikrat. Koliko so se spremljevalci pogovarjali o »balkanskih zadevah« in podajanju informacij »od tam« seveda ni znano. Seveda je naš gost na Bledu omenil, da bo njegov obisk prispeval k nadaljnji krepitvi sodelovanja med policijama, ki je še zlasti pomembno zaradi narave sodobnega kriminala, ki postaja vse bolj mednaroden. Pred tem sta gosta v Ljubljani sprejela tudi predsednik države Milan Kučan in premier Janez Drnov- šek, na ministrstvu za notranje zadeve pa se je sestal z ministrom Borutom Šukljetom in generalnim direktorjem policije Andrejem Podvršičem. Predsednik države Milan Kučan je posebej opozoril na vitalen interes Slovenije za umestitev v stabilen, varen in demokratičen del Evrope, za kar si naša država prizade- va na vseh področjih in kar je legitimen interes Slovenije tudi v očeh mednarodne skupnosti. Na Bledu je na skupni novinarski konferenci s premierom Janezom Drnovškom Louis J. Freeh poudaril, da ima Slovenija vodilno vlogo v regiji pri krepitvi javne varnosti in spoštovanju človekovih pravic. S slovenskimi sogovorniki seje pogovarjal predvsem o metodah za nadaljnjo krepitev strateškega sodelovanja s slovensko policijo in vodstvom slednje v boju proti mednarodnemu kriminalu. Menil je, da je slovenska policija zelo dobro organizirana in sposobna, njena vloga v utrjevanju demokracije in spoštovanja človekovih pravic v letih osamosvojitve pa je bila pomembna. Na vprašanje novinarja Dela o prihodnosti pobude za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SEČI) v luči zadnjih poji dogodkov na Balkan j nemške pobude pakta ta j nost, je Louis J. Freejjl Prepričanje, da ima poj1 hodnost, v kateri bo i^ membno vlogo tudi Sloji Ameriška veleposl^J veniji Nancy Hallidak^l Phelje potrdila, da boji Predsednik Bill Cliot°0 J nijo najverjetneje nija letos in daje bil J namenjen tudi temu. no naj bi Bill pHntonPjJ junija zvečer. Prespal bo^l nem mestu. MARJANCI Prepočasno bojevanje Washington otipava teren A meriški predsednik Bill Clinton se je minuli konec tedna odzval na čedalje številnejše kritike poznavalcev balkanskih razmer v ZDA ter ugodil pritiskom najbojevitejše članice zveze Nato Ve- like Britanije, da vsaj začne razmišljati o možnosti napotitve kopenskih enot na Kosovo, četudi bi srbske enote vračale ogenj. Poleg pozivov številnih politikov, vojaških strokovnjakov in analitikov je bil za spremembo ozračja v Beli hiši morda odločilen obisk vrhovnega vojaškega poveljnika zveze Nato Weslejja Clarka, kije kolegom v Pentagonu in administraciji razložil, da dosedanje bojevanje z eno roko zavezano za hrbtom ne deluje dovolj hitro, da bi lahko upali na vrnitev kosovskih pregnancev do začetka zime. V Washington je pripotoval tudi britanski zunanji minister Robin Cook, ki je prav tako izjavil v smislu, da »bomo enote tako ali tako potrebovali za zavarovanje vračanja beguncev, zato ne more škoditi, če jih začnemo nameščati okrog Kosova.« Miloševičeva glasba Ugledni temnopolti general, ki je bil v času zalivske vojne proti Iraku načelnik štaba združenih poveljstev Colin Powell, je prekinil molk, kije trajal od začetka Natove operacije in opozoril, da zavezniki še vedno plešejo po Miloševičevi glasbi, ker mu z omejevanjem na zračne napade prepuščajo pobudo, da se odloči, kdaj bo imel dovolj. Slobodan Miloševič za zdaj ne kaže nobenih znakov, da bi imel dovolj bombardiranja, prej nasprotno, saj so se poročila o dezerterstvu med njegovimi enotami izkazala za prazne upe, jugoslovanska vojska pa dobro vkopana čaka, da bo bombna nevihta mimo. Kritike in pritiski Velike Britanije so ameriško vlado prepričali, da je prek Pentagona in državne sekretarke Madeleine Albright objavila razmišljanje o namestitvi kakšnih 50.000 vojakov zveze NATO ob mejah s Kosovim. Tiskovni predstavniki ameriške administracije so takoj hiteli razlagati, da bodo te enote tam samo zato, da bodo čakale, ko bodo zračni napadi pregnali Srbe s Kosova in bodo lahko nemoteno vkorakale. Taka rezerviranost je posledica odločnega nasprotovanja nekaterih zaveznic, kot so Italija, Grčija in zdaj tudi Nemčija, da bi Natovi vojaki skušali pregnati Srbe s Kosova z orožjem. Nasmeh na ustnicah Zaveznice so se šele ta teden začele pogovarjati o napotitvi in odpravljati nesoglasja, tako da se Srbija za zdaj nima s te strani ničesar bati. »Srbsko zaskrbljenost« pred ukrepom kopenskih enot je morda najbolje izpričal odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva Vladislav Jovanovič (odpravnik poslov in ne veleposlanik zato, ker ima Beograd pri OZN po razpadu SFRJ poseben status, katerega bodo morali najprej razvozlati mednarodni pravniki, preden bo jasen tudi širši javnosti). Jovanovič je med nastopom na televiziji CNN novinarju Wolfu Blitzerju na vprašanje, kaj meni o morebitnem Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kopenskem napadu zaradi napovedi iz Washingtona, najprej odgovoril s ciničnim nasmeškom, takoj nato pa dejal, da niti najmanj ne verjame, da bodo enote res poslane v boj. S kopenskimi enotami se bo verjetno zgodilo podobno kot z razbobnano napotitvijo helikopterjev Apache, ki v Albaniji le čakajo na boljše čase, medtem pa se na veselje Beograda rušijo kar sami od sebe. Kljub nerodnostim pa je v Washingto-nu prevladalo mnenje, da je treba nekaj kmalu spremeniti, drugače bo milijon kosovskih Albancev vso zimo drgetalo pod šotori v Albaniji in Makedoniji. Zmaga za domačo rabo njem. Vrhovi zavezniških držav ugotavljajo, da mora priti do ključnih premikov v naslednjih treh tednih, če ne, lahko že začnejo zbirati odeje in kurjavo za pregnance, vmes pa se še naprej trudijo z glavno nalogo - ohranjanjem enotnosti. Edino, o čemer se strinja vseh 19 članic Nata, je za zdaj le nadaljevanje bombnih napadov, ker bi njihova ustavitev pomenila enako kot poraz; Miloševič še vedno upa, da bodo notranja razhajanja v zvezi prisilila voditelje držav članic, da malce popustijo pri svojih pogojih za ustavitev sovražnosti in mu omogočijo razglasitev zmage za domačo rabo. kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWWstran: http://www.p-inf.si. Seveda bo položaj enako slab tudi za celotno Srbijo, ki se bo na prehodu v naslednje tisočletje namesto z radiatorji grela z drvmi, kot so se bili prisiljeni Sarajevčani med srbskim oblega- Ugašanje luči Zaenkrat razpok glede bombardiranja še ni, z uničevanjem energetskih objektov pa so večja mesta spravili v temo in ob vodo. Ugašanje luči je namenjeno Srbom, za katere zahod upa, da se bodo tako obrnil'1': » to Pa je spetlenp^K’ ameriški veleposIaO‘A ^arren Zimmer^fi dnevi dejal, da bo^H prepričalo Srbov, zato je trcb3 Penske enote ali 'oliko časa, da ne v°lje in moči za rešitev z Milošev’0^ sedlu oblasti bo za slabša kot spreje"1 J goiev- • v ^7 ZDA,kiirM°\/yl rodnih organizacij^1 sedo, Srbiji ne b°^4 niti dolarja, Miloševič, Ju^oS da jim je bornb^jj dejalo doslej za n^J" lih Ujard dolarjev dobili denar, das „ M na obubožano v f [ četkom bombam' ji °d bratske Rusij6 .^1 I 5!!!L27_maj 1999 AKTUALNO DOMA Lendavi bodo imeli samo enega podžupana Najbolj »zanimivo« na koncu ^J^ nenavaden začetek zadnje seje lendavskega občinskega sveta Komentar SDvoie .S^inamreč besedo člani ekološkega krožka na tete 'm' ' Lendava, ki so si zadali nalogo, ugotoviti, ka- '^ibolj J Uspevai° v širši okolici Lendave, za katere bi gotovitvami -11 da zarad* ogroženosti ne bi izumrle. S svojimi Svetniki .■ S° Ze'ed seznaniti tudi svetnike in širšo javnost. IM &0 . - ....................... .... ... poslušanim razicV n^ovem imenu Sb*reLkWalcem obljubil, 2ao ^Mikaj več stori-Cn k°t so "a beluša idr^^ nava' Cedila je ,. .. ^beiiiin, p° d^na« točka »zani^T^^ * kdo boJe bll° Zlasti vPra' JP3na. Žim IZVobjen za pod-:“a 2ačetku p J°Zef Kocon je Mnikom predi °Vega mandata naj bi za to funkcijo izvolili Antona Balažka in Štefana Tratnjeka, a so takrat to točko umaknili z dnevnega reda, češ da se v strankah niso uspeli posvetovati. Medtem se je v političnih krogih v zvezi s to temo marsikaj »preigravalo« in naposled je župan predlagal za svojega »pomočnika« le Antona Balažka (LDS). O njem naj bi glasovali javno, vendar so se na predlog Štefana Tratnjeka (Lista za razvoj) vseeno odločili za taj ne volitve (»ker da je o tem že mesta dobila svoj katalog gostovih živahnih doživetij i. ^("SKcI Snhnto nrnrlctnulinnn 1» nnuam Iz ot olzim i $°b°ta predstavljena v novem katalogu Centra turizma Slovenije enter zapr - Štetih 0°ni0^*j° turizma Slovenije je s svojo izvrstno ekipo v H ^»ath ve*’^° delo in dokončal izdajanje promocijsko-v Slon,"-”r0^Ur na dveh ravneh. P° splošnem katalogu itsjNS slovVen'j-* S° 'Z(*a*' območne kataloge obale in Krasa, $1^1 še naravnih zdravilišč, slovenskega podeželja in sebnostmi, informacijami o mož- nosti hotelskih namestitev ter sSBlN' m o • Miji * *** <*t 11111 ZUraVllISC, SlOVvilSKCgd pilUvAv teit ^tal*8 n,*e8a v tem n'zu " katalog slovenskih mest. ^0?%^ g'Je ^i°venija sebnostmi, informacijami o V’^nazares Sterna- nosti hotelskih namestite ; ^cno . ............................ Cna dežela Tačas ^01?%tuje'?1176 kataloge ®S°g8SkeiTikp'ed K^Pa^^ Po ^Nji^^ , Ste^^njev deželi V jMe^vi in dvorci ^"52“’ '»ta 5aribOr u KoPer- ’V’SlOv a’Novo ^.^^trista Gfadsc it ’ ramesta drugimi nujnimi podatki. »Mesta niso samo zgodovina, spomeniki, cerkvefin muzeji, niso le hrami odlične hrane in pijače, slovenska mesta so danes tufi kraji številnih prireditev. Mesta tudi niso samo strnjena jedra, kjer se je pred tisočletji začelo življenje, temveč so tudi izhodiščna točka za izlete v bližnjo in daljno okolico, ki skriva marsikatero zgodovinsko in A?'e«iSsaB S^toje,, % ^hstr edsta- lmi Po- &S^l!22«Pelu 1 v U 11mi %i ■ ' ' * T1MM W Se glasi Up ^et110 vrednost, toda ne kot rafinerija go-^p^tnV^^zšiff0^611' slkjer JSPovečaJ rafinerija, V^lj V Vredn°sti >raeij Vrednotenje brani * d°dano V \st a n0ben. ’ d°- da Skalna Jetnost, zorji angleške svetovalne hiše v torek v Lendavi predstavili tudi Povabljenim predstavnikom lokalne javnosti. Komentarja ni. K mnenju re-vizijske hiše svetovnega formata Pač ni kaj dodati, sploh ne dotlej, dokler ne bosta znani vsebini še dveh drugih študij na temo Nafta, študije o narodnogospodarski koristnosti rafinerije, ki jo je na pomlad opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, ter mnenje pariške sveto-valne hiše Technip. Toda iz države nam že sporočajo, da so pri Pregledovanju gradiva ugotovili, bilo nekaj političnih igric«). In 12 glasov je bilo dovolj, da je Anton Balažek kljub vsemu postal podžupan Občine Lendava. V svoji kratki zahvali je med drugim opozoril, da bo podžupanski mandat sklenil, če se »odnosi v Lendavi ne bodo uredili«. Zapletlo pa seje pri izvolitvi 3 članov v narodnostno komisijo, saj so bili med kandidati iz vrst občinskih svetnikov samo Slovenci, ker da je določeno, do bo tri člane v to komisijo imenovala madžarska narodnostna skupnost. Maria Pozsonec, tudi svetnica in državna poslanka, pa je pričakovala, da bosta na kandidatni listi oba narodnostna svetnika (poleg naravno znamenitost,« je v uvodu zapisala kolegica Darja Verbič, ki je tudi avtorica vseh tekstov. BBP V novem katalogu Centra za promocijo turizma je predstavljena tudi Murska Sobota kot najsevernejše in edino panonsko mesto v Sloveniji. da si »rezultati nasprotujejo in da so interesi lastnikov različni«. Pa smo tam - trije pametni, pa vsak na svojem bregu. Komu sedaj bolj verjeti? Kateri od pametnih je sedaj pametnejši, garancijskega lista k odločitvi lastnikov, ki naj bi bila sprejeta na osnovi strokovnih mnenj, ne prilaga nobeden od treh. Kljub trem študijam o usodi rafinerije torej nismo prišli niti za ped dalje. Do avgusta odločitve prav gotovo spet ne bo, zato nam ne ostane drugega, kakor da spet upamo, najprej vsaj to, da bo država pristala na podaljšanje avgustovske pogodbe o zagotavljanju pogojev za nadaljevanje poslovanja Nafte. Lotrič je to možnost s strani Petrola že najavil. MHi nje še Tomka). Ker so se precej razhajali v pogledih, kaj je prav in kaj ne, so izvolitev članov narodnostne komisije preložili. Tako je ostalo nerazčišeno tudi vprašanje, ali bi bilo res dobro, če bi v komisiji številčno prevladovali pripadniki madžarske narodnosti, saj je še kako zaželeno, da se zavzemajo za narodnostne pravice tudi pripadniki večinskega naroda, torej Slovenci. Najbolj »zanimivo« pa je bilo vseeno na koncu seje, ko so bile na vrsti informacije župana. Beseda je tekla o železniški povezavi z Madžarsko in Lendave s Slovenijo (ne eno ne drugo še ni na vidiku), veliki zamudi pri gradnji avtoceste do mejnega prehoda v Pincah (madžarska stran namerava to storiti do leta 2004), gradnji lendavske obvoznice (dela so zastala zaradi neo-dkupljenega zemljišča družine Torhač), obnovi magistralne ceste skozi Lendavo (tovornjaki so jo precej uničili), usodi lendavske rafinerije oz. podjetja Nafta (zahtevali bodo skupen pogovor s predstavniki države in Petrola) itd. Vsekakor gre za teme, ki terjajo širšo obravnavo. JOŽE GRAJ ■ OS I proslavila 4O"letnico Poudarek na ustvarjalnosti Povabili vse učence in pedagoške delavce rva osnovna šola v mestu Murska Sobota dopolnjuje v tem šolskem letu 40 let delovanja. Ta jubilej so pro slavljali kar tri dni ob koncu minulega tedna. Začeli so z dnevom ustvarjalnosti. Učenci so po skupinah ustvarjali (risali, pisali, oblikovali ...) in pripravili še kviz na temo Obiskovalci so bili zadovoljni tudi s pestrim kulturnim programom. (Foto: N. JUHNOV) Moj prednik, človek časa, ki ga ni več, je najprej s palcem preizkusil ostrino noževega rezila in potem spretno zavrtel »kala-bajs« in ga ošpičil. Potem je pljunil na grafit in črke okorno zapisal na papir. Njegov sin je že spretneje vrtel pero, toda več kot osnovnošolskega znanja ni imel možnosti osvojiti, življenje pa ga je naučilo, da se le s šolami pride na boljše položaje. Ubijal se je za to, da je njegov otrok opravil visoke šole. Sedaj je ponosen naj in tudi že na svoje vnuke, ki hodijo v šolo in se pridno učijo, da bodo bolje živeli in da bodo postali pomembni ljudje. On je tisti, ki je v svojih željah zazibal novorojenca, stremenje po uspehu. Moraš je aksiom Moraš, je postal aksiom maja, postavka v šoli in v družini. Visi nad glavami učencev, še posebno v teh dneh, ki so natrpani s kon-trolkami in izpraševanjem. Neuspeh te bo obglavil, rotijo in grozijo vsi po spisku. Ocene, to je nekaj, to je cilj, leti z leve in desne naravnost v mlade možgane. Pod takim pritiskom bi se še železo upognilo. Pa sposobnosti učencev dostikrat niso kos zahtevam in družinskim pričakovanjem, zato se v akcijo za ocenami podamo še starši. Treniramo otrokovo znanje, izprašujemo ga, mu pišemo spise, iščemo literaturo po knjižnicah in lepimo plakate, čemur se moderno reče izdelovanje projektne naloge, trgamo se za vsako kon-trolko, da smo do dne, ko otrok prinese domov oceno, vse zeleni od nervoze. Če sami nismo vešči opraviti zahtevanih šolskih nalog, iščemo inštruktorje ali otroke pošiljamo v dodatne tečaje znanja, kajti uspeh mora biti. Šola in učenje še zdaleč več ni le obveznost šolarjev in ocene še zdaleč niso več le rezultat znanja, dela in sposobnosti otrok. Učitelji z ocenami zajemajo tudi delo in uspešnost tistih, ki otroka na vse mogoče načine porivajo naprej. Pa je znanec, ki se je iztrgal malomeščanskemu prežvekovanja in se uspel otresti jopiča uniformiranosti in ki šolo prepušča učiteljem in otroku, sebi pa pridržuje starševstvo in vzgajanje v ljubezni, je učiteljici predlagal, da naj pri oceni vedno tudi pripiše, koliko je je ustvaril otrok sam in koliko Je rezultat porivanja, vcepljanja znanja vanj. Pa je to vzela kot kritiko svojega dela in nos se ji je povesil do popka. Pa bi se ji ne bilo treba čutiti tako užaljeno, le priznati bi si morala, da tako je, da je aksiom »moraš« tako starše z otroki kot učitelje potegnil v vrtinec, ki se mu le redki uspejo iztrgati. Želja, uspeti za vsako ceno, omrači um in se kot pijavka naseli na vez med otrokom in staršem. Potem pa izpije oba. 40-letnica šole. Isti dan (v sredo) so pripravili tudi literarni večer v grajski dvorani, ki je bil zelo dobro obiskan. V četrtek so imeli naravoslovni dan, v petek pa je bila osrednja proslava, na kateri je imel slavnostni govor župan Mestne občine M. Sobota Anton Slavic. Kot zanimivost te proslave velja omeniti štiri MAJDA HORVATI maja omizja po desetletjih, ob katerih so sedeli učenci in učitelji ter prikazali delo šole nekoč in danes. Ob tej priložnosti so razglasili tudi najboljša šolska športnika za to šolsko leto, in sicer sta si ta naslov prislužila Marko Balažič ter Ana Škoberne. J. G. ■ LOKALNA SCENA 27. maj 1999, o se je Banfi: Tihotapljenje nojev Hrvaški policisti so odkrili na »zeleni meji« v bližini Banfija 38-letnega Zdravka M. iz Šafarskega, ki je peljal kamion s slovenskimi registrskimi tablicami, družbo pa so mu delali hrvaški j državljani: 35-letni M. M. Iz Džurdženovca, 23-letni L. V. iz Džakova in 25-ietni L. T. iz Našic. Policisti so odkrili v vozihuri noje. Zanje niso imel ne računov ne potrdila o zdravstvenem-stanju, zato so uvedli postopek: Hrvate so prijavili sodniku za prekrške in se bodo zagovarjali kdaj pozneje, slovenski državljan pa je bil kaznovan pri sodniku za prekrške »po hitrem postopku«: plačati je moral 3.000 kun kazni. Pa noji? Odpeljali so jih v karanteno na farmo v Hodošanu, kjer pa seje življenje nojevke končalo (bila je vsa razmrcvarjena in z zlomljenim hrbtom), preostala noja pa bosta Ostala v karanteni dva meseca. Ptujska Cesta: Trčil v voznico Predzadnjo sredo ob 15.10 seje K. A. peljal z osebnim avtom po Ptujski Cesti pri Gornji Radgoni. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo, zato je od zadaj trčil v osebni avto, s katerim se je peljala T. O. Še več: vozničin avto je zaradi sunka trčil v vozilo, ki je bilo parkirano pred njim. Gmotna škoda na treh vozilih znaša milijon slovenskih tolarjev, voznica T. O. pa seje hudo poškodovala. Moščanci: Delovna nesreča 19. maja ob 8.50 seje zgodila v podjetju Feroplast v Moščancih huda delovna nesreča. Domnevni vzrok zanjo je malomarnost. B. K. je delal s strojem ta stiskanje plastike. Ko je hotel odstraniti gotovi izdelek, se je le-ta prilepil na orodje. Potem ko je z roko hotel odstraniti izdelek, je stroj, ki ga delavec ni izklopil, B. I K. stisnil dlan leve roke in mu jo hudo poškodoval. G. Radgona: Izginilo je 180.000 SIT Policisti PP G. Radgona so obravnavali tatvino denarja na škodo V. P. Neznani storilec je namreč na nepojasnjen način prišel v stanovanjsko hišo in ukradel iz predala 180.000 SIT gotovine in ročno uro. Franc Knaus pa je prisotne vprašal, ali so krajani za te štiri ceste, ki so na seznamu pripravljeni dati svoj delež. Opozoril je rudi na dejstvo, da še nimajo pokritih stroškov, ki so jih imeli pri ureditvi cest v lanskem letu, ter poudaril, da se niti ne ve, koliko obveznosti imajo od lani in z novimi projekti bi si samo dodajali nove obveznosti, ki bi bile težko izvedljive. Dokumentacija je narejena za tri ceste, zato so nekateri opozorili Marjan Gider opozarjal, da nima smisla delati dokumentacijo za četrto cesto, ker je potem to samo dodatni strošek za proračun, vprašanje pa je, če jo bodo lahko izpeljali. Kljub vsemu so sprejeli prioritetni vrstni red za štiri ceste. Fokovci: Izginuli citroen so našli V noči z 21. na 22. maj je nekdo ukradel z dvorišča stanovanjske hiše v Fokovcih citroen AX Caban, registrska številka MS M8 412. Lastnik je o izginotju seveda obvestil policijo. Sum, da je avto sunil kak ilegalec, je bil utemeljen: vozilo so našli na novogoriškem območju, torej v bližini italijanske meje. Lemerje: Prijeli so ga na kraju samem V noči na 23. maj je osumljeni Š. Z. prišel do stanovanjske hiše v Lemetju, razbil steklo na vratih balkona in se splazil v stanovanje. Tam seje malo razgledal, potem pa začel »nakladati« stvari, za katere je menil, da bi mu prišle prav. Toda, glej ga zlomka, prišli so policisti pa je bilo veselja konec. Pavlovci: Hudo poškodovana otroka 22. maja ob 15.40 se je zgodila prometna nesreča v križišču regionalne in glavne ceste Ljutomer-Ormož zunaj naselja Pavlovci. Voznica golfa Dragica F. z območja Ptuja se je peljala z ljutomerske smeri proti Ormožu. Zunaj Pavlovec je zapeljala na prednostno cesto v trenutku, ko je pripeljal po njej tovorni avto s cisterno, ki ga je vozil Boštjan S. z območja Dornave. V trčenju sta se hudo poškodovala otroka 11-letni Š. K in 12-letni D. Č, ki sta sedela na zadnjih sedežih golfa, lažje pa sta se poškodovali voznica golfa Dragica F. in sopotnica Nevenka Č. Grabonoš: Podrl in odpeljal 18. maja ob 13. urr se je zgodila prometna nesreča zunaj Grabo-noša na lokalni makadamski cesti Grabohoški Vrh-Cerkvenjak. Osebni avto, ki ga je vozil neznani voznik, je podrl 72-letno pe- ! ško Marijo T. iz Andrenec. Vsi, ki bi kaj vedeli o avtomobilistu I in nesreči, pokličite na številko 113 ali 412 691. Cven, Križevci: Vlomi v OŠ Med 21. in 24. majem je nekdo vlomil v prostore OŠ Cven, preiskal predale, vendar ni našel nič takega, kar bi se mu zdelo vredno suniti. Med 24. in 25. majem je neznanec »preverjal« vsebino predalov v OŠ Križevci pri Ljutomeru. Očitno je iskal denar, ki ga ni našel, česa drugega pa tudi ni vzel. Neznaec, ki je' i v noči na 24. maj vlomil v slaščičarno kopališča v Banovcih, pa I je našel in ukradel 70.000 SIT in tisoč šilingov. Lenart: Dedku pobral 1.200.000 SIT 24. maja okoli 22.20 so prišli do stanovanjske hiše v Spodnjem j Jakobskem Dolu pri Lenartu trije neznani maskirani moški in vstopili v hišo, katere vrata jim jih je odprl 70-letni Štefan M. Eden izmed maskirancev je brž nato udaril z dlanjo dedka po obrazu in ga porinil v hodnik hiše ter mu nastavil na vrat nož, druga dva, ki sta bila mlajša, pa sta pobrala iz predala omarice v kuhinji tolarje in tujo valuto, vsega skupaj pa naj bi bilo za okrog 1.200.000 slovenskih tolarjev. Potem so vsi trije maski-ranci steklo do avta in se odpeljali v smeri Zgornjega Jakobske- l ga Dola. Jeruzalem: Škode za 150.000 SIT V noči s 23. na 24. maj je nekdo vlomil v delavnico in skladišče podjetja Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo Jeruzalem in ukradel večjo količino različnega orodja in tako je firmo oškodoval za 150.000 tolaijev. Vlomilec je operiral tudi v Pomurkini klavnici v Lendavi. Ni odnesel mesa, ampak telefon, vreden Rogašovci -vojaška občina? Na dnevni red je znova prišla razprava o grbu in heraldiki za občino po tem. ko so imeli več 9.000 tolaijev. Š. S.l V Rogašovcih imajo najbolj rejenega zmaja Bo v grbu boukaš^ Iz poročila nadzorni odbora, ki gažf Janko Halb ne?« obravnavi radnja osnovne šole v Rogašovcih bo občini prav gotovo v prvem planu, poleg tega pa bodo, kolikor jim bo proračun dopuščal, skrbeli tudi za sprotne zadeve. In mednje prav gotovo sodijo tudi ceste. Na zadnji seji so določili štiri ceste, ki so jih uvrstili na prioritetno vrstno listo in bodo poskušali zanje dobiti tudi nekaj sredstev iz države. Župan Janko Halb je uvodoma povedal, da v tem letu ne bodo začeli ničesar, kar ne bodo končali. Čeprav se marsikatere razprave vlečejo v občini v nedogled in so se prenesle tudi iz prejšnjega mandata. grbu ali morda celo kakšnega smejočega sončka s črticami... Da se nebo na koncu kdo smejal iz nas. Naj stroka določi, kakšen je naj grb,« je povedal. neuspelih poizkusov, kakšne grb sprejeti, je župan poiskal pomoč pri strokovnjaku. Tajim je narisal grb in razložil simbole, vanj je vpletel Svetega Jurija, ki je ponazorjen s praporjem ali bandero, zmajem in vojščakom. Naš grb zgleda, kot, da bi na njem imeli boukaša (tistega, ki straši otroke)? So se začeli smejati svetniki, ki jim grbi ni bil všeč na prvi pogled. Poleg tega pa so ugotovili, da imajo podoben grb s simboliko Svetega Jurija tudi druge občine. Franc Knaus je ob tem dodal, daje to sicer res, ampak da oni imajo najbolj rejenega zmaja. Nekateri so potem predlagali, da bi se moralo iz grba videti, da je to Gorička občina, zato bi naj bili na njem hribi in potok Leda-va. Padlo je še nekaj predlogov, kaj vse bi naj vseboval rogašo-vski grb in zastava, na kar jim je Halb razložil, da grb ni umetniška slika in ni pravljica. »Ne moremo imeti vsega na enem Med drugim^l podpis izvaja j o izvajanju 9^ obrtniških de^L osnovne šole' $ smo ze poro # postavke Pe 200 odstop L pritemdoloc^ da je občina c za kreditno^ kluboma, obcp « daje garanj podjetjem P°legtetna^ P^^kihs^ Proračun in zaključni račun tabu To sicer ni vojaška občina se pa zato veliko prepirajo. Proračun in zaključni račun pa so tako ali tako poglavje zase. Po mnenju Antona Haužarja pa bi naj bil tudi prevelik razkorak med zaključnim računom in rebalansom: Čeprav so si vsi prizadevali, da ne bi sprejem proračuna nategovali v nedogled, se določena vprašanja za nazaj vendarle pojavljajo. Svetnik Stoti je vprašal, zakaj se še vedno ni obravnavalo poročilo nadzornega odbora za prvih enajst mesecev lanskega leta. Halb pa je to samo komentiral: »Nimam namena, da bi kaj skrival, za avto ali hišo... Skrbim samo za tiste, na katere ste vi pozabili ali pa se za njih ne brigate. Moja vloga je nevtralna in najedel sem se tega, da bi moral biti vedno nekomu nekaj dolžan.« Svetniki pa so župana opozorili, da bi že davno moral sklicati Prvi sejo novega nadzor bora. Na to je župan ali kot je povedal, da bi jo on moral sklici Še preden pa bi se^ kakšne konkretne stf' seJo znova minirala statuta občine, kjer^ Korejo najti kompro^ glede vloge krajevnih .i K. NANA Kam s starejšimi občani v Prekmurju in Prlekiji? Nov dom v Ljutomeru leta 20^ » ' JI Ljutomerska občina je uspela na natečaju ed težavami, ki pestijo najbolj nerazvito slovensko regijo Pomurje, je tudi problematika namestitve starejših občanov. Gre za območje, ki ima (glede na število prebivalcev) najvišji odstotek prebivalcev, starih nad 65 let. V letu 1998 je poslalo vloge za gradnjo devetih domov za ostarele Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve kar 12 občin, čeprav sta bila predvidena na območju Pomurja do leta 2005 največ dva domova. V •omenjenem ministrstvu so se po analizi vseh prispelih vlog odločili, da imajo prioriteto domovi v krajih, kjer nanje čakajo že dlje časa oziroma imajo pripravljeno potrebno dokumentacijo. Iz Pomurja je dobil zeleno luč Ljutomer. Drugi interesenti iz Prekmurja in Prlekije (Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Tišina, Cankova, Grad, Kuzma, Puconci, Moravske Toplice, Beltinci, Šalovci, Hodoš, Črenšovci, Lendava ...) pa bodo morali počakati najmanj do leta 2006. V Ljutomeru sedaj pripravljajo vse potrebno za gradnjo do- ma starejših, ki bo v središču prleške prestolnice: v neposredni bližini mestnega in športnega parka, ZD in lekarne. Gradnja naj bi se začela najpozneje julija letos, končala pa poleti leta 2001. Dom bo imel 148 postelj, od teh dobro tretjino v eno- in dvoposteljnih sobah, 23 % postelj bo namenjenih delno pomičnim, 43 % pa nepomičnim varovancem v dvo- in večposteljnih sobah. V domu, katerega predračunska vrednost znaša 1.040.000.000 tolarjev (782.000.000 prispeva država, 258.000.000 pa ljutomerska, križevska, razkriška in ver- - ih« žejska obeina\ .ajfčM nost pri namesti^ iz omenjenih^ pa morebitni vi območij. D°m’ J 4.500 kvadratni J nih površin, treh etažah, standarda,v drugimitudi- ^,(1^ štor, fizioteraP 6 pija, upraV.nic^ kuhinja in remljajoci Pr° se varovanci P Turnišče »Padel« odlok Cankovski svetniki se ne da, es Delovno vinogradniško sadjarsko društvo o zaključnem računu proračuna! Vinogradniško-sadjarsko društvo Turnišče, ki združuje vinogradnike in sadjarje iz občine Turnišče, je vse bolj aktivno. Pred kratkim so imeli v prostorih dvorane Krajevne skupnosti Turnišče predavanje na temo Bolezni vinske trte in zaščitna sredstva. Predaval je dipl. inž. agr. Borut Florjančič s podjetja Novartis agro, d. o. o., Ljubljana. Predavanje je bilo obogateno s diapozitivi in grafoskopskimi prosojnicami, poleg tega pa so tudi pripravili prospekte o zaščitnih sredstvih, ki so jih razdelili med slušatelje. ALENKA REŽONJA ■ K er so se pričakovanja o sprejetju delitvene bilance Občine Cankova-Tišina istočasno s proračunom izjalovila, na petkovi večerni seji občinskega sveta na Cankovi niso potrdili odloka o zaključnem računu proračuna za leto 1998. Tako so se odločili predvsem zato, ker je treba pred sprejetjem tako pomembnega občinskega dokumenta razsvetliti nekatere nejasnosti, da si pozneje ne bi zaprli poti pri dokončni opredelitvi delitvene bilance med novima občinama Cankova in Tišina. Zanimivo pa je, da so cankovski občinski svetniki navzlic vsem pomislekom prižgali zeleno luč za zaključni račun omenjenega proračuna za lansko leto. Na ta način so pustili na stežaj odprta vrata za čimprejšnjo potrditev odloka. V nadaljevanju seje so se cankovski svetniki odločili, da z dnevnega reda umaknejo osnu- tek proračuna Občine Cankova za leto 1999. Po njihovem mnenju ta akt ni bil dovolj dobro pri- pravljenza0^ pa so se optf določilo, P^ stili J /i ^itveno>'54 koliko de^^je jim ^no’^^ /’ mem rora^-d/^' njem pr°ra.oPodV/^ Sicer pa Z stopku ustanov^11 . A ganizaCS>pli^^ Moravsk'11 aIn J velja okviru Sr« p plG uveljavi6 katere Čin-Ta^^v^ stopa1' razpis aikj s° vski sv^> DomanJk !!& 27, maj 1999_______LOKALNA SCENA tiskali smo krajevno skupnost Spodnji Ivanjci Otroci se vozijo k pouku v štiri sosednje kraje L . __________ je bližnja Negova nima, nimajo pa šole, cerkve, pokopališča 0rakvno skupnost Spodnji Ivanjci sestavljajo naselja: Spodnji lvanjci, Ivanjski Vrh, Očeslavci, Očeslavski Vrh, Stavešinci m Starešinski Vrh. Na tem območju živi 660 prebivalcev. Tretje le Predsednik KS mladi Drago Mir, ki je zaposlen v radgonskem sveue kdari^ in del-io kmetije ?Jeni' PovPrečno ima-Zemlje’ Pomore 25 h k °Va kmetiJa’ ki ‘'».n*1"*1"'zem-Zemije vzet °datno nekaj širilasvoi V najem- ^sak zase-Vc'soZna eznae;lnosti. Očesla-dlle. Po ni'ZV'ru odlične sla-°-dij° Prebivalci H Nedeli kraiev’tudi iz Mkem v^rkvenjaka. Na kavlja se vedno bolj Pot, ^carska« turistična ^"'^■»rabe kraja-§0Va- Od leta 1985 dela v novem poslopju. Zanimivo je, da v Negovi nikoli niso imeli pošte. V Spodnjih Ivanjcih imajo zasebno samopostrežno trgovino. Tu uspešno deluje zadružna trgovina, imajo dve žagi in mlin in še kakšnega obrtnika. Imajo skupno Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci. Enako so društveno povezani tudi upokojenci, ki imajo sedež pri Negovi. Na območju KS delujeta gasilski društvi Spodnji Ivanjci in Stavešinci - Očesla-vci. Vsako ima svoj dom in osnovno opremo. Skupno imata okoli 150 članov. Dejavne so tudi nogometne ekipe Očeslavci, Gostilna Šene-kar in Stavešinci. Registrirane so v Občinski nogometni ligi Gornja Radgona. V Očeslavcih deluje še športno-turistično društvo. Na območju krajevne skupnosti nimajo osnovne šole. Tukajšnji otroci obiskujejo pouk v šolah v Negovi, Cerkvenjaku, na Kapeli, v Gornji Radgoni in nekaj pri Sv. Juriju. Verskih obredov se udeležujejo v Negovi, na Kapeli ali v Gornji Radgoni. V teh krajih pokopavajo tudi svoje preminule krajane. Zanimivo je, da je bila tukaj v času kraljevine Jugoslavije celo občina. Krajevno skupnost pa imajo od vsega začetka. V zadnjih treh letih je bila asfaltirana cesta Ivanjski Vrh -Negova v dolžini dva kilometra in pol. Del Stavešinec je dobil vodovod iz radgonskega omrežja. Na območju KS je okoli deset kilometrov makadamskih cest in na te so sproti navažali gramoz. Letos bodo asfaltirali okoli 500 me- -°^ka javna razprava o prostorskih vprašanjih imata skupnega Mvanika in hamburgerji, h Pij Sein‘ dv°rani Mestne dopo£ah odloka o ^fava o odloku o spremembah i mesto Murska Kij - J161!” Prostorskih ureditvenih pogoje'. industrijski okolico. V bistvu gre za °’ , • nost. Ti dve >2**“«<^”k»* sta«am namreč že opravljajo, zato < .. zdajšnjih ali"' lak° W potrdili sPremembe ° na"' aii obrtne dejav-prost°rov v druge proizvodne, seni kotsoparki- Srica[1jca prejeli kolajne, ki jih je izdelala njihova učite J* , Ivin, / MHi maj 1999 GOSPODARSTVO Gramoz - naravno bogastvo Veliki kujejo dobičke iz naravnega bogastva k°PanJa ribnika in črpanja gramoza lotijo majhni, ^[^čevanje okolja, če to počnejo veliki, je to podjetništvo 02nU.1V.Sloveniji veljajo dvojna merila, je znano. Kdor se ta b ?SpretneJŠi Pri iskanju takšnih in drugačnih soglasij, Počnejo m h k° Pod krinko podjetništva počel marsikaj. Če to J na podjetja ali zasebniki, je to takoj ekološki problem. V p°krajini ob lMbewUnaln° urejanJe Costov i» lranje temeljev in dWe.sP^ inten-ul(variati n pa so se zacela ^^Pnosti J«erja 'n ne več va' je bil« t a * zasebniki. Vča-Mrebova ak°’daje tisti, ki je *hatarju« „,^ramoz’ na svojem hae^Pobrkljalinkjer gramoz, je Postala ’ta je p0‘ eWzahmaka’ribnik ali Pa Zijamo 7°’ naJyečkrat pa so s takšnimi C?,1 odpadki. Tudi pr-^4* vnimivaza čr' zadnjih tride- la vseh predvidenih avtocestnih odsekov. Prav zaradi gradnje avtocest so postali kamnolomi in gramoznice nadvse zanimivi za mnoge podjetnike. V Pomurju je ta problem toliko bolj pereč, ker vane gradnje avtocest. Gramoznice ob Bakovski cesti, Dokl-ežovju, Krogu, Krapju ... Katera bo imela največ dobička, katera bo posegla najgloblje? Po prvih ocenah naj bi gradnja avtoceste v smeri Maribor-Lenart-meja z rpadžarsko terjala okrog 60 milijonov kubičnih metrov gramoza samo na odseku od Lenarta do ^njal enah naJbi >kiu±ativci.Nara- V ^j0’ da so J^išč^eelotjJUb temupa % m Mrtvih roka. -%av a °k°lje in da °Hni $ Pobije zdaJanje "‘»sospo. ČL le °Sp°aars'? ^islr- “ vSa; ,ttiod spre- Ponaredi- se je zaradi interventnega zakona o kmetijskih zemljiščih kopanje gramoza z njivskih površin že pred leti preselilo v obmurske loge. Kako globoke so lahko največje gramoznice ob Muri? Ne boste verjeli, tudi do 40 metrov in več. Z odvzemanjem gramoza v globino nepovratno posegamo v globoke sloje podtalnice in s tem načenjamo že fosilne zaloge, strme brežine in globoke gramoznice pa ne morejo ponuditi ugodnega življenjskega okolja domačim rastlinskim in živalskim vrstam. Kakšna bo prihodnost gramoznic? V Pomurju mnogi že kujejo dobičke na račun načrto- meje. Nastale bodo ogromne vodne površine - kaj bomo z njimi počele občine, vasi? ZEU, kije po naročilu DARS-a izdelal študijo možnih lokacij odvzemanja gramoza, je ob svojem delu naletel na nemalo težav. Predvidenih je pet večjih gramoznic, ki bodo v zelo kratkem času močno razširjene. Ob izdelavi študije se je pokazalo, da: - ni strategije izkoriščanja mineralnih surovin na državni ravni, - podatki o kakovosti in zalogah teh surovin so skopi, - nacionalni pomen gradnje avtocest ni usklajen z nacionalnim varovanjem naravnih virov (talne vode, mineralnih vrelcev, poplavnega sveta), - lokalne skupnosti skih predpisov. Skrb zbujajoče ugotovitve! Skratka: pri črpanju gramoza je še vedno kaos, saj velja zakon močnejša. To se dokazuje tudi pri delovanju obmurskih gramoznic, ene so lahko, druge ne. Kdo in kako bo gospodaril s temi velikimi vodnimi površinami? Tudi zato bi morala država čim-prej določiti pogoje za izdajo koncesij in nekako zagotovili sredstva za sanacijo teh gramoznic. To, da lahko kdo črpa naravno bogastvo, ne da bi za to plačal ali skrbel za nadaljnjo usodo stoječe vode, je nedopustno, pa čeprav gre za avtoceste. BERNARDA B. PEČEK! Oživljanje Murinih rokavov Vodotoki so skrb vseh sosedov Zveza Ribiških družin Pomurja sprejela pomembne sklepe začetku maja je bil v Radencih zanimiv mednarodni posvet, ki je bil del projekta PHARE-CBC z naslovom Vodotoki v porečju reke Mure - ne odpadni kanali, ampak skupno bogastvo štirih držav. Cilj projekta je s strokovnimi rešitvami prispevati k reševanju ekoloških problemov sosednjih držav. Pred dnevi so tudi oblikovali sklepe posveta, ki bodo lahko pomembno prispevali k očiščenju vodotokov v Pomurju. V okviru projekta vbodo tudi pripravili programe konkretnih rešitev za revitalizacijo vodnih površin v Pomurju, na primer za sanacijo Gosposke Murice, rokava Bobri, Ledave pod Lendavo itd. Bolj bodo morali skrbeti za prihodnost reke Mure, predvsem za sonaravno vodno gradnjo - veliki stroji namreč niso vedno prednost. Med ribiči in zaščitniki ptic bo potrebno najti soglasje glede (ne)škodljivosti kormoranov, in da bi se izognili sporom, čim prej sprejeti Pravila o ravnanju s kor-morani I Idplpžpnei nosveta SO tudi ugotovili, da država namenja vse manj sredstev gospodarjenju z vodami; proračunska sredstva za ta namen so se v zadnjih letih znižala z 0,5 % pod 0,1 % BDP, kar je mnogo premalo za normalno urejanje vodotokov. Nasploh gospodarjenje z vodami ni ustrezno upoštevano in vključeno v razvojno politiko R Slovenije. Udeleženci posveta so poslancem v Državnem zboru R Slovenije predlagali, naj prednostno obravnavajo predlagana zakona o vodah in sladkovodnem ribištvu -zavlačevanje sprejetja ustreznih zakonov škoduje predvsem vodam ter rastlinstvu in živalstvu v njem. Ribiči se tudi zavzemajo, da bi v Pomurju čim prej začeli z izvajanjem ukrepov, ki so zapisani v Strategiji razvoja Pomurja s področja varstva okolja, to pomeni, da bi v okviru Razvojnega foruma za Pomurje morali ustanoviti delovne skupine za okolje. Prav tako predlagajo, da bi v Pomurju izdelali posebno strategijo varstva okolja, krajine in virov. Konkretno pa bodo morali vsi odgovorni vložiti vse sile v pridobitev mednarodnih finančnih sredstev za področje ekologije, npr. za gradnjo čistilnih naprav pri prašičjih farmah in za gradnjo komunalnih čistilnih naprav za potrebe mest in naselij. Zveza ribških družin Pomurja se bo prijavila tudi na naslednji razpis v okviru programa Phare za čezmejno sodelovanje, saj je še veliko.skupnih vodnih in ribiških tem, ki bi jih morali reševati s kolegi iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. gBP ■ Imgrad Ljutomer Zdravljenje, ki še traja Sledovi prejšnjega časa same gospodarijo s tem naravnim virom, kjer pa so pomembnejše ekonomske koristi gradbenih podjetij od dolgoročnih posledic odvzetega proda in s tem naraščanja stroškov za vzdrževanje količine in kakovosti pitne vode, - ni koncepta rabe gramoznic po končani eksploataciji, - še vedno ni usklajenih zakon- irektor ljutomerskega podjetja Imgrad Dušan Magdič o lanskem poslovnem izidu pravi: »Če me vprašate, ali smo z njim zadovoljni, moram reči, da ne.« Negativni rezultat je dokaj visok, vendar pa, po besedah vodilnega, to še ne pomeni, da niso dobro delali. Uspešno so reševali nagomiljeno negativno dediščino vodenja podjetja iz preteklih let in očiščevali bilance na finančnem, poslovnem in kadrovskem področju. Nepričakovano pa jih je udarila tudi finančna kriza v nekaterih evropskih državah. Da je vodstvo vendarle dobro delalo, so priznali tudi lastniki družbe, saj je nadzorni svet januarja sprejel vizijo in gospodarski načrt družbe, Dušana Magdiča, kije od oktobra 1997 začasno direk-toroval, pa imenoval na mesto uprave za naslednji mandat. Iskanja Vodstvo podjetja si je že v lanskem gospodarskem načrtu zastavilo za cilj pozitivno poslovanje in polletni rezultat je tako tudi kazal. Še posebej uspešni so bili pri proizvodnji elementov (oblog) za čiste prostore za farmacevtske firme. Potem pa jih je zadela kriza v Rusiji, na Hrvaškem, Makedoniji. Farmacija je teh državah ustavila vlaganja, Imgrad pa je izgubil naročila. »To nam je dobesedno podrlo naš gospodarski program, saj je štirideset delavcev skoraj pol leta ostalo brez realizacije,« je povedal Dušan Magdič. V proizvodnji poliestrskih izdelkov, katere v glavnem prodajajo na tujih trgih, pa so s »trdimi« pogajanji poslovanje uspeli pripeljati v bližino pozitivne ničle. K temu uspehu so precej prispevali tudi novi ljudje, zaposleni pri tem programu. Razvojne načrte podjetja, ki so povezani s selitvijo proizvodnje iz središča mesta v industrijsko cono, pa še vedno ovira nerešena zadeva, tožba z denacionalizacijskimi upravičenci. Gotovo bo rešena v prid podjetja, je prepričan direktor Dušan Magdič, vendar jim to jemlje čas in dokler ni končana, ne morejo prodajati nepremičnin. »Z občino poskušamo uskladiti interese za odkup tega zemljišča, kjer smo sedaj. Gre za okoli tri hektarje, in če bi jih uspeli prodati in če bi se z inšpekcijami dogovorili za prehodno obdobje, bi v letu ali dveh selitev lahko tudi izpeljali. Tako hitro, kot smo sprva mislili, ne bo šlo, saj so tehnološki projekti selitve dveh ekološko zahtevnih proizvodnih programov zelo težavni in dragi,« je namero o prodaji nepremičnin na sedanji lokaciji sredi mesta in selitev v industrijsko cono pojasnil sogovornik, Pričakovanja »Pri predelavi poliestra in proizvodnji elementov za čiste prostore hočemo v tem delu Evrope postati vodilni. Pri poliestru nam to že uspeva,« smo razumeli sobesednika. Poleg Velplasa so edini usposobljeni proizvajalec teh izdelkov in sedemdeset odstotkov proizvedenega že prodajo na zahodni trg v Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Švico. Ta delež pa se še povečuje. Zaradi rednih in zagotovljenih plačil, predvsem iz tujine, dajejo temu proizvodnemu programu velik pomen. Zaradi stabilnih finančnih tokov je ta proizvodni program podjetju v kriznem lanskem letu reševal likvidnost. Vendar pa zaradi tega, ker daje premalo dodane vrednosti, ne bo nosilni program podjetja. Več si namreč obetajo od proizvodnje elementov za čiste prostore, v katero so lani, da bi si povečali konkurenčnost, investirali več kot petdeset milijonov. Prvič v zgodovini podjetja so se predstavili tudi na specializiranem sejmu Clean room, ki je bil v Frankfurtu in od katerega pričakujejo tudi več naročil iz zahodnih držav. Dobro besedo zanje in priporočila pa sta dali tudi obe slovenski farmacevtski družbi, ki v svetu nekaj pomenita. Svojega predstavnika že imajo v Belgiji za države Beneluksa in Francijo, v Avstriji pa že nastopajo s partnersko firmo. »Kajti sami finančno nismo tako močni, da bi pokrivali posamezne projekte,« je nujnost povezovanja utemeljil sogovornik. Dobri obeti Kljub tem dobrim obetom in po gospodarskem načrtu pa bo dela le za okoli sto dvajest do sto trideset zaposlenih. Na vodilna mesta so že uspeli dobiti dobre in zagnane ljudi, kadrovska menjava in zaposlovanje delavcev z več znanji pa bosta nekoliko počasnejši v proizvodnji. Število zaposlenih se je v Imgradu zmanjšalo na sedanjih sto šestintrideset, s tem da jih je nekaj zaradi pomanjkanja naročil še vedno na čakanju. »Pričakujemo, da ko se bodo zadeye izboljšale, in to kmalu, se bodo v drugi polovici leta vrnili na delo. Ta sanacijski ali varčevalni načrt smo namreč morali sprejeti, in to skupaj s svetom delavcev in sindikatom,« je povedal Dušan Magdič. Ob vseh notranjih varčevalnih ukrepih, med katere sodi tudi nov informacijski sistem z možnostjo nadziranja vseh stroškov v družbi, pa so se zaradi uvedbe davka na dodano vrednost lotili tudi »čiščenja« seznamov poslovnih partnerjev, kajti, kot je zatrdil sogovornik, več ne bodo delali za kupce, ki so plačevali z nesprejemljivo dolgim odlogom. Poslovanje podjetja bi namreč radi še letos pripeljali na zeleno veji, čeprav se zavedajo, da je to zelo odvisno od načrtovanih vlaganj v farmaciji. Pomembno zanje pa je že to, da zadnjih devet mesecev niso imeli blokiranega žiroračuna. MAJDA HORVAT! 8 (IZ)BRANO 27. maj 1999, Lepo, tvorno življenje Osnovna šola Kuzma Dr. Vanek Šiftar -osemdesetletnik Zaslužni profesor mariborske uni-. verze in naš rojak dr. Vanek Šiftar je včeraj dočakal 80-letnico svojega lepega, tvornega življenja; rojen je bil namreč na včerajšnji dan (26. maja) 1919. leta na Petanjcih. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Soboti, višjo pa na Ptuju, kjer je 1938. tudi maturiral. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, a je študij zaradi vojne prekinil. Končal ga je 1953, leta 1965 pa doktoriral iz družbenopolitičnih znanosti. Od tega leta naprej se je posvetil pedagoškemu in znanstvenemu delu na sedanji Pravni fakulteti (prej 1 Višji pravni šoli) v Mariboru kot profesor ustavnega prava, v letih po vojni pa je ob študiju opravljal pomembne družbenopolitične in javne funkcije I (bil npr. poslanec v zveznem in republiškem parlamentu, tajnik vrhovne- ga republiškega sodišča idr.). Kot visokošolski učitelj Univerze v Mariboru je bil upokojen 1979. leta. Odtlej naprej stalno živi v svojem rojstnem kraju ob Muri, kjer še vedno snuje, raziskuje, ustvarja, nam mlajšim svetuje, študirajočim pomaga ter se v svojem čudovitem Vrtu spominov in tovarištva veseli dela in življenja. Njegova bibliografija obsega okrog štiristo enot. Svoje znanstvene razprave, sestavke, poročila, ocene in drugo objavlja v različnih zbornikih in največ v dveh revijah - v Časopisu za zgodovino in narodopisje in v Dialogih. Med njegovimi samostojnimi strokovnimi publikacijami najdemo predvsem dela, v katerih se je loteval razreševanja vprašanj, ki so bila tako ali drugače povezana s pravom, torej z njegovim raziskovalnim in pedagoškim delom na fakulteti. Manjša izjema je le knjiga z naslovom Cigani (in podnaslovom Minulost v sedanjosti), izšla 1970, ki pomeni neke vrste zgodovinsko demografsko, sociološko in socialnopolitično zastavljeno študijo, pravo monografijo o slovenskih in prekmurskih Romih, ki je - poleg tega, da Je prinesla celo vrsto Šiftarjevih dognanj o tej etnični skupini pri nas ■ povzročila tudi večje zanimanje zanje in v tej zvezi spodbudila nove raziskave drugih avtorjev. V svojih razpravah in člankih pa je razreševal najrazličnejšo problematiko, najrazličnejše dileme iz naše zgodovine, a še bolj dileme našega polpreteklega in sedanjega časa. Med njimi je največ takih, ki se tičejo domače pokrajine (razen o vprašanjih Romov piše npr. še o vlogi petanjskega gradu pri širjenju protestantizma, o družbenoekonomskih in kulturnih razmerah v Prekmurju med vojnama, o Prekmurju v letih med 1918 in 1920 itd., itd.). Najnovejša njegova študija, ki še čaka na natis, pa so Židje v Prekmurju do leta 1945. Aktivno je sodeloval na več mednarodnih znanstvenih srečanjih doma in v tujini, a tudi predaval ni le na svoji matični šoli, temveč prav tako na drugih višjih šolah in fakultetah v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu. Za . svoje bogato delo na pedagoškem, znanstvenem, kulturnem in političnem področju je bil odlikovan s številnimi domačimi in tujimi priznanji. Dr. Vanek Šiftar pa ni le znanstvenik, temveč tudi kulturni delavec -urednik, pesnik in častilec vsega lepega, vsega vrednega. V času pred drugo svetovno vojno je bil npr. predsednik Kluba prekmurskih akademikov, urednik Mladega Prekmurca, v katerem je objavljal tudi svoje literarne prispevke, po vojni predsednik uredniškega odbora Pomurskega vestnika (danes Vestnik), kasneje predsednik njegovega uredniškega sveta, predsednik upravnega odbora Študijske knjižnice v M. Soboti in drugo, urejal je revijo Svet ob Muri, Zadružni koledar Pomurja ter uredil in 1 za tisk pripravil še celo vrsto leposlovnih in strokovnih del. Kot že rečeno, je tudi sam literarno ustvarjal, rezultat česar je pesniška zbirka Pobiram orumenele liste, drobna knjižica pravih malih umetnin v izpovednem in estetskem pogledu, ki je izšla šele v lanskem letu. Nekdo od njegovih znanstvenih kolegov ga je ob neki priliki predstavil kot »vsestransko radovednega, neutrudno iščočega in pošteno izpovedujočega se prekmurskega intelektualca«, z besedami, ki jim moramo vsi, ki Vaneka Šiftarja in njegovo delo vsaj malo poznamo, pritrditi. Za njegov pravkar minuli visoki življenjski jubilej mu zaželimo, da bi vsestransko radoveden, neutrudno iščoč in pošteno izpovedujoč ostal tudi v prihodnjih letih! In da bi mu bila le-ta kar se da radodarna z zdravjem! Če mu količkaj bodo, bo med svoje raznolike in velike ustvarjalne sadove prav gotovo prispeval še kakšnega v dobro naših ljudi, naše ob-murske pokrajine in širše. JOŽE VUGRINEC« Sončkov (boljši) sejem V Društvu prijateljev mladine Bakovci so se odločili, da bodo v sodelovanju s tamkajšnjo osemletko organizirali boljšji sejem, zbrana sredstva pa namenili za počitnice (letovanje) otrokom, ki bi bili zanje prikrajšani. Gre pravzaprav za vseslovensko akcijo Zveze prijateljev mladine Slovenije Pomežik soncu. Sejem so imeli predzadnji petek, izkupiček pa je znašal okrog 70.000 tolarjev. Organizatorji so bili prijetno presenečeni nad tako dobrim odzivom prodajalcev in kupcev ter tudi zbranim zneskom. Foto: J. G. Ohraniti naravno in kulturno dediščino e dandanes nekako velja, da so kraji z osnovnimi šolami nekakšno središče. V osnovnih šolah - včasih so bile to tradicionalne enorazrednice - je še danes, če smem reči, največ intelektual- nega potenciala. Dejstvo je namreč, da t. i. visokošolsko izobraženi kader beži s podeželja. Če pa se že vrne, se vrne zaradi nostalgije: preuredi si domačo hišo ali pa se vseli v novo počitniško hišo. Taka je valmi pa so najbolj ogroženi rega, rogač, veliki skovik, čuk, smr-dokavra, zlatovranka... Obenem naj povem, da je Zavod za naravno in kulturno dediščino iz Maribora že potrdil odlok o zaščiti žetne sadovnjake, negojene travnike in naravne gozdove. Velika posebnost je tudi neregulirani del Ledave z mineralnimi vrelci v okolici Sotine. Vse to je kot nalašč za krajinski park. Mi seveda s pomočjo raznih naravoslov-no-kulturnih delavnic na to opozarjamo, naloga države pa je, da to dediščino tudi ohrani. Država Osnovna šola Kuzma se resda lahko ponaša z urejeno okolico pač slika našega podeželja. Pa še nekaj je očitno: tudi na zunaj se je v zadnjem obdobju zelo spremenilo. Na bolje? »Z materialnega stališča že,« mi pritrjuje ravnateljica OŠ Kuzma prof. Bernarda Novak, ki ji še zdaleč ni vseeno, da smo našo deželo tako zastrupili tako s škropivi kot arhitekturo. Mislim, da so urbanistični zavodi zaspali, saj je naše Goričko posejano tudi s hišami, ki nikakor ne sodijo v ta prostor. Marsikdo bi si morda sezidal bolj »prekmursko hišo«, a ni imel strokovne pomoči. Pa pustimo zdaj to, raje bi omenila, da se ekološka zavest vseeno dviga,« nadaljuje, »k čemer mnogo pripomore tudi naša ekošola, ki izvaja, seveda z dobro pomočjo in znanjem mojih kolegov, razne projekte, sodeluje na različnih natečajih, letos tudi na sejmu Vse za otroka v Celju.« Da je šola vzorna, kaže tudi, da je vključena v republiški projekt Ogledalo, ki poteka v okviru republiškega Zavoda za šolstvo; prav kvaliteta dela, ki se ocenjuje vključno s starši in strokovnimi delavci, je tisti kazalec, ki njihovo šolo uvršča med najbolj kreativne. Da na šoli delujejo razni krožki in tečaji ter spremljevalni programi (zelo zanimivo je sodelovanje njihove šole z gornjese-niško šolo na vsakoletnih srečanjih ptičeslovcev), ni treba posebej poudarjati, zato sem ravnateljico, kije vneta biologinja, raje povprašal o ogroženi flori in favni. Ker tudi ona sodeluje pri ustanavljanju Krajinskega parka Goričko, ki poteka pod okriljem pro-granma Phare, opozarja predvsem na ogrožene in redke rastlinske ter živalske vrste. »Ja, moja naloga je inventarizacija naravne dediščine na Goričkem, za katero res lahko trdim, daje bogata. Naj omenim samo, da sem popisala kar nekaj ogroženih rastlinskih vrst (sibirska perunika, širokolistni mu-nec, pasja lilija, dišeči volčin, ozkolistna narcisa ...), med ži- I rastišča sibirske perunike v G. Slavečih, a le-ta še zmeraj čaka potrditev občinskih veljakov! Lahko smo veseli, da je pri nas še mogoče najti nedotaknjena mokrišča, visokodebelne seno- bi morala sprejeti tudi ustrezno zakonodajo.« Sicer pa - kar se bo nekomu zdelo nenavadno, a sam sem se s sogovornico strinjal ■ se je nekako obrestovala odmaknjenost Predstavljamo vam 8 1 8 * !S o ■ ■fsi ai »mg o - m Ut "sr* ' Ravnateljica prof. vak pred svojo stensk stlinskega sistema. 1)1 (Foto^1 predvsem vzhodnega <> od vsakdanjih, tudi trendov. Prav železna z tudi botrovala temu e tam še mogoče najt' z ranjeno kulturno o« (kmečko dvorišče z tudi z gnojiščem -)’ ki je ne smemo kar njati za sodobne do r> seveda niso tako zla svetijo. Pa še nekaj: prot j Novak kreativno so 6 pri republiški kunkura' siji za biologijo: v krti reč izide njena druS .^ slika, in sicer živas prav tako tudi pripray za biologijo za devet e stenska slika rastlinam ma pa že nekaj caS' vseh slovenskih učil logijo. . svoji1 Narava je najv^® najmanjših stvareh’ P sd1 tinski pregovor,111 jd/ kako zavedajo stro 0 osnovne šole Kuzma-delom dokazujejo- avA nikakor ne sme os I učilnic. Boris Novak - najmočnejši Slovenj V Škofji Loki je bilo sedmo državno prvenstvo v triatlonu moči. Sodeloval je tudi 26-letni slovenski reprezentant Boris No- vak z Gibine in postal skupni zmagovalec. V kategoriji do 125 kg je postavil tri nove absolutne državne rekorde - v počepu 340 kg, v vleki od tal (mrtvi dvig) 300 kg in skupno 850 kg. V slogu tezno leže (benč) pa je dvignil 210 kg. Pogovarjali smo se s prejšnjim in zdajšnjim državnim prvakom in rekorderjem. - Kako dolgo se že ukvarjate s triatlonom moči? »S triatlonom, panogo, kije sestavljena iz treh disciplin: počepa, vleke od tal in tezna, se ukvarjam tretje leto. Sicer pa sem se z bodybu-ildingom, športom, kjer prav tako treniraš mišice, začel ukvarjati že mnogo prej. Pred tem pa sem igral tudi rokomet. Treniram štiri- do petkrat tedensko po dve uri v fitnes centru Megafit v Mariboru, kjer tudi študiram.« - Zakaj ste se odločili za triatlon moči in ali imate vzornika? »Triatlon moči sem začel trenirati z namenom, da si pridobim obliko telesa. Vzornik pa mi je Američan Ed Coan, ki s svojo nizko maso dviguje velika bremena.« - Športniki te vrste morajo gotovo uživati posebno hrano? »Na dan pojem od pet do šest tisoč kalorij. Poleg redne visoko beljakovinske hrane uživam še aminokisline in proteine. Dnevno spodnjo mejo imam določeno, zgornje pa ne. Pazim predvsem, da zaužijem veliko mineralov, vitaminov, kreatina.« - Kaj pomeni osebni rekord 850 kg v svetovnem merilu? »Do svetovnega vrha mi manjka še nekaj kilogramov, saj je za kolajno na svetovnem prvenstvu potrebno dvigniti okrog 890 kg. S svojim rezultatom bi se verjetno uvrstil med prvih deset.« - Ali se še ukvarjate s kakšnimi drugimi aktivnostmi? izb0^^' »Svoje aerobne sposobnos '^Raj kolesarjenjem, medtem ko n® d saj bi s tem obremenjeval kol611 /P - Katera od treh discipHn trl vam najbolj leži? nnaP0^1’«^1' »Najbolj mi ustreza disctP (j pfi potrebuješ močne noge, ^^Latlnn*1’^' energije. Sicer pa moja leta katerem se za končni rezultat je jo gnjena teža, šele prihajajo- star^^ starejši, bom dosegel idea tljd> šport, saj z leti izgubiš hitrost- - Kaj pričakujete od Pr^° so želje in cilji? . in »Želim si čim manj P°s ]d rezultat na svetovnem prven5 ■ g bra v Italiji. Želim tudi gradbeništva, ki se mu posve JA no kot triatlonu moči.« ISj^maj 1999 (IZ)BRANO punski center v Vidoncih Dobro jutro, učiteljica! Matura D ijaki, ki v tem šolskem letu končujejo srednjo šolo, jo bodo lahko dokončali na dva načina: z maturo ali zaključnim izpitom. V prvem primeru jih čaka zunanji izpit, 0Pava balkanska morija je don J SV°ie-Center v yi- nap°,niii je postali domicilna ^inotrn-r^ Or®anizirala mec- & ladjar ki a delavka Suzana ^žahtevn °Ie razmišlJa o Moškega nntem’z obiIico Predelu: P 'mizma prežetem skupini, ki šteje od 20 do "bok, je starostna sestava saj so v njej otroci, do 14 let. Seveda pa je ^tudi razlika v predznanju, *®ii socializaciji in psihofizic-sposobnostih. Problem je tudi sporazumevanje. Pomagamo si z različnimi ponazorili, učnimi listki, aplikacijami ... V veliko pomoč so mi razne slikanice in zlasti učbeniki za slovenski jezik na razredni stopnji. Iz njih črpam določene vsebine in jih prilagajam potrebam. Vsekakor pa je treba tem otrokom najprej vzbuditi zaupanje, saj tudi zanje velja rek Lepa beseda lepo mesto naj- Suzana Madjarje majhnim pribežnikom s Kosova v vidonskem begunskem centru mati, prijateljica in učiteljica. de. Zelo radi sodelujejo v različnih igrah, ki jih imamo pri športni vzgoji; pri likovni vzgoji pa jih nih tehnikah: slikajo, barvajo, oblikujejo, modelirajo...« - Kakšni so cilji vključevanja še posebno veseli delo v različ- v šolo? p,,. ,W £murski rogisti na 5. mednarodnem tek rogisu na o. mei rogistov Evrope Osvojili zlato medaljo **--- ;--------------- Gt|ec . Planje Jožetu SJJMurske Sobote 221 maia’ so se Prekmurski rogisti '' $' mednarodnega tekmovanja rogi-'tVroPe. Tekmovanje, ki je potekalo v Mh v gradu Grafenegg v bližini Du-lovska zveza Nižje Avstrije. V /Nsr ie pomerilo 105 skupin rogistov s i Nih 'Z °Smih držav Evrope. Slovenijo so ob Ntal L°|’st*k vstopali še Domžalski rogisti %n Stai«ski rogisti iz Nove Cerkve pri Nitij 6 Vs' vrnili domov z osvojenimi zlatimi ^^ePoleJ°8'Ste’ so na tekmovanju nastopili Rokovnega vodje Ivana Horvata za JNije Pripr^ Peter Paul Maierhofer iz ■ Pa tekmovanju v skupini tudi nasto-katerih predsednik in orga-so med 105 skupinami š«iN'itvi Za kar so prejeli zlato medaljo. ; > Jo5a^^da^j 'e Bit --------------------- ih.'"11 je bil posebne pozornosti --------------- »Gre predvsem za socialno vključevanje v skupino, spoznavanje kulture okolja, pridobivanje osnovnih veščin, ki omogočajo tudi pridobivanje znanja. V končni fazi pa gre tudi za razširjanje znanja glede na zmogljivost posameznika. To pa je že višja kakovost učenja, ki pride v poštev pri najbolj sposobnih učencih. Seveda bi bilo delo še težje, če ne bi bilo tolikšnega razumevanja staršev. Ti torej z veseljem vključujejo svoje otroke v našo obliko učenja.« V begunskem centru Vidonci deluje tudi otroški vrtec, ki ga obiskujejo otroci od 3. do 6. leta starosti. Njihovo število se giblje med 10 in 15. Socialna delavka Madjarjeva je z njimi dvakrat na teden po tri ure. Izvajajo dejavnosti - didaktične in družabne igre, risanje, naučili pa so se tudi nekaj slovenskih pesmic. Veliko časa preživijo tudi zunaj v naravi. Tako Suzana prinaša vsak dan v otroška srca novo upanje, da bo vsak naslednji dan lepši in srečnejši. Najsrečnejši pa bodo, ko se bodo lahko vrnili domov. Najlepše plačilo pa ji pomenijo nasmejani obrazi in igrive otroške oči, ko jo pozdravljajo s šopkom travniških rož: »Dobro jutro, učiteljica!« J. KONKOLIČI ki je enak za vse kandidate. Opraviti ga bo potrebno iz petih predmetov, od katerih so trije obvezni, in sicer slovenski jezik in književnost (namesto tega lahko tudi madžarščina ali italijanščina za dijake »narodnostnih« šol, kakršna je tudi Srednja dvojezična šola Lendava), matematika in tuji jezik (prvi) ter še dva izbirna predmeta. Ocenjevanje je eksterno, to pomeni, da bodo pri tem sodelovali zunanji ocenjevalci, ne pa recimo profesorji, ki so dijake poučevali določen maturitetni predmet. Zato je matura obenem tudi kvalifikacijski izpit, s katerim bodo univerze ali druge visokošolske ustanove ugotavljale usposobljenost kandidatov za študij. Maturantom torej ne bo potrebno opravljati nobenih dodatnih izpitov, razen tam, kjer bo kot pogoj za vključitev preizkus določene posebne nadarjenosti (npr. umetniške) ali psihofizične sposobnosti (npr. šport). Uspešno opravljena matura pa bo pomenila tudi končanje srednje šole za tiste, ki študija ne nameravajo nadaljevati. In kako doživljajo maturo anketiranci nekaterih pomurskih srednjih šol? AMANDA TRAMŠEK, Gimnazija F. Miklošiča Ljutomer: »Za nami je že prvi preizkus, to je pisanje eseja iz slovenskega jezika. Pričakovala sem nekaj podobnega, kot je bila maturitetna naloga, saj smo na pripravah »šli skozi« vse možnosti. Pri pisanju torej nisem bila »napeta«. Nekoliko pa me je strah slovnice, kajti zaradi suhoparnosti snovi seje ne učim rada. Medtem se pripravljamo še na druge predmete. Poleg treh obveznih sem se prijavila še k sociologiji in angleščini. Glede mature menim, da je tak preizkus našega znanja potreben, saj nas tako država lažje »rangira« za nadaljnje izobraževanje; zdi pa se mi, daje preveč podrobnosti in definicij.« ALAN ROPOŠA, Gimnazija M. Sobota: »Iz slovenskega jezika smo imeli najprej obvezno poskusno maturo. Bil sem precej ravnodušen in podobno je bilo tudi 10. maja, ko je šlo zares. Na vrsti je bil torej esej za točke. V ta namen se ni bilo potrebno kaj dosti učiti. Odločil sem se za interpretativni esej, ker se mi tema razpravljalnega ni zde- * Predsednik D'? Avstrije dr. Njegov’11 Posebno >v?sldadba^ N« Ud'kpOn 'zar°giste N ‘°Vlt °rji pr Ve s^adbe Atir . ^^pro- M 80 Pri Preku, Mst°Pali- t 5mur’ ‘C in ^GER| <> 'C* e Tretji dan odprtih vrat OŠ Fokovci Prikaz aktivnosti in priznanja Tudi starši so prišli v šolo aj vse delajo med letom v šoli? Z željo, da bi s tem vsaj na kratko seznanili tudi starše in nasploh širšo javnost, so imeli na fokovski osemletki dan odprtih vrat. Učenci, učitelji in gostje so se zbrali v šolski telovadnici, kjer je Potekala »prireditvena učna ura«. Vrstile so se zanimive kulturne točke (nastop pevcev in glasbenikov, predstava turističnega krožka, nastop ritmične skupine in humoristov), v program pa so vključili še sprejem učencev 1. in 7. razreda med člane Rdečega križa ter podelitev Priznanj, ki sojih učenci foko-vske osemletke dosegli med šolskim letom. Gre za bronasta Stefanova, Cankarjeva in Vegova priznanja, bronasta priznanja iz nemškega jezika in zgodovine ter za priznanji za sodelovanje v akciji Tu- Vrstile so se zanimive točke. (Foto: N. JUHNOV) la dovolj obdelana, poleg tega pa je bila preveč »groteskna«. Ne verjamem, da so jo določili z žrebanjem, kajti 10. maja, ko smo pisali nalogo, povezano s Cankarjevim življenjem in delom, je bil Cankarjev rojstni dan. Poleg obveznih predmetov sem si izbral še zgodovino in psihologijo. Najbolj pa se nekako bojim zgodovine, in sicer če se bo potrebno izkazati z znanjem številnih letnic oz. faktografije.« ROBERT KOSAR, Srednja kmetijska šola Rakičan: »Od 22 dijakov, ki končujemo 4-letni program kmetijski tehnik, se nas je prijavilo k maturi 6, kajti nameravamo se vpisati v univerzitetne študijske programe. Občutek imam, da sem esej iz slovenskega jezika pisal še kar dobro. Tudi matematika ne bi smela biti zame noben problem, saj je to zame eden izmed lažjih predmetov. Nekoliko pa se bojim biologije in kemije. Nisem proti maturi, vseeno pa se mi zdi, da bi bilo bolje, če bi jo zamenjali s sprejemnimi izpiti. Zdaj se lahko marsikomu zgodi, da zaradi slabšega rezultata pri tujem jeziku ne more, na primer, študirati matematike ali obratno. Na sprejemnih izpitih pa bi preverjali le tisto znanje, ki je res nujno potrebno za študij določenega univerzitetnega programa.« RAJKO MARINIČ, Gimnazija F. Miklošiča Ljutomer: »Že pojem grotesknost, ki je bil v naslovu eseja iz slovenskega jezika, je nekaj neoprijemljivega, zato je bilo pisanje naloge tipanje. Če so nas imeli avtorji naloge namen »zafrkniti«, so se dobro odločili. Noben problem zame pa ne bi smela biti slovnica, ker me zelo zanima. Nameravam celo študirati sloven- ski in nemški jezik. Po mojem mnenju je pet predmetov na maturi preveč, sicer pa bi nas lahko »razvrščali« za nadaljnji študij tudi s sprejemnimi izpiti, na katerih bi iskali znanje iz tistih področij, ki bi jih študirali.« ANDREJA GORNJEC, Gimnazija M. Sobota: »Skoraj ves čas doslej so nam govorili, da nas čaka matura, da bo potrebno zbrati toliko in toliko točk, če bomo hoteli nadaljevati šolanje, da moramo doseči tudi čim višji učni uspeh ... Bolj kot na pravi maturi pa je bilo zame napeto pri poskusnem pisanju naloge iz slovenskega jezika. Po tej izkušnji je bilo neko- liko lažje, saj smo spoznali ves postopek preverjanja našega znanja. Upam, da bo vse dobro. Poleg obveznih predmetov sem prijavila še biologijo in kemijo. Najtežje bo verjetno pri matematiki, ker jo bom opravljala na višjem nivoju, saj si želim pridobiti čim več točk, ki jih bom nujno potrebovala za vpis na želeno fakulteto.« BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: JOŽE GRAJ ■ rizmu pomaga lastna glava in za sodelovanje na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu. Poleg tega so podelili srebrni priznanji, ki so ju osvojili na držav- nem tekmovanju mladih čebelarjev, in priznanje za uvrstitev učenke na državno tekmovanje iz Vesele šole. J.G.i W PROMETNA INFRASTRUKTURA 27. maj 1999, Iz Mestne občine M. Sobota Ob gradnji železnice bomo pobirali le ostanke Za več stebrnih konstrukcij oglasje k lokacijskemu načrtu za avtocesto na odseku Vučja vas-Beltinci so dali tudi svetniki Mestne občine Murska Sobota. Hkrati so imeli vrsto pripomb, ki naj bi jih upoštevali pri dokončnem oblikovanju besedila. Tako bi kazalo preveriti vse z uredbo navedene parcelne številke zemljišč, po katerih bo potekala trasa Namesto tristo delovnih mesi le nekaj zaklanih prašičev? Ljudje niso krompir in obljubljena delovna mesta ne dober ,štos’ ob kozarčku^ avtoceste, saj naj bi bile izpuščene okrog 17 metrov široke in 250 metrov dolge parcele v katastrski občini Krog. Nič manjšega pomena ne pripisujejo prometnotehničnim pogojem za urejanje določenega območja. V tej zvezi gre predvsem za križanja z železnico. Po mnenju mestnih svetnikov bi morali predviditi na območju avtoceste med sedanjo železniško progo in glavno cesto Gl-3 stebrno konstrukcijo. Pri tem se opirajo na odprt, bolj širok pogled po prekmurski ravnici, kar je z vidika tipologije ustreznejša rešitev kot visoki nasipi. Glede nadvoza Jezera-letališče (severni del) pa je prevladalo stališče, naj bi na severnem delu tega nadvoza, kjer je vozišče lokalne ceste več kot 2,5 metra nad koto preostalega terena, zgradili stebrno konstrukcijo. Stanovalci v nekaj objektih v južnem delu zaselka Jezera bi bili namreč vkleščeni med avtocesto in omenjeni nadvoz, s čimer bi bili z južne in zahodne strani povsem zakriti. Pogled »skozi nasip« pa bi jim do določene mere omilil degradacijo kakovosti bivanja. Ker bodo bližnje stanovanjske hiše na območju zaselka Jezera z gradnjo avtoceste precej prizadeta, naj bi se investitor z lastniki dogovoril o možnosti odkupa. Tako se je investitor dolžan dogovoriti z lastniki stanovanjskih objektov, ki so vzhodno od celotnega severnega nadvoza prek avtoceste v območju zaselka Jezera, če so le-ti še pripravljeni živeti v svojih objektih tudi po gradnji avtoceste. Zahtevajo, da se razbremenilnih Dobel-Mokoš v svojem skrajnem severnem delu prestavi s sedanje trase na zahodno stran gozdička Ložič. Obstoječa trasa razbremenilnika je v severnem delu neposredno ob pokopališču in obstoječem naselju. V primeru prestavitve na zahod pa bo vsaj ta severni del trase razbremenilnika zakrit oziroma skrit. Prav tako vztrajajo pri izvedbi zemeljskega nasipa z zasaditvijo zelenja kot protihrupnega objekta na območje trase avtoceste, ki poteka mimo naselij Krog in Bakovci. Ker se načrtuje gradnja čistilne naprave zmogljivosti 500 ekvivalentnih enot, zahtevajo, da se nizvodni del potoka Dobel, vsaj do mostu na dovozni cesti Jezera-letališče, sanira, torej uredijo brežine in dno korita zaradi ustreznega odtoka vode. Med potokoma Dobel in Mokoš pa naj bi zgradili raz-bremenilnik. Da bi zagotovili varnost pred hrupom, naj bi zgradili 4 metre visok in 146 metrov dolg protihrupni nasip za zaščito farme Jezera KG Rakičan. Obveznost izvajalca je, da vsaj vsaka tri leta opravi fizične meritve stanja sestavin okolja, to je tal, vode, zraka in hrupa, o čemer je investitor dolžan obvestiti javnost. Sočasno z gradnjo avtoceste je treba zagotoviti gradnjo zahodnega in vzhodnega kraka južne zbirne ceste v Murski Soboti od konca priključne ceste v Murski Soboti in Bakovske ceste do križišča glavne ceste Gl-3, čeprav to ni predmet lokacijskega načrta. MILAN JERŠEi S nela bom rokavice in tako obdelala to temo, kajti prevečkrat ste nam, gospodje z Ljubljane, gledali v oči in nas krmili z lažmi, pa se potem, ker smo vam vedno znova verjeli, zadovoljeni vračali v center. Prevečkrat ste že zlorabili v naših genih zapisano pohlevnost, upogljivost, služenje gospodi, bojazljivost in zahvaljevanje do konca, če je od obilne mize za nas padla drobtinica. Tokrat, ob velikem projektu gradnje železnice prek Prekmurja, pa vas bom postavila na laž. Neresnico, s katero ste nas hoteli nasititi, bom »izlila« za vami, da vam, če drugega ne, vsaj popaca vaš frak. Neprebavljiva je tudi za nas, čeprav smo zaradi razvojne zaostalosti podhranjeni. Pa ta neprebavljivka ni ostala samo v našem odmaknjenem svetu, ampak ste si dovolili odeti jo v plašč blagra ■ velike, enkratne priložnosti za našo pokrajino, ki se bo s tem projektom dvignila iz zaostalosti in ob kateri je država zasijala kot darežljiva mati. To »veliko priložnost« ste s pomočjo novinarjev prodali slovenski javnosti in še prek meja. Na tiskovni konferenci ob položitvi temeljnega kamna za graditev železnice na Hodošu, na kateri so sodelovali predstavniki prometnega ministrstva in železnice Slovenije in Madžarske, so se naši odgovorni postavili z izjavo, da bo gradnja železniške proge omogočila_delo okrog tristo delavcem iz pomurske regije. Prav to izjavo sem si vzela v preverjanje, ker so za številkami ljudje, ljudje pa niso krompir in obljubljena delavna mesta ne dober ,štos’ ob kozarčku, ampak upanje za brezposelne. Zbrane informacije pa kažejo, da so nam govorili na pamet in število delovnih mest ocenili tako od daleč. Tristo ■ varljivka K obljubljenim tristo delovnim mestom za našo regijo odgovorni najbrž niso všteli gostilničarjev in kuharjev, ki bodo delavcem na progi kuhali malice, in še koga, ki bo služil z zado- voljevanjem njihovih potreb. In če niso, potem je dano obljubo mogoče razumeti na dva načina, in sicer, da bodo gradbena podjetja dodatno zaposlovala delavce, ki jih bodo izbirala med armado brezposelnih v Pomurju, ali/in da jih bodo na gradbišče pripeljala naša domača gradbena podjetja, ki bodo dobila podizvajalka dela. Skupaj torej obljubljenih tristo delavcev, ki bi (najverjetneje) opravljali predvsem strokovno manj zahtevna ali fizična dela. »Kein problem«, bi rekli naši sosedje, saj je vendar v regiji med več kot deset tisoč iskalci dela skoraj šest tisoč takih, ki nimajo dokončane nobene šole. Toda na murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje so se za delavce za delo na progi do sedaj zanimala le tri podizvajalska gradbena podjetja, Gradbeno podjetje Ptuj, Novograd Maribor in podjetnik Bairaj Brahim iz Sevnice. Prvi dve firmi zaenkrat V Leksikonu Cankarjeve založbe piše, da je rondo: 1) francoska srednjeveška plesna pesem s pripevom, 2) ime in oblika skladbe, v kateri se prva, glavna tema vsaj trikrat ponovi... V istem leksikonu pa je tudi poslovenjena francoska beseda rondel in ob njej pojasnilo: 1) okrogla cvetna greda, 2) okrogel obrambni nasip. Pokukali smo tudi v Slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer je za rondo pojasnilo: vrtna okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot, na primer v parku. Zdaj veste, ne le kaj je »randi«, ampak tudi kaj je rondo. * V Pomurju pa gradijo pravi cestni rondo. Stal bo na križišču nove lendavske obvoznice (in prve trase avtoceste) in regionalne ceste Dolga vas-Mostje. V neki meri bo nadomestil klasično talno signalizacijo oziroma semafore, pravšnja rešitev pa bi bil seveda nadvoz. Vozila, ki bodo pripeljala s katere od štirih smeri (Dolge vasi, Mostja, od mejnega prehoda ali iz smeri Lakoša), bodo morala zapeljali do rondoja (včasih tudi okrog njega), šele potem bodo lahko zavila v željeno smer. Pričakovati je, da se nekateri šoferji amaterji ne bodo hitro znašli v tem novem »urejevalniku« cestnega prometa. Nanj bodo seveda opozarjali prometni znaki, bo razsvetljen in bogat s cvetličnimi nasadi. Lendavsko obvoznico, dolgo skoraj sedem kilometrov, bodo zgradili predvidoma do konca junija. Graditeljem gre verjeti, da roka ne bodo zamudili. Sicer pa so prejšnji teden že začeli cesto asfaltirati. Črni trak so najprej položili na območju dvojnega nesemaforiziranega križišča v Dolnjem Lakošu (posnetek). Tudi na režim vtem križišču se bo treba navaditi, sicer bo joj (prometne nesreče). - Foto: Š. Sobočan še nista uradno prijavili potrebe po delavcih, poluradno prijavo pa je dal za okoli deset delavcev Bairaj Brahim in zato so nekaj brezposelnih na lendavskem in murskosoboškem uradu Zavoda že klicali na pogovor. »Izbor s strani delodajalca sicer še ni bil dokončno narejen, vendar pa je že zaposlil dva delavca, s tem da je izrazil tudi željo po izdaji delovnih dovoljenj za delo tujcev,« je izjavila direktorica murskosoboške enote Zavoda za zaposlovanje Cveta Mandič Čahuk. Temu delodajalcu zaenkrat na murskosoboškem zavodu niso izdali še nobenega delovnega dovoljenja. Ne dovolite si, pripeljati nam tujcev! Četudi mu murskosobočani delovnih dovoljenj za delo tujcev ne bodo izdali, pa se lahko zgodi, da si jih bo pridobil na kateri drugi enoti Zavoda, na primer tam, kjer ima registriran sedež družbe, ali tam, kjer nimajo na voljo brezposelnih s takimi znanji in spretnostmi, kot jih sam išče. Na enotah zaposlitvenega zavoda namreč izdajajo delovna dovoljenja le na podlagi svoje (regionalne) evidence brezposelnih, delodajalca pa tudi nimajo pravice spraševati (preverjati), kje bo dela opravljal. Območne enote Zavoda za zaposlovanje torej nimajo možnosti izmenjave informacij in usklajenega, enotnega odločanja, zato je tu vrzel, ki jo znajo obračati sebi v prid tisti delodajalci, ki na naš trg prihajajo s (poceni) tujimi delavci. Brezposelni, kije prijavljen na Zavodu, pa tudi lahko odkloni zaposlitev, ki je štirideset kilometrov vstran od kraja njegovega bivališča. Tujca seveda to ne moti. »Za tuje delavce pa ne veljajo določila kolektivne pogodbe in zato nihče v državi ne ve, pod kakšnimi pogoji delodajalci z njimi sklepajo pogodbe o delovnem razmerju. Gotovo pa so nelojalna konkurenca našim brezposelnim,« je povedal Janez Kovač s pomurskih svobodnih sindikatov, ki je že tudi napovedal, da če bodo delodajalci na progo pripeljali tuje delavce, in to za delo, ki bi ga lahko opravili naši brezposelni, bodo o problemu pisali pristojnim ministrom. Posebne gorečnosti na uradnem trgu delovne sile ob začetku gradnje prekmurske železniške proge torej ni čutiti. Morda tudi zato, ker gradbinci vedo, daje najprej potrebno počakati na to, kaj bo prinesel sivi trg delovne sile? Posredniki poceni tujih delavcev, espeji, tisti gospodje, ki se z avtomobili dragega cenovnega razreda vsake toliko časa pripeljejo na gradbišče, da prekon-trolirajo svoje podložnike, so že zaslutili priložnost za zaslužek. Močno dejavni so. Bolj skrito očem državnih, uradnih oseb si iščejo vezi s podizvajalci in vplivneži, po svojih mrežah pa tudi že iščejo mesta, kje bi lahko naselili poceni »delovno blago«. Se v trgovino s tujo delovno silo vpletajo tudi strankarski veljaki? (V koluarjih se sliši za lendavskega strankarskega veljaka in njegovega prijatelja, posrednika, ki se ukvarja z »uvozom« Slovakov.) Ponujam vam svoje roke. Vzemite, cena je ugodna! Graditelji prekmurske železniški proge pri iskanju novih delavcev (še) niso pretirano vneti, pa tudi, zakaj bi bili. Zanje je dobro, če počakajo, da najprej opravi svoje in jim »postreže« sivi trg, za delo pa se ponujajo tudi domačini sami. Ponudba presega povpraševanje, zato koliko od njih jih bodo sploh odbrali in po kakšni ceni? Aleksander Abraham, župan šalovske občine, je povedal, da so podizvajalca, Cestno podjetje Ljubljana, ki bo gradilo na območju njihove občine, med drugim spraševali tudi o tem, ali bi se našlo kaj dela še za domače delavce. Da tega še ne vedo povedati, so odvrnili in Občinarjem dali vedeti, da imajo dovolj svoje delovne sile, ki jo morajo zaposliti. Pa bi se našlo vsaj štirideset domačinov, ki bi poprijeli za delo, okrog dvajset pa se jih je že tudi prišlo ponujat k županu, ta pa jih je potem napotil na naslov gradbenega podjetja. Razvedelo se je tudi, da podjetje v okolici gradbišča išče primeren prostor za namestitev bivanjskih kontejnerjev. Za delavce, ki pri gradnji opravljajo strokovnejša dela, ti gotovo ne bodo. pf Za namestitev dela« ’ djetij, ki bodo d61311"^ proge v občini Hodo ^ jjjj bila Gradis iz Celja f gradbeno podjetje,0 nuja gasilski dom v , Dogovora o najemuse p, dpisali, župan Ludvm w tudi še čaka na prilog vodji gradbišča Preda petnajstih domačin0''’ pripravljeni takoj»c£ j Pričakuje namreč, d | prednost domači de a d Franc Šlihthuber,^ ne Gornji Petrovci, JeC(fj da se s podizvajalce111’ morje iz Ajdovščine, (j o več zadevah, tu 1 Kolikor ve, naj bi oKS/ gornjepetrovčanov y) okoliških vasi že e pS? šno ceno in kako d<^ ni znano. , ujyii'1' Puconski župan vak je povedal, daje odseka proge Puco11 j|0/ podjetje Rudis od‘Jj/ upa. da bo ta P°se skosoboški Pomgra . j Domače jitfn’ dobro , Pa ga ne bo, kajti ge, s katerega seje dis in za kateregajrf ppalldaga^'*^ gradbeno podjetjC prva liga izbrani P ..{yi Gradis, Cestno P« na in Primorje Aj d j J koga vse si bodo o a go, sebi podrejen® med njimi tudi kaj os j firme? Četudi gad bodo to le> ostanupi)i. proge ne bode> aSi mačega prekmu vfi < štiriindvajset kil valnih poti, ki J1 zgraditi ob P^jke; / do s sosednje sedaj membnejsuni gr .jh f zniški prog' kljub temu sluZj^jsl J? nostmi glavneSdno Ljubljana, se v tfjst° / bo obljubljen mest mogoče ” čin,da b°do gradbena podJ J ne. J do, vsaj kaj ve J do G so si ga drUgogoji)V ponujenim’ P Ces^0^^ murskosobos * za katerega > je zagotovo ja|cev. J mačih pod* bošk° bi se mursko dvajset njih0 ebiWW Eniški P«”>’" vo tisocletJ^lafjeV?>s J set milijard bo^ j^ j kot vednO’5^3^ ležnostjo SP i«’cev j kaj PraS1C orOdat‘- / ne morejo pr iX VESTNIK-M 57 . —-Zb 2?- mai 1999 bodo v Bakovcih s telovadnico? Telovadili bodo! grad' S0 P010*'1' Temeljni kamen za začetek tnriix? nove šolske telovadnice, ki bo namenjena pij0 je v petek opoldne. Učenci in učitelji OŠ Bakovci so se zbra-[•]11 »a dvorišču osnovne šole, kjer je igrala domača godba na si Tam so bili tudi gradbinci podjetja Gomboc, ki so bili sttoi°b . v »praznične« delavske obleke, in tudi nekaj gradbenih zač t i ° “ Pripe'jali tja- Gradbišče je bilo tako rekoč pripravljeno za še Pr ]8radnie nove telovadnice, vendar je tak dogodek potrebno prej ^to je torej igrala godba na zato so postavili slavno-oder in položili »tepih« do ki je bilo določeno za vložitev temeljnega kamna, in se je zbrala precejšnja mn-ljudi. Učenca, ki sta prva 'Ma na oder, sta končala svoj nastOp z vprašanjem »Kaj a telovadnico?« in hkrati ^^onla: »Telovadili bomo'.« ' je dobil besedo predsednik Bakovci Štefan Vereš, '^'ttazil zadovoljstvo, da so aMed dočakali ta dan. »Ve-O’ čeprav telovadnica ne M ^a’kot so si želela šport-fa^a" Največ zaslug je pri-A. Slaviču. »Prej se ^osti županov, vsi so °n pa ie res začeU hkt man’ ravnatelj bako- ie Poudaril, da awci najboljša krajev-področju športa v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji, zato si novo telovadnico res zaslužijo - za šolsko športno vzgojo, tekmovalni šport, ki ga gojijo društva, in rekreacijo za vse. Izrazil je željo, da bo letos gradnja telovadnice končana. Za njim je povzel besedo državni sekretar za šport dr. Janko Strel, ki je omenil, da bomo zgradili v Sloveniji v zadnjem času sto novih telovadnic in morda bo bakovska ravno stota. In še župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. »Pred dvema letoma, ko sem kandidiral za župana, sem obljubil tudi telovadnico v Bakovcih. In bo zgrajena! Izpolnjene bodo tudi druge obljube. Vlaganja v KS Bakovci bodo znašala več kot 800 milijonov tolarjev.« In županu je pripadla tudi čast, da je skupaj z državnim sekretarjem za šport položil temeljni kamen. Ta teden pa bo šlo zares. JOŽE GRAJ ■ Prejeli smo nani pregovor, da ko ima hudič mlade, nima s: pak več, bo potrdil vsebino mojega sestavka. S želim seznaniti pomursko in slovensko javnost To je dogodek, na katerega so v Bakovcih zelo dolgo čakali - začetek (najprej simbolični, potem pa zares) gradnje nove telovadnice. (Foto: J. G.) 1^* kmetiisko-gozdarske zbornice naj bo v Gornji Radgoni BIL občnem zboru gorujeradgonske občinske K?11® ‘i"dske stranke v SP011"^ ŠČaVniClvSKnaJčkeEa sin-kmetijski politiki. Predsednik Kmeck g EVgen Sapač > zbrane seznanil’ So arSk'’ temveč 'c kmečki. da bodo letošn-54.000 tolarjev za (oblile t„e?Ženice v Priho-subvenc'ie Sin’ Antično ocenil, js v iLprah zaradi ne- ""stii’ Se »a a’ob tem Pa ne % neekonomič- letos 100 b^ ’ ^Podm v ravnin-hj^^nik Prašiče- rejske zveze Slovenije Alojz Jelen je sindikalista podprl in dodal, da javnost ni seznanjena s prek 1000 hektarji popolnoma poplavljenih polj samo v Apaški dolini in več 100 poplavljenimi hektarji njiv v preostalem Pomurju. Alojz Jelen je med drugim ocenil, da bi lahko interventni odkup prašičev z drugačno politiko bolje uredili za rejce in mesarje. Po oceni prašičerejcev bi v Sloveniji morali oziroma bi lahko odkupili 240.000 100-kilogramskih prašičev, za odkup katerih naj bi država iz proračuna primaknila 60 tolarjev za kilogram žive teže. Slednje bi državni praračun obremenilo le za 1,440 milijarde tolarjev. Po oceni prašičerejcev bi tako uvoz odpadel. Tačas je znano, da kot članica Cefte Slovenija uvaža poceni prašiče iz Madžarske, ki pa so dejansko vzrejeni na Nizozemskem ali v kaki drugi evropski državi, ki ni članica CEFTE. Direktor Mesne industrije MIR iz Gornje Radgone Branko Križan je zbrane seznanil, da se bodo mesarji dogovorili tudi o tem, kdo v Sloveniji lahko uvaža svinjsko meso. Tačas ga lahko vsak trgovec, če ima sklenjene pogodbe s klavniško industrijo, ki ima hladilnice. Sicer pa bi naša država več prihranila, če bi namesto stimuliranja izvoza spodbude namenila ce domačim, rejcem prašičev. Znano je, da je od 770.000 pri nas vzrejenih prašičev za izvoz primernih le 230.000 in da pri izvozu gu-bimo 4 nemške marke po kilogramu. Ob sedanji ceni naši prašiči ne morejo biti kvalitetnejši, saj rejci nimajo interesa kupovati dragih vitaminskih sestavin, soje in drugega za pujske. Vse povedano sije zapisal predstavnik kmetijskega ministrstva Andrej Lombar, ki se je zbora udeležil namesto kmetijskega ministra Cirila Smrkolja. Gospod Lombar si je med drugim zapisal tudi, da želijo Pomurci, da ima Kmetijsko-goz-darska zbornica sedež v Gornji Radgoni, kjer je vsako leto tudi eden največjih kmetijskih sejmov v Evro- pi. BORIS HEGEDUŠI ^^Tiipolicijsko-kmetijski predpisi Izdelovalcem knnnnlip ie I ra način pridelovanja in z obvez- i dustrijske sorte nišo pr v L|> d|cem Konoplje je nim varovanjem močno draži pri- drogiranje, zopet dvoui h . $ Združenje svetovalo naj delek. Paradoksalno je tudi, da vajajoče zahteva varov WUredhi L .. . morajo kljub predpisanim in ne- vkov, kakor da bi prideli - D* Konoplje ne sejejo Škodljivim sortam opraviti ves po- li prepovedane rastline, n«, 0 , a v Uradn„^. i,. .. ,. ,T~* stopek prijave in varovanja, kakor je narazumljivo, da no 1--- 1-- „ dustrijske sorte nišo primerne za drogiranje, zopet dvoumno in za- vajajoče zahteva varovanje posevkov, kakor da bi pridelovalci goji-. li prepovedane rastline. Prav tako ''"bu uua v ij . Pr' za stiskanje olja, za pridobi-Je’ »a kakšn* namene’ za hrano živali ali za pridelavo ZdfU:zenje iz1 ZemWšču in kako se mora konoplja pri-' "bdk.T^^ičnih r .. ugotavlja, da nova uredba še vedno ’ es'tev, zato je gojenje konoplje zaradi ne-Preve^ tvegano. je narazumljivo, da nova uredba •"i"1’?’'*.??'")«.. "k«»- ^tako^ ezava času ni mogoče priti do teh dveh Predpisanih sort. Čeprav je torej vsebnost THC pri teh dveh sortah v okviru dovoljenega, pa se tudi ta konoplja še naprej obravnava kot droga, saj še vedno zahtevajo fizič-no varovanje, ograje ali tehnično varovanje. Pridelovalci konoplje so že vnaprej diskriminirani, me-nijo člani upravnega odbora združenja IZVIR, saj jim policija dikti- če bi gojili najbolj nevarno drogo; po nakupu semena morajo predložiti račun o nakupu in deklaracijo o kakovosti, dokumente o lokaciji, potrdilo o nekaznovanju ter (še preden dobijo dovoljenje za pridelavo) skleniti pogodbe o odkupu pridelka. Prav tako se zdi članom združenja nesprejemljiva enostranska odločitev, da v primeru rezultatov analize, s katerimi ugotovijo le malce večjo vsebnost THC od dovoljene, razglasijo ves pridelek za nedovoljeno pridelavo mamil - že laiki vedo, da se vsebnost THC lahko včasih spremeni tudi zaradi klimatskih razmer, na kar pridelovalec ne more vplivati. Namesto da bi zakonodajalec javnost seznanil, da te dovoljene in- ne obravnava konoplje kot prehrambenega izdelka, kar je slovenski unikum; očitno bodo slovenski uradniki šele z morebitno vključitvijo Slovenije v EU spoznali, da je konopljino seme zaradi izredno visoke vsebnosti hranljivih snovi pomemben vir prehrane. Vrhunec vsega pa je, da so uredbo objavili v Uradnem listu 14. maja, rok za predložitev vloge za pridelavo konoplje pa je 30. maj. Očitno je, da so uredbo sestavljali v nekih drugih pisarnah in ne v pisarni kmetijskega ministrstva, zato člani združenja IZVIR svetujejo vsem potencialnim gojiteljem konoplje, da v letu 1999 kljub novi uredbi konoplje ne gojijo. BBPI Ko so na delu grobarji imo enega, am-tem sestavkom z nemogočimi, nerazumljivimi in nesramnimi razmerami, ki vladajo v našem kmetijstvu oz. v trgovanju s kmetijskimi pridelki. Še ni konca prašičerejske krize, pa smo že na udaru povrtninarji. Na našem prekmurskem območju nas je še nekaj (včasih nas je bilo mnogo več) manjših kmetovalcev, ki še vedno vztrajamo pri pridelavi hrena. Čeprav težko, nam ga je do letos, seveda mnogo pod lastno ceno, uspelo prodati. Na naše veliko začudenje in razočaranje so nam za glavno sezono (velika noč) ostale le gole obljube in zagotovila trgovcev »bomo odkupili«. Hren je ostal doma pri večini pridelovalcev prepuščen propadanju, a zakaj, ko ga pa doma ne pridelamo dovolj. Odgovor je: poceni uvoz iz Madžarske in ustvarjanje ekstraprofitov trgovcev ne glede na dejstvo, daje madžarski hren mnogo slabše kakovosti - okusa. Ta, gotovo dampinški uvoz, je presegel vse razumne meje, tako da je bila vsa Slovenija v kratkem času dobesedno preplavljena z madžarskim hrenom. Takrat ni bilo več vprašanje konkurenčne cene, ampak preprosto odklanjanje domačega zaradi trgovskih povezav, pajdaštva in podobno. Zakaj mora biti pri nas tako? 1 .Kmetje smo izšolali prek nekdanje velike kmetijske zadruge strokovnjake, ki nam bodo v pomoč pri proizvodnji, po izobraževanju so delali v raznih komercialah, spoznali vse trgovske niše, v novejšem času pa postali samostojni podjetniki oz. d. o. o., ki razen svojega žepa ne vidijo nič drugega, domače pridelovalce pa potapljajo v čedalje večje brezno in povečujejo socialne stiske. Ž.Pristojne institucije - ali jih ni ali pa sploh ne delujejo, ko pa lahko prihaja do takšne anarhije. Komu je interes, pokopati domačega človeka in omogočiti eksistenco tujemu. Zakaj se to ne dogaja npr. v sosednji Avstriji, kije prav tako soseda Madžarski, pa je kljub temu vsak kmet svoj hren prodal. 3 .Kmetijski inštitut Slovenije je izdelal že vrsto modelnih kalkulacij za določene proizvode in ugotovil, polno LC, le za hren ne. Če nima specialistov za to področje, bi ljudje iz prakse lahko veliko pomagali. 4 .Kmetijski strokovnjaki - svetovalci se vozijo na »ekskurzije«, recimo v Ameriko, kjer so pogoji kmetovanja popolnoma drugačni in nam njihove tehnologije ne morejo koristiti. Rajši bi se odpeljali nekaj kilometrov za mejnim prehodom Kuzma in povprašali avstrijske kmete, zakaj oni obravnavanega problema ne poznajo. Na osnovi tega bi nam potem lahko svetovali. Verjetno se bo našel kdo od bralcev in rekel, če je tako, pa pusti in prideluj drugo. Ta bo moral žal ugotoviti, da nimamo vsi možnosti za razne druge pridelave in smo si s to proizvodnjo lajšali socialne težave. Pretočen znoj (kot pri nobeni drugi kulturi) je bil zaman, sadove tega znoja so izničili brezvestni trgovci. ŠTEFAN ŽGANJAR ■ Murska Sobota Dodatne ugodnosti pri zavarovanju posevkov o podatkih Območne geodetske uprave Murska Sobota je v mestni občini 3.300 hektarjev njiv, od tega je v lasti fizičnih oseb 2.400 hektarjev, ki bi jih kazalo ustrezno zavarovati. Preostali del, to je 900 hektarjev, ima v zakupu Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Zavarovalnica Triglav ima s KG Rakičan sklenjeno posebno zavarovalno pogodbo. V ta namen je bil sprejet sklep o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 1999. Določeno je, da se iz mestnega proračuna subvencionira 30 odstotkov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov v primeru neurja s točo. Upravičenci do subvencije so fizične osebe s stalnim bivališčem v mestni občini, ki imajo v lasti ali najemu kmetijska zemljišča, hkrati pa imajo sklenjeno pogodbo o zavarovanju posevkov in plodov. Tem daje Zavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Murska Sobota dodatnih 50 odstotkov popusta od višine subvencije občine, kar znaša dodatnih 15 odstotkov popusta. Tako plača zavezanec zavarovalniško premijo v višini 55 odstotkov. M. JERŠEI Dimnikarska služba ni proti plinu! aktualni temi o ogrevanju s plinom, ki je bila objavljena 20. maja v Vestniku, smo med drugim zapisali, da »dimnikarska služba ne dovoli izpusta plina na fasado, zato je potrebna sanacija dimnika.« V resnici pa dimnikarska služba izvaja le nadzor nad odvodom dimnih plinov in v skladu z veljavnimi predpisi izda pozitivno ali negativno mnenje. To pomeni, da morajo uporabniki plina dosledno spoštovati tehnične predpise, za kar je seveda potrebna minimalna tehnična dokumentacija. Potemtakem je razumljivo, da razvod plinskih cevi od pli-nomerov do porabnikov plina v večstanovanjskih objektih ne dovolijo po fasadi objekta. Plinske cevi do posameznih porabnikov je potrebno speljati po hodnikih in skupnih prostorih skladno s predpisi. M. J. ■ AKCIJE 27. maj 1999, SE m sedanjosti Kostanjeva senca je hladna in »debela«, drugo pa... ostinski vrt pod kostanji pri hotelu Dobray, danes Zvezdi, je bil že od nekdaj prijeten kotiček za pomenek ob pivu ali »špricarju«. Mnogi se še spominjamo, da smo morali za osvEzisce Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna Iščemo najlepšo in najprijaznejšo poletno teraso Bliža se poletje, čas dopustov, vročih popoldnevov in poletnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov- nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugodnejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi, seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo do 15. junija pošljite na naslov: Venera, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli 5 prijavnic (zadnja bo objavljena 10.6.1999). Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali, jih predstavili v Vestniku, med njimi pa bo posebna komisija, sestavljena iz sodelavcev Venere, izbrala najlepšo in najboljšo. Kriteriji ocenjevanja so prijetno okolje, prijaznost osebja in ustrezna ponudba. Na terasi, ki bo ... naj, bomo v začetku julija, skupaj s pokroviteljem akcije Pivovarno Union, pripravili prijetno druženje z zabavo. Že sedaj ste vabljeni vsi, ki boste glasovali, obenem pa obljubljamo, da pripravlja Pivovarna Union za srečne izžrebance med vami, tudi presenečenja. mladi moticiklisti in mopedisti p«* s prirejenimi »auspuhi«, tudi dobiš malo prekmurskega, razen bograča, ki diši predvsem ob dah, in tudi zato, ker je SobotapmP^ točilnic, o katerih pa je škoda izihsa‘°t )lh-uspeh živil in b^t6hnološknVln’ proizvedenih > Od °’Pab0 ključno °’r°^ikih Prejern'jivosti pri ^bbogat^ ki so >ja; &'^rie dodana vo^Doln°zamln'Cna moka delno N? ^Do m ^anazlečmeno-hhr^^anp0/0^ 'n Vobliki su' k'Z°lirana vlaknina m * e Zlv|la rastlin-■ °ra’^eso in mesni TIP KEMIČNI SESTAV TOPNOST IZVOR CELULOZA linearni polimer do 104 enot glukoze, povezanih z Bl->4 vezjo netopna celične stene vseh rastlin HEMICELULOZE heterogeni razvejani polimeri (50 do 2000) ostankov heksoz, pentoz in uranskih kislin netopne celične stene večine rastlin KSILANI ksilozni polimeri s stranskimi verigami arabinoze in glukuronske kisline delno topni pšenica, rž in ječmen GALAKTOMANANI polimeri manoze s stranskimi verigami glukoze in galaktoze delno topni stročnice KSILOGLUKANI glukozni polimeri s ksiloznimi razvejanji topni povezani s celulozo v mnogih rast, tkivih PEKTINI polimeri galakturonske kisline delno metilirani; različne stranske verige topni sadje in zelenjava; okopavine B-GLUKANI razvejani polimeri glukoze (povezani z B1->3 in B1->4) topni oves, ječmen, rž INULIN polimer fruktoze topen artičokb, topinambur in druga gomoljasta zelenjava HITIN polimer aminosladkorjev netopen gobe in druge glive GUME polimeri 1-3x104 monomernih enot; različni monosaharidi in/ali kisline; metilirane ali acetilirane topne eksudati iz različnih rastlin SLUZI kompleksni polimeri bogati z galakturonsko kislino topne semena, gomolji, alge izdelki, ne vsebujejo. Delež vlaknine v prehrani moramo povečati s primernim izborom živil, ki so bogata z vlaknino, zaradi česar se ustrezno spremeni sestava hrane. Sprememba prehrane v tem primeru je kompleksna, poleg povečanja vlaknine v hrani se poveča še delež ogljikovih hidratov in zmanjša delež maščob in beljakovin. Pri povečevanju vsebnosti vlaknine v prehrani je treba paziti, da se povečuje obojna, tako topna kot netopna vlaknina. sistematičnih in pregledov JSo vsakemu rej-XJniC dra9ocen po-n'e9°ve čre-han aj° mu’ da hitreie Sa^ v Plodnosti in i?Nnie ^nbabilnoSt svoje fc^duk ak° pomemben breinCv'krav molznic hda&’nam pove Po-o’'Za kau ~ 2 5 odstotkov Zak^^^o na ,6snici praznih, i^^kis^ 'z rodn°n'en'a ali pa 'u°pisal bom sti>n niih?ebnik Preiskav Zanes’*lvost: ^Pr*skava ^^van-^^sčinorejče-Sj>ka«9led opravimo feb 'akoj, ?01°šk6 0^°tudi starost S^ostici^ breiosti z °semP°^arn6m času ) Postaviti natančno diagnozo. Prednost te metode je še v tem, da lahko pri negativnem rezultatu preiskavo razširimo na jajčnike in tako poskušamo ugotoviti razlog za neplodnost. Če rektalni pregled opravi izkušeni pregledovalec, je metoda 100-od-stotno zanesljiva. Ultrazvočni pregled brejosti Na terenu ga opravljamo s prenosno ultrazvočno aparaturo Me-delkom s pomočjo 5Mhz rektalne sonde. Ta metoda zahteva ustrezno usposobljenost pregledovalca. Brejost živali lahko s 10O-odstotno zanesljivostjo potrdimo ali ovržemo že 35. dan po osemenitvi. Istočasno lahko izmerimo še velikost plodu. V tretjem mesecu brejosti ocenimo vitalnost plodu in odkrijemo morebitne razvojne napake. Po četrtem mesecu brejosti lahko izurjen pregledovalec ugotovi še spol teleta. Progesteronski test Brejost živali lahko ugotavljamo tudi s hormonskimi testi. Na tržišču obstajajo hitri testi, s katerimi se ugotavlja nivo hormona progestero-na v mleku. Ta preiskava je zane i d®le ^in^^r^ogast^^lin, %>lin in tesen d0tik do^nosti. ki se lahko uspešno zrastejo le pri genetsko sorodnih in kompatibilnih -skladnih kombinacijah rastlin, sicer cepilne zveze sploh ne nastanejo ali Pa kasneje ta zveza propade in rastlina odmre. Cepljenje je uspešno, če so rastne razmere, to je toplota, vlažnost zraka in rast rastlin, med cepljenjem ustrezne za ta ukrep. Cepljenje na speče oko - okulacijo -izvajamo samo poleti. Pri tem uporabljamo kot cepiče predvsem očesa letošnjih poganjkov, ki so ustrezno dozoreli. Oko prezimi kot speče oko in odžene šele naslednjo pomlad. Ločimo navadno okulacijo, ploščiča-sto okulacijo in nikolacijo. Cepljenje Definicija vlaknine Večina ljudi ve, daje del hrane, ki jo zaužijemo, neprebavljiv. Blato, ki ga izločamo, torej ni sestavljeno samo iz odpadnih bioproduktov, ki nastanejo pri razgradnji prebavljivih snovi v energijo, temveč tudi iz snovi, ki gredo skozi prebavni sistem nedotaknjene s strani prebavnih encimov. Po definiciji vlaknino sestavljajo ostanki rastlinskih celičnih sten; to so mešanice kompleksnih ogljiko- sljiva le, če je rezultat negativen -žival ni breja. Pri pozitivnem rezultatu pa obstajajo vsaj štirje razlogi ža lažni pozitivni rezultat. Število pozitivnih živali po opravljenem progeste-ronskem testu, za katere se pozneje ugotovi, da niso breje, niha med 15 in 25 odstotki. Zaradi tega je potrebno nekaj časa po proge-steronskem testu opraviti še rektalno preiskavo brejosti, da bi se izognili morebitnim napakam in finančnim izgubam. Za ugotavljanje brejosti pri kravah molznicah so strokovnjaki razvili še številne druge metode, kot so: Oskrba mladega vinograda v prvem letu (parafinirane cepljenke} omaj posajeni trsi so rastline, ki se prilagajajo okolju in se želijo čimbolj usidrati v novem rastišču, zato jim moramo omogočiti dobre razmere. Mladi trsi potrebujejo toplo in zračno zemljo. Za to najbolje poskrbimo z rednim plitvim okopavanjem, pri tem pa imamo zaradi erozije stopničasto obdelavo. Izsekano travo lahko uporabimo tudi kot zastirko v medvrstnem ali v vrstnem prostoru. Pri poletnem okopavanju ali najpozneje jeseni moramo odstraniti tudi rosne korenine, vendar tega ne delamo v vročem in sončnem vremenu. Po vsakem dežju moramo razbiti skorjo, da je zemlja okrog tr- K sov rahla. Poskrbeti moramo tudi za urejene vodne razmere. Preskrba z vodo je v prvem letu po sajenju še posebno pomembna, zato moramo na živo oko - kopulacijo - pa izvajamo spomladi (v naših razmerah konec marca do začetka aprila). Poznamo angleško kopulacijo, žlebič-kanje, sedlanje, dolaganje s strani, cepljenje za lub, cepljenje v razkol, strojno cepljenje (omega). Uporabljamo enoletne cepiče, ki smo jih Turnišče: cene pujskov četrtek so na sejmu v Turnišču rejci ponujali 79 pujskov, starih od 7 do 13 tednov in težkih od 25 do 35 kilogramov. Prodali so jih 25, za par pa so iztržili od V 13.000 do 16.000 tolarjev. vih hidratov (neškrobni polisaharidi in lignin), ki so rezistentni na razgradnjo v prebavnem traktu in nimajo očitne vrednosti v prehrani. Dejansko je povprečna energijska vrednost vlaknine 2 kcal/g, energijska vrednost posameznih poli-saharidov pa je 0 do 4 kcal/g. Skupno vlaknino delimo na dve skupini komponent, na topno in ne-topno vlaknino (tabela). (Se nadaljuje) MAG. TATJANA KUTOŠ, DIPL. INŽ. ŽIVIL. TEHN. uporaba Dopplerjevega ultrazvoka, kemijska analiza cervikalne sluzi in vaginalnih sekretov, aplikacija an-drogensko-estrogenskih injekcij. Ker nobena od teh metod ni dala zadovoljivih rezultatov, v praksi niso uporabne. Vsekakor velja ugotovitev, da je za vsakega rejca krav molznic najpomembnejše, da mu strokovnjak čim prej po osemenitvi čim natančneje potrdi ali ovrže brejost njegove živali. VZ M. SOBOTA, REPRO- DUKCIJA DOMAČIH ŽIVALI IGOR TERNAR, DR. VET. MED. mlade trse v sušnem obdobju po potrebi zalivati (vsaj 8-10 l/trs). Zalivamo v luknje nad jamo, ki smo jih naredili s kolom. V ta namen lahko narezali že pozimi in ji|j shranili v hladnem prostoru, navadno v ustrezno vlažnem pesku. Očesa na teh cepičih odženejo kmalu po cepljenju. MELITA BAHUN, DIPL. INŽ. KMET. KSS ZA POMURJE I Cene sredstev za varstvo rastlin Sredstva za varstvo rastlin SKZ Klas Križevci SKZ Ledavski dol Cankova POLJEDELSTVO pakiranje M PC v sit MPC v sit dual gold 960 1/1 •3.877,40 3.741,40 betanal tandem 1/1 4.869,60 4.698,80 betanal progress OF 1 I 7.190,30 6.938,00 betanal progress AM 1/1 — 4.793,50 pyramin turbo 1/1 3.714,40 3.352,90 goltix 1/1 5.152,00 4.971,20 racer 25 EC 1/1 4.816,90 — focus ultra 1/1 2.231,50 — stomp 330 E 1/1 1.597,30 1.541,20 sencor 0,1 — 1.560,10 pinovit-N, močilo 1/1 — 1.304,20 citowet, močilo 1/1 1.205,70 1.292,60 extravon, močilo 1/1 1.021,70 — ring extra 1/1 — 3.268,40 tarot 0,025 — 10.198,50 teli + extravon 0,020 — 3.820,50 pardner 1/1 — • 3.106,40 treflan 0,25 — 677,00 motivel 0,5 — 5.163,40 motivel 1/1 — 9.531,70 herbocid 1/1 836,00 821,30 starane 250 1/1 6.630,20 6.463,10 primextra gold 1/1 2.361,00 2.278,10 primextra 5/1 6.696,50 — prohelan 1/1 1.376,20 — fusilade super 1/1 5.170,30 — geocid G-5 3/1 1.451,10 469,70(1/1) volaton G-5 1/1 — 552,00 banvel 1/1 — 7.532,70 banvel 0,2 — . 2.082,30 lontrel 1/1 9.416,50 fastac 0,25. 2.073,00 — karate 2,5 EC 0,2 1.804,00 — decis 1/1 5.720,00 — mesurol FS 500 1/1 9.228,50 — lebaycid EC 50 0,2 863,00 — actellic 0,1 965,60 — impact 1/1 3.838,20 — oxitril M 1/1 2.668,40 — archer 425 EC 1/1 3.460,00 — tilt CB 1/1 3.238,00 — opus team 1/1 6.343,40 SADJARSTVO - VINOGRADNIŠTVO delan SC 750 0,1 1492,50 — folidol olje 1/1 1.085,20 — antracol 1/1 ' 1.331,00 — dithane M-45 1/1 1.163,00 — pinozeb M-45 1/1 901,60 — metasystox 1/1 2.647,20 2.174,70 metasystox 0,2 727,90 799,20 pinuran 0,2 — 1.572,70 cosan 1/1 344,80 — pepelin 1/1 — 332,50 ridomil MZ 1/1 2.894,00 ridomil MZ 0,25 — 909,60 • uporabimo tudi traktorske injektorje. Sajenje v prehladno in prevlažno zemljo pa upočasni odganjanje trsov. Kjer voda zastaja, moramo urediti primemo drenažo (npr. drenažne cevi). Na legah, ki so izpostavljene eroziji, moramo poskrbeti za hitro rast rastlin za zeleno gnojenje ali zatravi-tev. Ob večjih nalivih često povzroča težave voda, ki teče z vrha hriba, leta odnaša rodovitno prst in lahko povzroči drsenje celotnega hriba. V tem primeru si razen z zatravitvijo terena pomagamo še s kopanjem prečnih jarkov, ki nam odvajajo odvečno vodo iz vinograda. Mladim trtam načeloma ne gnojimo. Letos posajene trte začnemo pleti, ko so mladike dolge okrog 5 cm. Dve mladiki, ki najlepše izraščata, pustimo, druge oplevemo, pri tem še opravimo tudi korekturno rez. Mladike moramo redno privezovati navpično h kolu (vsakih 20-25 cm). V ta namen uporabljamo veziva, ki niso preostra in ne poškodujejo mladik. Privezujemo zelo rahlo. Tam, kjer je pogosta toča, lahko pustimo vse mladike, saj je v prvem letu pomembna predvsem listna masa in ne dolžina poganjkov. Vtem primeru privezujemo mladike z obeh strani kola in tako zmanjšamo nevarnost poškodb vseh mladik ob toči. S tem ko mladike vežemo, onemogočimo, da bi se polomile zaradi vetra ali mehanizacije; olajšamo pa zaščito pred boleznimi in škodljivci. Zvezana mladika je boljše osvetljena in zaradi tega je tudi boljša fotosinteza in asimilacija. Da bi povečali število fotosintetsko aktivnih listov, se priporoča, da zgodaj vršičkamo mladike, ki se potem obra-stejo z več zalistniki in se listna masa poveča. Pri tako košatem grmu moramo biti še pozorni na varstvo mladih trsov pred boleznimi (perono-spora, oidij) in škodljivci, ki mora biti vtem primeru še temeljitejše. Trse zavarujemo tudi pred divjadjo. Primerna je ograja okrog vinograda, uporabljajo pa se tudi razna odvračala in plastične mreže okrog trsov. Med letom opazujemo mlad vinograd in opazujemo trse, ali so sortno čisti, da se ni pomotoma vrinila tuja sorta. Kržljave ali drugače sumljive trse označimo, da jih bomo jeseni zamenjali. Sortnost lahko pri trsničarjih reklamiramo do avgusta. V prvem letu postavimo oporo, če je že nismo postavili ob sajenju, kar je sicer bolj praktično, vendar včasih časovno in finančno težko izvedljivo. MELITA BAHUN, DIPL. INŽ. KMET., KSS ZA POMURJE! DOBRO JE VEDETI 27. maj 1999, OVEN Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Lekarnar in zeleni Jurij sta dvojčka, če pomlad preveč ne zamuja Ona: Če se boš vsaj malo potrudila in začela živeti drugače kot običajno, boš kar hitro spoznala, da je lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu pa bo všeč predvsem tvoja skromnost. On: V ljubezni boš pred veliko odločitvijo, ta pa lahko vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo.ti bo sicer ponudil pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal. RAK Ona: Če ne boš naredila ničesar za svoje dobro, tudi ne moreš pričakovati karkoli prijetnega. Potrudi se in bodi predvsem odkritosrčna, saj seti sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obrestovalo. In nikar ne čakaj! On: Nekaj te sicer močno skrbi, vendar se bo izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot si si domišljal. Sodela-včevo pomoč pričakuješ zaman, zato si raje zavihaj rokave in se čimprej primi resnega dela. metlika (Euphrasia), zdravilsko se rabijo različne vrste, še posebno navadna (E. rostkoviana) in toga smetlika (E. stricta) ter njuni križanci. Botanična razvrstitev v tem rodu se precej razlikuje v literaturi in si do neke mere nasprotuje. Raste po evropskih travnikih, pašnikih, rušah in goljavah, izvaža pa se iz Bolgarije, Madžarske in držav bivše Jugoslavije. Uporabni del: Zel. Vsebuje čreslovine, mnoge iri-doide in še nedoločene alkaloide. Raba v prehrani in pravni položaj: Svet Evrope jo razvršča v skupino naravnih začimb N3, ki se lahko doda živilom na tradicionalen način, čeprav ni na voljo dovolj izsledkov za oceno možne strupenosti. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki-po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, jo razvršča v najvarnejšo skupino H, Mozganova juha * BIK DVOJČKA LEV Ona: Vse se lahko izteče še veliko bolje, kot so tvoja najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijateljicami boš spoznala osebo, ki ti bo v prihodnosti še mnogo pomenila. On: Glede na to, da zelena barva pomirja, bi bilo dobro, če bi več časa preživel v naravi. To bo koristilo tako poslovnim zadevam kot tudi tvojim odnosom s partnerico. Romantična večerja v dvoje ... Ona: Neki novici sprva sicer ne boš verjela, nato pa jo boš z navdušenjem sporočila dalje. Vendar se lahko kaj hitro zgodi, da ti bo nekdo zaradi tega postal nekoliko nevoščljiv in ti bo poskušal nagajati. On: Vse preveč si se navadil na svobodno življenje, da bi se sedaj pustil podjarmiti, čeprav se ti zdi, da je ta jarem prav prijeten. Ali ne bi še malo počakal, da se ti poleže trenutno preveliko navdušenje? Ona: Tvoje sprenevedanje ti ne bo prav nič koristilo, ampak se ti lahko še zelo maščuje. Obiskal te bo star znanec in ti predlagal sodelovanje z obojestransko koristijo. Potrudi se in ne bo ti žal. On: Poskusi se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi, v kateri se giblješ. Ona te že dalj časa opazuje in po tihem upa, dajo boš opazil. Pripravi se na precejšnje presenečenje na poslovnem področju! ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen. Zeliščna raba: Le v ljudskem zdravilstvu, zunanje proti vnetju robov vek in veznice, »zlepljenim očem«, očesnemu ječmenu, splošni očesni utrujenosti ter motnjam v vidu mišičnega in živčnega izvora, različnim »kožnim nevšečnostim«, notranje pa proti kašlju in hripavosti, kot sredstvo za želodec ter v homeopatiji proti vnetju očesne veznice. Omenjena zdravilnost ni utemeljena. Novejša dognanja: Fenolne kisline najbrž največ prispevajo k protibakterijskemu značaju droge. Iridoid avkubin je približno 20-krat slabše odvajalo od šene, za čreslovine pa je znano, da ustavljajo drisko. Odmerek za odrasle: Krop se prelije čez dve žlički (3g) droge ali se hladna voda prelije čez drogo in zavre, odstavi in po 5-10 minutah precedi. DEVICA Ona: Čas je že, da spremeniš nekatere stvari, ki te motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medlejša. On: Malo razvade ti vsekakor ne bo škodilo, toda raje pazi, da se ne vrneš na nekdanja življenjska pota. Nekdo ti bo poskušal sporočiti pomembno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikaj. Češnjeve rezine Medaljon po žganjarsko Ocvrti cvetovi bučk Zelena solata z jajci TEHTNICA Ona: S teboj je pogosto tako, da te šele neprijetno razočaranje uspe privesti na pravilno pot do uspeha. Razmisli raje in se naslednjič poskusi učiti predvsem na tujih in ne svojih napakah. In poskrbi malo za svoje obveznosti. On: Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden od vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno presenečenje. Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana ŠKORPIJON Ona: Šele sedaj boš videla, daje bila odločitev, ki si jo sprejela, povsem pravilna, saj se bodo začeli pojavljati prvi rezultati. Toda koristno bi bilo, da bi malce popazila na poteze tvojih zavistnih sodelavcev. On: Ko boš opazil prijateljičino naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se boš moral tokrat potruditi predvsem ti sam. Najbolje bo, da se prenehaš slepiti in pogledaš resnici v oči. STRELEC ,ž.*' Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, ki te lahko stane veliko več, kot si morda misliš, zato nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, saj je to edini način, da se rešiš težav. On: Pazi se predvsem zadev, povezanih z neznanim, saj se lahko pošteno opečeš. V ljubezni se lahko pripraviš na precejšnje pozitivne spremembe, ki pa bodo prav prijetno poživilo v tvojem vsakdanjiku. KOZOROG Ona: Začela se boš zavedati, da ti previdnost s tvoje strani še ne zagotavlja popolne varnosti. In zakaj bi morala vedno skrbeti le ti sama? Nekdo ti bo sporočil neprijetno novico, ki pa si jo v bistvu že pričakovala On: Marsikaj bo potrebno podrediti tvojim poslovnim ambicijam in ena od teh stvari bo tudi tvoje ljubezensko življenje. S partnerjem se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hotela ne ona, ne ti. VODNAR Ona: Zaljubila se boš na prvi pogled, vendar bo vse skupaj minilo še hitreje, kot je prišlo. Nekdo ti bo obljubljal veliko več, kot je v resnici pripravljen storiti zate. Ponudba bo vsekakor več kot mamljiva. On: Še vedno si ne boš uspel razložiti nepričakovane odločitve, ki ti je dodobra zagrenila življenje. Raje prenehaj s tuhtanjem in se posveti tistemu, kar ti je preostalo. Čaka te prav prijetno presenečenje. RIBI Ona: Nekomu boš dobesedno padla v objem, to pa ti bo na neki način celo všeč. Položaj bo skrajno komičen, vendar se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tega, koliko boš za stvar ti sama. Ori: Poslovni načrti se ti bodo sicer začeli uresničevati, vendar ne tako hitro, kot si morda pričakoval. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo vtem trenutku najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na drugo pa malo počakaj. Možganova juha 240 g možganov, 15 g česna, 5 cl olja, 80 g belih drobtin, sol, poper, zelen peteršilj, 11 vode Možgane namočimo v mlačno vodo in jim odstranimo kožico. Očiščene možgane sesekljamo in damo v kozico, kjer imamo že segreto olje. Pražimo, da voda izhlapi, nato dodamo sesekljan česen, drobtine, premešamo in še malo prepražimo. Zalijemo z vročo vodo, solimo in dobro razmešamo. Pustimo vreti 15 minut. Po potrebi še začinimo. Tik pred serviranjem potresemo s sesekljanim peteršiljem. Medaljon po žganjarsko 800 g svinjskega fileja ali stegna, 200 g suhih sliv brez koščic, 5 cl slivovke, 40 cl mesne osnove, rožmarin, sol, poper, olje Iz svinjskega mesa narežemo medaljone, jih narahlo potolčemo, solimo in popramo. V kozici segrejemo olje, medaljone opečemo, podlijemo s slivovko in prižgemo, da alkohol izgori, ker se pri tem ustvari posebna aroma. Zalijemo z mesno osnovo, dodamo oprane slive, začinimo z rožmarinom ter dušimo 10 minut. Poskusimo, po potrebi dodatno začinimo in serviramo. Ocvrti cvetovi bučk 12 bučnih cvetov, 3 jajca, 20 cl mleka, 100 g moke, 2 cl žganja, sol, olje za cvrenje Bučne cvetove operemo, damo na kuhinjsko krpo in jih osušimo. Nato si pripravimo iz jajc, mleka, moke, soli in žganja žvrkljano testo. Cvetove povaljamo v testu ter jih zlato rumeno ocvremo. Zelena solata z jajci 700 g solate, 3 cl olja, 3 cl jabolčnega kisa, sol, 2 trdo kuhani jajci Solato očistimo in dobro operemo. V skledi zmešamo z oljem, kisom in soljo. Naložimo v skodelice, kjer solato okrasimo z naribanimi kuhanimi jajci. Češnjeve rezine 5 jajc, 300 g sladkorja, 10 cl olja, 10 cl mleka, 300 g moke, 1 vanilin sladkor, 1 pecilni prašek, 2 cl ruma, 1000 g svežih češenj Rumenjake in polovico sladkorja penasto umešamo. Prilijemo olje in mleko ter še mešamo, da se dobro zgosti. Med mešanjem dodamo moko s pecilnim praškom, vanilin sladkor in rum. Nato dodamo še sneg beljakov, v katerega smo umešali preostali sladkor. Vse skupaj narahlo premešamo. Testo vlijemo v dobro pomaščen in pomokan pekač. Po testu naložimo izkoščičene češnje. Pečemo pri temperaturi od 160 do 180 °C približno 40 minut. Ohlajeno sladico narežemo na rezine in po vrhu posladkamo. murska SOB°TA Zaščitna tekočina P*10*1 piku insektov Za vroč obkladek za očesni ječmen se četrt litra kropa prelije čez 5 jedilnih žlic droge, pusti stati 10 minut, uporabi pa se kaša, ovita v gazo, ki se položi, kolikor se prenese, vroča na ječmen. Gretje pomaga, da ječmen poči in se gnoj izprazni. Stranski učinki in strupenost: Poročajo, da 10 do 60 kapljic smetlikine tinkture lahko sproži zastrupitvene znake, med njimi duševno zmedenost, glavobol, zvečan očni tlak, solzenje, srbeče, pordele in otečene robove vek, moten vid, preobčutljivost za svetlobo, slabost, kihanje, siljenje na bruhanje, zobobol, zaprtje, kašelj, težko dihanje, nespečnost, siljenje na vodo in znojenje. Prepovedi in opozorila: Zdravilska raba čaja za izpiranje oči ni primerna iz higienskega razloga, saj vsebuje preveč mikrobov, poleg tega pa prevelike delce, ki dražijo oko mehansko, poškodujejo roženico ali celo delno zamašijo osrednjo mrežnično arterijo. Zato se izogibajte doma pripra? vljenih zdravil za oči. Pri vseh vnetjih vekl bna higiena . umivanje z otroškinn / s pomočjo vatiraniJ W pa se mora odvadi z rokami in vsebnosti še nedo dov bodite pozorni smetlike, zaradi datkovostrupenos p te čezmerno. B “j primerna za noše , matere. _nenje .J Lekarniško znanega o kennc like in ne ve se, najbolj v rabi. V ljudski med ‘ oS|i G posebne uPraV rgične^ očesne motnje a s|Ovin® le vsebovani^ c J pripišemo krčl" delovanje, ki n h in^L^ »etiene^^ sna vnetja pa šojo prepozna«'" .X vljenje, saj oš« tro oslabijo vi ,5/ jo P^!^ Ijenih avtomobilov, prodali pa so le tri, ih s' 1 (letnik 1990), prevoženih 136.000 kilome\g oOOM1 SIT, jugo koral 45, letnik 1989, prevoženih & trov, za 100.000 SIT, in VWjetto 1.3, letnik 116.000 kilometrov, za 400.000 SIT. Znamka Letnik Prev^kh]— Renaulti Campus 1990 _75^00^. Renault Megane 1,6 RT 1996 Renault 4 GTL 1992 97^000^. VW Golf 1,6 D 1988 158^000^- Fiat Uno 4S 1990 103^000^ Kia Sephia 1,6 1995 96T)00_^ J® Nissan Micra 1991 10Z000 — Jugo Koral 5S 1989 113^000^ Lada Samara 1,3 1992 za zdravje in dobro počutje jjjMlK. 27, mai 1999_________________________________________________KULTURA 15 Ljutomerska gimnazija Za cel dan kulture Uf> kdo koga zafrkava,« sem pomislila, ko sem lani prvič slišala zaidejo kulturnega maratona. In mislim, da nisem bila edina.. -Ko pa se je vse skupaj začelo, me je dogajanje potegnilo vase, dimiva dejavnost tu, zanimiva dejavnost tam ... Kar nekako se ni-se® mogla odločiti, da bi šla domov spat. Pa nisem šla. Čeprav smo bili neprespani, ®io se lani spraševali: »Bo nasle-dnifU*- -“j» vero spet kulturni maraton ali ne?« in pred kakim mesecem ie kocka padla. Profesorica sko-venskega jezika Cilka Jakelj je s Podporo ravnatelja in derugih Profesorjev rekla, da kulturni maraton bo. Mrzbfnp s« s strani profe-s strani dijakov. Vsak kaj zna. »Pro-to?^’ na kulturnem mara-<0 Prikazali 1MPRO? 45 niste ravno zastonj posla- li na tabor za improvizacije ...« smo spraševali. »Kaj pa razredni nastopi? Bodo letos spet? Pa bo enaka nagrada kot lani - prost dan? Bomo imeli res tudi karaoke? Lahko zapojem svojo pesem?« Vse, kar je bilo vsaj malo po- sto pot in se je znašlo na urniku prireditev. Ampak da bi se javnosti pokazali v dobri luči, smo potrebovali mnogo priprav. Petek, 21. maj, ura 7.00. Končno seje tako težko pričakovani ča« Oln ie izšel pesniški prvenec mlade Pesn'ce Silve Čerpnjak s pomenljivim P°tovanje v sebi mimo življenjskih Za poezij°. ki se ukvarja s tipičnimi ^nja, n 'rskega izraza: z vprašanji smisla bi-^jone«1 CZn' ’n seveda o paradoksu raz-Mo pr^ fjoveka. Torej takega, ki ima »ure-?°eziji neJe na fasadi«- Zanimivo je, da v tej “°'j Poinji8re Za kričavo uporništvo, temveč ^v°jnost s °Vanje- Pesnici nekako ni všeč ta ptav ^kQVeta'ta amoraličnost in agresivnost, l^onin Pa Vse do'i in bolj dviga glas proti Mn^^ve. ''Mo |M'J niene intimistične pesmi, ki se do-l^čišče Zetlskega razmerja. Gre za tipično, 'Mad°stniško izpoved, za naklon k Ponavadi nedosegljiv, zato je d S'ezka a tud' uPanja- Čeprav Jk izšla č'$no izvirno podobo, je prav, p zMka rab’i ° $"Va Čerpnjak še pisala, ji bo ^Poezije' T^ Za Skočno desko v vode 'OhU , 0 nje tudi pričakujemo. \a ° mraZ' \Jb'*b'SenPriznala, kulturni maraton pričel. Vsi smo bili polni pričakovanja. Še posebej pa je vsak razred upal na zmago v razrednem tekmovanju. Na žalost je laTiko zmagovalec samo eden (zopet so zmagali lanski zmagovalci -2. d). Drugi pa niti nismo bili tako razočarani, saj smo se zelo zabavali ob dobro pripravljenih točkah. Razredni nastop in javna radijska oddaja Murskega vala sta bila obvezna za vse dijake. Poleg drugih dejavnosti v obsegu petih ur. Mogoče se je kdo na začetku zmrdoval, ampak mislim, da na koncu ni bilo nikomur žal, da se je udeležil kake dejavnosti, ki se je 'drugače ne bi. vnemo Pesimist Ko gre življenje spet naprej po stari poti, ko sam s teboj si in v popolni zmoti, ko ne dojameš, da ljudje gredo naproti... Nihče ti ne zaupa. In se spustiš na rob obupa. Izmed petkovih dejavnosti so mi bile najbolj všeč karaoke (ki so se jih aktivno udeležili tudi nekateri profesorji) in nočna debata med profesorji in dijaki. V soboto pa sem se najbolj zabavala, ko sem bila živa lutka v izložbi. Opazovala sem mimoidoče, ki so me poskušali spraviti v smeh; pa jim ni uspevalo. No, da, enkrat ali dvakrat sem se vseeno nasmehnila. Spat pa že po tradiciji nisem šla. Danes lahko trdim, čeprav z velikimi podočnjaki zaradi neprespane noči, daje kulturni maraton ena najboljših pogruntavščin na ljutomerski gimnaziji. JERNEJA DOMAJNKO, DIJAKINJA! Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski 1 i^gzozAH _, y so __ Portreti § ithrtro^ Poleg pesmi za otroke, ki jih je pošiljal v uredništvo Vrtca, so Freuensfeldove lirske in epske pesmi lahko prebirali bralci Vesne, “mesečnika slovenskega dija- Debelušen čmrlj poskuša poljubiti cvet na krhkem stebelcu. * Pomlad. Na vrtu bele gosenice čuvajo solato. * Čudež! Kolebnica se je pozimi skrajšala v omari! * JOSIP FREUENSFELD štva”, in Ljubljanskega zvona. V Vesni je objavil 7 naslovov s skupno 9 pesmimi, v LZ pa 81 pesmi, pri čemer je razmerje med lirskimi in epskimi pribl. 9:1. Lirske pesmi je pogosto združeval v cikle, naslovljene Drobne pesmi (LZ 1884: 1-2, LZ 1885: 1-14, LZ 1886: 1-4, 1-10, LZ 1887:I-II, 1-4, LZ 1893 1-6). Poleg Drobnih pesmi velja omeniti še cikla Moja ljubezen (LZ 1886: 1-4) in Spomini (LZ 1890: 1-2). Precej pesemskega gradiva je ostalo neobjavljenega v literarni zapuščini. Po predgovoru v posthumno zbirko Freuensfeldo-vih pesmi sodeč sta prav iz te “rokopisne ostaline” črpala Fran Cvetki in Vekoslav Špindler, ko sta pripravljala izbor pesnikove lirske in epske poezije. Pod naslovom Zvezde ugašajo je izšel 1905. leta, v njem pa sta 103 pesmi razvrstila v štiri razdelke: V valovih življenja (75), Domovini (14), Mati (5), Balade in romance (9). S to izdajo poznejšim raziskovalcem Freuensfeldove poezije nista napravila usluge, saj knjižica nima nobenih elementov tekstnokritične izdaje. Ne le, da ni nič povedanega o nastanku posameznih besedil (razen posrednega nevedka, da sta pesmi uredila “kolikortoliko po kronološkem zaporedju in oziraje se na psihologijo pesnikovega razvoja in življenja”), tudi o variantah posameznih besedil ni nobenega podatka, čeprav je 54 pesmi iz zbirke bilo že pred tem objavljenih v Ljubljanskem zvonu, in sicer v letih 1884-1888 (po revijalnih objavah najintenizivnejše Freuensfeldovo pesniško obdobje), 1889-1892 (objavljalno šibkejše obdobje), 1893-1896 (posthumne objave), ter 1 v Vesni. Sklepati smemo celo, da nista upoštevala tekstološkega načela “zadnje roke”, po katerem je relevantno besedilo tisto, ki ga je avtor nazadnje popravljal, ampak sta ustvarjala nove tekstovne verzije (besedila, ki so spremenjena mimo avtorjeve volje s posegom urednikov ali tiskarjev). Primerjava med pesmimi, objavljenimi v LZ, in v zbirki namreč pokaže, da sta pesmi iz Drobnih pesmi za potrebe zbirke po vrsti naslavljala in tudi razporejala povsem poljubno, pač v skladu z osnovnim namenom, da bi z izborom pesemskega gradiva ponazorila pesnikovo življenjsko pot (pri tem sta “spregledala” nekaj najboljših Freuensfel-dovih pesniških izdelkov). V položaju, ko zaradi upravičenih predvidevanj o posegih enih in drugih urednikov ne moremo priti do relevantnega teksta, se zdi smotrno dati prednost objavam Freuensfeldove poezije v LZ in objave v “Zvezdah” upoštevati kot sekundarno gradivo. Tkaninje Freuensfeldove pesniške izpovedi spletajo tri glavne niti, ljubezen, bivanjska izpoved in domovina. « Morju slično je srce; Neizmerna površina, . Neizmerna globočina, V sebi skrivajoč temno gorje. In ko vihre pridreve, Kdo jih more umiriti, Kdo ume jih ukrotiti? ■ (Drobne pesmi 7, 1886) V ljubezenski izpovedi je Freuensfeld prehodil pot od ljubezenskega spogledovanja in ljubezenske Izpod peresa Silva Trstenjak Haikuji Sončni žarek je med dvema vrtnicama narisal čipko. * Sapica lahno drsi skozi srebrne strune. Pajek basira. * Mačji rep je osivelemu regratu naredil plešo. * idile (Drobne pesmi 2, 1884: “Malko bodi še pri meni, / Tu pod jablano cvetočo; / Glavo mi na prsi deni, /Z mano srečo zri bodočo") do ljubezenskega slovesa (Moja ljubezen 2, 1886: "Narazen poti zdaj gredo, / Li veš, kam tvoj te vodi? / Oko za tabo zre solzno, / Srce, oj, tiho bodil") in ljubezenske odpovedi ( Drobne pesmi 4, 1893: “Obrni, obrni od mene oko! Ti, dekle nežno, ti živa pomlad, / Umoril bi tebe jesenski hlad... / Obrni, mladenka, od mene oko!"). Toda tudi ko se odpoveduje ljubljenemu dekletu zaradi elementarnih razlik med njima (Drobne pesmi 1, 1893: “Ljubezni? Med nama je mogoče ni! / Kje ljubi zvezda temni oblak? / Kje ljubi jutro večerni mrak?”), se ne odpoveduje ljubezni (Drobne pesmi 3, 1893: “Želje in nade meni / Uničil je vihar,/Ljubezni pa ne more / Zatreti mi nikdar!"). Spomin na ljubezen ga ohranja in mu je ščit pred življenjskim obupom (Moja ljubezen 4, 1886: “Kaj ne, srce, brez mile te podobe / Objela bi te že tišina, / Objela bi te večna tmina. /Pokrivajoča gluhe, neme grobe!”). Skrajni poz(icij)i ljubezenskega tolažitelja in tolaženca blažijo nekatere lahkotnejše in vedrejše ljubezenske pesmi, za globlji premislek te teme in sploh izoblikovanje celovitega izpovedno-misel-nega sveta pa je Freuensfeldu žal umanjkalo časa. Slovenski svet, ti si krasan, Ti poln nebeške si milote! Slovenski svet, ti si krasan, Ti poln največje si lepote, Ti biser meni vse zemlje. Slovenski svet, ti si krasan, Zares, nebo te je ljubilo, . Da te tako je obdarilo. -Kako bi te ne ljubil jaz! /.../ (Slovenski svet) Domovinskih pesmi je v Freuensfeldovi poeziji v primerjavi z ljubezenskimi in bivanjskimi malo. Njihov pomen za celoten pesnikov opus so zgodnji ocenjevalci njegove poezije - pač v duhu takratnega narodnjaštva in rodoljubja - precenjevali. Za razliko od zgoraj navedene ode prevevajo Freuensfeldovo domovinsko liriko predvsem pesimistični toni: v “samotnem dolu”, kot prispodablja domovino, najdeva “stoletno žalost in bol” (Samotni dol, LZ 1888), “rod - trpin” živi v sužnosti (Velika noč, Zvezde ugašajo, str. 100) in žalosti (Domovini 3, Zvezde ugašajo, str. 91); domovina je kot prepelica, ogrožena od “sokola sivega” (Zakaj pač?, Zvezde ugašajo, str. 101) in je v svetu izpostavljena kot droben čolnič na odprtem viharnem morju (Domovini 4, Zvezde ugašajo, str. 92). Kljub takšnim črnogledim tonom pa zmore tudi udarno pesem O, ne obupaj narod moj, ki bi jo kdaj v preteklosti v dnevno aktualistični rabi mirne duše proglasili za vizionarsko. O, ne obupaj, narod moj! Prišel bo hip, prišel bo dan /.../. Utihnil bode bojni grom, Prisvetil žar nad mili dom In vdihnil novo mu življenje. Dehtel bo hrib in dol in gaj, Dehtel bo rodu novi maj, Pozabljeno bo vse trpljenje... O, ne obupaj, narod moj! (Nadaljevanje prihodnjič) 16 IZ NAŠIH KRAJEV 27. maj 1999. na kratko•na kratk Tišina Tišinsko osnovno šolo, ki jo trenutno obiskuje 414 učencev, te dni obnavljajo. Načrtujejo, da bodo do začetka novega šolskega leta nadzidali 33 let staro šolsko zgradbo in zgradili prizidek. S tem bodo lahko prešli na enoizmenski pouk, hkrati pa bodo novi prostori zagotavljali nemoteno izvajanje programa prihodnje devetletke. Vrednost naložbe ocenjujejo na 292 milijonov tolarjev, od tega naj bi država prispevala 146 milijonov SIT. M. J. Vanča vas Zavod za higieno iz Murske Sobote redno nadzoruje kakovost pitne vode tudi v tišinski občini. Gre za obsežne kemijske in bakteriološke analize. Najnovejši rezultati raziskav kažejo, daje voda neoporečna v vseh vodovodnih zajetjih, razen v Vanči vasi. M. J. Krajna Podobno kot v strugi stare Ledave so tudi v »kamenšnici« na Krajni neočiščena divja odlagališča smeti. Ker je takih primerov še več, bodo predsedniki krajevnih skupnosti v prihodnje pripravili popis vseh divjih odlagališč, ki jih bodo nato javni delavci očistili. M. J. Bodislavci Center za potrebe zaščite, reševanja in pomoči Občine Ljutomer v Bodislavcih deluje že 15 let. V poletnem času so tam tabori mladih gasilcev, skavtov, športnikov in naravoslovcev. V želji, da bi prostore in prijetno okolico, ne nazadnje pa tudi bližnje toplice Moravci v Slovenskih goricah, bolje izrabili, so se v občini Ljutomer odločili, da ponudijo prostor za taborjenje pod ugodnimi pogoji tudi mladim iz drugih krajev Slovenije. (G. G.) Poznanovci Na gasilskem domu v Poznanovcih, v katerem je tudi trgovina z nepogrešljivim bifejem, bo treba čimprej obnoviti strop in zamenjati ostrešje. Naložba bo za gasilsko društvo, ki ima 40 članov, kar izdatno finančno breme, ki pa ga bodo zmogli le ob pomoči vseh krajanov, KS Mačkovi in Občine Puconci. Dom bi radi obnovili vsaj do leta 2001, ko bodo praznovali 70-letnico gasilstva v Poznanovcih. Spodbudno je, daje v društvo vključenih veliko mladih. (J. Ko.) Stogovci Župan Občine Gornja Radgona Miha Vodenik je obiskal pred krakim KS Stogovci. S funkcionarji se je pogovarjal v prenovljenem gasilskem domu v Žibercih. Spregovorili so o asfaltiranju cest, sanaciji plazov, adaptaciji šole, gradnji pločnika in avtobusnih postajališč v Stogovcih, revitalizaciji enajastmlinskega kanala, vodovodu in še čem. Srečanje je bilo zanimivo in slišanega je bilo tudi veliko starega. Upati je, da ne bo ostalo le pri obljubah. (B. Ma.) Petanjci Te dni so bili v krajih, ki spadajo v KS Tišina, zbori vaščanov. Zelo odmeven je bil shod krajanov na Petanjcih, kjer sb ljudje želeli, da se jim predstavi natančno finančno poročilo o prihodkih in odhodkih KS, pa tako tudi o trošenju denarja, ki ga plačujejo za napeljavo kanalizacije, a je še ne gradijo. Beseda je nanesla tudi na gost promet, ki se vije skozi kraj po glavni cesti I. razreda (prej magistrala), vendar vaščani še ne vedo, kdaj jo bodo vsaj razširili in posodobili. So pa v kraju že razširili parkirišče pri pokopališču. (F. Ku.) Puconci Romsko društvo v občini Puconci deluje že tretje leto, vodi pa ga predsednik Rudolf Cener. Ob jubileju so imeli prireditev, na kateri so nastopili glasbeniki in fokloristi. Sicer pa so zelo zagnani tudi na športnem in glasbenem področju. Njihovim problemom, zlasti v naseljih Dolina in Kuštanovci, je prisluhnila občina in jim finančno pomaga pri delovanju društva. Romi si tudi želijo svojega svetnika v občinskem svetu. (J. Ko.) Dobrovnik Vse kaže, da je postalo srečanje turističnih društev objezerskih krajev Slovenije tradicionalno. Lani je bilo tako srečanje v Dobrovniku, letos (5. junija) pa bo'v Cerknici ob Cerkniškem jezeru. TD Dobrovnik se ga bo udeležilo in tako vrnilo obisk Cerkničanom, ki so lani veliko prispevali k uspehu srečanja v Dobrovniku. (F. Bo.) Bodonci Društvo podeželske mladine v Bodoncih vodi Mateja Poredoš in so še kar uspešni, saj so na primer na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo zasedli drugo mesto, na medregijskem tekmovanju pa so pristali na tretjem mestu. Zdaj se pripravljajo na kmečke igre, ki bodo v Bodoncih ob koncu junija. Želijo si, da bi prerasle v trajno manifestacijo prijateljstva in sodelovanja. Mladi iz Bodonec in okolice bodo šli jeseni na ekskurzijo po slovenski in avstrijski Koroški. (J. Ko.) Gornja Radgona V Glasbeni šoli Gornja Radgona, ki sicer deluje od 1950. leta, bodo jeseni na novo vpisali največ 30 otrok. V glavnem gre za učence prvega in drugega razreda osnovne šole. Vpis so omejili zaradi prostorske utesnjenosti, saj imajo v tem šolskem letu v glasbeni šoli rekordnih 290 otrok. (F. KI.) Gornja Radgona Že precej časa »krasijo« okolje v krajih okrog Gornje Radgone odpadki, zlasti starega železja, ki so jih zbrali v akciji Očistimo okolje. Še več: kupi postajajo iz dneva v dan večji. Gospodje naj bi denar za odvoz že pobrali, dela pa ne opravili. Odpadke naj bi odpeljal Dinos iz Maribora, kajti Dinosovo zbirališče, ki je bilo v mestu, so naposled ukinili. Morda pa so kupi tako veliki zato, ker so ljudje izrabili priložnost in pripeljali vsemogoče stvari, samo da bi se jih znebili? (J. Ka.) PGD Prosenjakovci Nov društveni dom -ponos gasilcev in krajanov Blagoslovili so tudi mrliško vežico V eč kot stoletje je že minilo, odkar so se napredni ljudje obmejne vasi Prosenjakovci na skrajnem vzhodu Goričkega odločili za organizirano delo v gasilski organizaciji. Napredni duh iz njiho- vih vrst je bil vse do danes gonilna sila kolesja razvoja in lepo je, da je tako ostalo vse do danes. To nam najbolj zgovorno dokazuje tudi nov gasilski dom, ki so ga gasilci s krajani postopoma gradili skoraj celo desetletje ter ga predali namenu v začetku letošnjega maja. Za več kot 50 članov gasilskega društva ter krajane je bila to pomembna delovna zmaga ter dokaz, da pripravljenost za skupno delo ponekod (še) ni izginila. To pa je po drugi strani obveza za mladi rod, da ter odra s točilnico, to pomeni, da so zgornje mere doma 12 x 19 metrov. Nova pridobitev je bila sicer v grobem nared že ob praznovanju stoletnice, a je bilo do otvoritve potrebno postoriti še marsikaj. Pravi gasilski praznik slovesne otvoritve gasilskega doma je bil v nedeljo, 9. maja. Vsebina prireditve je bila zelo bogata, saj so nastopili: člani Kulturnega društva Ady Endre, ženski pevski zbor ter učenci dvojezične osnovne šole itd. Prišli pa so tudi gostje: kar enajstih desetin okoliških društev ter gasilci iz sosednjega kraja Magyarszomba-tfa na Madžarskem, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry, sicer direktor prosenjako-vskega podjetja Tekstil Pletilstvo; podžupan Občine Moravske Toplice Jožef Matis, župan kraja Magyarszomtafta ter številnih drugi. Da bi bil praznik še večji, sO na bližnjem pokopališču predali namenu še novo mrliško vežico; obe izjemno pomembni pridobitvi za narodnostno mešano in obmejno območje, ki sta skupaj —g vredni več kot 30 irt — larjev, pa sta blagoslovila ev ličanski duhovnik iz vec Štefan Beznec župnik - pater Donat iz vec' Adio^ Gasilci, trenutno so a v dve članski desetini. ® naj bi ponovno začela tudi pionirska vrsta,_ prihodnje ne bodo drža rok. Potem ko so že Pre pili vso najnujnejšo opt gašenje, v garaži pa 5.000-litrsko avtods1^ orodno vozilo z no, načrtujejo v bližnJ1 P sti v novem društvenen^.^ napeljati centralno ogreV opremiti kuhinjo. Zasluge za to, djJ^ začeli graditi nov gasi ga tudi dokončali. 1®^^ prav vsi gasilci in šteV1£jveč/{ ni, gotovo pa ne bo ® omenimo oba predse štva med gradnjo-1® jjjl Franca Jošarja ter o naprej Viljema Cahu■ gradnje pa je bil gasl nik Štefan Kovač. “Z... __________ BHHM' 13^ Prosenjakovski gasilci so ponosni na svoj dom. nadaljuje uspešno tradicijo gasilstva, ki se je v Prosenjakovcih začela daljnega leta 1896. »Ker je bil stari gasilski dom, ki so ga naši predniki zgradili še v času med obema svetovnima vojnama, tako za opremo kakor dejavnost in družabno življenje že zdavnaj pretesen, smo že veliko časa razmišljali o nujnosti gradnje novega društvenega doma. Tik pred vstopom v Prosenjakovce s strani Sela je avtobusna garaža soboškega prevoznika zaradi novih centralnih garaž v Murski Soboti ostala nenadoma prazna, zato smo se hitro ogreli, da na tej lokaciji zgradimo nov gasilski dom. Tako smo v začetku osemdesetih let dokupili zemljišče, nekaj let zatem pa smo se lotili prvih gradbenih del,« se spominja prvih začetkov gradnje doma sedanji predsednik društva Viljem Čahuk. Ker denarja za tako obsežno investicijo gasilci niso imeli, so dom gradili v več fazah ob pomoči številnih donatorjev, nekdanje Občinske gasilske zveze Murska Sobota, tedanje Občine Murska Sobota in nove Občine Moravske Toplice, tamkajšnjega podjetja Tekstil Pletilstvo in številnih drugih, veliko prostovoljnega dela pa so vložili seveda gasilci in drugi krajani. Tako je denimo prva faza obsegala razširitev avtobusne garaže za enkratno površino (12 x 12 metrov), druga faza je zajemala nadzidavo večnamenske dvorane ter društvenih prostorov, tretja pa dograditev kleti, kuhinje, sanitarij Zakonca Feliks Kovačič, rojen 18. marca 1928. leta v Murščaku, in Antonija, dekliško Žižek, rojena 18. novembra 1924. leta na Radenskem Vrhu, živita v Murski Soboti v Ulici Štefana Kovača 11. Pred kratkim sta praznovala 50 let skupnega zakonskega življenja. Poročila sta se namreč 19. februarja 1949. leta. V zakonu se jima je rodila hčerka Marija, ki pa jima je podarila dva vnuka: Dušana in Brigito. Kovačičeva sta proslavila zlato poroko na matičnem uradu v Murski Soboti. Pa njuna poklicna pot? Feliks je bil zaposlen v Splošni bolnišnici Murska Sobota najprej kot vratar, nato pa je bil telefonist; Antonija pa je bila gospodinja, ki pa je tudi opravljala razna priložnostna dela. - M. N. Zlatoporočenca Fruhvirt 50 let skupnega zakonskega življenja je vsekakor lep jubilej. Te dni sta ga dočakala tudi Friderik in Ana Fruhvirt iz Gerlinec. Ponovno sta si rekla »Da« v domači kapeli, potem pa so imeli gostiivanje z muziko, na katerem se je zbralo okrog 40 gostov. Zakoncema so se rodili trije otroci, zdaj pa imata že 6 vnukov in 2 pravnuka. Skupaj z njima živi na domačiji sjn Friderik. J. G. MoravskeJToP1'^ Društvo upokoje^ vske Toplice ima iz 28 vasi, vodi pa J1 Štefan Makoter. v občinski stavbi v Toplicah. DruštV°vSiilM poverjenike v Mora cah, Tešaflovcih, tjancih, Noršinci • , Andrejcih, Prosenjakovcih- :poSt družabno življe«^^ prirejajo razne na Gorenjsko in P dali pa so si tudi ment in bljani. Društvo jeK ki ga bodo razvj1^^ 11. uri pred gaS gnC Selu, blagoslovil evangeličanski111 vnik. (J. Ž.) Lenart. Med 24.in 27./^ lenarški darstva obetu o svoJ' okviru priredlt®,jaga niči ga priPra obrtna z^SnaP1'0’ 420 članov. V®c e že oddana, ne jVoS> dobiti. PravZa%®/ dati ekspon^6 obrtnikov in P ofic-( močja Slov®ns •BMK, 27. maj 1999 IZ NAŠIH KRAJEV Slovesnost na Stari Gori Ob izidu znamke ^aaevanja članov Turističnega društva Sv. Jurij ob Ravnici, da bi bil mlin iz Stare Gore upodobljen na znamki ^sodelovanju s prof, etnologije Janezom Bogatajem iz in Pošto Slovenije obrodila sadove na Stari Gori organizirali priredi- H turističnem društvu se zavedajo, da je to pomemben dosežek, ki morajo tudi primerno proslaviti. V ta namen so v soboto, lev k n'^a’v gasilskem domu na Stari Gori organizirali j spev m* S° med dru8*m povabili tudi vse prizadevne ljudi, ki a k temu, daje bila znamka izdana. sovoru se. ie I Alnievira in MatUs so pri- . —ravnem govoru se je Predsednik turističnega društva hrij ob Ščavnici Marjan Ri-W zahvalil vsem, ki so kakor pomagali pri izdaji znamke, lJkai so prejeli maketo mlina in širjeno povečano sliko InMe s posvetilom turistične-® društva. Predsednik društva je ^povabil še dr. Andra Alujeviča in Matija Sobočana, ki sta v svojih nagovorih poudarila pomembnost tega dogodka oz. prednosti, kijih znamka prinaša. Domačin Jože Čuš, ki je znan po zbiranju starin, je zelo zanimivo predstavil okoliške kraje in znamenitosti. Poudaril je, da tukaj v vinorodnem okolišu pridelujejo odlična vina,-da Jeričev križ Praznovanje pri Sveti Trojici . M| hi >. ^ln^naP'Sa'0 'eto 1900,k0 >e Jakob Korošak ^'.fniTreneslo S Precetinec. žal se iz roda \;°d na Primer’ da bi Se SreČn° ie sta’ na osamljenem območiuLzaC.®’ j® z nie9a kradel Marijo. Ko’a2im^ odnesli s 'kor°šakovo posest, so pred dv J eDrodajalci »hranili na podstrešju, sicer b. -e ukradli še te9a-Vsa ^a Pa nvarjal naj križ sPet ap°d’nio, neki notranji glas (vest) nag > P°’*-Kristusov WP-S° °b^ lesen Ma-\ JPrea t’ S°sedo''a Filipičeva Manja pa) zadnjih F°'0;š. s. V c®st6 , u*Jr®08*ale tri kilometre ceste od sicer 11 kilo--Če nedaleč vstran od Mure med Veržejem, V sDa^a Pa । eni' N°v asfalt so položili na odseku Mota-5|h,.^9 v o^.6 stala 45.000.000 tolarjev. Večji del tega je [Jno Ljutomer, manjši pa v novo Občino A$f^riši^a k6 posebno zainteresirana za moderniza-1%!^ ait'fanje ,°brn°čje celotna cesta najbližja povezava z Poipg a ®of*nancirali občini Ljutomer in Razkrižje, 1 Ministrstvo za ekonomske odnose in b C^sfijstv9^3 Za demografsko ogrožena območja) in 5b0d0°’ 9°*darstvo in prehrano (v okviru progra-hr V^1> Praz Predvidoma uradno odprli 29. junija, ko naj še b°Vala občinski praznik. V naslednjih dneh f>ridotnldne’ Promet pa je seveda stekel brž, ko s,a l. '1®V Je pomembna tudi za voznike, ki se Pa d0 'str'ške smeri, saj je cesta bližnjica do Lju-L Sp^^Priljubljenega termalnega kopališča v Ba- živijo tukaj ljudje, ki se vedo veseliti in ki veliko dajo na stare običaje. Tako imajo vsako leto v vsaki vasi tradicionalno zabavo vedro, ki jo priredijo v času pu- sta. Okoliški kraji so bfli tudi zibelka marsikateremu znanemu Slovencu, kar domačini še posebej s ponosom poudarjajo. Z ljudskimi napevi so se predstavili Drakovski fantje in osnovnošolci z recitali. Na dan prireditve je bil na pošti pri Sv. Juriju ob Ščavnici priložnostni žig z datumom izdaje znamke, ki ga je navadno mogoče dobiti samo ob izdaji. Pošta Slovenije pa je žig ob tej posebni priložnosti vendarle še enkrat poslala, kar je povzročilo veliko zanimanje pri filatelistih, saj ima tako ožigosana znamka večji pomen in vrednost. DARJA TIBAOTI Kapelica v Žepovcih Pred kratkim je bila v Žepovcih v Apaški dolini večja krajevna in verska slovesnost, saj je mariborski stolni župnik in kanonik dr. Stanko Lipovšek blagoslovil obnovljeno zunanjščino kapele Marije Pomočnice. Dela so stala dobra dva milijona tolarjev. Glavnino so zbrali verniki, 500.000 tolarjev pa je prispevala Občina Gornja Radgona. V tako imenovanem kapelskem odboru so bili: Marija Bogataj, Erik Kardinar, Jožef Steyer, Marija Kovač in Ivan Lebar starejši. Žepovska kapelica je zelo stara, saj so jo zgradili 1850. leta in od takrat so jo večkrat obnavljali. Po letošnji obnovitvi pa je prava lepotica. V niši na pročelju je kip sv. Florijana. - Š. S., foto: J. F. nedeljskim deskanjem na jezeru pri Sveti Trojici in motorno dirko za državno prvenstvo v kategoriji 80 in 125 ccm v Oseku so se začele prireditve ob XV. prazniku krajevne skupnosti Sveta Trojica v Slovenskih goricah. To pa še ni vse! Krajevna organizacija RK je pripravila ta ponedeljek srečanje starejših občanov, v organizaciji KUD-a Ernest Golob - Peter so odkrili spominsko ploščo akademskemu slikarju Maksu Kovačiču, OŠ Sveta Trojica pa je pripravila koncert zborov OŠ in učencev glasbene šole od Svete Trojice. Sinoči (26. maja) pa so pripravila kulturna društva sv. Frančiška, Svete trojice in Ernesta Gooloba - Petra skupen koncert. Nocoj (27. maja) bo v dvorani kulturnega društva nastop ženskega noneta iz Voličine in Završkih fantov. Jutri (28. maja) pa bodo v Oseku predali namenu vodovod. Zdravo pitno vodo bo dobilo 35 gospodinjstev. Jutri bo v Oseku tudi gasilska vaja. V soboto pa bodo v OŠ Svete trojice odprli razstavo kulinarike in slik ljubiteljskega slikarja domačina Franca Pučka. Pri cerkvi Svete trojice pa bo v nedeljo proščenje, tako imenovana spomladanska kvatrnica. Te so se nekoč udeleževali tudi verniki jn romarji iz Pomurja. F. BRATKOVIČ M na kratko'na kratko Odranci Nekoč je vodila ob Črncu peš pot, po kateri so hodih in se vozili ljudje s kolesi v Lendavo po opravkih in obdelovat vinograde v Lendavske gorice. Potem je prišla motorizacija, promet je stekel po cestah in prvotno pot, ki je bila tudi bližnjica, je prerasla trava. Zdaj pa občine Beltinci, Odranci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava nameravajo spet oživiti prvotno pot. Tokrat seveda za rekreativne namene: pešhojo in vožnjo s kolesi zaradi razgibavanja telesa. Zdi se, da so najdlje pri uresničitvi zamisli v Občini Odranci, kjer so že uredili del poti. (J. Ž.) Beznovci V Beznovcih imajo kar dobro razvito infrastrukturo. Tako imajo v kraju kar 40 telefonskih priključkov, kar je skoraj toliko, kolikor je hiš. V zaselku Novi Beznovci so napeljali ulično razsvetljavo, ki pa jo bodo sčasoma razširili na celotne Beznovce. Največja, a draga je pridobitev vodovodnega omrežja, na katerega se je priključilo 90 odstotkov gospodinjstev. (J. Ko.) Lovrečiča V počitniškem domu Radgona v Lovrečiči pri Umago na Hrvaškem imajo na voljo za letošnje letovanje na morju 300 postelj. Med 1. junijem in 18. septembrom načrtujejo kar 11 izmen dopustnikov. Cena enodnevne oskrbe za dopustnika je od 2.600 do 5.000 tolarjev. Ker so bivalne prostore dokaj lepo obnovili, pričakujejo, da letoviščnikov ne bo manjkalo. (F. KI.) Pomurje Več kot 40 članov Sadjarskega društva Pomurja seje udeležilo prve letošnje ekskurzije. Sadjarje je pot najprej vodila v Gačnik pri Mariboru, kjer so si ogledali Center sadjarstva Slovenije; na poti ob Dravi pa so se ustavili na Muti in obiskali kovaški muzej; po okrepčilu na Vuzenici pa so se zapeljah v Podklanec in obiskali kmetijo Kogelnikovih. Ogledali so si tudi Ivarčko jezero pod Uršljo goro ter turistično vas Šentanel. V jeseni gredo na izlet na Češko in Slovaško. (G. G.) Genterovci V tem kraju so obnovili spomenik vaščanom, ki so padli v prvi in drugi svetovni vojni. Na otvoritveni slovesnosti je bil krajši kulturni program, v katerem so nastopili genterovski citrarji, recitatorji in folklorna skupina. Duhovnik pa je spomenik blagoslovil. Murska Sobota V planinskem društvu tovarne Mura so za letošnje leto predvideli kar 30 različnih pohodov. Skoraj tretjina pohodov je že uresničena, na druge pa bodo šli v glavnem v poletnih mesecih. Tako naj bi konec julija pripravili tudi tridnevni pohod na Triglav. Nekaj pohodov pa bo pozneje, na primer na Paški Kozjak, kjer nameravajo dočakati novo leto oziroma novo tisočletje. (G. G.) Puconci Današnji roditeljski sestanki na OŠ so drugačni kot nekoč, ko so učitelji le posredovali informacije o učnih uspehih šolarjev. V Puconcih na primer so člani dramskega krožka uprizorili igrico Pepelka 99. Šolsko obarvana tematika je starše razvedrila. Sicer pa se po svoje trudi tudi novinarski krožek. Na sejemski prireditvi Vse za otroka je predstavil svoje glasilo Mlada rast. (J. Ko.) Martinje V okviru KUD-a Martinje deluje sekcija za ohranjanje kulturnega izročila. Letos poleti bo pripravila prireditev, s katero bodo obudili spomin na nekdanje žetvene običaje. Martinjski kulturniki si tudi prizadevajo za ohranitev nekdanjih gospodinjskih in gospodarskih pripomočkov. Začeli sojih torej zbirati, da bi jih ohranili poznejšim rodovom. (J. Ž.) Črešnjevci V PGD Črešnjevci, ki deluje od 1951. leta in ima 56 članov, nameravajo letos obnoviti prostore za sejno sobo in arhiv. Oba prostora sta v nadstropju gasilskega doma. Načrtujejo tudi obnovo ostrešja in ureditev centralnega ogrevanja v celotnem gasilskem domu. (F. KI.) Turnišče Veliko je problemov, ki pestijo podjetnike, in prav zaradi tega so v občini Turnišče organizirali predavanje o podjetništu. Udeležili so se ga obrtniki in podjetniki, predavala pa sta Mihael Feher iz Razvojnega sklada in Štefan Matjašec kot predstavnik območne obrtne zbornice Lendava. Udeležence je nagovoril župan Jože Kocet. V razpravi se je pokazalo, da imajo obrtniki in podjetniki še največ težav pri svojih aktivnostih za najetje kreditov. Kreditodajalci jim velikokrat ne ugodijo. (Alenka R.) Negovski Vrh Življenje pri Vogrinovih na Negovskem Vrhu se vrača v »normalne tirnice«. Poročali smo že, da se je tam zgodila tragedija, saj sta se pri čiščenju gnojničnega jaška zastrupila in umrla starša štirih otrok. Otroci so ostali skupaj pri starih starših. Rdeči križ Maribor pa je za otroke in njihovo staro mamo Ivanko Toplak uredil tudi nekajdnevno brezplačno letovanje v juniju v počitniškem domu Punat na otoku Krku. (F. Br.) . Pomurje Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije je na zračnem strelišču Strelske zveze Slovenije v Ljubljani pripravila državno prvenstvo za člane invalidskih organizacij. V ekipi Združenja multiple skleroze Slovenije sta nastopila dva Prekmurca. V ženski konkurenci je v streljanju z zračno puško Erika Mataj iz Murske Sobote zasedla drugo mesto in tako postala viceprvakinja Slovenije, Milan Koren iz Murske Sobote pa je bil peti v konkurentih članov. (F. Ma.) 18 KRONIKA 27, maj 1999, reme že lep čas do nas ni posebno prijazno, saj s padavinami ne skopari. Posledice najbolj čutijo kme-tijci, vodne ujme pa ne prizanašajo tudi stanovanjskim, gospodarskim in infrastrukturnim objektom. Jeseni so imeli kme-tijci največ težav s spravilom pridelkov in setvijo, a tudi spomladi ni veliko bolje in polja marsikje še čakajo na setev pa tudi marsikje tam, kjer so spomladansko setev vendarle uspeli opraviti, posevki zaradi moče ne kažejo najbolje. Pomurcem je slabo vreme najbolj zagodlo prejšnji teden v noči s četrtka na petek, ko je zaradi močnega deževja voda v številnih krajih poplavila polja in ceste ter zalila številne kleti. Po podatkih regijskega centra za obveščanje so morali v četrtek v poznih popoldanskih urah gasilci iz Bo-račeve že prečrpavati vodo iz Trdinove ulice, v Meleh pa je voda zalila dve hiši. V Poznanovcih je I bilo na cesti pol metra vode in cesta med Bodonci in Poznano-vci je bila zato zaprta. Tudi na Va-neči, kjer je voda zalila kletne prostore, so morali priskočiti na pomoč gasilci, med dveurnim močnim deževjem pri Svetem Juriju ob Ščavnici pa je voda prestopila hudourniške jarke, zalila makadamske ceste in polja ter ponekod vdrla v kletne prostore. Kmalu po polnoči je Ščavnica v najnižjih delih prestopila bregove, razlil pa se je tudi potok v Ter-begovcih in poplavil polja. V Hrastju - Moti je bila pod vodo cesta, ki povezuje ta kraj z Murščakom, na območju Puconec pa je potok ogrožal del vasi in poplavil več poljedelskih površin. Okoli polnoči so bili ogroženi tudi objekti BTC-ja v Nemčavcih, vendar zaradi pravočasnega ukrepanja operativnih enot štaba za civilno zaščito in Vodnega podjetja Mura do poplav ni prišlo. Je pa bregove ponovno prestopil potok Boračeva, ki je poplavil del vasi, Poplavljena polja, ceste in kleti Največ škode na kmetijskih posevkih nemalo težav pa so imeli s podivjanimi vodami tudi v Križevcih pri Ljutomeru in Prosenjakovcih, medtem ko je Martjanski potok poplavil del ceste med Martjanci in Noršinci. Ob tokratnem deževju so se ponovno pokazale pomanjkljivosti, ki so posledica neustreznega vzdrževanja komunalnih objektov in naprav. Zaradi zamašenih cestnih prepustov voda marsikje ni mogla odtekati v kanale in se je zato zadržala na kmetijskih in drugih površinah. Nad komunalci in vodarji so bili najbolj nejevoljni občani Kupšinec in Veščice, saj so bile površine na desni strani ceste, ki vodi iz Murske Soboti proti Gederovcem, še lep čas po dežju pod vodo, škoda na posevkih pa bo občutna. »Kmetje na tem območju imamo nenehno težave z vremenom,« nam je potožil Arpad Banfi iz Kupščinec, ki mu je voda tudi tokrat zalila nekaj hektarjev kmetijskih zemljišč. »Ko dlje časa ni dežja, nas pesti suša, ob vsakem malo večjem nalivu pa imamo poplave. Kaže, da v mestni občini pozabljajo na primestna naselja, saj smo bili leta 1997 med tistimi redkimi, ki niso bili deležni državne pomoči' zaradi suše,« negoduje Arpad in dodaja, da je voda tudi tokrat na tem območju poplavila kakšnih 30 hektarjev polj. Sam ima tu 4 hektarje njiv, posledice pa bo najbolj čutila sladkorna pesa, ki jo ima na dveh hektarjih. Na potrebo po sanaciji komunalne infrastrukture je že večkrat opozarjal, vendar pravega odziva pri odgovornih ni bilo. Voda, ki se steka iz Borejec in Vanče vasi, nima pretoka pod regionalno cesto, zato poplavlja tamkajšnja polja. Stanje si je na j(j-mem ogledala k0^., ^itf' pektorica, tjaje pova 1 bliško inšpektorico, z se ne premaknejo. ye jrf je župan obljubil, ® # blem rešili, zdaj Pa meseca in pol sprejem pri njem. .^1 trebni kakšni veliki po stne prepuste bi b1 ° jJ odmašiti in vodo sp i mor sodi. Kmete । J vsakoletnih problem škoda bi se z^an,!Jn/ Banfi pravi, da je J® površinah nekako y sejati pšenico, venda' . J spomladi preorati-dkorna pesa, ve®, tudi usoda te poUsC' ! naj potem v takšni ^(1 tudi ekonomska P° klonjena kmetijstvu, in kmetujejo, se spra. deti kmetje. J fotO" V Peskovcih se je zgodil zločin Po umoru jo je prekril Ker mu ni hotela posoditi deset tisoč tolarjev in dati kokoši ter nekaj jajc, jo je nekajkrat udaril s ključem in umoril. ■i eu P" HREZHACtNKUC reiskovalni sodnik Okrožnega sodišča Murska Sobota je odredil pripor zoper 48-letnega Evgena Ratka iz Šalovec. Utemeljeno je namreč osumljen umora 76-letne Irene Ružič iz Peskovec na Goričkem. V Peskovcih se je zgodil zločin. Predzadnjo sredo med 9. in 10. uro je obiskal 76-letno Ireno Ružič, ki je sama živela v svoji hišici v Peskovcih, 48-letni Evgen Ratko iz bližnjih Šalovec in jo prosil (kot sicer tudi že dva dni prej), da bi mu posodila 10.000 tolarjev. Ženica je prošnjo zavrnila. Tudi mu ni dala kakoši in nekaj jajc, za katera je prosil, češ da nima kaj jesti. Med Ružičevo in Ratkom naj bi potem prišlo do prepira. Osumljeni Ratko je Ružičevo udaril z roko po glavi, nakar je padla, potem pa naj bi jo še večkrat udaril po glavi z ročnim orodjem - ključem. Nazadnje pa še s kosom betona, ki ga je pobral v neposredni bližini. Zaradi hudih poškodb je starka umrla na svojem dvorišču. Kot je bilo ugotovljeno z obdukcijo, je umrla zaradi poškodb lobanjski kosti glave in možganov. Potem jo je zvlekel po dvorišču k vogalu, kjer je prekril truplo z raznimi predmeti, na-zartnie na še z zemlio. Sledov, na I Ittl Te-ATT’ ' -v ! H T - Morilec je žrtev prekril, sledov pa ni zakril. Dokaj hitro so ga prijeli tudi zato, ker je bil star znanec policije in menda dva dni prej, preden se je zgodil zločin, obiskal Ružičevo in prosil vbogajme. vesti^' Lenart: j Avto v soboto, 4 j uri se^e Hjfoiuvn6 4^' kovskem / ni avto c1^ f last Maksih ,X|i» močja ob®' Ružičeva domačija v Peskovcih, v kateri je kot edina prebivalka živela 76-letna mati Irena Ružič, ki je po svojih močeh obdelovala zemljico, zdaj pa jo je le-ta sprejela k večnemu počitku. Ljudje so zgroženi in tudi prestrašeni, četudi je morilec za zapahi. - Foto: N. J. primer mlake krvi, pa ni zakril, pa tudi morilskega orodja ni skril. Umorjeno Ireno Ružič je predzadnjo sredo okrog 16. ure našel sin, ki sicer živi v bližnjih Gornjih Petrovcih, a skorajda ni bilo dneva, da ne bi obiskal matere, in je seveda o umoru takoj obvestil operativno-komuniakcijski center Policijske uprave Murska Sobota. Brž je stekla preiskava. Dejanja so hitro osumili Evgena Ratka, ki je umor tudi priznal. ŠSI počii"'sK”z^ slava S-n X J nost: 20°'M rjeno °l,r1 e|jK°s |A zaso^^^L' 50 ocenf’^ 400.00»>f' rilcem 'e jejo- -.p., ^prostost, daleč Ran od obveznosti, (dolžnosti, stresa in ™ce.Težko priča- - . , Jovani in krvavo pri-l Rženi čas razkošja. 1 (Sproščujoči trenutki ne- A i Mrtovanega ugodja, vse- A \ (odrešujoče svobode, igrive fl \ '®tvarjalnosti, dragocene brez-\ jasnosti in nenadkriljive indivi- | i ^dualnosti. So tudi za vas počitnice | , Ro vaši meri vse preveč podobne I ' Rnjam, ki jih doslej niste uspeli 1 \ Raničih1? Ste se dokončno odlo- | 'R da bo letos drugače, lepše, S Wuanlmivo, spodbudno in priv- j \ Za ^as za Ma£e najdražje. ( Hkobiseletoszaspremem- , ; (oodločili za dopust brez stresa? I Ravna ponudba, ki pa nedvomno ; \ ^Precej samodiscipline, samo-I V" '^^odločnostim organiza-\ ®Ra duha. Z omenjenimi lastno-drobno vsekakor oboro- \ ' ^^Rgodaj, že doma, in izpeljat' odprave na dopust kar se da umi-j^tinsko in načrtno. Za *Pre' Rz preddopUSthiške nervo-\^Wičeiimresa,ki večini od Ri i"0 povsem brez potrebe® \^*9avzrokVagreni prv«<*P' •tnic, ko pride Mnapetosti ov&l prvire- J rSus^ hiC : ‘ri do štiri ted: ^itniški a.meni| " bomo k SJRa PrJna Priroč- Da Zdravi Priia?02r>ja oh,- Seveda ^^a^^anki,^10 80 A Ža^Polože ' °braniti Oiso nje ln nas %Xa ke* ara« s v na' ke okti^h^m je X*n° h ^b°ljdin Nii^0 s6 na do?U in bli^ S^^ob^ogo^sam. M'L,NjSRŠE> Vse je povezano s popotovanjem Razen tistih, za katere je (po)-potovanje služba in poklic, na počitnice pa »pridejo« domov in jih med dopustom z ničimer ne pripraviš, da bi šli od doma dlje kot do najbližje samopostrežnice, vsi ljudje na počitnice (od)potujejo. Z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi in tudi Peš, sami, z družinami, organizirano v skupinah, z vodnikom ali brez njega, v znano in neznano smer, s ciljem ali kar tako, klateško, brez vsakega načrta. Samo da je drugače kot v tistih (morda) enoličnih enajstih mesecih koledarskega leta. Nobeno .^nl/^HnovnO V i h.aia2/z ste^1 j I 1^27. maj 1999 VESELE POČITNICE 23 Na dopust z avtomobilom Ste se že odpravljali na dopust in vas je vaš ljubljeni konjiček pustil sredi poti na cedilu? DIH POLETJA V NAŠIH TRGOVINAH Obiščite nas! > EJ V SLOVENSKI ULICI Gl ^>ETA odslej v Staneta Rozmana 3 v Murski Soboti zavarovalnica triglav _ Območna enota Murska Sobota Poleg običajne nervoze ob odhodu, ko ste že razmišljali, da bi doma pustili tečno ženo in podivjane otroke, si oddahnete, ko končno z avtomobilom OPEL KADETT zapustite domači kraj. Čez nekaj časa vas tudi preneha skrbeti, ali ste doma postorili vse potrebno, da vas bo dom pričakal venakem stanju kot ob odhodu. Ko bolj ali manj rutinsko vozite v reki avtomobilov, vas žena tako mimogrede vpraša, ali je normalno, da se kadi izpod pokrova motorja. Pogledate na kazalec temperature, ki je že daleč na rdečem polju, in naenkrat je konec mirne, rutinske vožnje. Ustavite se na robu vozišča ob glasnem hupanju avtomobilov, ki vas želijo obvoziti. Izstopiti na vaši strani bi bilo enako samomoru, zato najprej izstopi vaša žena, ki po nerodnosti pristane v obcestnem jarku, in spet ste krivi vi. Ko si pod pokrovom motorja vašega zdaj že ne več tako ljubljenega konjička opečete še prste in se sprašujete, ali bi bili tako dobri pri razpoznavanju pantomi-mičnih likov in gest drugih voznikov in sovoznikov tudi v kakšni TV-oddaji Stojana Auerja, imate že vsega dovolj. Piko na i pristavijo seveda vaši najdražji. Otroci, ki se v začetku prav dobro zabavajo, postanejo jokavi, žena histerična in vam ob očitkih, daste nesposobnež, grozijo, da se bodo s prvim prevozom odpeljali naprej brez vas. Ko je tudi pri vas temperatura dosegla vrelišče, se postavite na rob vozišča in čakate prvi večji vlačilec, da naredite konec nočni mori. Na srečo ste se, čakajoč na vlačilca, prebudili. Sami pri sebi sklenete, da ne boste v nobenem primeru dopustili, da bi se vam ponovila zgodba iz nočne more. Še iz službe pokličete svojega pooblaščenega serviserja Avtohišo KOLMANIČ & DOKL po tel. št. 31 645 in skupaj s prijazno gospo na drugi strani telefona poiščeta termin za preventivni pregled OPEL KADETTA pred poletnim dopustom. Nasveti za pripravo avtomobila na poletni dopust so splošni in. ne veljajo le za avtomobile znamke OPEL. Ob preventivnem pregledu, ko si v salonu izbirate vaše naslednje Oplovo vozilo med modeli COR-SA, ASTRA, VECTRA, FRONTERA itd., popijete kavo v OPEL BLITZ CAFEJU, vam bodo na vozilu pregledali in morebiti nastavili motor, pregledali spodnji del vozila (amortizerje, vzmetenje, podvozje, izpušni sistem), zavore, pnevmatike, krmilni mehanizem, hladilni sistem in svetlobna telesa. Po potrebi bodo dolili tekočino in zamenjali brisalce ter vozilo oprali. Preventivni pregled stane pri večini pooblaščenih serviserjev od cca. 2.500 SIT in 4.000 SIT. Nauk zgodbe je, da redno vzdrževanje vozila lahko prepreči nevšečnosti in omogoča, da dopust preživite prijetneje in predvsem varneje. SPLOŠNI NASVETI V primeru, da je avtomobil še v garanciji, se pozanimajte pri svo- jem prodajalcu, kaj storiti, če pride kljub rednemu vzdrževanju do okvare, kajti večina avtomobilskih uvoznikov ponuja tudi mobilno garancijo. Pomeni, da proizvajalec na svoje stroške ponudi vleko vozila do najbližjega pooblaščenega serviserja in po potrebi ponudi nadomestno vozilo. Na dopust vzemite tudi servisno knjižico in naslove serviserjev na območju, kamor se odpravljate. Preverite, kakšne ugodnosti vam ponujajo AMZS in zavarovalnica ob okvari, kraji vozila ali prometni nesreči. Po potrebi dopolnite zavarovanje za čas dopusta. Preverite obvezno opremo v vozilu in razširite komplet prve pomoči za to priložnost. Potovanje bo prijetnejše, če boste imeli s seboj sončna očala, okenske rolete, ščitnik armaturke, orodje, pisalo, fotoaparat, rokavice za enkratno uporabo, toaletne robčke, avtokarto ... Svetujemo vam tudi, da avtomobila ne parkirate pod drevesi zaradi sokov oz. smole, ki se zaradi vročine še posebej zažira v lak in lahko pusti trajne madeže. Upoštevati je potrebno tudi, ali potujete z majhnimi otroki, živalmi, ki so še posebej občutljivi na daljša potovanja, in temu primerno prilagodite tudi dodatno opremo in način vožnje. Upamo, da vam bo teh nekaj nasvetov koristilo in se boste na daljše vožnje dobro pripravili in dopust v krogu domačih preživeli kot dober in zanesljiv organizator. Vsaka podobnost iz zgodbe je naključna, razen z Avtohišo KOLMANIČ & DOKL. zayar°^?LenCo kovanjih v tujin' z ‘1 - ■ S« ra« ZA VROČE DNI KLIMATSKE NAPRAVE SAMSUNG n° viSnLraV|jeniemkl S° Pove‘ Ponek ’ S° navad~ >ČZdrav^ Pa navop06 Storitve S?1'Ifi PotOv?0.' 2ato so tujino ^liki 910 Za o če prei M%ron6 Po|ice iz '9lav. Ta 9a daroval-do-Zdraho str Valne Vsote >^j6^SrXkovnUjne_ Don a<^i bo|p r°škov pre_ stenco. Po_ moč zagotavlja naš poslovni partner Mercur Assistance. Zaupajo mu največje evropske zavarovalnice z milijoni sklenjenih zavarovanj in zadovoljnih zavarovancev. Asistenčna družba Mercur Assistance vam ob nezgodi ali bolezni v tujini prek telefonskega centra (+49) 89/41 86 44 31 zagotavlja 24-urno pomoč v angleškem, nemškem in francoskem jeziku: • ponuja informacije o možnostih in ustreznosti zdravniških storitev v posamezni državi • vzpostavi stik z domačim zdravnikom • organizira in v okviru zavarovalne vsote prevzame stroš- ISO 9002 ke zdravljenja v bolnišnici • ugotavlja ustreznost zdravniških storitev v posamezni ustanovi in svetuje postopek zdravljenja • organizira in prevzame stroške prevoza do bolnišnice ali v domovino Če boste v tujini sami poravnali stroške zdravljenja in drugih storitev, povezanih z nezgodo ali boleznijo, boste lahko povračilo stroškov uveljavljali na območni enoti Zavarovalnice Triglav na osnovi zavarovalne police, računov ter celotne zdravstvene dokumentacije (izvidi), ki jih morate zahtevati ob plačilu storitev. H TRATNJEK TV - VIDEO - Hi-Fi - KUMA SERVIS - TRGOVINA MURSKA SOBOTA - TUI tNIŠČE Št. Kuzmiča 2, Murska Sobota, tel.: (069) 300 610 Št. Kovača 19, Turnišče, •• tel.: 72 080 Podjetje 9M9, Lendavska 11, Murska Sobota, I. nadstropje, vam ponuja možnost najetja gotovinskega posojila z rokom vračila do 3 let. Mesečni obroki so v tolarjih in so nespremenljivi ves čas vračanja posojila. Posojilo vam izplačamo takoj. Obiščite nas ali pokličite po telefonu 31 105. AMSUN ELECTRONICS Vsi modeli omogočajo hlajenje in gretje! Cene zelo ugodne! GENERALNI DISTRIBUTER KLIMATSKIH NAPRAV SAMSUNG ZA SLOVENIJO 'Venfaj d.*.*. Stari trg 5a, Veržej, telefon: 87 936 Do konca junija ribiške palice in role (špule) ob gotovinskem plačilu cenejše za 30%/ 24 NA SCENI 27. maj 1999, Da bo bolj vžgalo^^l^y Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2.Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota REBEL, d. o. o., Staneta Rozmana 3, 9000 Murska Sobota, tel.: (069) 35 950 3. Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4. V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. | Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite J in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaaul, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v pre- | dalu našega uredništva! r----------------—--------------------------------------------------- Ime in priimek: Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo: Mambolina! Nekoč sva si delila vse, kar sva imela - srečo in žalost, jok in veselje ... Danes pa, kot da med nama nikoli ni bilo nič. Zakaj se je to zgodilo, zakaj? Miran Moji Lidiji! Gledam te, ko pospravljaš po stanovanju, dotaknem se te, ko spiš, mislim na tebe, ko te ni ... Tako rad te imam in vem, da ne bi mogel živeti brez tebe. Andrej Peter! Želim ti, da bi čim prej okreval in da bi se čim prej vrnil med nas. Kajti vsi mislimo nate, jaz pa še posebno. Nekdo, ki te obožuje Pupa! Vse je narobe ... Ne morem spati. Poročen je! Kako se včasih življenje zaplete! Pred slabim letom sem spoznala fanta, v katerega sem se zaljubila. Večkrat sva se srečala v disku in začela sva se dobivati. Bil je zelo prijazen in mislila sem, da sem našla moškega svojih sanj. Res nama je bilo lepo, vendar so bila najina srečanja omejena samo na večer v disku. Ni želel, da se dobivava čez teden, ker ima veliko dela. Nisem ga smela klicati in potem sem izvedela, daje poročen in da ima otroka. Nisem mogla verjeti in sem ga vprašala. Priznal je, da je res, vendar je jokal, češ da me ne želi izgubiti. Spet je bil z mano zelo prijazen in mi je posvečal veliko pozornosti, vendar spet samo ob petkih zvečer. Obljublja mi, da bo pustil ženo, vendar se to vleče ... Ali naj ga čakam? Hvala za odgovor! H. Draga H.! Prav gotovo si si že s tem pismom, ki si nam ga napisala, razjasnila nekatere stvari. Tako naprej ne bo več šlo. Fanta ne morem imeti in ga resnično ljubiti samo ob petkih. Prava ljubezen ne more biti skoncentrirana na nekaj minut. Čim prej moraš spoznati, da te izkorišča in zapravlja tvojo mladost. Vrti te okoli prsta in ti obljublja gradove v oblakih, verjemi pa, da na vse pozabi takoj, ko ti da poljub v slovo. Iz take zveze ne bo nikoli nič, ti pa boš svoja najlepša leta preživela in morda celo zapravila s človekom, ki te nima resnično rad. Pozabi nanj, kajti zaradi tega imaš lahko tudi težave, še po-sebno, če bo za vaju izvedla njegova žena. Naj se že enkrat ustali in po- sveti svoji družini. 1 ■ S k i O 2 Tvoja družba te ne CC uj upošteva vec Prijatelji ali prijateljice, s katerimi E si bil(a) nerazdružljiva, s katerimi ste počenjali vse neumnosti, se ša- Utežni, ’tHeb;° “tebe, ^oli po mene. Mateja zagorc kramarovci Varna povezava Mladost je pač mladost Mladost je res neko posebno obdobje v življenju. Takrat se začne vse spreminjati. Iz otroka se začneš razvijati v neko drugo osebo, vendar se tega sploh ne zavedaš. Nenadoma zrasteš za več centimetrov, glas se ti zniža, pod nosom se pojavi prvi puh, ki se mu bo pozneje reklo brki. Pojavijo se tudi mozolji, ki jih nejevoljno opazujem v ogledalu. Vendar si s tem ne delam ^krbi, saj sem vesel, da sem mlad. Spremeni se tudi obnašanje človeka. Naenkrat začneš trmoglaviti in rini- ti z glavo skozi zid, vendar se ne zavedaš, da lahko s tem koga prizadeneš. Nekega popoldneva sem se po pouku hotel malo odpočiti, pa pride v sobo babica. Prosila me je, če ji grem nekaj iskat v trgovino. Jaz sem ji nejevoljen odvrnil, naj mi da mir. Nekajkrat me je prosila, potem pa je užaljeno odšla iz sobe. Malo sem se zamislil in spoznal, da bom tudrsam, ko bom starejši, vesel, če mi bo kdo pomagal. Šel se k babici, se ji opravičil in odšel v trgovino. Babica je bila zelo srečna. Od takrat ji vedno pomagam. V mladosti pa se dogajajo tudi zanimive stvari. Ker sem že prej omenil mozolje, sem se v zvezi z njimi spomnil prijetnega dogodka. Ko sem imel polno mozoljev, sva šla z mamo k zdravniku, da bi mi predpisal kremo proti njim. Zdravnik je bil že precej star in mi je dejal, da bi on z veseljem imel mozolje, samo da bi bil spet mlad. Kremo mi je vseeno predpisal in že po nekaj dneh so mozolji izginili. Tako sem spoznal, da tudi starejšim mladost pomeni veliko in da bi nekateri dali celo premoženje, da bi spet lahko postali mladi. Zato sem vesel, da sem mlad in skoraj še brez vseh skrbi. Upam, da bo moja mladost trajala še dolgo, saj je to nekaj najlepšega v življenju. TOMAŽ MIHALIČ, 7. B OŠ APAČE ^5^ * tQ te W ribica. T ak-^(az, ter (e oran-Marnjo s posebno ri-M tedi. Njen dom se Ma. Na dnu ima poino '‘M - ' Oranžka ima doma ie se Granite pre-do dna. Ko te s '°učte, \o dam v ko- s' tekih ribic, tebibiia sama, imam \o W m bodice. Zeio 'M 3' ^urke in žužeike. sovražnik, se zvite i te sivi barve. ima n aa ^etešen in počasen. ■ težek \e mai-WUBV&e,2. A M \\\ Vi. SOBOTA Slovo Rosa je umila jutro, žalosten je bil večer; dala sem mu mojo srečo, vzel še zadnji je objem. S prvim vlakom odšle so sanje, ljubezen vzela je pomlad; tekle za njim so grenke solze, ne vem, zakaj odšel je od me. Pozabljeni so tisti dnevi... Kje naj iščem njegov nasmeh? Ostali medli so spomini, sanje so izgubljene v januarskih dneh. MATEJA ZAGORC, 2. LETNIK FRIZERSKA ŠOLA MARIBOR Moj prvi šolski izlet Prvega šolskega izleta sem se zelo veselil. Tisto jutro sem zelo pazil na uro, da ne bi zamudil. S sošolci smo se dobili pred šolo, potem smo odšli na avtobusno postajo, kjer smo počakali na avtobus. Peljali smo se po krajih, kjer je bilo zelo lepo. Najbolj mi je ostal v spominu radgonski grad. Do njega vodi kar 243 stopnic. Na izletu smo se igrali in zabavali. Šli smo tudi v gostilno na kosilo. Dan je hitro minil in s tem tudi moj prvi šolski izlet, ki se ga bom še dolgo spominjal. Bilo je zelo lepo. Zvočnike umikajo iz prodaje V eni od prejšnjih Varnih povezav smo že pisali, da se je Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti lotila akcije občasnega preverjanja tržišča glede varnosti izdelkov, ki jih je mogoče kupiti v naših trgovinah. Tako so izbrali skupino električnih izdelkov in kupili računalniške zvočnike podjetja Jerovšek Computers ter ugotovili, da zvočniki MS-323 ne le, da ne ustrezajo osnovnim varnostnim standardom, ampak so lahko pri povsem normalni uporabi smrtno nevarni. Pri projektu preverjanja so sodelovali tudi Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) ter republiški tržni inšpektorat. Takrat so povedali, da je proizvajalec zvočnikov MS-323 nepoznan, ponujajo pa jih v trgovinah, ki jih oskrbuje uvozno podjetje Jerovšek Computers. Zvočniki so vzbudili pozornost Zveze potrošnikov, ker so imeli nepravilno oblikovan električni vtič. Pred nedavnim je sklicalo tiskovno konferenco tudi podjetje Jerovšek Computers. »Ko smo zvočnike z oznako MS-323, ki niso ustrezali slovenskim standardom, zavestno poslali na trg, smo storili napako,« je dejal generalni direktor podjetja Dušan Sitar. Zvočnike so naročili januarja lani, testiranja skladnosti s slovenskimi standardi pa so bila končana šele marca. Kljub temu so zvočnike MS-323 začeli prodajati, saj so ugotovili, da enake prodajajo tudi drugi prodajalci. ' V Jerovšek Computersu so prodali okoli 3000 neustreznih zvočnikov, do zdaj pa so zamenjali več kot 118 parov in vrnili kupnino 43 kupcem. Iz prodaje so zvočnike MS-323 umaknili 24. aprila, ko so prodajalne tega podjetja obiskali tržni inšpektorji, z zamenjavo zvočnikov pa so začeli 14. maja. »Ocenjujemo, da bo znašala naša izguba v prihodku-zaradi nastale situacije okrog šest milijonov tolarjev,« je še povedal Sitar. Omenjene zvočnike uporabljajo tudi v podjetju Jerovšek Computers. http://www2.arnes.si/*’ssdbvirc/dijaki.htm Upa dijaki. Ha f« j <4rail grad« »n pa »ut nem 10 “V. V«a eiotMcU «o < ZIF (nagne« j« 'tudi kzkitna izjemo ARJ eli RAR) Mt« ver poporcan". do »i priskrbite program zo icepoktwjs ZIP datoiek (npr. W«Zip m UKnim«) M kj«r pii« do j« j«MsnMtssna« "»Mno«» - KT ■>1 Ponavadi imamo ljudje tako smolo, da poskušamo muzeje obiskati, ko ti že zaprejo svoja vrata, odkar pa so Britanci v medmrežju odprli vrata 24-urnega muzeja, čas ni več pomemben. Dogodki in stvaritve preteklosti, ki so razstavljeni v več kot 2000 muzejih povsem svetu, so namreč na voljo po sistemu »on line*. Kljub vsemu priporočamo obisk katerega od muzejev tudi v živo. http://www.alsirat.com/akatrai.com Alcatraz je bil eden najstrašnejših in najbolje zastraženih, ameriških zaporov. Danes je zgradba na otočku spremenjena v turistično točko, preden jo obiščete, pa si v svetovnem spletu preberite ozadje zaporniških zgodb, oglejte poskuse pobegov in si oddahnite, ker niste pristali v Alcatrazu. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. 26 ŠPORT 27. maj 1999, Wjjj Prva državna nogometna liga Mura : Potrošnik 1 : 2 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 3.000. Sodnik: Tabar (Portorož). Strelci: 0 : 1 S. Baranja (38), 0 : 2 Moro (68), 1 ^Ristič (87). Mura: Nemec, Dominko (Ristič), Cifer, Alihodžič, Dvoršak, Vogrinčič, Gabor, D. Baranja, Cipot (Lukič), Gutalj, Škaper (Petrovič). Potrošnik: Kuzma, Tratnjek, Zemljič, Dema, Godina, Fridl, Erniša, Kendič (Bukovec), Novak, Moro, S. Baranja (Kokaš). Potrošnik : BS Tehnik 3 : 3 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.200. Sodnik: Zirnstein (Portorož). Strelci: 1 : 0 Kendič (1), 2 : 0 Moro (21), 2 :1 Protega (35), 2 : 2 Kušar (45), 3 : 2 Škafar (66), 3 : 3 Brkič (90). Potrošnik: Kuzma, Tratnjek, Zemljič, Dema, Godina (Škafar), Fridl, Erniša, Kendič, Novak (Bukovec), Moro, Baranja (Jurkovič). Gorica : Mura 4 : 1 Nova Gorica - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1000. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelci: 1 : 0 Nikčevič (31), 2 : 0 Žlogar (41), 3 : 0 Nikčevi (43), 3 : 1 Škaper (63), 4 : 1 Mitrakovič (71). Mura: Nemec, Cifer, Vogrinčič (Fras), Gabor, A. Baranja (Žilavec), Lukič, Petrovič, Ristič, D. Baranja (Mesarič), Gutalj, Škaper. Druga državna nogometna liga Nafta : Dravograd 2 : 4 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Čeferin (Kranj). Strelci: 0 : 1 Krašovec (10), 0 : 2 Helb (25), 0 : 3 Krašovec (34), 1 : 3 Tompa (64 -11 m), 2 : 3 Gabor (65), 2 : 4 Koren (70). Nafta: Magdič, Gerenčer, Tompa, D. Novak, Gabor, Drvarič, Hozjan, Koša (Tratnjek), Šabjan, T. Novak, Baša (Horvat). Tretja državna nogometna liga Rokomet Pomurka dosegla želeni cilj - 1. B-liga Kobilje : Bakovci 1 : 3 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 300. Sodnik: Brence (Maribor). Strelčci: 1 : 0 Laci (36), 1 : 1 Verban (43), 1 : 2 Krančič (52), 1 : 3 Horvat (87). Kobilje: Zver, Vereš, Nemet, Gregorec, J. Bukovec, M. Ferencek (Maučec), Danč(J. Ferencek), Trajber, Gruškovnjak, Laci, Kocet. Bakovci: Talaber, Holcman, Papič (Bagari), Žekš, R. Buzeti, Donša (Horvat), Gerendaj, Titan, Recek, Krančič, Verban (D. Buzeti). Panonija : Čarda 2 :1 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 120. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelci: 1 : 0 Hozjan (3), 1 : 1 Kerec (62), 2 : 1 Imre (68). Panonija: Perša, T. Hozjan, D. Hozjan (Sakač), Imre, D. Prendl, Ščančar; Frletič, Biro, Horvat, Dudaš(D. Hozjan), B. Prendl. Čarda: Gregorič, Hajdinjak, Lang, Jaklin, Cigut, Meničanin, Titan, Krapec, Kerec, Horvat (Žilavec), Balaško. Kerna : Beltrans 1 : 3 Puconci - Igrišeč Kerne, gledalcev 250. Sodnik: Borošak (Maribor). Strelci: 0 : 1 Puhar (22), 0 : 2 Modlic (83), 0 : 3 Brunec (87), 1 : 3 J. Kutoš (89). Kerna: Sarka, Sočič, E. Kutoš, Kosi, Maček, Kuhar, J. Kutoš, Škedelj (Gregorec), Kološa, Baranja (Bočkorec), Banfi. Beltrans: Balažič, Cmrečnjak, Modlic, Pučko, A. Osterc, Kavaš, B. Osterc (Prašnički), Sunčič (Stajnko), Puhar, Makovec, Brunec. Reno Škafar: Črenešovci 1 : 4 Bratonci - Igrišče Reno Škafar, gledalcev 120. Sodnik: Huselja (Velenje). Strelci: 0 : 1 Hartman (8), 0 : 2 Vori (24), 0 : 3 Kustec (34), 1 : 3 Panker (64), 1 : 4 Vori (75). Reno Škafar: Topolnik, Kreslin, Gjorek, Horvat, Kreft, Cor, Ivančič, Panker, Lipič, Forjan, Tkalec (Rous). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Hartman, Br. Horvat, Pucko, Kolar (Zelko), Kustec (Gjerkiš), Plej (Šooš), De. Horvat, Vori, Da. Horvat. Odranci: Lakoš 4; 1 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 200. Sodnik: Koren (Renkovci). Strelci: 1 : 0 Kavaš (5), 2 : 0 Berendijaš (29), 2 : 1 Bedo (55), 3: 1 Kavaš (70), 4 : 1 Kavaš (90). Odranci: Ščančar, Zakojč, Virag, Gyurkač, Golob, Kavaš, R. Berendijaš, Vegič, Hozjan, Pozderec (J. Virag), B. Berendijaš (Horvat). Lakoš: Kusek, Hepe, Jakšič (Pal), Bažika, Žalik, Nedelko, Kulčar, Horva- th, Lebar (Zver), Bedo, Šabjan. Turniščem Goričanka Big Fun 0 : 2 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 200. Sodnik: Herceg (Šalovci). Strelec: 0 : 1 Kosednar(84), 0 : 2 Kosednar(86). Turnišče: Dominko, Kreslin, Lutar, Houbar, Mujdrica, Pucko, Mertik, Ternar, Žižek, Škafar (Snica), Čer-ni. Goričanka Big Fun: Nemec, B. Ficko (Gumilar), F. Vogrinčič, A. Ficko, Benkič (Lapoša), Šuša, Poredoš (S. Vogrinčič), Kovač, Kosed-nar, Gider. Polana : Renkovci 1 : 1 Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 150. Sodnik: Klinc (Ptuj). 0 :1 Kocet (53), 1 : 1 Kerčmar (83). Polana: J. Žižek, Z. Hozjan, Petek, Pal, Laki (Kerčmar), Horvat (Anto-lin), B. Hozjan, Klujber, Cvetko, Fekonja, R. Žižek. Renkovci: A. Lebar, Plej, A. Ritlop '■(Tratnjek), Živič, S. Bojnec, Nežič, R. Bojnec, D. Ritlop (Kerman), Ko-ret A | phar Pihprnnik 1.SNL Rezultati - 30. krog Mura : Potrošnik 1 : 2 Korotan : Maribor 1 : 0 Olimpija : Primorje 1 : 0 Rudar: Gorica 1 : 1 Živila Triglav : Koper 0 : 3 BS Tehnik : Publikum 2 : 1 Rezultati - 31. krog Potrošnik : BS Tehnik 3 : 3 Gorica : Mura 4 : 1 Maribor: Rudar 3 : 0 Primorje : Korotan 1 : 4 Koper: Olimpija 3 : 3 Publikum : Živila 2 : 2 Maribor 31 17 9 5 68:29 60 Gorica 31 17 8 6 52:29 59 Mura 31 15 5 11 52:23 50 Rudar 31 14 8 9 37:30 50 Korotan 31 14 6 11 43:42 48 Olimpija 31 12 7 12 50:45 43 Primorje 31 11 7 13 36:40 40 BS Tehnik 31 910 12 36:47 37 Publikum 31 812 11 26:33 36 Potrošnik 31 9 6 16 36:58 33 Koper 31 7 8 16 32:57 29 Živila Triglav 31 510 16 27:52 25 2. SNL Rezultati - 27. krog Nafta : Dravograd 2 : 4 Železničar: Aluminij 3 : 2 Šentjur: G. opekarne 2 : O Šmartno : Jadran 0 : 1 Končano je prvenstvo v drugi državni moški rokometni ligi vzhod. Naslov prvaka so osvojili rokometaši Pomurke in se uvrstili v 1. B-ligo. Pred tekmovalno sezono 1998/99 sta RK Pomurka in RK Krog podpisala sporazum o sodelovanju ter se dogovorila, da bodo najkvalitetnejši rokometaši iz obeh klubov nastopili v ekipi Pomurke z namenom, da le-ta zasede prvo mesto, preostali pa bodo nastopali v ekipi Kroga. Taka odločitev je bila koristna, saj so se rokometaši Pomurke uvrstili v višji tekmovalni razred. Za ta uspeh so v prvi vrsti zaslužni igralci, ki so v odločilnih tekmah znali zaigrati tako, kot je potrebno, enako tudi vodstvo in strokovno vodstvo kluba. K temu pa so jim tudi veliko pomagali sponzorji, katerim so zelo hvaležni, upajo pa, da jim bodo pomagali tudi v prihodnje. Z uvrstitvijo v višji tekmovalni razred v moštvu ne bo prišlo do bistvenih sprememb, saj ostajajo vsi dosedanji igralci in strokovno vodstvo, ki ga bo potrebno le okrepiti. Računajo, da bodo v klub pritegnili še enega vratarja in enega zunanjega igralca. V tekmovanju 1. B-lige si želijo, da bi ostali v ligi, hkrati pa bi s svojimi igrami v dvorano pritegnili še več ljubiteljev rokometa, čeprav tudi dosedanje rokometne tekme niso bile slabo obiskane. Z zastavljeno politiko, to je vzgoja lastnih kadrov, nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje. (FM) Popravek Rokometaši Pomurke iz Bakovec. Stojijo od leve: Anton Buzeti (trener), Simon Buzeti, Darko Okreša, Darko Buzeti, Boštjan Hanc, Leon Sapač, Mirko Božič, Amojz Smodiš (tehnični vodja); čepijo: Leon Hegeduš, Simon Husar, Aleš Vereš,. Boštjan Ritonja, Dušan Kol-manko in Aleš Kolmanko. Manjkajo: Andi Sapač, Borut Vereš in Matjaž Zajnkovič. Fotografija: Nataša Juhnov Evropsko prvenstvo Fegat Zmaga Poleta in poraz Pomurke V zadnjem krogu končnicef' venstva v drugi državni moški metni ligi vzhod je Polet v Soboti premagal Ptuj s 27 : 16). Polet: Roškar, Kovač 4* rič, Žugelj 5, Lovenjak 6, ■ Manojlovlč, Merica 5, Svet bot, Bogdanovič 1. Pyraffl®^ premagala Pomurko s 33: Pomurka: Hanc, D- w""7 1. A. Kolmanko 5, Hegeduš^ Zajnkovič 1, A. Vereš 4, S. ' t D. Buzeti 1, Okreša L 2, B. Vereš 1, S. Husar I-• Ugo se je uvrstila Pomurka- . - - n 1(53:153 ’ Pomurka Polet Pyramidia Ptuj 6 31 6 3 1 6 1 2 Smola Marka Slaviča v Prag* Najboljši slovenski tekmovalec na kasaških dirkah minule sezone Marko Slavič mlajši iz KD Ključaro-vci je sodeloval na evropskem prvenstvu voznikov amaterjev na kasaških dirkah za pokal Fegata. Sodelovali so tekmovalci iz 13 držav, manjkal je le predstavnik Hrvaške. Prvi dan tekmovanja v Pragi se je nastop našega šampiona razpletel izjemno obetavno, saj je v treh vožnjah zasedel dve tretji in eno prvo mesto. Šele po uradni razglasitvi in podelitvi pokala za najvišji naslov so Marka Slaviča diskvalificirali, domnevno zaradi prevečkrat uporabljenega biča (!?). Kakorkoli že, obveljala je sodniška ddlo& S je vplivala na Markov dan tekmovanja na Dunaja- > od nastopov je bil diskvalificiran, v preostalih je zasedel tretje in osmo mes . je zadostovalo šele za deve sto v skupni uvrstitvi. (KS) Atletika Aleš Krojs DP V Vestniku št. 19 se nam je pripetila neljuba napaka. Med državnimi rokoborskimi prvaki do 15 let smo narobe zapisali Aleš Kardoš (53 kg), namesto Aleš Krojs, ki je postal državni prvak. Za napako se opravičujemo. r* * ■ w s i ______________________« Odličen nastop Roma^ Na Mednarodnem atletskem mi- zentanco v teku na ®°porT1urjel^ tingu »Šiki ’99« v Ljubljani, ki je bil tudi Sonja Roman (A hkrati peteroboj atletskih reprezen- go je pretekla v času _ tingu »Šiki ’99« v Ljubljani, ki je bil hkrati peteroboj atletskih reprezen- tanc Madžarske, Irske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, je za našo repre- Na prekmurskem derbiju v Fazaneriji med Muro in Potrošnikom so nogometaši iz Beltinec dosegli prvo zmago šele v osmem krogu končhice državnega prvenstva pod vodstvom novega trenerja Jedinka Pe- rice. Fotografija: Jure Drava : Elan 3 : 1 Rudar: Factor 1 : 1 Tabor: Pohorje 1 : 1 Zauneker Slovan : Zagorje 2 : 2 Dravograd 2717 7 3 60:23 58 Tabor 2714 6 7 49:32 48 Pohorje 2714 6 7 48:33 48 Šmartno 2713 7 7 44:27 46 Železničar 2712 9 6 48:27 45 Aluminij 2712 8 7 49:37 44 Zagorje 2712 6 9 43:39 42 Drava 2710 9 8 42.35 39 Šentjur 2710 6 11 33:38 36 Elan 2710 6 11 42:53 36 G. opekarne 27 9 6 12 35:47 33 Jadran 27 9 4 14 30:38 31 Nafta 27 8 6 13 31:41 30 Factor 27 511 11 26:38 26 Slovan 27 4 6 17 27:57 18 Rudar 27 3 5 19 13:55 14 3. SNL vzhod Rezultati - 23. krog Odranci: Lakoš 4 : 1 Kerna : Beltrans 1 : 3 Turnišče : Goričanka O : 2 Kobilje : Bakovc 1 : 3 Polana : Renkovci 1 : 1 Panonija : Čarda 2 : 1 Reno Škafar: Črenšovci 1 Črenšovci Bakovci Beltrans Kerna 2314 2314 2314 2312 5 4 4 6 4 5 5 5 : 4 44:26 63:26 46:23 47:29 47 46 45 42 2312 6 5 36:19 42 Olimpija 19 9 3 7 50:39 30 2313 2 8 44:29 41 Nafta vet. 20 7 2 11 39:68 23 2310 3 10 33:30 33 Graničar 20 6 3 11 33.70 21 2310 3 10 34:38 33 Petišovci 20 5 2 13 24:54 17 23 8 6 9 31:39 30 Žitkovci 19 4 2 13 22:61 14 23 8 4 11 34:36 28 Dolina 19 3 0 16 9:70 9 23 7 6 10 27:39 27 Kapca (-3) 19 1 1 17 23:78 1 23 23 4 6 3 3 13 17 19:55 22:58 18 12 1. MNL MS 23 1 4 18 21:54 7 Rezultati - 20. krog Renkovci Goričanka Kobilje Čarda Turnišče Odranci Reno Škafar Polana Panonija Lakoš MNL Lendava Rezultati - 23. krog Dolina : Nafta vet. 1 : 2 Hotiza : Olimpija 5 : 1 As Lajter: Žitkovci 6 : 0 Nedelica : Čentiba 5 : 1 Bistrica : Graničar 5 : O Hotiza Bistrica Nedelica Čentiba As Lajter Serdica : Tromejnik 1 : 1 Hodoš : Ižakovci 5 : 1 Prosenjakovci: Lesopla^t 2 : 3 Tišina : Apače 2 : 1 Ljutomer: Rakičan 7 : 3 Dokležovje : Pušča Lesoplast Tromejnik 2016 2015 3 4 2 : 2 1 I 1 I 66:19 50:16 51 49 1919 0 0 101:14 57 Tišina 2010 5 5 41:25 35 21 16 1 4 70:27 49 Apače 2010 4 6 39:24 34 2015 1 4 84:29 46 Ljutomer 20 8 5 7 45:43 29 2012 2 6 54:32 38 Serdica 20 8 4 8 40:32 28 1911 1 7 81:48 34 Ižakovci 20 8 1 11 25:48 25 Speedway najboljši letošnji rezultat v Sl^ zasedla odlično drugo si je zagotovila nastop na I Pokalu Spar 1. lige - s^^či) i bo v začetku junija v Me^ . Izpolnila je tudi normoj Prvenstvo do 23 let, ki bo oziroma v začetku avgust, nji I gu na Švedskem. Damjan^ I bil prav tako povabljen vrep^gn/c j oo v štafetnem teku na j trov, zaradi lažje poškod pil. (G. G.) Tenis sjvJ V zadnjem je J državni teniški ligi _ J * sobo« <*** mesto premagal. k0:2. 1 (Papič : Jern^ J Galun 2:1. šinger: Gobec • '-21^^ : Gobec-Klinko^ bočani zamudil' P , seV višji tekmovalni raz ^^1 Hočami in jem mestu, je b^ J n 7211 r‘f Prosenjakovci 5 4 il HodoŠ 20 4 5 3’: ,S Rakičan 26 4 3 Dokležovje 3 4 " Pušča 20 3 2. MNL M« , Rezultati' „ , Lipa : Grad o : Roma : Bog°J 1: 5 Slatina : C^kOter 1 6 s J Rotunda^ nj 3^ ^jl Šalovci: l',V n d 161 161° 1 16 16 16 16 16 16 16 16 kyjem, va), 41 bljanazo« Cankova Bogojina Lipa Grad Roma Gančani Makoter Slatina Šalovci Rotunda 93 9 2 83 74 62 6 2 2° 2» Lendavčan Lechky drug* V Ljubljani je bila tretja dirka za državno prvenstvo v speedwayu posameznikov. Med Lendavčani je bil tokrat najuspešnejši Koren, ki je zasedel 6. mesto. Lekše je bil z 12 točkami sedmi, Lechky pa z 11 točkami osmi. Po treh dirkah vodi Ferjan (LJ) s 60 točkami pred Lech- 1999 ŠPORT Hokej na travii-EP kleta s«-tokrat držat k!IUnatraviskuPineCt ganizlra| n Pl. ki ga je or- TopitoeSn^ vale državne skupini A so tekmeca Moravskih Toplic četrta ^i" Finske (ARdt (Joun9 *BpasonJJ BCTeam).Vsku-*njei2A°, opale državne pr- n0neodlo^nI°P lC 'aralazZeli-*6flerNeudorf ° : °in Rubila z dru9°mesto\,^ Wa zg tret; Upini in v končnici Jo*g8oys .J mestoz moštvom Jelepuspeh č acetrto mesto, kar '^TopiicS^^ig^keMo- ?le leP° Priložida 80 * mesto zfl ?! za uvrstitev na s’tele-Ta;aMoravske Toplice Sandra Ornboc poi Vends> Danijela K-Sk’Andrea R°JCaHoivat’ Nina Danijela >ertarjKement' Jana Uhe-Slk°M^ in 2denka Stn'red:l.Rabitachi Sobota Hokejistske Moravskih Toplic - četrte na evropskem prvenstvu državnih prvakinj skupine C. Stojijo od leve: Jaškova, Škerlak (tajnik org. odbora), F. Kučan (član org. odbora), Natjejkova, V. Cipot, Recek, Horvat, D. Kučan, A. Berglez, Klemenčič, Črnko (trener); čepijo: Uherkova, U. Cipot, Sočič, Švenda; ležita: S. Berglez in Sampt. Fotografija: N. Juhnov (Azarbejdžan), 2. Wiener Neudorf (Avstrija), 3. Joung Boys (Švica), 4. Moravske Toplice (Slovenija), 5. ABC Team (Finska), 6. Zelina (Hrvaška). Tekmovanje, ki je bilo vzorno organizirano, je lepo uspelo. Organizatorje zelo hvaležen za pomoč pokroviteljem, saj brez njih tekmovanja ne bi mogli izvesti. (FM) *s*er program športno-rekreativnih tekmovanj rek m •• . nacijo in šnnrt nroHcaHnik Davorin norvarič sc mpdalio io osvoiil Izidor Vrhniak v skem. Tudi letošnii oroaram tekmo- C^rSka ;eaciioin šport ®?%krh- S°bota že vrsto Vbosti'Za aportno-rekre-’ %5r'T* članov- Dru-^J6clanov,vodipaga predsednik Davorin Dervarič, se D 0 kolesarsko ^ije^^meter MnStvo amate-s^>ovaLMed 128 koledar ;h Tr0JClan K°lesar- ^^POodr0^ Beraard \ij,. 6 Testo h !(Zal.' Sai ie za' Skm^SleduV0^'1 bronasto 6s$rska ® bila tradicio-Htera Me^ Zapokal Slovan1°m|adimi S^tJ^ dečki AUdl koiesarj' zmagal ukvarja z 10 športnimi panogami. Največ zanimanja med člani društva je za balinanje, pikado, vrtno kegljanje, kegljanje, sedečo odbojko, ribolov in šah. Aktivni so tudi v streljanju, namiznem tenisu in smučanju. V preteklem letu so se udeležili številnih državnih in drugih tekmovanj ter dosegli nekaj vidnih rezultatov. Na državnih prvenstvih so osvojili štiri medalje: eno zlato, dve srebrni in eno bronasto. Zlato Namizni tenis _ ____________________ Moravske Toplice premagale Ero V prvi tekmi končnice tekmovanja v prvi državni članski namiznoteniški ligi so Moravske Toplice Sobota v dramatičnem srečanju in z malo športne sreče premagale Ero iz Velenja. Gostje so namreč po slabem začetku domačinov že vodili s 4 : 1. Odločilna je bila igra dvojic, ki sta jo Unger-Horvat od- UsPeh soboških gimnazijk v Izraelu gimnazij _pis bo ostal shranjen v športnen toS v । ^ sZ6dnar°d-lzraelu, ^>62-^ 59 3, Rubile Fin-Fgfpr/c9lnina-^Kd^inaGu.^Pu- Sai 1 6krri0-^$5 ^^speh 'sp°zna|e w • u -i „;mnaziie na mednarodnem tekmovanju sre- Košarkance soboske gimnazije na m .. . Mnn,af dnlešolsklh pn/ako. • s"tlm, Nataša Gomboc! šer in predstavnica ministrstva Marjeta ov , Sara Pušenjak, Katja Eman, Natalija Kerec, Nina Kozar in Iva Rapl. veliko vrstnic iz številnih držav in navezale prijateljske stike. Poleg tega so si ogledale številne znamenitosti Jeruzalema in drugih krajev Hitrostno rolanje V Luciji pri Portorožu je bila druga tekma za slovenski pokal v hitrostnem rolanju. Sodelovali sta tudi ekipi RK Murska Sobota in ŠD Do konca iz Lendave. Sobočani so zasedli tretje, Lendavčani pa četrto mesto. Med posamezniki sta bili najuspešnejši Tanja Koren (Lendava) med kadetinjami in Jasna Šantavec (MS) med mladinkami, ki sta po dvakrat zmagali. Po enkrat pa so zmagali: Manuela Bogdan pri ml. deklicah, David Solarič (oba Lendava) pri ml. dečkih in Davor Šijanec (MS) pri članih. (FM) medaljo je osvojil Izidor Vrbnjak v veleslalomu, srebrni sta dosegla Davorin Dervarič v namiznem tenisu in ženska ekipa DRŠI v balinanju, bronasto pa Janko Kardinar v avtomatskem kegljanju. ,Društvo se je tudi izkazalo z organizacijo nekaterih tekmovanj, med katerimi velja posebej omeniti tekmovanja ob tednu invalidov in dnevu upokojencev ter vsakoletno mednarodno srečanje DRŠI s sorodnim društvom Vasakarat iz Sombotela na Madžar- ločila v svojo korist, po dvakrat pa sta zmagali tudi posamično, enkrat pa je bil uspešen Kocuvan. Tako bo zelo vroče v povratnem srečanju v Velenju in verjetno bo potrebna še tretja tekma. Tekma za sedmo mesto med Križami in Radgono je bila preložena. Moravske Toplice Sobota : Izraela, ki jim bodo ostale v trajnem spominu. Vsa dogajanja na gostovanju v Izrazelu pa je skrbno zapisala gimnazijka Katja Eman in za- skem. Tudi letošnji program tekmo vanj je zelo bogat. Med drugim predvideva, da se bodo udeležili vseh predpisanih državnih prvenstev ter sodelovali na nekaterih že tradcio-nalnih društvenih tekmovanjih in srečanjih. DRŠI Murska Sobota že vrsto let tudi uspešno sodeluje s sorodnimi pomurskimi društvi, kot so: društvo slepih in slabovidnih, društvo z multiplo sklerozo, društvo paraplegikov ter društvo gluhih in naglušnih. (FM) ERA 6 : 4 (Kocuvan : J. Slatinšek 0 : 2, Horvat: Vodušek 2 : 0, Un-ger: U. Slatinšek 0:2, Horvat: J. Slatinšek 1:2, Kocuvan : U. Slatinšek 0 : 2, Unger: Vodušek 2 : 1, Unger - Horvat: Slatinšek - Slatinšek 2:1, Horvat: U. Slatinšek 2 : 1, Unger: J. Slatinšek 2:1, Kocuvan : Vodušek 2 : 0). M. U. pis bo ostal shranjen v športnem arhivu soboške gimnazije. Končala ga je z besedami: »Bilo je tako lepo, da bi šle takoj nazaj«! Soboške gimnazijke in vodstvo ekipe pa'so seveda zelo hvaležni vsem, ki so jim kakor koli pomagali, sicer ne bi mogli potovati v Izrael. Naslednje srečanje srednješolskih prvakov bo čez dve leti v Turčiji. FERI MAUČEC Karate Slaček prvi, Lucu in Sočič druga V prvem krogu tekmovanja v članski hrvaško-slovenski karate ligi v borbah, ki je bilo v Nedelišču, je v A-ligi sodelovalo 10, v B-ligi pa 21 klubov in 115 tekmovalcev. Sodelovali so tudi tekmovalci Radenec in Civitasa iz Murske Sobote. Najuspešnejši v kategoriji nad 70 kg je bil Anton Slaček (Radenci), ki je Šport od tod in tam Rokoborba - Ob dnevu državnosti je bil v Zagrebu mednarodni rokoborski turnir za dečke in kadete. Med 174 tekmovalci so sodelovali tudi Sobočani in Ljutomerčani ter dosegli vidne uvrstitve. Najuspešnejša sta bila Roman Miholič (47 kg) pri dečkih in Jure Kuhar (58 kg) pri kadetih, -ki sta zasedla prvi mesti. Druga pri dečkah sta bila Timi Potočnik (38 kg), vsi Murska Sobota, in Iztok Hanžekovič (8.5 kg) iz Ljutomera. Med kadeti je tretje mesto zasedel Aleš Krojs (50 kg) iz MS, četrti pri dečkih je bil Sašo Mlinarič (33 kg), peti pa Niko Horvat (38 kg), oba iz Ljutomera. Šesto mesto pa je zasedel Dejan Šernek (47 kg) iz Murske Sobote. (R. Bačič) Košarka - Mladi košarkarji soboškega Creativa so sodelovali na mednarodnem turnirju Streetball v Ženavcih/Jennersdorfu v Avstriji in po zmagah nad Gossingom in Jusijem Jennersdorfom iz Avstrije ter Opel Monoštrom iz Madžarske zasedli prvo mesto. Za ekipo Creativa so tekmovali Mitja Gomboc, Kristjan Horvat, Rok Brinar in Sebastjan Fujs. (DF) Košarka - V šestem krogu prve slovenske košarkarske lige za dečke vzhodna skupina je Creatic Sobota doma premagal vodeči PMD Maribor Branik s 76:52 in tako ostaja v boju za prvo mesto. Najboljši strelci: Horvat 26, Gomboc 23, Voroš 15. (DF) Strelstvo - SD Gančani je pripravila tradicionalno nočno streljanje z MK puško. Med 28 ekipami je zmagala SD Sebeborci s 132 krogi pred SD Gančani, 120, in SD ŠK Turnišče, 113 krogov. Med 34 posamezniki pa je bil najboljši Marjan Balažič (Gančani) z 82 krogi pred Boštjanom Grofom (Sebeborci), 79, Milanom Harijem (Gančani), 78, in Robijem Čontalo (Sebeborci), 76 krogov. (T. Horvat) Namizni tenis - Na tradicionalnem odprtem mednarodnem tekmovanju kadetov v Zagrebu so sodelovali tudi Sobočani. Ekipa mlajših kadetov Moravskih Toplic Sobote (Roudi, Fridrih) je zasedla tretje mesto. Ekipa kadetov pa je bila osma. Med posamezniki je Ocepek zasedel mesto med osmerico kadetov. (M. U.) Vrtno kegljanje - V Mariboru je bilo drugo kolo tekmovanja invalidov v vrtnem kegljanju. Med štirimi ekipami so sodelovali tudi člani in članice Murske Sobote in se lepo odrezali. To še posebej velja za ženske (Jurančičeva, Mlinaričeva, Pomgračičeva, Kosova), ki so z 268 podrtimi keglji zasedle prvo mesto. Moška ekipa Murske Sobote (Kos, Maučec, Bencik, Gomboc) pa je z 226 podrtimi keglji zasedla drugo mesto. (T. Kos) Kolesarski klub Tropovci je pripravil pod pokroviteljstvom občine Cankova in Tišina 2. kolesarski maraton. Na malem maratonu na 36 km in velikem maratonu na 66 km je sodelovalo 220 kolesarjev iz vse Slovenije (lani 137). Udeležence sta pozdravila župana občine Tišina Alojz Flegar in občine Cankova Viktor Voršič, maraton pa je začel direktor Pomurske banke Viktor Šbiil. Najstarejši udeleženec je bil 74-letni Miroslav Mihec iz Maribora, najstarejša udeleženka 57-letna Nada Šarotar iz Murske Sobote in najmlajši udeleženec 9-letni Leon Pivec iz Voličine. (FM), fotografija (NJ) Kasaške dirke v Ljutomeru Ljutomerčanom le dve zmagi V Ljutomeru so bile letošnje tretje kasaške dirke. Brez nekaterih najboljših so Ljutomerčani osvojili le dva najvišja naslova, enako tudi Ljubljana in Brdo, po enkrat pa so slavili tekmovalci iz Komende in Slovenskih goric iz Lenarta. Vseh osem dirk so vozili na 2100 m dolgi stezi z avtoštartom. Naslednje kasaške dirke v Ljutomeru bodo 6. junija. Rezultati 1. dirka za 3-letnike: 1. Risa Red (Puhar) 1.23,6, 2. Fonda As (S. Slavič) 1:24,1, 4. Vendon Charlie (D. Heric) 1:25,4, 5. Fuci (Vrbnjak) 1:26,0; 2. dirka za 3-do 4-letnike: 3. Filder (Hanžekovič) 1:20,7, 5. Ford As, (J. Slavič) 1:21,7; 3. dirka za 3-do 12-letnike: 2. Crown (Puhar) 1:22,5, 3. Arabel (V. Žnidarič) 1:22,6, 5. Fux As (S. Slavič) 1: 22,9; 4. dirka za 3- do 12-letnike: 4. Veno (Kolar) 1:21,0; 5. dirka za 3- do 12-letnike: 2. Mi-ster Lobell (Ja. Sagaj) 1:20,1,3. med člani v B-ligi zasedel prvo mesto, Boštjan Lucu (Civitas) pa je bil drugi. V A-ligi sta Dejan Zečevič (Civitas) v kategoriji mladincev do 70 kg in Herbet Klobasa (Radenci) v kategoriji članov nad 70 kg zasedla tretji mesti. Na mednarodnem kadetskem karate turnirju v Ivanič Gradu je v Labamba (Špindler) 1:21,2, 4. Fil-da (S. Seršen) 1:21,9, 5. Lavinica M (Antolin) 1:23,8; 6. dirka za 3-do 12-letnike: 3. Fabian (B. Slana) 1:19,9, 5. Polonca II (Kos) 1:21,9; 7. dirka za 3- do 12-letnike: 2. Meri Lobell (Babič) 1:19,3, 3. Ahaja (Ja. Sagaj) 1:19,5, 4. Proudy (T. Slavič) 1:20,4, 5. Amita (D. Jureš) 1:21,1; 8. dirka za 3-do 12-let-ne uvožene kasače: 1. Gerd November (Tramšek) 1:18,8, 2. Benjamin C Lee (J. Makoter ) 1:18,8, 5. Soulman (D. Oražem) 1:19,5. (NŠ) borbah sodelovalo 326 tekmovalcev iz 5 držav. Med člani soboškega Civitasa je bil najuspešnejši Robert Sočič, saj je v kategoriji do 70 kg zasedel drugo mesto, Dejan Ficko je bil v kategoriji nad 75 kg tretji, Sašo Pjevič pa v kategoriji do 65 kg peti. (D. Škandali) 28 ■ ■ " * »A' AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK PREBIVALEC GLAVNEGA MESTA GRČIJE LETNI PRIDELEK ŠTEVILKA ENA STRUPEN ‘ ALKALOID V TOBAKU KARLO ŠTAJNER MOZOLJA-VOST REDEK, NEGOVAN GOZD LASTNOST OŠABNEGA ČLOVEKA NASPROTJE ODTOKA IZR.PREROK V ČASU KRALJA AHABA NEMŠKI ADMIRAL (WILHELM, 1887-1945) ; • ■ 1 j 1 * '\-'A SLOVENSKA PEVKA € V J ŠOLA TENISA i' ■ 1 KDOR PRIZNAVA ETIČNA NAČELA PUBLICISTKA (LELA B.) KOZMETIČNI PRIPOMOČEK IT.POLITIK (ENRICO DE) PLAVAJOČA PRIPRAVA, PLOVKA KRAJ PRI GORICI (1) P/ k v s z' ALUMINIJ 1 ' ; • z, x X 't X GRŠKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE GL.MESTO TURČIJE DREVO, KI RODI OLIVE KENNETH NOLAND OBLIKA IMENA ANA VESTNIK UREJENO ZLOŽENI PREDMETI PREKMURSKA KIPARKA IT. DIRKAČ CADALORA IT.PISATELJ CALVINO OSTANEK PRI PROIZ- VODNJI SLADKORJA S.AMERIŠKI INDIJANCI NORD.BOG. MORJA MESTO NA S. MAKEDONIJE PRVI MIT. LETALEC GOSTA RAZTOPINA SADNEGA SOKA NEKDANJI ŠAHOVSKI ŠAMPION (M1HAIL) KRAJ V NOT. DALMACIJI LASTNOST SMISELNEGA REKA V J.FRANCIJI SREDIŠČE MOLDAVIJE VULKANSKI OTOK V SUNDSKEM PRELIVU OČITANJE NATAŠA JUHNOV FRANCOSKI PISATELJ (EUGENE) GRŠKI FILOZOF IN MATEMATIK HRV.POLITIK (MCA) AVTO REKA V VZHODNI SIBIRIJI PREBIVALKA ARMENIJE MAROŠKI POLITIK (AZEDINE) KONRAD LORENZ _ STENSKA OBLOGA TEKOČA VODA CRKOVINA ANTON NANUT PREVOZNIK S ČOLNOM * GL.MESTO ERITREJE ŽIDOVSKO MOŠKO IME PRIPRAVA ZA RAVNANJE INDIJSKI HRAST MILANSKI NOG.KLUB DARILO PETER JUG PERJE PRI REPI MAVRAH ČARGO IVAN GOVEJI MLADIČ KRAJ, JUŽNO OD NOVE GORICE MERA ZA DRAGE KAMNE GL.MESTO SIRIJE MOŠKI POTOMEC JED IZ MESA IN ZELENJAVE KRATKOTRAJEN STIK MAROŠKI KRALJ - ČLOVEK Z VEL.OČMI DIRKAČ F1 HILL RAZV.STOP. ŽUŽELKE ŽIVAHNO, VZNEMIRLJIVO DOGAJANJE TROPSKI SADEŽ ČUSTVENO ŽIVLJENJE JAVOR (LAT.) LAT.PESNIK (ANAU} ANGLEŠKI GLEDALIŠKI REŽISER (TREVOR) IZRAELSKI PREROK NIVO TOVARNA V CELJU avf.oznaka ZENICE_ HRVAŠKI OTOK PRI ZADRU LJUDSTVO V NIGERIJI TOVARNA V MARIBORU am.igralka MACGRAW____ RAZLIČICA VITAMIN B2 VZHODNONEMŠKI AVTO JURE ERŽEN OTOK V INDONEZIJI (SULAVESI) PRIBALTSKA DRŽAVA IRANSKA POKRAJINA OB KASPIJSKEM JEZERU MAKEDONSKI PESNIK ŠOPOV RIMSKI BOG SMRTI IN PODZEMLJA NUŠA TOME NAJETJE OLIKANO, LEPO VEDENJE znamenje poljski PLAVALEC (rafaQ_ Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke 113. 5.1999) 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Melita Milinkovič, Dolga vas 147 k, 9220 Lendava 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Margareta Zrinski, Kmečka ul. 50, 9231 Beltinci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Uroš Nemec, Večeslavci 38 a, 9262 Rogašovci Anica Oražem, Ljubljanska 80, 1230 Domžale Milena Rajh, Križevci 27b, 9242 Križevci pri Ljutomeru Goran Kovač, Staneta Rozmana 12, 9000 Murska Sobota Jasmina Sitarič, Puconci 82, 9201 Puconci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 4. junija 1999. Ime in priimek: Naslov: __ T REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 13. 5. 1999: PRESNOVA, SANTORIN, MAJDA SEPE, ORKA, HAM, TURNER, ART, OVOJ, Tl-RISTOR, Tl, VANUATU, VELIKANKA, ANELKA, ALLEN, STONOGA, TODOR, AVI, IASI, ON, AVALA, JOGI, ČAS, OSLA, TOK, INDIGENAT, OSTRI KOT, AGNON, IKO, VIAN, REGA, RO-SAS, ELITIST, ČASL, EA, RAPE, TENISAČ, EKA, NEALL, OFF BEAT, ČAČAK, ODVISNIK, MILIARIJA, IRIAN, AKITA, UJEC, EKAVEC, KOGOJ, AUDI, LARA, CARAJA, ANODA, SNEG Šport od tod in tam Judo - V Gradcu je bil mednarodni turnir v judu. Med 310 tekmovalci iz 7 držav so sodelovali tudi Sobočani in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najuspešnejša je bila Maja Uršič (44 kg), ki je zmagala pri st. deklicah. Tretja mesta so zasedli: Tjaša Ivančič (30 kg) pri ml. deklicah, Marko Kavaš (26 kg) pri ml. dečkih in Jernej Rumeš (nad 66 kg) pri st. dečkih. Šesti so bili: Jakob Borošak, Uroš Kavčič, Tilen Apšner, sedmi pa Karin Kerec. (T. Kos) Judo - Na mednarodnem tekmovanju v Gradcu so sodelovali tudi Lendavčani in se lepo odrezali. Najboljši so bili: Tadej Časar (36 kg), Blaž Mlinarič (36 kg), Doris Žunič (40 kg) in Alenka Premoša (nad 57 kg), ki so v svojih starostnih kategorijah zasedli prva mesta. Tretji pa je bil Rok Dominko (3 3 kg). (F. Bobovec) Pikado - V Branoslavcih je bilo 5. pomursko prvenstvo v elektronskem pikadu. Pri moških posamično je zmagal Jože Hauko pred Janijem Pozdercem in Mirom Vaupotičem, v dvojicah pa sta bila najboljša Jauko -Azola(Yolly) pred dvojicama Vrbnjak - Kosi (TOP-GUN) in Cifer - Lutar (Double out). Med ženskami posamično je zmagala Liljana Copot pred Simono Janža in Nado Komlenac, v mešanih dvojicah pa Copot - Vaupotič (Numeno Uno) pred Jezernik -Marovič (Perica) in Magdič - Grnjak (M-M). Šah - V osmini finala slovenskega šahovskega pokala je ekipa Lunarja iz Maribora v Murski Soboti premagala Radensko Pomgrad s 0,5 : 3,5 točke. (Hulak : Cebalo O : 1, Cigan : Rogulj 0:1, Kovač : Osterman remi in Gruškovnjak : Črepan 0:1). Po pričakovanju so Sobočani izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. > Šah - V Madžarskem Zalakarosu je bil od 12. do 20. maja 1999 mednarodni šahovski turnir za pokal Za-lakaros. Med 141 šahisti iz 9 držav je sodelovalo tudi 7 pomurskih šahi-stov. Najuspešnejši med njimi je bil Kovač, ki je s 5,5 točke zasedel 38. mesto. Sledijo: Režonja 5 točk (59), Gaber 4,5 (72), Gjuran 4 (87), Lazar 4 (96), Vida 3,5 (109) in Toplak 3,5(113). Soboški športni dan - Športna zveza Murska Sobota je pripravila Ulis*1 Ul športno-rekreativno s|at)0 $ ški športni dan-Z udeležence soboške P^^ioval/jl temupajesodel° meznikov in ;30 ^0^1? zmagali Kroski P odbojki pa Skokice„ jui#./ tev bodo P^1' >{3 Kegljanje-dnarodno keg Ja . licistov, ki 9ajekPoamiiz^a/ vas. Med 14 e P gala^' in Slovenije je gerszega iz ^keglji-najboljši KorcsJ Ra/ jt’ 269 podrtim, k ska Sobota) P^gF^i/ sdedel četrto °dbr^z3d 4 ske Sobote, kU n,i JP/ pešno tekmo .. ^,^3 uveljavil pa3^ breAA sceni, je °stj„0dnik Dosedanji Pr® gpor^'1'.^^ namreč pis^ s tega položaj vk3ter nančne težav , šel klub. tn UJ LU ČESINI RAZBOJNIKI KAJ OhEJITHV HITROSTI ?! /oprosti, SWRI.X SE RESNIČNO HUDI. TULE BOM USTA vil! USTAVIL Sl?! SPLOH NISEM opazil! JUTRI ŠLA W 0 >o ///////Z Petek, 28. S. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.20 Otroška oddaja 10.20 Cesta bratstva in enotnosti 12.05 Znanje je ključ 12.25 Zenit 13.00 Poročila, vreme, šport 14,40 Alpski večer 15.30 H. Goodall predstavlja zborovsko glasbo 16.00 Gibljive slike 16,30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 17.40 Otroška oddaja 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dober večer 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Festival Brežice 0.30 Dober večer, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 14.15 15.15 16.40 17.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 21.30 22.55 23.45 1.20 Videoring Dr. Finlay, škotska nanizanka Pozabljeni klovn, tv-drama Ples na ulici, angleška serija Eden od njenih, ameriški film Človeško telo, angleška serija Po Sloveniji Otok Jersey, angleška nadaljevanka Simpsonovi, risana nanizanka Koto sreče Videoring Babica gre na jug, slovenski film Zidak dobre volje, prenos Umori, ameriška nanizanka Šola oficirjev, nemška nadaljevanka Omerta, zakon molka, nadaljevanka POP # » 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Dobri slabi fantje, nanizanka -14.20 Brez zapor - 15.30 Ograje našega mesta, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur- 20.00 Rain man, ameriški film - 22.20 Divji v srcu, ameriški film - 0.20 Večna privlačnost, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka - 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Želite, prosim, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nadaljevanka - 12.00 Atlantis - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Ali so otroci preobremenjeni z domačimi nalogami - 16.50 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Poslednje besede, ameriški film - 22.00 Kvantni skok, nanizanka - 23.00 Airwolf, nanizanka - 0.00 Nedotakljivi, nanizanka - 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno - razvedrilno -Intervju: Ludvik Zelko - Navigator - 16.00 Angeli na delu, nanizanka - 17.00 Na zdravje!, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Začeti znova, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Usodne igre, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Spomladanska čebelarska opravila - Tv-pika: Resnica o vinu - 23.00 Roswell, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 11.00 Novo upanje (2. del), 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej - mladinska oddaja, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 • Sosedje (102. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma (8. del ameriške nadaljevanke), 21.50 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (96. del avstralske nadaljevanke), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Video-top, 23.45 - Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 14.25 Izobraževalni program -15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.15 Za otroke in mlade - 16.30 S knjigo v glavo - 17.00 Hrvaška danes - 17.50 Govorimo o zdravju - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašanja iz Azije - 20.45 Po naši lepi - 22.00 Opazovanja - 22.30 Ljudje smo - 23.25 Nikita, nanizanka JVHRVASKA 2 >4.45 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.10 Prizma - 13.00 Hugo -18.30 Televizija o televiziji - 19 00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Roseanne, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Nesmrtniki, ameriški film - 22.45 Pištola, nadaljevanka - 23.30 Fatamorgana TV MADŽARSKA 1 11.00 Način življenja, vodič - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik, A.K.T., Nedokončane zadeve - 12.30 Romanca ogrlice, nanizanka - 13.25 Kralj pamp, nanizanka - 14:20 Za manjšine - 15.05 Panorama - 15.30 Za otroke -16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.00 Skrivnosti zračnega oceana: Sneg -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dežela hrepenenj, nanizanka - 21.00 Vključujemo zabavišče Vigado - TV MADŽARSKA 2 10.00 Lilija, francoski film (čb) - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik, A.K.T., Nedokončane zadeve - 13.05 Tv-magister - 14.05 Stiki, film resne glasbe - 14.40 Vino in oblast, nanizanka - 16.15 Puder - 16.40 Lahko bi bil zaščiten: Hegyalja - 16.55 Zakladnica -18.25 EP v športno ritmični gimnastiki - 19.15 Dharmain Greg, nanizanka - 19.40 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska leta 2000, Gyulafehervar, madžarsko kraljevsko mesto - 21.00 EP v športno ritmični gimnastiki - 22.00 Melodrama, madžarski film - 23.35 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.35 Obalna straža - 10.15 Ni potrebno dosti, da bi bil ženska, TV-film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver- 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Asterix ■ operacija obelisk, risani film - 21.35 Povratni udarec, srhljivka - 23.40 Agorafobija - strah v glavi, srhljivka - 1.15 Ko gondole žalujejo, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zadnji bodo prvi, film -10.35 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Siska -21.15 Domovina - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Ouincy - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Levo za Luno EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo - 10.00 Avtomoto-šport - 11.00 Tenis: Roland Garros, prenos iz Pariza - 20.00 Nogomet: Legende EP - 22.00 Boks: Hasim Rahman - Arthur Weathers (oba ZDA), posnetek iz Miamija - 23.00 Tenis - 1.00 Motokros TV SLOVENIJA 1 8.30 Trojčice, risana nanizanka 8.55 Otroška oddaja 9.55 Don Kihot, risana nanizanka 10.20 Zbogom 13, norveški film 11.35 Seinfeld, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Turistična oddaja 13.45 Prisluhnimo tišini 14.15 Petka 15.30 Američanka, francoski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Svet čudes, avstralska serija 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Osamljeni planet: Izrael 21.00 Eurosong'99, prenos 0.10 Poročila, vreme, šport 0.40 Življenje z Rogerjem, nanizanka TV SLOVENIJA 2 9.25 Videoring 9.50 Zlata šestdeseta: Majda Sepe 10.40 Štafeta mladosti 11.35 Davov svet, ameriška nanizanka 12.00 Pearl, ameriška nanizanka 13.00 Športna oddaja 13.55 Košarka NBA 14.25 EP v športno ritmični gimnastiki 15.25 EL v odbojki (m.), Slovenija: Švedska 17.55 Kvalifikacije za EP v rokometu (m.), Slovenija: Finska 19.30 Videoring 20.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.25 Pilot, ameriški film 22.00 Sobotna noč: Druga godba, Baaba Maal 0.00 Srhljivo, avstralska nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Reboot, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Iz knjige vrlin - 9.00 Bojevniki prihodnosti, risanka - 9.30 Batman - 10.00 Šport za otroke, nanizanka - 10.30 Računalničarji, nanizanka - 11.00 Morska deklica, nanizanka -11.30 Parker Levvis, nanizanka - 12.00 1, 2, 3 - kdo dobi?, ponovitev - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Sabrina, mlada čarovnica, nanizanka - 14.30 Dogodivščine družine Robinson, nanizanka - 15.30 Sinbadove pustolovščine, nanizanka -16.20 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 17.15 Pop’n'roll, glasbena oddaja - 18.20 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Volk, ameriški film - 22.15 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.00 Barton Fink, ameriški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Kri ni voda, nanizanka -11.00 Charles je glavni, nanizanka - 11.30 Meego, nanizanka - 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, maestro -13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Dej vu, ameriški film -16.00 Poredni Jim, ameriški film - 18.00 Odklop - 19.00 Mreža, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, nanizanka - 21.00 Psi faktor, dokumentarna serija - 22.00 Spomini na umor, ameriški film - 23.45 Cestni bojevnik, nanizanka - 0.40 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Spomladanska čebelarska opravila - Tv-pika: Resnica o vinu - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Power Rangers, nanizanka - 15.55 Vrtiljak, ameriški film - 18.00 Paralelni svet, nanizanka - 19.00 Radijska postaja, nanizanka - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Kravji blues, ameriški film - 22.00 Gimnazijska prevara, ameriški film - 0.00 Sreča pa taka, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55-Sosedje (102. del avstralske nadaljevanke), 11.20 - Zgodovina avtomobilizma (9. del ameriške nadaljevanke), 11.45 ■ Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma (9. del ameriške nadaljevanke), 17.50 - Naj spot - glasbena oddaja, 18.35 - Sosedje (102 . del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - TV parada humorja (1 del), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 -Videostrani TV HRVAŠKA! 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijski svetovalec - 13.10 Limonada Joe, češki film -14.50 Risanka -15.00 Poročila, Kosovska kriza -15.15 Katastrofa, dokumentarna serija - 15.50 Briljantina - 16.45 Velike pustolovščine 20. stoletja, serija - 17.50 Mount Royal, nadaljevanka -18.40 Življenje teče dalje, dokumentarna oddaja -19.30 Dnevnik - 20.15 Eurosongu naproti - 21.00 Eurosong '99, prenos TV HRVAŠKA 2 11.45 Koledar -11.55 Črno belo v barvah -13.25 Theatron: Mary Stuart -15.50 Francoski film v petdesetih: Francoski kankan -17.30 Obzorja divjine, serija - 18.00 Dokumentarna oddaja - 18.30 Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik - 20.10 Triler: Y. Menuhin - 21.15 Film po izboru gledalcev - 22.45 Svet zabave TV MADŽARSKA 1 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Otroški program: Za evangeličane, Harry in še en falot; Cimbora, Kje, kaj? -10.15 Tropska vročina, nanizanka - 11.05 Saint Tropez, nadaljevanka - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Natura, magazin - 12.35 Odgovarjamo na telefone -12.50 Formula 1, trening - 14.05 Iščemo pogrešane osebe - 14.35 Mediamix: Vojna na Internetu - 15.00 Moda 2000 - 15.30 Delta 2000, znanost - 15.55 Območje, reportaže - 16.25 Nogomet, Ferencvaros: Dunaferr - 18.30 Taktika in znanje, kviz - 19.00 Lotoshow -19.20 Vreme po Evropi - 19.25 Oglejmo si skupaj! -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Smrtonosno orožje, ameriški film - 21.30 Rock Cafe TV MADŽARSKA 2 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Manjšinske oddaje - 10.30 Za otroke - 12.40 Zgodovina književnosti - 13.05 Okno v Evropo - 14.40 Biseri, jezikoslovje - 15.15 EP v športno ritmični gimnastiki - 16.10 Razpad monarhije, 3. del - 17.00 Bonboniere - 17.30 Aipe-Donava - Jadran - 18.00 Madžarska hiša, diaspora -18.30 Fotografski magazin - 19.00 Nepridipravove dogodivščine - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 EP v športno ritmični gimnastiki - 21.30 Vodni policisti, nanizanka TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 8.00 Rdeča zofa, otroški film - 8.35 Konfeti - 8.50 Hogar strašni, risani film - 9.25 Vroča sled - 9.50 Albert pravi... -10.15 Ena, dve ali tri - 10.40 Smrkci - 10.55 Disneyev festival - 11.50 Šaljivec Carey -12.15 Skoraj popolna - 12.40 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.20 Sabrina - 14.40 Dawsonov potok - 15.30 Beverly Hills 90210 - 16.15 Srček - 17.00 Nogomet, prenos - 19.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Shalom, Bobby Singer - 21.00 Evrovizijska popevka 1999, prenos iz Jeruzalema - 0.05 Goli grehi, srhljivka - 1.35 Povratni ogenj, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Vrag na travniku, film - 11.10 Pustolovščina v Riju, filmska komedija - 13.00 Poročila -13.10 Moj Leopold, film - 14.45 Enemu se vedno meša, filmska komedija -16.10 Podobe Avstrije -16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Zločin profesorja Capellarija, TV-kriminalka - 21.45 Poročila - 21.55 Johann Strauss-gala dunajskih filharmonikov, prenos z Dunaja - 23.40 Čas v sliki - 23.45 Prehod Nevada, vestern EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi -11.00 Tenis: Roland Garros, prenos iz Pariza - 16.16 Kolesarstvo: dirka po Italiji, prenos štirinajste etape (Bra - Borgo San Dalmazzo, 182 km) - 17.00 Tenis, prenos iz Pariza - 23.00 Tenis - 0.00 Kolesarstvo ~ , ^oz^evaoPa - 73.00Dmoc.Zeoap/sa/a, oanz^aa/ta - -/230 7/u/Pove avan/uce, nanizanka - 73.30 Dpmje naSepa mesta, nan/zanka - /0.30 LOajJ t/uOezenske vez/, nadaljevanka - /7.20Preciosa, nadaljevanka - /3./5Prevare, na-(/a/jet^afjjta _ jg.J5 24 ur - 20.00Gospod Umor, ameriška mini serija - 0.00 Mi/enium, /VSlOdMJrl J IdZd Otroška oddaja 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Otroška oddaja 11.35 Boj za obstanek, angleška serija 12.25 Okolje in mi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Večerni gost 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki 17 .00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.35 Ročne ustvarjalnosti 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Modro 18.40 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.00 TV Poper 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Opus 23.20 Somrak stoletja: Politični zaporniki TV SLOVENIJA 2 10.25 Wildbach, nemška nanizanka 11.15 Ekstremne avanture 11.45 Rimski triki 12.05 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv-nad. 12.55 Svet poroča 13.55 Tenis Grand Siam, polfinale (ž.) 16.30 EL v odbojki (ž.), Slovenija: Slovaška 18.30 Po Sloveniji 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Ekstremne avanture: Severne stene 20.25 Filmski triki: Odkrivamo zgodovino 21.00 Ples na ulici, angleška serija 22.00 Obljuba, belgijski film 23.30 Prihodnjič pošljem ogenj, am. nad. nanizanka - j. OO 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka-9.00Žlahta, nanizanka - 9.30 Ato, ato, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit', nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Postanimo spretnejši - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.10 Avto brez zavor, ameriški film - 23.45 Nedotakljivi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Bogračiada '99, reportaža - Tv-pika: Kuhajmo skupaj - 16.00 Angeli na delu, nanizanka - 17.00 Na zdravje!, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Najdaljši dan, ameriški film - 23.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.50 Dobro in zlo, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 10.30 - Iz produkcije Zdraženja lokalnih televizij Slovenije, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 ■ Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.30 - Rezerviran čas, 22.00 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Sirota mala bo-gatašinja, nadaljevanka -13.50 Poročila -13.55 Poslovni klub -14.25 Živa resnica -14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke - 16.30 Glas domovine - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Kulturna dediščina - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.55 Pol ure kulture - 21.30 Kviz - 22.05 Opazovanja - 22.40 Kronika Circoma '99 rama - /ff.SOOnevn/k - ZO./0KP/ - 70.30 Poroč/7a - 20.40Dosjeji JC namzanpa -2/.30 Popotna tujca, nanizanka - Pi.55 Ve/ike romance 20. sto/etja, serija - 22.30 Ber/in v Ber/inu, nemško-turški film TV MADŽARSKA 1 12.30 Saint Tropez, nanizanka - 13.25 Za manjšine - 14.20 Kratki film - 14.55 Tele-šport, SP v rokometu, Kuvajt: Madžarska, prenos - 16.35 Kratki film - 17.00 Gimnazija strtih src -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 10-letnica Zveze dijakov piaristov - 18.20 Graditelj cerkva, pater Gabor - 18.25 Risanka - 18.40 Popolni sončni mrk na Madžarskem - 18.50 Podlež, nanizanka - 19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Sosedje, 316. del - 20.30 Taktika in znanje, kviz - 21.00 Portreti kriminalcev: Lucky Luciano -21.45 Iz preteklosti - 22.00 Aktualno TV MADŽARSKA 2 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magi-ster - 14.00 Ignac Semmelweiss - rešitelj mater, tv-film, 2. del - 15.00 Hungarian Jazz Festival '97, Felix Lajko - 15.40 Za manjšine - 16.35 Telešport, Roland Garros, tenis -18.00 Halo, Einstein, nanizanka - 19.15 Erdeljski moški plesi - 19.25 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Tetovirani raj: Otok Nuku Hiva - 21.05 Senzacija, nanizanka -21.55 Preko svetov - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 9.40 Obalna straža - 10,25 Zgrabi me, jaz sem morilec, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.35 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.10 Zvezdna vrata - 21.55 Dosjeji X - 22.45 Absolutno Resetarits - 23.30 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Alpe Donava Jadran - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo - 9.30 Atletika: miting v Chemnitzu - 12.00 Motokros -12.30 Gorsko kolesarstvo: SP v Mariboru - 13.00 Kolesarstvo: dirka po Italiji, prenos devetnajste etape (Castelfranco Veneto - Alpe di Pampeago, 164 km) - 14.00 Tenis, prenos polfinala (ž.) iz Pariza - 16.00 Kolesarstvo, nadaljevanje prenosa devetnajste etape -17.00 Tenis - 18.30 Olimpijski magazin - 19.00 Avtomoto-šport - 21.00 Trial - 22.00 Boks: Oleg Maskaev (Kazakstan) - Shane Sutcliffe (Kanada), posnetek iz Robinsonvilla (Mis-sissippi) - 23.00 Tenis - 0.00 Kolesarstvo - 0.30 Avtomoto-šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TEDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-T 7.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila-10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.45 Evropa venem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu- 17.20 Obvestila -17.30’Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja- 12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila-21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 1 5.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 1 Uh Jeteonavi. uganka - 1 ."a« NlaVt boga\a&. rtsanka - 0.00 KrBmentkOMt — a.aa XI v prihodnost, risanka - 9.00 PetellnSl rock, i\san\ - A n.'SO Be-verVj na- daljevanka - XX.30 Melrose Plače, nadalievanka - X2.3O OruSnsVa album, nadaVjevanUa - X3.30 Formula A za MN Španije, prenos - X6.00 Nedeljsko popoldne - 2.4 ur - 20.00 Mekose Plače, nadaljevanka - 20.00 Fotomodeli, nadaljevanka - 2A.40 športna scena - 22.45 Šola golta - 23.15 Želo 2, ameriški film - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Kri ni voda, nanizanka - 11.00 Charles je glavni, nanizanka - 11.30 Meego, nanizanka -12.00 Prijatelja v krilu, nanizanka - 12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Žabji princ, ameriški film - 15.50 Pra-vdarji, nanizanka -16.30 Družinske zadeve, nanizanka -17.00 Atlantis, glasbena oddaja - 18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Čas za umor, ameriški film - 22.45 Stilski izziv: Safari - 23.15 Zapor za otroke, ameriški film -1.00 Nezgodni oddelek, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Kasaške dirke v Ljutomeru - Iz našega studia: 0 proračunu mestne občine Murska Sobota - Vitezi vina - Tv-pika: Kuhamo skupaj - Intervju: Ludvik Zelko - Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Power Rangers, nanizanka - 16.00 Zasvojenka, ameriški film -18.00 Paralelni svet, nanizanka - 19.00 PlayStation -19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 J.F.K., ameriški film - 23.00 Jasnovidna Liza, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja,-10.00 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - TV parada humorja (1. del), 12.00 - Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Za zdravje srca in ožilja, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro *-10.00 Poročila -10.05 Za otroke in mlade -11.25 Filipovi otroci -12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Kulturna dediščina - 14.30 Max je izginil, ameriški film - 16.15 Opera Box - 16.45 Lassie, nanizanka -17.20 Poročila - 17.30 Dokumentarna oddaja -19.30 Dnevnik -20.10 Proslava dneva državnosti, prenos - 23.05 Opazovanja - 23.35 Koraki, glasbena oddaja - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.10 Koledar -10.25 Pustolovščine Robina Hooda, nanizanka -11.10 Zaselek Ko-mančev, ameriški film - 12.20 Briljantina - 13.10 Polnočna premiera: Ptica brez kril -15.40 Oprah Show - 16.30 Terra X, serija - 17.25 Oče in izvidnik, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.10 Detektiv in dama, ameriški film - 21.55 Zakonske vode, nanizanka -22.20 Soba z razgledom, britanski film programa - OSO - XX X1U Gar. raVroVo. 0X1 Vorroo — X1»x» Tl-sravi, porotlla - >A‘muXe za sreto - 3L.3S Ciganska oodba.Vz.Vte&vafteMe kleti - M..OS MaškaTM - A3.20 rtelormalorski verski program - Formula A za MN špan\\e, prenos - življenja, We VAanPo\d - AO5O Na poti, evropski magazin - \1 A% Halo, svet, turizem - 15.00 Za otroke, Želeli ste - 15.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Show, program - 21.40 Iz meseca v mesec - 1989, dokumentarna serija - 22.80 Mustra, Ulmski magazin - 22.55 Po enajsti uri, program Petra Heltaija TV MADŽARSKA 2 7.30 Kanon, vera in kultura - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Za otroke - 11.00 Vaterpolo - 13.00 Zlati dim, magazin - 14.00 Balatonsko tekmovanje »primašev«, 2. del - 14.30 Italijani v Deželi škornja -15.00 Skrivnost odmeva, tv-igra -15.35 Za otroke -16.30 Delta 2000, znanost - 17.00 EP v ritmični športni gimnastiki -18.30 Gimnazija strtih src - 19.15 Risanka - 20.00 Mešana dvojica, veseloigra - 21.00 Moja glasba - 21.35 EP v športno ritmični gimnastiki - 22.10 Karoly Tolnay, portret - 23.05 Univer-sitas, video-revija TV AVSTRIJA 1 6,00 Otroški program - 9.25 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.05 Maraton, prenos z Dunaja - 12.20 Šport -12.50 Atletika: mednarodni deseteroboj, posnetek iz Gotzisa -13.15 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Španije -16.00 James Bond - Živi in pusti umreti, akcijski film - 18.00 Atletika: mednarodni deseteroboj, prenos iz Gotzisa - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policaj iz Tolza - 21.55 Kottan poizveduje - 23.35 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Konzul Strothoff, film - 10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Divje življenje - 15.00 40. festival narcis -16.15 Cerkveni dan v Lesachtalu - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Nori par. - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja - 21.45 Poročila -21.55 K stvari - 23.10 Poročila - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično - 0.05 Yentl, film EURO8PORT 8.30 Superbike - 9.30 Superbike, prenos ogrevanja -12.00 Superbike, prenos dirke 1 iz Monze -13.00 Tenis, prenos osmine finala iz Pariza - 15.30 Superbike, prenos dirke 2 iz Monze - 16.30 Kolesarstvo: dirka po Italiji, prenos petnajste etape (Racconigi -Oropa, 160 km) - 17.00 Tenis, prenos osmine finala iz Pariza - 23.00 Športne novice - 23.15 Tenis - 0.00 Motokros: SP v Foxhillu (GB) -1.00 Kolesarstvo TV SLOVENIJA 1 9.20 Pika Nogavička, nanizanka 9.55 Baletno tekmovanje 11.00 Podvodni raziskovalec, ameriška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pomagajmo si 14.00 Eurosong ’99, ponovitev 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Okolje in mi 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost: Zorko Simčič 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Kamniti cvet, balet Kirov TV SLOVENIJA 2 8.55 Videoring 9.20 Ples na glasbo časa, angl, nadaljevanka 11.00 Zvezde Hollywooda: Gary Grant 11.30 Mladinski pevski festival Celje . 12.30 Murphy Brown, ameriška nanizanka 13.00 Šport 14.35 SPvšovplesu 14.50 Teniški magazin 15.15 EP v športno ritmični gimnastiki 16.15 Svetovni pokal z gorskimi kolesi 16.45 Lipica: Mednarodno tekmovanje v dresuri 17.55 Šport 19.30 Videoring 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv-nadaljevanka 20.55 Stoletje ljudstva, angleška serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Pandorina skrinjica, nemški nemi film 0.45 EP v športno ritmični gimnastiki Ponedeljek, 31. 5. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Lahkih nog naokrog 10.10 Otroška oddaja 10.20 Dober večer 11.10 Na vrtu 11.35 Svet čudes, avstralska serija 12 .00 Slovenski magazin 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Zbogom 13, norveški film 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček 17 ,20 Pika Nogavička, nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19 .00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20 .05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21 .00 Odstiranja: Diagnoza - rak 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22 .50 Odstiranja, pogovor TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Otok Jersey, angleška nadaljevanka 12.25 Simpsonovi, risana nanizanka 12.50 Stoletje ljudstva, angleška serija 15,40 Genevieve, angleški film 17,30 Po Sloveniji 18 .05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19 .00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Studio City 22 .30 Leteči cirkus M. Pythona, nanizanka 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Genevieve, angleški film POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka -11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 12.46 Športna scena - 14.30 Fotomodeli, nadaljevanka -15.30 Ograje našega mesta, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1, 2, 3 - kdo dobi? - 21.10 Maščevanje, ameriški film - 22.50 Damon, nanizanka - 23.15 Dobri slabi fantje, nanizanka - 0.00 Mileniurn, nanizanka -1.00 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka-9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit', nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Pomladna moda - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka -19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadaljevanka - 21.00 Dolga pot domov, ameriški film - 22.40 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Ned in Stacey, nanizanka -23.45 Nedotakljivi, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Angeli na delu, nanizanka -17.00 Na zdravje!, nanizanka - 17.30 Kvizkofon ; 18.00 Začeti znova, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Šola golfa - 20.30 Veliki film, ameriški film - 22.15 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura : NK Maribor, reportaža - 23.00 Smrtonosni mikrobi, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Mladinski film, 11.35 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Mladinski film, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (103. del avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Nogomet NK Mura : NK Maribor Titanic, 22.05 - Sosedje (103. del avstralske nadaljevanke), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7,55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Sirota mala bogata-šinja, nadaljevanka -13.50 Poročila -13.55 Ponovitev - 14.55 Izobraževalni program - 15.30 Za otroke - 16.30 Oddaja o računalništvu - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Evropa 2000 - 10.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Amaterski film - 21.25 Narava politike - 22.15 Opazovanja - 22.45 S.O.S, potrebujejo nas - 23.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik -17.05 Risanka - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.00 Hugo - 18.30 Sedem vrhov: Maunt Cook, serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.35 Murphy Brown, nanizanka - 21.00 Poročila - 21.10 Newyorška policija, nanizanka - 22.00 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja - 22.50 In glasba igra naprej, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.57 Misli ob zori - 6.00 Informativni program - 0,00 Vino in oblast, nanizanka - 9.30 Nihče se ne vrne, nanizanka - 11.05 Izbor pop glasbe - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik -12.30 Saint Trapez, nadaljevanka -13.25 Za manjšine -14.15 Matura '99, madžarščina, književnost -14.30 Kralj pamp, nanizanka -15.25 Zakladnica - 16.55 Gimnazija strtih src -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Nujna pomoč, karitativni program -18.10 Novi reflektor, magazin -18.40 Popolni sončni mrk na Madžarskem - 18.50 Podlež, nanizanka - 19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport -20,00 Sodnica, francoski film - 21.40 Najstniški žur - ne le za mlade - 22.05 Aktualno - 23.10 Dokler živimo, angleška nanizanka TV MADŽARSKA 2 11,00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik -13.00 Tv-magF Ster -14.00 Prestolonaslednik, koprodukcijski film - 15.45 Skupščinski dnevnik -16.35 Meni ta pokrajina... -17.30 Telešport, polfinalna tekma pokala Madžarske v rokometu (ž) - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20,30 Kronika Nadudvara 1988-1998,1. del - 21.50 Deset božjih zapovedi, poljska nadaljevanka, 5. del - 22.50 Klub znanstvenikov '99 TV AVSTRIJA 1 6,15 Otroški program - 9.30 Obalna straža -10.15 Policaj Iz Tolza -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.25 Pinky in možgani -14.50 MacGyver -15.35 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 20.15 Potovanje v sebe, filmska komedija - 22.10 Rain Man, film - 0.20 Kralj Ballermann, film TV AVSTRIJA 2 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 10.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Deželni zdravnik -21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaj o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Lamerica, film EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo - 9.30 Tovornjakarji - 11.00 Tenis: Roland Garros, prenos osmine finala iz Pariza - 15.30 Kolesarstvo: dirka po Italiji, prenos šestnajste etape (Biella -Lumezzane, 241 km) - 17.00 Tenis, prenos osmine finala iz Pariza - 20.00 Ekstremni športi - 21.30 Atletika: Miting v Hengelu (Nizozemska) - 22.30 Evrogoli - 23.30 Tenis - 0.30 Superbike -1.00 Kolesarstvo TV SLOVENIJA X 9.30 Radovedni Taček 9.50 Oaza, nemška nanizanka 10.20 Risanka 10.25 Recept za zdravo življenje 11.15 Osamljeni planet: Čile 12.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 15.20 Odstiranja, ponovitev 16.10 Brez meje: Moja vas 16.40 Duhovni utrip 17 .00 Sprehodi v naravo 17.15 Najlepše počitnice, nadaljevanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Župnik za deset tednov, nanizanka 21.00 Proetcontra 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Iluzije na mreži, dokumentarni feljton 23.20 Tango bar, argentinski film (č.-b.) X% TA w XAxv\ -TA - 'OVvaivAa - Ti A^ nanizanka - \.^ 2A w KANALA TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.55 15.15 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 0.25 0.55 Videoring Sestre, ameriška nadaljevanka Tenis Grand Siam, četrtfinale Kolesarska dirka po Italiji Po Sloveniji Saint Tropez, nadaljevanka Lingo Videoring Tenis Grand Siam Bojna ladja, ameriška oddaja Igralka, hongkonški film Svet poroča Murphy Brown, nanizanka 7.30 Fonzijeva Mapa, risanka - 8.00 Mork in Mmdy, nanizanka - 8.30 Btadyjw, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, ato, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Klub Avenija - 12.30 Bravo, maestro -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit', nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Dečki ne smejo jokati - 17.00 Kraljica src. nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Bil sem pijan’c Stane - 21.00 Pasti podzemlja, ameriški film - 22.50 Alo, alo, nanizanka - 23.20 Ned in Stacey, nanizanka - 23.50 Nedotakljivi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Maribor, reportaža - 16.00 Angeli na delu, nanizanka - 17.00 Na zdravje!, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Začeti znova, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Karate Kid 2, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia: Cvetka Sreš o Društvu za kadrovsko dejavnost Pomurja - 23.00 Dobro in zlo, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 9.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Nogomet NK Mura: NK Maribor Titanic, 11.35 - Sosedje (103. del avstralske nadaljevanke), 12.00 -Videostrani, 16.00 -Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Nogometna tekma NK Mura: NK Maribor Titanic, 18.05 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (103. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 22.00 -Videospoti, 22.30-Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Sirota mala bogata-šinja, nadaljevanka -13.50 Poročila -13.55 Ponovitev -14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke - 16.30 Carstvo divjine, serija - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Vesti iz znanosti - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Fokus - 22.20 Opazovanja - 22.50 Ekran brez okvira - 23.50 Kronika Circoma '99 -0.10 Poročila < M Ah v \Mnnen\n\ - W ba vatozatora - Vthh vmk - 12.88 StotoTropez. nadatjevanka - W.YS Ta matoSne - TOhUataa'^. matematika -1438 Krah pamp, nanizanka -13.23 Zakladnica, vmes pometo s seje vlade - 17.00 Gimnazija strtih src -17.43 Regionalni dnevniki - 18.00 Katoliška Kronika - 18.20 Srečanje z Jezusom - 1830 Risanka - 18.40 Popolni sončni mrk na Madžarskem - 18.50 Podlež, nanizanka - 19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Osupljivo območje, nanizanka - 21.00 Kriminalno, magazin - 2130 Telesreča, igra na srečo - 22.00 Aktualno - 23.00 Dosjeji X, nanizanka TV MADŽARSKA 2 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon. Sosedje -12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magF ster -14.00 Klip plus - 14.15 Vsakdanja legenda, tv-film - 15.30 Tropska vročina, nanizanka - 16.20 Hagedornova hči, nanizanka - 17.10 Za manjšine -18.00 Halo, Einstein, francoskoTnadžarska nanizanka - 18.55 Za upokojence - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Hitler - Obračun, dokumentarna serija - 21.25 Senzacija, nam-zanka - 22.15 Primus inter pares, ura z Ervinom Lukacsem - 23.15 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Obalna straža - 9.40 Rain Man, film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Mladokrvna ljubezen, TV-film - 21.50 Drugsmati, film - 23.35 Erotični dnevnik Davida Ouchovnyja - 0.10 V duhu, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Moj Leopold, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila-13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo - 9.00 Nogomet: Francija - Svet, posnetek jubilejne Papinove tekme - 11.00 Evrogoli - 12.00 Tenis: Roland Garros, prenos četrtfinala iz Pariza - 15.30 Kolesarstvo: dirka po Italiji, prenos sedemnajste etape (Lumezzane - Castelfranco Veneto, 198 km) - 17.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Pariza - 20.30 Boks: Sam Laala (Francija) - Sean Green (Anglija), prenos iz Levalloisa - 23.00 Tenis - 0.00 Golt turnir v Potomacu O RED Sreda, 2. 6. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Sprehodi v naravo 9.45 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.10 Otroška oddaja 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta 11.10 Proetcontra 12.05 Župnik za deset tednov, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.45 Obzorja duha 14.15 Ljudje in zemlja 15.05 Iluzije na mreži, dokumentarni feljton 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Boj za obstanek, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Mladič Rex, mali komisar, avstrijski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 0.40 Boj za obstanek, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, nadaljevanka 11.55 Tenis Grand Siam, četrtfinale (m.) 15.15 Kolesarska dirka po Italiji 17.30 Po Sloveniji 18 .05 VVildbach, nemška nanizanka 19 .00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Košarka, Slovenija: Italija, prenos 21.30 Tenis Grand Siam 22.30 Cena zadetka, ameriški film POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka -13.00 Nevarne dirke, nanizanka -14.30 Bolnišnica upanja, nanizanka -15.30 Ograje našega mesta, nanizanka -16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -17.20 Preciosa, nadaljevanka, zadnji del -18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Vez, ki spaja, ameriški film - 21.40 Hulko-ve avanture, nanizanka - 22.30 Dharma in Greg, nanizanka - 23.00 Nevarne dirke, nanizanka - 0.00 Milenium, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Sva enakovredna? - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Lahek denar, ameriški film - 21.50 Sever in jug, nadaljevanka - 22.50 Alo, alo, nanizanka - 23.20 Ned in Stacey, nanizanka - 23.50 Nedotakljivi, nanizanka - 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia: Cvetka Sreš o Društvu za kadrovsko dejavnost Pomurja - 16.00 Angeli na delu, nanizanka -17.00 Na zdravje!, nanizanka -17.30 Kvizkofon - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Tekwar 2, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Bogračiada '99, reportaža - Tv-pika: Kuhajmo skupaj - 23.00 Dobro in zlo, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 -Teden Ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 21.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 21.30 - Videotop, 22.30 - Gnes, 23.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 NewYork, nanizanka - 13.05 Sirota mala bogata-šinja, nadaljevanka -13.50 Poročila - 13.55 Ponovitev - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke -16.30 Življenje gob, serija - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Iz jezikovne zakladnice -18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica - 20.45 Circom '99, prenos - 21.55 Poslovni klub - 22.30 Opazovanja - 23.00 Misli 21. stoletja - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.05 Risanka -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.00 Hugo -18.30 Po meri -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Nadaljevanka - 21.20 Poročila - 21.30 Črno belov barvah - 23.05 V plamenih Nikaragve, ameriški film TV MADŽARSKA 1 11.05 Izbor pop glasbe - 11.25 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik -12.30 Saint Tropez, nadaljevanka -13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp, nanizanka - 15.25 Zakladnica - 16.55 Telešport, SP v rokometu (m). Madžarska: Nigerija, prenos - 18.40 Popolni sončni mrk na Madžarskem - 18.50 Podlež, nanizanka -19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ključ. show-program - 21.00 Kaj takega!, program Gyorgya Rdzsa - 22.00 Aktualno - 22.30 Video blues, madžarski film IV MADŽARSKA 2 5.57 Misli ob zori - 6.00 Informativni program: dnevniki, poročila, pregled tiska - 9.05 Aktualno - 9.30 Zakladnica - 10.35 Svet v slikah - 11.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Ignac Semmelweiss - rešitelj mater, tv-film, 1. del -15.0 0 Poje Zoltan Karcagi ■ Nagy -15.25 Vino in oblast, nanizanka - 17.00 Za manjšine -17.50 Odprti studio, ansambel Jartato -18.00 Halo Einstein, nanizanka -18.55 Nofi reflektor, magazin -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik šport - 20.30 Domače zgodbe: En dan, Železne rezerve - 21.35 Mecen, kultura - 22.05 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Mladokrvna ljubezen, TV-film -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver -15.41 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.05 Polna hiša -17.40 Glej, kdo tam razbij. - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Mesto kaosa -19.30 Ča: v sliki - 20.15 Adrenalin, akcijska srhljivka - 21.55 Padec na tla, srhljivka - 23.40 Črn tiger, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Mož gre skozi zid, filmska komedija -10.40 Bogati In lepi - 11.21 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila 13.15 Policijska-inšpekcija 1 -13.40 Gorski zdravnik -14.30 Umor je njen konjiček 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila • 17.05 Dobre došli v Avstriji -18.50 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme 20.15 Rože v vetru, TV-film - 21.40 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Medne rodna reportaža - 23.15 Orvieto - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Čikaški sinovj EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo - 9.00 Evrogoli -10.00 Golf -12.00 Tenis: Roland Garros, preno četrtfinala iz Pariza -15.30 Kolesarstvo: dirka po Italiji, prenos osemnajste etape (kr< nometer Treviso - Treviso, 45 km) - 17.00 Tenis - 20.00 Atletika: Miting v Chemnitzi prenos - 21.30 Rugby: Air France Sevens 1999, posnetek iz Pariza - 23.00 Tenis 0.00 Kolesarstvo H*. 27. maj 1999 31 Posodobili linijo za izdelavo strešnikov Bramac že v Evropi danes med vodilnimi izdelovalci najbolj kakovostnih kritin v Sloveniji I genski opekarnarji ve-nobo|j čutijo potrebo hLi°V6Z°VanjU S sorod‘ Str nik P^nerj^ 1991 V Dravograda v letu ^eBramnSko’avstrijsko Po-"ienije stekla Pr°'ZVOdnja v lek>Pasnaprila’ že isto Str^ikOv Niiho4’8milijOna s° iz leta J h°vo izdelavo ^'Pasn, et° povečevali, S|oveniia / P°djetju Bramac Že več kot podjetje V S resnik°v. Hvalci itH38 med v°dilnimi Slo^ int0 kakov°stnih kri-Sstivor H dokazuie znak ’re«na|6^ so ga SUvGorn-Sn>6rT1 9radbenem irSsr ad9oni’ Bramac KS Srihodn S0 9002- Da bi H'SosevBr°bran'k SVoj tržni H0s°dobitPv amacu lani odl°čili Sfedk^ .^800 mi|.lm Pa so naložbo, Si na^ 'Jon°v tolarjev, tudi ■ Proizvodnjo so Posodobljena linija za izdelavo strešnikov na kratko • na kratko opremili z najsodobnejšo računalniško vodeno tehnologijo, ki zagotavlja vrhunskost izdelkov, z njo pa so odpravili tudi vsa težka fizična dela. skaš v ca V Bramacu pravijo, da so s tem projektom zagotovili najsodobnejšo proizvodnjo, doseganje vrhunske kakovosti, humanizacijo dela, okolju prijazno proizvodnjo in ne naza- dnje tudi delo še za kakšno generacijo. Bramac je že v Evropi, trdijo, saj so se sposobni srečati z evropsko konkurenco, ki je je vedno več tudi na slovenskem trgu. V ze nas™® 1 poučno-sprostitvena pot ^teden promocijskih aktivnosti fi^i^J°VOlien s tem, Vabiush'nse ne trudiš’ H^ahk/rScimzani-^ro °dne- »Si^ H Kot Jen)a ah celo Zaveda Se tega Vodstvo š fsole na čelu Sm°-različne °žjem Pfepozna‘ * m širšem n.1?"*«* Pred5 nimive9a a'/lh so delo- vanje podjetniškega centra, projekte Spoznavajmo čebele, Voda - vodni bar in Vrtovi kakor tudi raziskovalne naloge infocentra, najširša in tudi najmnožičnejša promocijska akcija pa je bila odprtje poučno-sprosti-tvene poti v okolici šole in gradu v rakičanskem parku. Ta dogodek je bil za vse udeležence res zanimiv. In kaj smo lahko na tej poti videli ter doživeli? Potem ko sta jo uradno odprla (z rezanjem traku) ravnatelj in predstavnica Turistične zveze Slovenije Zvonka Kneževič - še prej je bila krajša kulturna prireditev smo se lahko prepričali, da si je šola upravičena zaslužila 1. mesto na lanski akciji turistične zveze Moja dežela čista in lepa v kategoriji srednjih šol v Sloveniji. Vsekakor pa si je vredno ogledati okrasni in zeliščni . • .. •. ___________________________________________:____;______ Na poučno-sprostitveni poti Srednje kmetijske šole Rakičan. (Foto: J. G.) vrt, muzej kmečkega orodja na prostem, meteorološko postajo, drevesce ginko, šolski čebelnjak, kapelico v grajskem parku, grad idr. Poleg tega se lahko zapeljete s kočijo v okolici ali od rakičanskega do spbo- škega gradu pa še za druge sprostitvene oblike znajo poskrbeti v sodelovanju s konjeniškim klubom in krajevno skupnostjo - jahanje, pijača, prigrizek... JOŽE G. I ^fiet je boljša kot žamet Orr|embno se je odločiti pravočasno! $e si lahko takoj omislite svojega p0Vsem novega NISSANa Pred uvedbo DDVja. W\"l|oeit ” S^'n'5san‘adria-si ’ ele,on- ^ ven^- 159 73 31 ' 061' 168 38 99 tel-: 061/ 16 27 100 . NISSAN SERVIS KRULC, . AVTOHIŠA FERK, Maribor, telefon* 0 . NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ . MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/ 6 . PANADRIA Celje, Celje, telefon: 0 . AVTO KUK, Slovenske Konjice telefon: 063/ 753 . AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 .. . AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, telefon: 063/ 893 549 . AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 . AVTOSERVIS GORICA, Nova Gorica, 066/ 135 57 21 . AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, tel.: 065/ 57 012 . AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, telefon: 068/ 75180 . AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, tel.: 0608/ 40 389 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, telefon: 069/ 32 209 Moravske Toplice Društvo upokojencev Moravske Toplice ima kar 300 članov iz 28 vasi, vodi pa jih neutrudni Štefan Makoter. Sedež društva je v občinski stavbi v Moravskih Toplicah. Društvo ima svoje poverjenike v Moravskih Toplicah, Tešanovcih, Bogojini, Martjancih, Noršincih, Sebeborcih, Andrejcih, Selu - Fokovcih in Prosenjakovcih. Veliko dajo na družabno življenje, saj pogosto prirejajo razne izlete, na primer na Gorenjsko in Dolenjsko, ogledali pa so si tudi slovenski parlament in Cankarjev dom v Ljubljani. Društvo je kupilo prapor, ki ga bodo razvili 6. junija ob 11. uri pred gasilskim domom v Selu, blagoslovila pa ga bosta evangeličanski in katoliški duhovnik. (J. Ž.) Slovenske gorice V krajih, ki spadajo v občine Lenart, Cerkvenjak, Sveta Ana in Ben-dikt, so imeli pred kratkim akcijo zbiranja kosovnih odpadkov. Te so odpeljali tovornjaki podjetja Letnik - Saubermacher, ki sicer skrbi za redni odvoz komunalnih odpadkov na območju upravne enote Lenart. Letošnji odvoz so sofinancirali iz občinskih proračunov in sredstev občanov, ki jih zbirajo v okviru novega, višjega prispevka za občine in so del cene ravnanja s komunalnimi odpadki. (A. L.) Nedelica V tem kraju bodo imeli prvo nedeljo v juniju referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Denar bodo zbirali predvsem za gradnjo kanalizacije, nekaj tolarjev pa bo stala tudi premestitev spomenika Štefana Kovača - Marka s sredine,vaškega pokopališča na drug kraj, kajti tam (v sredini pokopališča) bodo postavili križ. V KS Nedelica nameravajo zbrati v nekaj naslednjih letih 19.000.000 tolarjev. (J. Ž.) Lenart Med 24. in 27. junijem bo ob lenarški Hladilnici sejem gospodarstva občin Slovenskih goric. V okviru prireditev ob svoji 20-letnici ga pripravlja ga območna obrtna zbornica Lenart, ki ima 420 članov. Večina prostora je že oddana, nekaj pa se ga še da dobiti. Prav zanimivo si bo ogledati eksponate oziroma izdelke obrtnikov in podjetnikov z območja Slovenskih goric. (F. KI.) Gornja Radgona Planinski tabor za otroke in mladino, ki ga pripravljajo radgonski planinci, bo dvakrat: med 1. in 8. avgustom bodo taborili mladi od petega do 15. leta starosti, med 8. in 15. avgustom pa bo taborjenje za srednješolce in študente. V prvi izmeni pričakujejo 60 otrok, v drugi pa 30 tabornikov z območja gornjeradgonske, radenske in svetojurijske občine. Taborjenje bo v vojaških šotorih, ki jih bodo postavili v Podvolovjeku v Savinjski dolini. Za tabornike pripravljajo tudi številne aktivnosti, med drugim tudi vzpone na okoliško gorovje. Bogat bo seveda tudi športni program. Pa cena? Za teden dni taborjenja v gorah (stroški prevoza, bivanja v šotorih, prehrane, aktivnosti po programu ...) bodo starši plačali le 14.000 tolarjev; lahko tudi v treh obrokih. (O. B.) Kapela Kulturni dom na Kapeli, ki je bil nekoč središče kulturnega in družbenega dogajanja, že poldrugo desetletje sameva in propada. Enako usodo doživlja tudi še kar trdna stara kapelska šola, v kateri bi bilo mogoče, kot pravijo domačini, urediti kar nekaj stanovanj. Po drugi strani pa ne smemo prezreti nekaj novejših pridobitev Kapele: v zimskem času jih razveseljuje vlečnica, v središču vasi so uredili pločnike itd. (F. Br.) Nedelica V turniški občjni imajo bogato rokodelsko tradicijo, tam pa je doma tudi cehovstvo, saj so ponosni na listino, s katero je Marija Terezija 1770. leta potrdila cehovska pravila turniškega ceha. V Turnišču, kjer se je razvilo predvsem čevljarstvo, imajo čevljarski muzej: v Nedelici pa bi radi, da bi tam zaživel kovaški muzej. V ta namen nameravajo urediti kovačnico pokojnega kovača Čeha. Svojci so za to, zdaj sta na potezi turistično društvo in občina. Brž ko bo kovačnica - muzej na ogled, prav gotovo ne bo manjkalo obiskovalcev.-(J. Ž.) Veržej Turistični delavci so uredili novo dva kilometra dolgo gozdno učno pot ob Muri. Začne se pri Veržeju in konča v Ižakovcih pri Otoku ljubezni. ..Vodi čez murske mrtvice in skozi gozd, ob njej pa je 35 vrst avtohtonih in neavtohtonih dreves. Ob poti popotnik odkriva tudi redke in zato zaščitene rastline, lesene gobe, bele narcise, razne ptiče (kačji pastirji, vodomec, bela čaplja, črna štorklja ...). Pohodnikom rad pomaga vodnik Franc Kosi. Posebno doživetje je seveda vožnja z murskim brodom, ki v Ižakovcih povezuje levi in desni breg. (J. Ž.) Šport Judo - V Domašincu na Hrvaškem je bil propagandni judo turnir za dečke in kadete, ki ga je organiziral Judo klub Lendava. Zmagala je Lendava pred Maksimirom, Somborjem in Čakovcem - Domašin-cem. (FB) Badminton - ŠD Do konca iz Lendave je pripravilo na Kobilju prvo tekmovanje za Kontrečev memorial. Med 19 tekmovalci iz štirih klubov je zmagal Miran Dominko pred bratom Goranom, oba Lendava, Vladom Bojnecem iz Murske Sobote in Borisom Nemetom iz Kobilja. (F. Horvat) Badminton - ŠD Do konca iz Lendave in Badmintonska zveza Slovenije v Lendavi prvič organizirata tekmovanje za osem najboljših igralcev Slovenije po končni jakostni lestvici. Na tekmovanju, ki bo v soboto, 29. maja 1999, v telovadnici DOŠ bosta med drugimi nastopila tudi brat in sestra Puhar, kandidata za olimpijske igre leta 2000. Nogomet - V 21. krogu prvenstva v drugi slovenski mladinski nogometni ligi vzhod je Potrošnik premagal Starše z 9 : 0 in s 55 točkami vodi na lestvici. V istem rangu tekmovanja so kadeti Potrošnika premagali Starše s 5 : 1 in prav tako z 58 točkami vodijo na lestvici. Kolesarstvo - ŠD Do konca iz Lendave organizira v soboto, 5. junija, ob 10. uri pred hotelom Lipa v Lendavi 2. kolesarski maraton. Na sporedu bosta mali (45 km) in veliki maraton (90 km) in bosta potekala na slovenski in madžarski strani. Štartnina je 1500 SIT. 32 27. maj 1999 motorna vozila FIAT UNO 45, letnik 1990, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 22 132. (7123896 FIAT CROMA, letnik 1989, servovo-lan, avtoradio, registriran do oktobra, prodam. GSM: 041 768 068. m23910 RENAULT 9 GTD, letnik 1987, registriran do julija 1999, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. Partizanska 39, M. Sobota, tel.: 22 456, zvečer. m23987 VW GOLF, letnik 1985, dobro oh KEMA PUCONCI, d. d., 9201 Puconci objavlja prosta delovna mesta 1. POMOČNIK DIREKTORJA PROIZVODNJE Pri izbiri imajo prednost kandidati z visokošolsko izobrazbo strojne, gradbene ali rudarske smeri, stari ne več kot 35 let. Zaželena praksa in urejeno stanovanjsko vprašanje v oddaljenosti ne več kot 20 km od sedeža firme. 2. VODJA PRODAJE NA DROBNO v trgovini z gradbenimi materiali v Puconcih Iščemo kandidate z višjo ali visokošolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali trgovske usmeritve, ki so sposobni samostojno opravljati vse funkcije v drobnoprodajni dejavnosti in s svojo ustvarjalnostjo dati potrebno vsebino drobnoprodajni enoti. Zaposlitev pod 1 in 2 je za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Nagrajevanje v okviru sprejetih meril Kerne, d. d., in doseženih rezultatov dela. Prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi pošljite do 5. junija 1999 z oznako »OBJAVA«. Na območju Pomurja iščemo SKLADIŠČNI PROSTOR za najem za nedoločen čas. Skladiščni prostor mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje: - velikost nad 150 m2 - mora biti suh, čist, zaščiten pred gledalci in primeren za živila, - možnost dostopa in vhoda z viličarjem. Interesenti [civilne in pravne osebe, društva] lahko pošljejo ponudbe do 10. junija na naslov: POMURSKE MLEKARNE, d. d., Industrijska ul. 10, 9000 Murska Sobota. ranjen, prodam. Tel.: 069 62 094 ali Ferš, Lomanoše 36. m23917 PEUGEOT 309, letnik 1988, ohranjen, balirko Weiger in kombajn Zmaj Univerzal prodam: Tel.: 63 752. m23921 DAIHATSHU FEROZO, terensko vozilo, I. 1990, prodam. GSM 041 769 514 ali 31 790, popoldan. m23922 OPEL VECTRO 1.6 i, letnik 1991, prevoženih 120.000 km, registrirano do marca, prodam. Tel.: 48 773, po 15. uri. m23942 BMW 316, letnik 1987, prodam. Tel.: 70 204 popoldan. m23945 živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred ne-snostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni - na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajsert Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Ceha, Nedelica, tel.: 72 146. m22897 AKCIJSKA prodaja mladih nesnic že od 350 SIT dalje, naročite lahko na vse telefonske številke oglasa PODJETJA FARMA PRI MOSTU, d. o. o. m22897 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Ficko, Prosečkavas 22, tel.: 51 405. m23888 PUJSKE prodam. Tel.: 24 975, Perto-ci, Prešernova 18, Rakičan. m23890 KRAVO, dobro mlekarico (25 l/dan -minimum), tretjič brejo 7 mesecev, prodam. Tel.: 47 183. m23923 KOZE mlekarice prodam. Tel.: 57 532. m23943 NESNICE, cepljene, 14-tedenske, prodamo po 390 SIT/kom.Tel.: 041 420 514, dostava na dom. m23947 NESNICE v začetku nesnosti prodajamo vsak dan v Babincih 49. Tel.: 82 401 - Tibaut. m23948 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex, cepljene, stare 14 tednov, 450 SIT, ter grahaste, 500 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m23955 posesti GOSTILNA, nova, velika, zelo lepa, še neodprta, v bližini hotela Lipa Lendava, edina v naselju, zaslužek garantiran, zaradi odhoda v tujino, naprodaj po polovični ceni za 25 mio tolarjev. Informacije po tel.: 75 837, po 16. uri. m23564 PRODAMO STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem na 8,5-arski parceli v Turnišču. Prvomajska 1 2, Turnišče, po 18. uri, tel.: 72 408. m23882 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tel.: 31 194, 041 685 186. m23902 HIŠO v Dobrovniku prodam. Tel.: 31 886. m23906 BOROV GOZD, 62 arov, v Seliščih, prodam. Tel.: 88 131. m23907 SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 24 237. m23914 NOVO HIŠO, nedokončano, v Kapci, 01)0 V hiši, na vrtu, za grenka praznina, odka V srcih globoko zasaje' le bolečina, nasvet Grenko spoznanje, da Z bitje edino, ki zal ^reilijt dušo mori ti, ko vsa (j/-dvom te, tolažbe pa1,1 v spoMi^ Marija Zrinski iz Puconec, -a srci11’ naša mama in stara mama, je še 5 let po smrti v na da bi živela. Hvala vsem, ki jo z nami vred P°®r Njeni najdražji zahvala V 59. letu nas je zapu^ geStfi žena, mama, babic3 Angela roj. iz Martj^ Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali k večP^ m z nami sočustvovali ob boleči izSuD Hvala vsem , sorodnikom, sosedom, prijateljem 1 za izrečeno sožalje, darovano cvc ter prispevke za dobrodelne na Posebna zahvala So1?otapolbz(1^i. sodelavcem in učencem Osnovne šole H pje11®. bolnišnice M. Sobota in vsem, ki ste nam ^jjiS^1 kakorkoli pomagali ter nam v najtežjih tre d/ .M 5 Lepa hvala za bes6° g. kaplanu za pogrebni obred, govornike in pevskemu zboru za odpete Žalujoči vsi njeni najdra® t 27. maj 1999 Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo , in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Boleč je spomin na 30. maj, ko nas je pred letom dni za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 27. maj 1998, ko nas je mnogo prerano v 48. letu nenadoma zapustila naša draga Pravijo: Imeti Jaz pravim. Imeti rad Govorijo: Uspeti Jaz. Ne umreti mlad. (Tone Pavček) V SPOMIN Terezija Šlemer iz Okoslavec 77 finala vsem v k1 ’ ki obiskujete njen prerani grob, ji prižigate sveče in seje spominjate z lepo mislijo. Tvoji najdražji Viktorija Bokan iz Sotine 15 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem •preranem grobu, ji prinesete cvetje in prižgete svečo spomina. Vsi njeni Bojan Dražnik Minevajo štiri leta, odkar se vedno znova sprašujemo - zakaj? Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje, sveče ter ga ohranjate v spominu. Vsi njegovi Na tvojem grobu rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Tiho in brez slovesa si odšla v sončnem jutru naša ljuba ZAHVALA V SPOMIN Te dni mineva osem let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Teodor Obal iz Nemčavec Hvala vsem, se ga še spominjate in prihajate k njegovemu zadnjemu domu. Vsi njegovi Renata Krajnčan vodja finančne službe PE v pokoju Od nje se bomo poslovili danes, v četrtek, 27. 5. 1999, na pokopališču v Gornji Radgoni. Kolektiv Elektra Gornja Radgona V 63. letu je dokončala svojo življenjsko pot naša draga žena, mama, stara mama, tašča in sorodnica Nič več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 77. letuje dokončal življenjsko pot naš dobri mož, oče, stari oče, tast in brat Alojz Škraban iz Rakičana, Jezera 47 Anica Balažič iz Zenkovec ln2nanCeill °kVesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom pCVetje, sveg *Ste j° Pospremili k zadnjemu počitku, darovali °Se n° zah6’ d^odolne namene, nam pa izrekli sožalje. /Ogolet/3 ° izrekamo dr. Ivanu Neratu iz ZD Rogašovci pri isk° davljenje njene bolezni, sorodnici Mileni za 2anjun sosedo Za *Zrečene hesede od odprtem grobu, Prijateljem in pogrebništvu Banfi. enkrat - iskrena hvala! Sestri Ja'Ujoči: ruii„n>.nika in Jožefa an'a in drugo sorodstvo Vse do zadnjega si upal in se boril, da bolezen s trdno voljo boš pregnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. V naših srcih ti naprej živiš, zato pol nas vodi tja, kjer v tišini spiš. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, zet, svak, stric Štefan Bunderla, starejši od Grada 64 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na zadnji poti, mu darovali vence, sveče, prispevke v dobre namene ter sočustvovali in izrazili sožalje. Posebna hvala velja dr. Čurčiču za vsakodnevno pomoč, sosedom, ki so kakorkoli pomagali, kolektivu kamnoseštva in društvu upokojencev. Iskrena hvala vsem trem duhovnikom za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Maričevi za ganljive besede slovesa, za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi za lepo opravljene pogrebne storitve. Vsi njegovi najdražji Karolina Slivnjek, roj. Kološa, iz Gorice 53 28.1.1920-18.5.1999 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoče. hčerka Malvina ter sinovi Bela, Štefan in Evgen z družinami Vse odhaja, kakor hitra reka, le spomini spremljajo človeka. V SPOMIN 27. maja mineva petnajst let, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in sorodnik Štefan Lovenjak iz Gornjih Slaveč 39 Spominjamo se dneva žalosti, ko te je množica ljudi spremljala na tvoj prerani dom, sedaj pa prihajamo k tvojemu grobu in se z lepo mislijo oziramo v tvoj lik, vklesan v črno marmorno ploščo. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, brez slovesa v smrt si šel. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, svak in boter Franc Dervarič iz Radovec 4 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denar za vežico v Radovcih. » Posebna hvala govorniku g. duhovniku Ludviku Jošarju za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in lovcem iz Radovec ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 34 OGLASI 27. maj 1999, W 0609 630 898, 041630 898 GOSTILNA HORVAT - LOVENJAK Polana, tel. št. 251 010 Preživite prijetne urice na pokriti terasi ob izvrstni hrani, pijači in glasbi. Novost: odprto vsak dan. o ALFA KOLEKTIV Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, ■ tel.: (0691 48 426, GSM: 041 733 948> 041 772 426 Od 15. maja do 15. junija poteka v vseh prodajalna velika nagradna igra. Vstopite v katerokoli Proda^cjne Peko, si oglejte pravila "^ igre in izpolnite nagradn Nagrade: ,0 1. vozilo Mercedes-Benz 2. 5 let par čevljev 2-krat na 3. 5 let par čevljev i-krat na 4. bon za nakup Pekove^ v vrednosti 20.000 Sl 5. bon za nakup Pekove o v vrednosti 10.000 Sl Naslednjih 50 izžrebancev P bon za nakup Pekove obut vrednosti 5.000 SIT. POSREDNIŠTVO Ali želite prodati delnice? Prijazno osebje vam je na voljo, zato nas pokličite po tel. 32 945 ali obiščite v naši poslovalnici v Slovenski 42/1 v M. Soboti. Veselimo se sodelovanja z vami! čevlji do avta BOMBEK S. p., Suhi vrh 20, 069 48 8 UREJANJE VRTOV načrtovanje, urejevanje in vzdrževanje vseh zelenih P!,< * (strokovno) »kompetentno« svetovanje * * polaganje naravnega in umetnega kamna TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Volnarja 13, 9 ® 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 5 9 IH L. J.A.L. - Lopert d. o. o. URSUS rezervni deli ZETOR Cankarjeva 60, 9000 M. Sobota _______tel.: 21 318___ Alojz Bertalanič, Sv. Jurij 14, 9262 Rogašovci ZAŠČITA PRED INSEKTI okenski in vratni mrežni vložki za vgraditev v vaša okna in vrata - KOMARNIK £ (069) 57 303 ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA 090 40 42 VtDEZEVALKA IRENA NONSTOP Cena. 156 SlT/min MALE OGLASE LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 SALON POHIŠTVA KOS SALON POHIŠTVA PARTIZANSKA 20/A PANONSKA 26 LENDAVA BELTINCI DO 30. junija VELIKA AKCIJA VESTNIKOV VLAK '99 12. junij 1 UJ 5 Prvonagrajencu bo pokrovitelj nagradne igre, Autocommerčevo podjetje AC-Intercar d.o.o., podaril avtomobil znamke Mercedes-Benz razred A. Javno žrebanje nagrad bo v nedeljo, 20. junija 1999, na POP TV. Hočem Mercedes-Benz •U — , biti popolnoma prepričan Bank Austria Creditanstalt d.d., Ljubljana If you're ready, we're ready. Trdo ste garali za svoj denar. Zdaj bi ga radi varno naložili, zato potrebujete bančnega partnerja, ki mu boste lahko popolnoma zaupali. Bank Austria Creditanstalt je vodilna med zahodnimi investicijskimi in poslovnimi bankami v srednji in vzhodni Evropi. Kol ugledni in svetovno znani ponudnik finančnih storitev vam ponujamo našo visoko kreditno sposobnost, kapitalsko moč in mednarodne izkušnje ter znanje. Na voljo so vam razvejana mreža naših poslovalnic in zagotovila sto tisočih zadovoljnih strank, ki že leta zaupajo naši strokovnosti. Na vaše zahteve smo vedno pripravljeni. Credita^ M37maj 1999 NAPOVEDNIK i - — J^urni koledar Osterčev večer v Veržeju30 maja’ op 20.30 bo v domu kulture telju S O Oncert resne 9lasbe, posvečen sklada-linistVolodh o’ pianistka Tatjana Ognjanovič, vio-vič hMn ■ Balzalorsky in violončelist Igor Mitro- . izvajali dela Haydna, Osterca in Coplanda. VpetekP28,nSki k0ncert dvorani’ n m313’ot> 20- uri b° v soboški grajski brlele Braf6 diplomski koncert sopranistke Ga-Olga k0Us lna’ ki i° bo na klavirju spremljala prof. v Petekf 2Rlha,ne9a orkestra domu kultu "i °b 20' ur' p0 v homerskem Ivan Kaučič6 Stn'koncert Pihalnega orkestra KD ^’re',s,a“ ferskem d Ur"13’ °b 10. in 11. uri bodo v Ijuto-tkovne skun°m3 kulture 9°stovali člani soboške lu-Roš i-jubeze 6 Gr^Sk' strahci z lutkovno igrico J. razstave" dvehstrašiL 5SKA sobota Galeriji M Ustavo slik vi , a Sl lahko °9ledate slikarsko Pot°čnika ml 'm^3 Pot°čnika st. in Vladimirja Ustavo p!? 9radu si lahko ogledate tudi Stalno Muzej je od raiinskega muzeja. Ure’v sobot °d tOrka d0 petka od 10- do 17. Ob nedeihu 'n nedeljo pa od 10. do 13. ure. 'VMd!0 7®^ sni soboškega gradu si lahko ogleda- k^oin n brezplačno zbira-^oii,,. Uln Posredi Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo ^iZrr'.Znanje iščejo, in o KdaJ'n ebltno Pililo za iz- anpOsčino. 'S 5 ^aolje 5S|°iTiška\ univerzi M. ■m'sobota@siol.net. Ss9r'Sat"cal5i,"'»-nika2; kS^Mcdl • > »k °Vec29a; i ,StVa.0baiz ^4 £ w S čes«fam0/ DELAVEC BREZ POKLICA SESTAVLJALEC; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 28. 05. 99; ELTI D. O. O. GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA POMOŽNI DELAVEC POMOČNIK ZIDARJA; nedoločen čas; Skupno stanovanje; do 07. 06. 99; HORVAT IVAN S. P., ZIDARSTVO-FAZADERSTVO, MELINCI 137/A , BELTINCI POMOČ V STREŽBI; nedoločen čas; ostali pogoji: UREJENOST; do 08. 06. 99; BELI GRAD D. O. O. ČREN-ŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI KUHARSKI POMOČNIK POMOŽNA KUHARICA; nedoločen čas; do 08. 06. 99; BELI GRAD D. O. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI NATAKARSKI POMOČNIK NATAKAR, NATAKARSKI POMOČNIK; določen čas 3 mes.; Družinsko stanovanje; do 04. 06. 99, BANUTAI EVA S. P. GOSTILNA KANCAE, PARTIZANSKA ULICA 31, LENDAVA - LENDVA KMETIJEC DELAVEC V KMETIJSTVU; določen čas 3 mes.; do 19..06. 99; VRZEL TATJANA, KMETOVALKA, TURJANCI 25, RADENCI OBLIKOVALEC KOVIN SESTAVLJALEC; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 28. 05. 99; ELTI D. O. O. GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA ZIDAR ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; do 07. 06. 99; HORVAT IVAN S.P., ZIDARSTVO-FA-ZADERSTVO, MELINCI 137/A , BELTINCI KUHAR NATAKAR NATAKAR-KUHAR; določen čas 6 mesi; do 30. 05. 99; PRELOG BORUT S. P. TRGOVINA BETTY BLUE BELTINCI, MLADINSKA ULICA 1, BELTINCI KUHAR - NATAKAR; določen čas 9 mes.; do 28. 05. 99; VITEZ IGOR S. P. BISTRO, ULICA ŠTEFANA KUZMIČA 25, MURSKA SOBOTA KUHAR KUHAR; določen čas 6 mes.; do 28. 05. 99; CIFER JOŽE S. P. RESTAVRACIJA ČARDA, NEMČAVCI 39Č, MURSKA SOBOTA natakar NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; do 02. 06. 99; KRAMBERGER MARJANA S. P. GOSTILNA ADANIČ, MELE 27A, RADENCI NATAKAR; določen čas 3 mes.; do 30. 05. 99; PRELOG BORUT S. P. TRGOVINA BETTY BLUE BELTINCI, MLADINSKA ULICA 1, BELTINCI NATAKARICA - DELO V DNEVNEM BARU; določen čas 6 mes.; 1 i. delov- Kino Park Murska Sobota V četrtek ob 18. in 20. uri bo na sporedu ameriška futuristična srhljivka Temno mesto, v petek in nedeljo ob 18. in 20. uri pa italijanska tragikomedija Življenje je lepo. Kino Gornja Radgona V petek ob 21., v soboto in ponedeljek ob 20, ter v nedeljo ob 18. uri in 20.15 bodo vrteli ameriško zgodovinsko romantično dramo Zaljubljeni Shakespeare. Kino Ljutomer V soboto, 29. maja, in v nedeljo, 30. maja, ob 20. uri si lahko ogledate slovenski film Patriot. V nedeljo ob 18. uri pa bo na sporedu ameriški celovečerni risani film Egipčanski princ. o K te monotipije Štefana Huzjana. - V galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti so na ogled plastike kiparke in slikarke Irene Brunec z naslovom 7 grehov in 7 vrlin. - V Caffe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. - V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij foto- kino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si muzejsko zbirko lahko ogledate ob predhodni najavi. ■ V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del Marine Bahovec. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava otroške likovne ustvarjalnosti. Muzej - Galerija v Lendavi sta odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo likovnin Vlada Renčelja. PUCONCI V občinski zgradbi so razstavljena slikarska dela Mire Ostojič. K 0 VESTNIKOV VLAK 99 12. junij PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje ________________________ Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 5 9 2 nih izkušenj; do 28. 05. 99; CEIGER JOŽEF S. P. COUNTRV BAR IN TRGOVINA SEDMICA, MOTOVILCI 54, GRAD ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠKI SERVISER - TRGOVEC; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 23. 06. 99; PLASTRON D. O. O. GORNJA RADGONA, PREŠERNOVA 38, GORNJA RADGONA EKONOMSKI TEHNIK TERENSKI KOMERCIALIST (TRŽENJE REKLAMNIH STORITEV); nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 31.05. 99: AMARILIS-BN, FINANČNE TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE D.O.O., LENDAVSKA ULICA 23/B, MURSKA SOBOTA 18 ZDRAVSTVENI TERAPEVT IZVAJANJE, PLANIRANJE IN ORGA-NIZ. OSNOVNE IN SPEC. ZDRAV. NEGE, IZVAJAN. MED. TEHN. POSEGOV, KORDINIR. ZDRAV. PREGLEDOV VAROVANCEV; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POKLIC VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; do 08. 06. 99; DOM LUKAVCI P. O., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADINSKEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN REP. SLOVENIJE, 3 MESEČNO POSKUSNO DELO; do 05. 06. 99; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 16, MURSKA SOBOTA; (*) Svet LJUDSKE UNIVERZE GORNJA RADGONA, Trg svobode 4, 9250 Gornja Radgona razpisuje za mandatno dobo 4 let DIREKTORJA LJUDSKE UNIVERZE Kandidat mora izpolnjevati pogoje: - visokošolska (univerzitetna) izobrazba, - pedagoško-andragoška izobrazba, - strokovni izpit - 5 let delovne dobe, od tega najmanj 3 leta pri izobraževanju odraslih. Pisne prijave z dokazili naj kandidati oddajo v S dneh od objave razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem postopku. KREKOVA BANKA ČE STE SE ODLOČILI ZA PRODAJO VAŠIH DELNIC, KI STE JIH PRIDOBILI Z ZAMENJAVO ZA LASTNINSKE CERTIFIKATE, LAHKO TO STORITE PRI NAS. PRIJAZNO VAM BOMO SVETOVALI IN POMAGALI IZPOLNITI NAROČILO ZA PRODAJO DELNIC, KI KOTIRAJO NA LJUBLJANSKI BORZI. PE MURSKA SOBOTA. Ul. Arhitekta Novaka 13, Tel.: (069) 30000 www.krekova-banka.si Delimo vstopnice za kino Ameriška komedija Past za starše je »remake« (nova verzija) uspešnice iz leta 1961, kar je vedela tudi naša nagrajenka Slavica Sukič, Topolovci 4, 9261 Cankova. Novo nagradno vprašanje pa se glasi: V katero filmsko igralko je zaljubljen Shakespeare v istoimenskem filmu? Odgovori Kupon št. 21 & Odgovore pošljite do 25. maja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. MARIA - Blondie 2. LIVIN'LA VIDA-Ricky Martin 3. TRUE LOVE - Robert Palmer 4. JOING YOU - Alanis Morissette 5. LOOK AT ME - Geri Halliwell .6. PROMISES - Cranberries 7. WHISKEY IN THE JAR - Metallica PREDLOGI: DOV’E L'AMORE - Cher' PALIM SE NA TEBE - Davor Radolfi SHAKESPEARE IN LOVE - Layla Kaylif LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NE IZDAJTE ME - Avia band 2. ŠI'Z D' BEST - Nude 3. NE BOM VEČ ČAKAL, DA MINIL BO NAJIN DAN - Tomaž Domicelj 4. SAM EN MAJHEN POLJUB - Peter Lovšin 5. VEŠ, DA TE LJUBIM - Remi band 6. NE JOČI SE - Sendi 7. VSI ME POZNAJO - Nova legija PREDLOGI: NAJLEPŠI VALČEK - Milan Pečovnik - Pidži SPOMIN - Damjana Golavšek LJUBIM TE - Karmen Stavec LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. RADA BI ŠE PLESALA - Ans. Petra Finka 2. MOJ DOM - Bratje iz Oplotnice 3. ČRNOLASO DEKLE - Slapovi 4. MOČ LJUBEZNI - Ans. Rosa 5. VAJINE ROKE - Ptujskih pet 6. NAJBOLJŠI SEM - Šlapovi, Primorski fantje in Štajerskih 7 7. ZAPIRAM KAMRICO - Vesele Štajerke PREDLOGI: LJUBEZEN - Primorski fantje NAJLEPŠA SO JUTRA - Rosa KJE JE TISTO LETO - Štirje kovači Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 3. junija 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št, 21 - GLASUJEM ZA SKLADBO PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Na več kot 270 poštah po vsej Sloveniji lahko odprejo žiro račune fizične osebe, samostojni podjetniki, obrtniki, društva in civilnopravne osebe Informacije na tel. št. 061/174 1207, 062/228 8247, 063/425 2712. I Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica M. Sobota Tržnica G.Radgona Prodajalna Ljutomer Jabolka ... 100-160 240 150-180 Hruške 450 380 400 Pomaranče 220 220 200 Lubenice ...... 250 320 300 Rdeče grozdje 750 690 700 Limone 250 300 280 Banane .*... ' ... 100-180 200 200 Kivi 450 390 400 Nektarinke 850 890 - Kumare 280 250 250 Solata-kristalka 200 250 250' Solata-puterica 200 200 Jagode 400 320 300 Cvetača 350 : 360 350 Zelje 120 120 120 Suhe slive „ - ... 600 660 Belo grozdje 700 700 680 Mladi krompir 250 260 260 Orehi-jedrca - .... 800 850 Paradižnik ...150-300 300 300 Paprika 460 500 500 Mlada čebula 350 320 360 Stara čebula 120 150 130 Česen 400 400 450 Hren 660 Korenček 250 300 260 Peteršilj 500 490 500 Stari krompir 60 100 70 Fižol .... - 300 299 Melancane - 550 500 ZADNJA STRAN KOČEVJE KREKOVA Cena izleta 6.500 sit. Pokrovitelj Vestnikovega vlaka > JF E? TF EU Prodaja kart v naročniški službi Vestnika, W I I tekta Novaka 13, Murska Sobota od 5- maja^ Kočevski Rog Kočevsko jezero Kočevska Reka in Gotenica Muzej suhe robe v Ribnici Menjalniški leča Pomurske banke 25. 5.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 25. S. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,0023 14,0572 14,1851 Francija 1 29,3733 29,4884 29,7568 Nemčija 1 98,5137 98,9000 99,8000 Italija 100 9,9509 9,9899 10,0808 Švica 1 120,2271 119,5439 121,8503 ZDA 1 182,1306 180,8198 183,3821 Imetniki žiroračunov in tekočih računov! AVTOMATSKI ODZIVNIK - storitev, ki vam bo olajšala poslovanje! Avtomatski odzivnik je storitev Pomurske banke, ki omogoča imetnikom žiroračunov in tekočih računov, da lahko 24 ur na dan dobijo informacijo o stanju na svojem računu. Pristop do storitve je brezplačen. Pozanimajte se v svoji enoti Pomurske banke! V dvoje je lepše Morda bi 38-letni Drago Pučko, popravljalec anten, in 27-letna Mirica Fajfar„tekstilna konfekcio-narka, oba z Orehovskega Vrha pri Gornji Radgoni, še danes živela »na koruzi« oziroma v zunajzakonski skupnosti, na kar sta se že navadila, saj imata desetletni »staž«, toda vmešal se je njun sedemletni sinek Danijel Pučko, ki je starša nagovarjal, naj se že enkrat poročita, »da se bo mamica tako pisala kot jaz«, torej Pučko. Lepa želja je izpolnjega z nedavno civilno poroko in sinek je vesel. Mamica je pač prevzela priimek ihčnlvl«^ Na centru poklicnih Soboti pripravljajo ziskovalno nalogo 5(f vpliv pedagoškega*0 oSj diend napredovanja cu vetrnice. R^ ^ sofinancirala tud bo Pučko. Dragu je bil poročni priča sodelavec Stanko Berden s Stare Gore, Mirica pa si je izbrala za poročnega priča kar strica Danila Fajfarja z Orehovskega Vrha. Ne, ni bilo velikega poročnega slavja in množice gostov, pač pa le poročna večerja za 13 gostov, ki so se malo poveselili v gostišču Mencinger v Črešnjevcih; drug dan pa so pili in jedli na domačiji Pučkovih na Orehovskem Vrhu. Morda se bosta kdaj pozneje poročila še cerkveno? pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 27. maj, četrtek, BERNARD 28. maj, petek, FELIKS 29. maj, sobota, MILAN 30. maj, nedelja, ŽELJKO 31. maj, ponedeljek, MARIJA 1. junij, torek, FORTUNAT 2. junij, sreda, ERAZEM Tega, da sta se naposled poročila, sta vesela tudi Miričina tast Franc in tašča Ljudmila, ki pa ju snaha ogovarja kar z ata in mama. Navsezadnje sta ji tudi to, saj je imela Mirica težko mladost in je živela pri dedku in babici. K svojem Dragu pa se je preselila leto dni potem, ko sta se spoznala. Bila je še zelo mlada, stara komaj 17 let. Z novega'doma in od fanta (zdaj uradnega moža) je obiskovala in končala poklicno šolo. Življenje v dvoje torej ni bila kaka večja ovira za učenje. Z veseljem bi objavili skupno fotografijo mladopororočencev in sinka Danijela, a kaj ko pa se takrat, ko so se slikali, nihče ni spomnil, da sinek, ki je toliko prigovarjal, naj se že enkrat poročita, pač sodi zraven na poročno fotografijo. No, da, na drugih so skupaj. Pomembno pa je, da se vsi, ki so doma pri Pučkovih, lepo razumejo. - Š. S. Na Dolnjih Slavečih kuhajo, »vandrajo.. Lunine mene: 30. meja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 16 minut, zašlo pa ob 20. uri in 43 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 27 minut. 30. maja bo na nebu nastopil ščip. O športno-rekreacijskem društvu Dolnji Slaveči smo pisali nekoliko več, ko smo se članom pridružili na »vandranju« nedaleč od Dunaja, kjer je bil organiziran tradicionalni pohod. Od takrat so še vedno dokaj zagnani. Medtem so se udeležili nekaterih pohodov v Sloveniji in na Hrvaškem, organizirali pa so tudi kuharski tečaj. Le-ta je po- Gornja Radgona Že precej časa »krasijo« okolje v krajih okrog Gornje Radgone odpadki, zlasti starega železja, ki so jih zbrali v akciji Očistimo okolje. Še več: kupi postajajo iz dneva v dan večji. Gospodje naj bi denar za odvoz že pobrali, dela pa ne opravili. Odpadke naj bi odpeljal Dinos iz Maribora, kajti Dinosovo zbirališče, ki je bilo v mestu, so naposled ukinili. Morda pa so kupi tako veliki zato, ker so ljudje izrabili priložnost in pripeljali vsemogoče stvari, samo da bi se jih znebili? (J. Ka.) si nameravajo 11. avgusta ogledati popoln sončni mrk, 14. avgusta pa bodo organizirali tradicionalni pohod po Dolnjih Slavečih.-JG tekal v gostilni Forjanič, obiskovalo ga je 13 deklet oz. žena, trajal je 50 ur, njihov mentor pa je bil Dušan Zelko iz Pečarovec. Seveda so se tudi fotografirali. Pred kratkim se je tečaj končal, kar so proslavili, kot se za take priložnosti spodobi. Čestital jim je tudi graški župan Daniel Kalamar. Zdaj se pripravljajo na pohod na tromejnik, kjer NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Datum prijave:--------------------------------------------------- zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota vaša spremljevalca skozi ■ ■ V ■ ■■ M podobe življenja Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj V novem ekskluzivnem^^ lokalu v središču S° kar same padajo ^del®^ kovnjaki pravijo, jeto^ nadnaravne sile P sledica dotrajanes p stečajnega po*» ne in psihične boleč Stelah Velikopolanski žuP33 je naročil načrte za da pri Kapitanov nejsi od nekaj za, ki bi ga bll° Pd0 joliši’' --**-** Iz dobro izvedeli, da so P hnale nalizacijepdB<^ neznano tekoči ^^9 GUP-a so P°'rd ’ nafto. J ■ g(ji ■ 0^ PO Ižakovc'1)^ mlin na Mun t0 govorili so sej; močnik pa An^ Moravskotopl^^ pot je pri Src^ J/ mehanski soh P^je0,/ spertizeza sa bX'/ prometnicah / in Andrejci' cestišč se P podjetje &sta J 'boli gospo^^SoP'^^ sorških štj^ novo iztekal zavarovan Pr ulice. JenoSaP^J^ SLSjenaP^poC dikat neb°" venske li^xCi^. kmeti6 eJ^vP02 nf BkSn izvai^^« niškefSiZ®^^ došad^i delo od JaditeijiuP> k° Prinaii magal'9. letnih dn*'