ŠTEVILKA 40 LETO XLI 2. OKTOBER 2009 CENA 1.35 EUR 8000032 Osrednja knjižnica Cel Muzejski trg 1 a 3000 Celje nnužEB vetovni v gosteh folklorna SKUPINA IZ CAJETINE L- v,- tfz » ■ (foto: TG) Vokalna ekstaza v Gornjem / •- • °- ^ Gradu -i «k i iP TEMA MESECA: Do ogrevanja hiše z obnovljivimi viri energije Laminati 6,50 EUR/m2 panelni parket (bukev\ hrast) 20,95 EUR Še vedno v vseh poslovalnicah sprejemamo naročila za ozimnico (krompir, jabolka, zelje, čebula kritina Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 Ugodne jesenske cene KAN-a 50/1 - Kutina Plačilo z gotovino nad 1 paleto 8,46 EUR/kos, plačilo z ZKZ kartico nad 1 paleto 8,93EUR/kos. Koruza 0,17 EUR/ks -lasten dvig. Pšenična krmilna (Žito) 35/1: 4,80 EUR/kos Sprejemamo naročila za pesne rezance in koruzo -večje količine. Sredstva za hisiensko molžo ŽIVILSKE TRGOVINE -Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, 584-51-32 - Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, 839-43-20 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, 584-75-09 - Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, 838-80-84 - Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-42 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, 584-10-35 - SP Luče, Luče 105, Luče, 839-43-10 - SP Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 NEZIVILSKE TRGOVINE. - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, -Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, -Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, -Železnina Luče, Luče 34, -Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, 837-07-80 837-07-81 837- 0^-82 839-4 584-12-4 584-40-2^ 838- 80-43* 584-10-2(1 Ugodno - ozimnica Eta Natureta v živilskih trgovinah ZKZ Mozirje. Koruza sladka, 3 x 200 g -1,69 EUR Grah, 3 x 200 g -1,69 EUR Kumarice Kornišon, Paprika fileti beli, 4 X 530 g ■ 530 g - 4,89 EUR 1,99 EUR "litt'/f" Opeka modul 0,49 EUR Nad 2.000 kom 5 % POPUSTA Stiropor, tervol in hidroizolacije Sprejemamo naročila za rjave kokoši Naročila oddajte v poslovalnicah ZKZ Mozirje do četrtka, 22.10.2009. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 JESENSKI POPUST -15 % VRTNA KOSILNICA TD484TR 515#Q€ = 267,75 € I KOSILNICA B&C 625 740,-00 6 = 629,00 € VRTNA KOSILNICA cal 484 HONDA 422iO0€ = 358,70 f AKCUAH! KAN (INA KUTINA), 50 kg - 8,49 E Plačilo: 180 dni!!! Na takojšnje plačilo nudimo 5% popust! RIBEŽ ZA ZEIJE 80 INOX NOŽ KOSE LAKS KAWASAKI NKH45L, 1,6 KW - nahrbtna 415,09 € = 323,00 € KAWASAKI GE KH45L, 1,6 K\ 34Ss«ff =293,: KAWASAKI KH35 W 1,2 KW 3$G^ir€ = 297,50 € KAWASAKI KH45W, 1,6 KW 3fWH)é = 323,00 € POSODA ZA ZEIJE, 1001 Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva^ pridelanih na sonaraven način. Na voljo tudi industrijska jabolka za "prešanje". ” Informacije: 898 49 90 ali 041 649 516 Delovni čas: ponedeljek - petek od 12. do 16. ure. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne. Cene veljajo do 9.10.2009 oz. do odprodaje zalog. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE— Kdor onesnažuje, mora plačati Pred 37 leti je v Stockholmu potekala prva konferenca Združenih narodov, kije bila namenjena varovanju okolja. Kljub temu da so od takrat minila že skoraj štiri desetletja in da so se vtem času aktivnosti v prid varovanja okolja na široko razvile, so opozorila s stockholmske konference še vedno aktualna, po drugi strani pa smo danes priča skoraj nepregledni množici pravil notranjega, evropskega in mednarodnega prava v prid varovanja okolja. Toda ali ta pravila v praksi res varujejo okolje? S tem vprašanjem so se spopadli udeleženci nedavnega posveta, ki gaje organiziral Inštitutza javno upravo pri Pravni fakulteti ljubljanske univerze, ki so med drugim ugotovili, da seje v zadnjem času razvila dobesedno nova veja provati, pravo okolja. Tovrstno pravo je sicer resda doživelo razcvet, ne pa tudi tolikšne učinkovitosti, kot bi si želela država in državljani. Čeprav na načelni ravni obstaja soglasje o potrebi po pravnem varovanju kakovostnega življenjskega okolja, ostajajo temeljna nesoglasja o tem, kdaj in v kolikšni meri je to varslvo potrebno ter kako razporediti njegovo finančno breme. Stroške predpisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja, preprečevalnih in sanacijskih ukrepov, stroške v primeru okoljske škode in okoljske dajatve naj bi nosil povzročitelj obremenitve in ne družba kot celota. Povzročitelj obremenitve okolja naj bi bil tudi pravno odgovoren za posledice, ki jih njegova dejavnost povzroča okolju. Evropska direktiva 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode zahteva vzpostavitev nove vrste odgovornosti, ki zajema vzpostavitev prejšnjega stanja ali vsaj nadomestnega stanja v primeru porušenega oziroma ogroženega naravnega ravnovesja po načelu »obremenjevalec plača«. Seveda je za delovanje takšnega sistema potreben ustrezen inšpekcijski nadzor spoštovanja predpisov in upravnih dovoljenj s področja okoljskega prava. Inšpektorje pooblaščen izrekati zakonsko določene ukrepe in za dejanja, ki so določena kot prekršek, izreči globe in morebitne stranske sankcije v postopku za prekršek. Do tu vse lepo in prav, v praksi pa se na tem področju pojavljajo tudi nelogičnosti. O eni izmed takšnih pišemo v tokratni temi tedna. Želim vam zanimivo branje in vam pošiljam ekološki pozdrav! IZ VSEBINE: Tema tedna: Plačevanje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.........4 Občina Gornji Grad: Zagotovljena sredstva za sanacijo plazu nad Bočno...........5 Občina Mozirje: Ali bo zaradi dolgov potrebno najeti dolgoročni kredit?.............5 Rečica ob Savinji: Večer v spomin na Edija Mavriča - Savinjčana........8 Ljudske pevke Lipa: Koncert ob promociji zgoščenke navdušil obiskovalce..............15 Zgornja Savinjska dolina: Andrej Marovf Helešič delovno z Živo Vadnov in Arnetom Hodaličem.24 Nazarje: Gasilsko tekmovanje članov / v ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 40,2. oktober 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna, Iz občin PLAČEVANJE OKOLJSKE DAJATVE ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA Krajani Podvolovljeka menijo, da se mora nehati zaračunavanje storitev, ki niso bile opravljene Pitna voda je vse večje bogastvo. V Sloveniji se tega zaveda čedalje več ljudi. Tudi zakonodaja je narejena tako, da je potrebno onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda plačevati, ne glede na to, kam ima posamezno gospodinjstvo speljano odpadno vodo. Iz zbranih sredstev na tak način občine nato gradijo čistilne naprave in kanalizacijo. Tudi s pomočjo evropskih sredstev bo tako do leta 2017 zgrajena komunalna infrastruktura v urbanih naseljih. Kako se bodo reševali tovrstni okoljski problemi za prebivalce izven urbanih naselij, pa zaenkrat ni dorečeno. Zelo verjetno je, dajih bodo morali reševati prebivalci sami. Nekateri krajani Podvolovljeka so zato prepričani, da se jim godi krivica. Še posebej se jim zdi nenavadno, da je na prejetih položnicah poleg dajatve obračunan še DDV-davek na dodano vrednost. ZAKONSKI PREDPISI Plačevanje okoljske dajatve določa Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki jo je na osnovi Zakona o varstvu okolja izdalo ministrstvo za okolje in prostor. Glede na to uredbo se okoljska dajatev plačuje zaradi onesnaževanja okolja, ki je posledica odvajanja komunalnih odpadnih voda ne glede na to, ali se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali greznico, ali individualno čistilno napravo, in ne glede na vrsto vodooskrbe. Torej tudi ne glede na to, kdo je upravljavec vodovoda. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je izvajalec javne službe za lokalne skupnosti, v našem primeru je to Javno podjetje Komunala Mozirje. Osnova za odmero dajatve je porabljena voda v tistih primerih, kjer se poraba meri, oziroma število družinskih članov v tistih primerih, ko števci za porabljeno vodo ne obstajajo. Kriterije za izračun višine okoljske dajatve določa ministrstvo za okolje in prostor. KDAJ JAVNA KANALIZACIJA V PODVOLOVLJEK IN DRUGE ODROČNE KRAJE? V Podvolovljeku krajani ne verjamejo, da bo v oddaljenih krajih v Sloveniji do leta 2017 zgrajena javna kanalizacija. To pomeni, da bodo morali sami in na svoje stroške zamenjati obstoječe greznice z nepretočnimi triprekatnimi greznicami ali biološkimi čistilnimi napravami ust- rezne velikosti. Na pomoč občine ali Komunale ne računajo, zato se jim zdi še posebno neprimerno zaračunavanje okoljske dajatve kot storitve, kije obremenjena še z davkom. Krajani so v tej zadevi poslali peticijo v državni zbor, na ministrstvo za okolje in prostor, poslancema v državnem zboru iz naše doline in na Občino Luče. Vsa dosedanja opozarjanja so naletela na gluha ušesa, nam je sporočil tudi Stanko Čermelj, krajan Podvolovljeka. Po njegovih besedah institucije zelo različno razlagajo pravičnost zaračunavanja in pobiranja omenjene dajatve, predvsem pa se izgovarjajo ena na drugo. Zelo verjetno bo sodišče tisto, ki bo moralo v tej zgodbi dati zadnjo besedo. Fanika Strašek »Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je državni akt. JP Komunala je na osnovi odločbe dolžna odmerjen znesek pobrati od uporabnikov in ga točno v celoti nakazati občinam. Naše podjetje torej nima od tega nič. Glede na to, da zneski dajatve za naselja izven središč niso visoki, smo se odločili za trimesečno izdajanje položnic (4,50 evrov trimesečno na osebo). Od Davčne uprave RS pa imamo uradno tolmačenje Zakona o davku na dodano vrednost, po katerem smo dolžni v omenjenem primeru obračunati tudi 8,5 odstotka DDV. Na nivoju države je že v pripravi nova uredba za to področje, po kateri naj bi se tovrstna okoljska dajatev uveljavila kottrošarina. Za uporabnike ta novost nikakor ne bo ugodnejša.« Andrej Ermenc, direktor JP Komunala Mozirje: (foto: arhiv SN) OBČINSKI SVET LJUBNO Do novega leta še en oddelek vrtca Županja Anka Rakun in ravnatelj Rajko Pintar sta občinske svetnike seznanila s prostorsko stisko, v kateri je ljubenski vrtec. Ti so potrdili predlog širitve vrtca še za en oddelek. V ta namen bodo preuredili sedanje prostore arhiva in kurilnice. Kot je pojasnil ravnatelj Pintarje vrtec že več let poln, tako da vsako leto ob vpisu odklonijo kakega otroka. Letos seje situacija, tako kot povsod po Sloveniji, zaostrila tudi pri njih dote mere, da so ob vpisu mor- ali odkloniti 14 otrok, kasneje pa so starši vložili prošnjo za vpis še dveh. Torej je na »čakanju« 16 otrok in njihovih staršev. Med njimi je večina enoletnih otrok. Vodstvo vrtca in občina so pregledali prostore vrtca in ugotovili, da bi se s preureditvijo sedanjega arhiva in kurilnice dalo pridobiti potreben prostor, ki pa ga je seveda treba opremiti in urediti v skladu s predpisi in standardi. Tako bodo pridobili igralnico, garderobo in sanitarije. Investicija bo stala okoli 40.000 evrov brez opreme. Denar za to ima občina že zagotovljen v proračunu za leto 2010. Dela naj bi bila zaključena do konca letošnjega decembra. Kotje še omenil Pintar, glede na število novorojencev ni računati, da bi omenjeni novi oddelek na Ljubnem ob Savinji ostajal prazen. Županja Rakunovaje svetnike seznanila, da bo izvajanje varstva v novem oddelku vrtca občino letno stalo dodatnih 53.000 evrov. Pri tem pa je poudarila, daje cilj občine, da je vrtec dostopen za vse otroke. Postregla je s podatkom, daje bilo leta 1997 v občini v vrtcu okoli 20 odstotkov otrok, letos je vključenost 56,8-odstotna. Ko bodo zagotovili prostor še za čakajoče, pa bo to že 68 odstotkov. Dvanajst otrok iz občine Ljubno obiskuje vrtce drugod in če se upošteva še te, ima občina 77,6-odstotno vključenost, je pojasnila županja. Marija Lebar f OBČINA GORNJI GRAD Zagotovljena sredstva za sanacijo plazu nad Bočno V četrtek, 24, septembra, so si pristojni v družbi gornjegrajskega župana Stanka Ogradijo ogledali stanje na plazu nad Bočno. Nedavno je Občina Gornji Grad z ministrstvom za okolje in prostor podpisala pogodbo za 600.000 evrov sredstev za odpravo posledic plazu, občina pa zagotavlja del sredstev tudi iz proračunske rezerve. Pred ponovnim pričetkom del so včetrtek pregledali stanje po prvi fazi sanacije, kije bila izvršena v letu 2008. Na ogledu so bili poleg predstavnikov občine še direktor podjetja Inženiring za vode in odgovorni vodja projekta Rok Fazarinc, Zdenka OBČINA MOZIRJE Zaradi prevelikega neskladja med planiranimi prihodki in odhodki v letu 2009 so mozirski svetniki na prvi jesenski seji obravnavali rebalans proračuna občine. Največji odmik od načrtovanih odhodkov predstavlja dolg do izvajalca športne dvorane v Mozirju. Predlagano jim je bilo, da se finančna težava premosti z najemom dolgoročnega kredita. Člani občinskih odborov so po preučitvi rebalansa proračuna opozorili, da je potrebna večja preudarnost pri nadaljnjih investicijah. Izkazalo se namreč je, da so do sedaj številni projekti v veliki meri prekoračili prvotno začrtane stroške. Ugotovili so, daje to glavni vzrok visoke zadolženosti občine. Predsedniki odborov so pozvali k selekc- Popovič, direktorica firme Terras, kije izdelala geološko geotehnično poročilo, vodja nazorske enote Zavoda za gozdove Slovenije Anton Breznik in predstavnik Nadškofije Ljubljana Rajko Prepadnik. »Za izvajalca je bilo po zaključenem postopku izbrano podjetje Nivo Celje, ki bo z deli pričelo takoj,« je povedal Stanko Ogradi. V nadaljevanju sanacije bodo izvajali dela na področju zavarov- anja in oblikovanja erozijskih jarkov. Izravnali bodo površine, izdelali drenaže ter izvedli sanacijo površine spodnjega dela plazu. Pod plazom bodo zgradili še eno zaplavno pregrado. Gornjegrajska občina je v sredini leta podala iji investicij oziroma odpovedi investicijam, ki niso nujne. Večina jih ocenjuje, da je najem dolgoročnega kredita v vrednosti 1.660.000 evrov za odplačevanje opreme in gradnje športne dvorane v Mozirju nujen. Občinski svetniki so se v večini opredelili za sprejetje rebalansa proračuna občine Mozirje po prvem branju. V odboru za negospodarstvo in odboru za proračun so tudi predlagali, da naj se obseg materialnih stroškov v višini 10 odstotkov ne zniža samo Zavodu za TKŠM, Vzgojno-varstvenemu zavodu Mozirje, OŠ Mozirje in Knjižnici Mozirje, ampak tudi občinski upravi. PK vlogo za pridobitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče na plazu Bočna. V sodelovanju z okoljskim ministrstvom - Sektorjem sanacij naravnih in drugih nesreč je pripravila program in vlogo za izvedbo druge faze interventnih del za stabilizacijo plazu. Na tej podlagi je vlada zagotovila sredstva v finančnem načrtu ministrslva za okolje in prostor kot poseben transfer za reševanje nastalega problema v višini 600.000 evrov. Na podlagi tega sta ministrstvo in občina sklenila pogodbo o dodelitvi sredstev kot poseben transfer z državne ravni občini za plačilo izvedenih del pri odpravi posledic neposredne škode, nastale zaradi neurja s poplavo 18.9.2007. »Ugotavljamo,« pravi župan Ogradi, »da je sodelovanje med Sektorjem za sanacijo naravnih in drugih nesreč na ministrstvu za okolje in občino vzorno. Vsi se zavedamo, da je interventna dela nujno potrebno opraviti z vidika varovanja ljudi in premoženja v okolju, kije neposredno pod plaziščem« Marija Lebar MOZIRJE Dan prometne mobilnosti V okviru evropskega tedna mobilnosti, ob 100-letnici Avto moto zveze Slovenije (AMZS) in kot osrednja preventivno tehnična naloga Avto moto društva Zgornje Savinjske doline (AMD ZSD) bo v soboto dopoldne, od 9. do 14. ure, potekala na parkirišču Upravnega centra Mozirje obsežna predstavitev vseh prometno preventivnih dejavnikov, organizacij, društev, šol ter ustanov, ki te programe podpirajo oziroma izvajajo. Osrednji organizator in izvajalec Dneva prometne mobilnosti v Zgornji Savinjski dolini bo AMD ZSD, sodelovali pa bodo AMZS - Center varne vožnje Vransko, policija, Javni zavod za TKŠM Mozirje, ZŠAM Zgornje Savinjske doline, Avto šola Antlej, osnovne šole, PGD Nazarje, HTZ Karbon, A.M. Miklavc d.o.o. z brezplačnimi tehničnimi pregledi v Nizki, Reševalna postaja Zdravstvenega doma Mozirje, službe Upravne enote Mozirje, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz občin Zgornje Savinjske doline, VOC Celje, Komunala Mozirje ter Zgornjesavinjski starodobniki. Organizatorji vabijo predvsem starše otrok in vse, ki so zadolženi za krepitev prometne kulture in cestno prometne varnosti, da izkoristijo to priložnost za obisk otrok ter s tem prispevajo k večji prometni varnosti na slovenskih cestah in v naši dolini. Jože Miklavc Plaz nad Bočno so si pristojni ponovno ogledali (foto: arhiv občine Gornji Grad) Ali bo zaradi dolgov potrebno najeti dolgoročni kredit? 0 JAVNA OBRAVNAVA REGIJSKEGA PARKA KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE (KSA) Nekateri lastniki se bojijo zaostritve predpisov Ob spomeniku padlim borcem v Nazarjah so člani krajevne borčevske organizacije prižgali svečo in položili cvetje (foto: Marija Sukalo) Nazorska borčevska organizacija je sredi septembra pripravila družabno srečanje za svoje člane. Druženje so pričeli ob spomeniku padlim borcem pred domom kulture, kjer so položili cvetje in prižgali svečo. Nato so ob kosilu v bližnjem gostišču nadaljevali s prijateljskim pomenkovanjem. Slišati je bilo tudi prenekatero narodno in partizansko pesem. Po besedah predsednice Majde Krajnerseje tovrstno druženje, drugo po vrsti, med udeleženci dobro prijelo, saj se tako snidejo s prijatelji in obujajo spomine. Sicer pa nazorsko borčevsko organizacijo do konca leta čaka vrsta nalog. Udeležili se bodo spominskih srečanj, obiskali bolne in onemogle na njihovih domovih ter poskrbeli za vzdrževanje grobov in grobišč v nazorski občini. Marija Šukalo ZVEZA BORCEV ZA VREDNOTE NOB KRAJEVNA ORGANIZACIJA NAZARJE Druženje za sprostitev in obujanje spominov V Lučah so v torek, 22. septembra, pripravili javno obravnavo osnutka Uredbe o Regijskem parku KSA. Taje bila prva od štirih, ki bodo v obeh zgornjesavinjskih občinah, ki sta znotraj predvidenega parka, to je Luče in Solčava. Gre za prvo fazo postopka, pripombe je možno dajati vse do konca oktobra. Pripravljavci z okoljskega ministrstva in zavoda za varovanje naravne dediščine ter Logarske doline d.o.o. so na video projekcijah predstavili uredbo in jo osvetlili z več vidikov, tako z okoljskega kot ekonomskega in socialnega. Uredba naj bi ne prinašala nobenih zakonskih omejitev, ki v tem prostoru ne bi veljale že sedaj. Razen tega naj bi ščitila interese lokalnega prebivalstva, karje Mladen Berginc z okoljskega ministrstva še posebej poudaril. Stvar je ilustriral s primerom koriščenja naplavin oziroma gramoza. Da ne bi teh dobrin mogel koristiti kdor koli, bi se koncesije podeljevale le lokalnemu prebivalstvu za lokalne namene, Pravtako je v uredbi poudarjen trajnostni razvoj in okolju ter prebivalcem prijazne oblike turizma, kjer bi bilo moč število obiskovalcev regulirati. V razpravi sta se oglasila dva od lastnikov zemljišč oziroma gozdov v varovanem pasu in izra- zila nestrinjanje z uredbo. Prepričana sta, da bo, če bo uredba sprejeta, še težje dobiti vsa dovoljenja za gradnjo gozdnih vlak in se zato nemogoče prijavljati na razpise za sredstva. Moti tudi predkupna pravica parka pri morebitni prodaji zemljišč. Skrbnik gozdov v lasti Rimskokatoliške cerkve Rajko Prepadnikje dejal, da bodo pripravili stališča do omenjene uredbe. Razen tega je dejal, da, četudi so predpisi dobri, si jih posamezni uslužbenci na pristojnih inštitucijah razlagajo dostikrat po svoje. Vinko Poličnik je menil, da so omejitve konkretne, dosti bolj nejasne in dokaj abstraktne pa so pravice. Poleg tega pogreša v uredbi zaščito kulturne dediščine. Po njegovem je pri urejanju parka treba prisluhniti mnenju lastnikov zemljišč. Da bo temu res tako, je zagotovil lučki župan Ciril Rose. Dejal je, da bodo občinski svetniki gotovo prisluhnili mnenju občanov in odločitev sprejeli v njihovem interesu. Marija Lebar Pripravljavci so predstavili uredbo o nameravanem parku (foto: Marija Lebar) SVET JZ KNJIŽNICA MOZIRJE Potrjeni novi člani Svetniki občine Mozirje so na drugi obravnavi odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Mozirje sprejeli pogoje, kijih bo moral izpolnjevati imenovani kandidat za direktorja. Številne naloge direktorja bo lahko opravljala oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj na področju dela javnega zavoda, ima sposobnosti za vodenje in organiziranje dela, opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke, znanje slovenskega jezika in aktivno znanje enega tujega jezika. Mandat direktorja traja pet let inje lahko po izteku te dobe ponovno imenovan. V Svetu Javnega zavoda Knjižnica Mozirje je potekel petletni mandat predstavnikom ustanoviteljice Občine Mozirje. Občino ustanoviteljico so do sedaj zastopali Marko Purnat, Jože Grudnik in Slavko Žagar. Na seji je bil soglasno sprejet predlog imenovanja predstavnikov v Svet JZ Knjižnica Mozirje, ki so Samo Kramar, Darja Planinšek in Anton Venek. PK V____________________________________J ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE IN PRO SILVA EUROPE 20-letni*<* i PO I9.IO.2OO9 11.00 PLAVANJE jure Primožič Bazen Velenje ro 2O.IO.2OO9 17.30 PLESNI KROŽEK 1. Alojz Fidej STEP SR 2I.IO.2OO9 17.00 PLESNI KROŽEK II. Alojz Fidej STEP : C v ; : : J 1 / .... SR 2I.IO.2OO9 18.00 Ql GONG 1. Adii Huselja ŠC Velenje / \ / J'XSR 2I.IO.2OO9 19.00 Ql GONG II. Adii Huselja ŠC Velenje \/ Tv JÌ—A frT" vA če 22.IO.2OO9 8.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Gasilski dom V Vi—V' 1 V- ČE I5.IO.2OO9 8.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Rdeča dvorana / - ri -c ’E 23410.2009 9.30 PlEŠIMO SALSO Alojz Fidej STEP 1 W \ ! ,0 24.IO.2OO9 8.00 NORDIJSKA HOJA Janez Poles Ribiška koča ob jezeru Solčflusfee zanimiDosfi (2) Piše: Aleksander Videčnik V prejšnji številki našega časopisa smo objavili nekaj podatkov v zvezi s kapelo Kristusa Kralja, sedaj še na kratko z njimi zaključujemo. Načrte za gradnjo kapele je naredil zidarski mojster Martin Golob z Ljubnega (tam je imel podjetje). V ničemer se ni poslužil Plečnikovih načrtov za mavzolej Pavlu Šumanu. Ko sem ga okoli leta 1980 spraševal o poteku gradnje, mi je dobesedno dejal: »Plečnik je naredil umetniško delo, jaz pa sem opravil le obrtniško.« V daljšem razgovoru z njim, sem izvedel, kako je do gradbenega naročila sploh prišlo. Ker sem o tem v Savinjskih novicah že podrobno pisal, bom kratek. Golob: »Nekoč, leta 1930, sem se vozil z vlakom iz Ljubljane, kjer sem opravljal mojstrsko šolo za gradbenike. V vlaku sem srečal Logarja in Podbrežnika iz Logarske doline ter solčavskega kaplana Vincenca Kolmana.« Pripovedovali so mu, kako so želeli nagovoriti arhitekta Plečnika, da bi mavzolej, ki gaje naročil dr. Šuman, prostorsko povečali in bi tako lahko služil verskim obredom za domačine. Predlagali so Plečniku lokacijo tam, kjer danes stoji kapela. Plečnik pa je bil odločno proti, češ, da bi zgradba kazila pogled na Logarsko dolino. Tako so se razšli nezadovoljni z razgovorom s slovitim arhitektom Plečnikom. Podbrežnik in Logar sta nagovorila Goloba, da bi zgradil kapelo, in tako seje tega dela tudi lotil, seveda z lastnimi načrti. Sedaj pa nazaj k podatkom iz cerkvene kronike. Samo zidarska dela so stala okoli 83.000 din. Načrt za oltarje naredil msgr. Dostal, profesor na ljubljanski univerzi, zrisal je tudi načrt za kelih in monstranco, vse to brezplačno. Mizarska delaje opravil I. Volovšek, mizarski mojster na Ljubnem. Deske za oltarje daroval Miloš Šmid. Prekrasna okna so izdelali v podjetju Tiroler Glasmalerei -Anstalt - Innsbruck za ceno 30.800 din. Zanje so poleg že imenovanih darovali še rodbine Covnik-ova, Galerjeva, Podbreška. Vsega do tedaj vplačanega denarja je 222.980 din. Dne 8. avgusta 1931 je prispel v Solčavo škof dr. Andrej Karlin, kije konsekriral kapelo in hkrati tudi nov zvon (glas f), kije stal 4.980 din, kupila pa sta ga Logar in Podbrežnik. NEREALIZIRAN PLEČNIKOV PROJEKT ZA LOGARSKO DOLINO Tak naslov študentski nalogi je leta 1989 dala tedanja študentka arhitekture Nada Jeraj, doma iz Spodnje Rečice. Večkrat seje oglašala pri meni in pokazala veliko zanimanje za kmečko arhitek- turo v dolini. Spominjam se je kot zagnane ženske, ki je bila pripravljena tudi na raziskovalno delo s področja arhitekture. Njeno navdušenje meje presenečalo, saj sem do tedaj že marsikateremu študentu kaj pomagal, predvsem iskati literaturo za njihova dela iz naše doline. Ko sem ji pripovedoval o pripovedi ljubenskega gradbenega mojstra Goloba, kako seje lotil prilagoditve Plečnikovega projekta za mavzolej v Logarski dolini, je bila vsa navdušena in seje raziskave lotila. Med drugim je zapisala tudi tole: »Plečnikov projekt za kapelico mi ni dal miru, zato sem se podala v Solčavo, da bi obiskala Valenta Vidra, kateremu je predal načrt Plečnika gradbenik Golob. Na to meje opozoril Videčnik. Gospod Vider me je prijazno sprejel. Pogovarjala sva se o stavbarstvu naše doline, pokazala sem mu nekaj popotnih skic, nakar mi je Valent Vider za kratek čas izročil Plečnikov načrt za Logarsko dolino. Zaman je pisati, kaj sem občutila, ko sem pregledovala kopijo izvirnika Plečnikovega načrta, narejeno leta 1930. Dobila sem tudi informacije o članku, kije bil objavljen v reviji Dom in svet številka 5-6, letnika 1930. Načrt sem pokazala prof. dr. Tinetu Kurentu, kije nedvomno potrdil, da je to Plečnikovo delo. Za začetek je bilo potrebno načrte natančno prerisati, kajti kopija je bila že precej poškodovana. Pokazalo seje, da bo imela naloga širši obseg. Nujno potrebno je bilo poiskati vse, kar je bilo o tej kapelici zapisanega. Po večkratnem obisku v NUK sem pregledala vse časopise in revije, natisnjene od leta 1930 dalje. V reviji Dom in svet št. 5-6 letnik 1930je bil objavljen članek "Cerkvica za Logarjevo dolino v Solčavi" - arh. Jože Plečnik. V članku sta objavljena dva tlorisa, prerez, fasada in oltar z opisom dela. Navajam izpisek iz tega članka: "Zidovje rotunde in kupole iz solčavskega mar-morja-lomljenca. Zunanjščina neometana. Stiki zravnani v ploho z dobro apneno malto brez primesi cementa. Fasada se proti vrhu razraste v 14 stolpičev. Med njim vsaj deloma, različno veliki zvonovi. V bližini stolpičev mole iz zidu tu in tam kameni kot konzole za lesene podobe svetnikov. V loku nad mecesnovimi vrati sklep-nik s podobo M.B. Za omenjenimi 14 stolpiči stoji 7 manjših. Po vrhu teh in onih je pritrjen po en železen obroč kot lega špirovcev, preloženih z deskami in pokritih z bakreno pločevino. V sredi obeh vrst stolpičev in odprtega podstrešja je stebriček. Pod zajedo njega glave so končujejo špirovci. Glavo in stik pokriva bakren plaščič. Na vrhu stebrička je križ. V notranjščini je zid iz lom-Ijenca ometan in zglajen z dobro apneno malto brez prisade cementa ter pobeljen. Belež: čisto precejeno apno z dovoljno primešanim mlekom. V svetišču venec 14 okenj z jasnim steklom. Oltar iz brušenega in leščenega solčavskega marmorja. Na prvem paru med seboj spetih soh, takoj iznad oltarja, je pritrjen križ. Njegov prečni tram se opira na mecesnov obročast arhitrav z vrezanimi imeni darovalcev itd., nosi ga skupno 7 parov mecesnovih slopov. Ta motiv veže oltar z verniki, da so kakor v njega objemu. Sveto razpeloje rezano iz hrasta temne barve ter samo okoli glave deloma z zlatimi okrasi omiljeno. Iz sredine kupole visi težka bakrena ampula s 7 svetilkami na olje. Klopi ni. Za oltarjem je v zidu obokana duplina z omaro za svete posode in duhovnikova oblačila. Tlaktvorijo ravno lomljene iregularne kamnite plošče. Tam, kjer prehaja kupola v steno, je v zid vložena železo-betonska oklepna vez."« (Bomo nadaljevali.) Solčava leta 1927. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. SVETOVNI DAN TURIZMA Letos v gosteh folklorna skupina iz Čajetine Letošnji svetovni dan turizma - že trideseti po vrsti - se je v naši dolini podaljšal na tri dni. Od petka do nedelje so pri nas gostovali člani Kulturno umetniškega društva Zlatibor iz Čajetine in našim prebivalcem pripravili nepozabno doživetje srbskega temperamenta. Letos je vlogo glavnega organizatorja prevzela občina Nazarje, dogajanje pa je koordinirala predsednica nazorskega turističnega društva Vanja Hofbauer. »Letošnji dan turizma oziroma dogajanje ob njem je v Zgornji Savinjski dolini izvedeno drugič, lani so bili na obisku Slovaki, sodelovalo pa je pet naših občin. Veseli me, da smo letos uspeli v projekt vključiti vseh sedem občin in njihova turistična društva v povezavi z ostalimi društvi v posameznem kraju, kjer so nastopi bili. Naši gostje so Zgornje-savinjčane navdušili,« je povedala Hofbauerjeva. Na obisk je prišlo 38 članov KUD Zlatibor v spremstvu uradne delegacije. Kotje povedal koreograf Vladan Milekič, šteje njihovo društvo 150 članov. Večina je plesalcev, nekaj pa-glasbenikov. Tokrat so plesalci prikazali plese in običaje iz več srbskih pokrajin. Tako so predstavili svojo užiško krajino, Metohijo, Šumadijo, Negotin in Takovo. Marija Lebar PRVI NASTOP V NAZARJAH Gostovanje so srbski plesalci pričeli v Nazarjah, kjer so jih pozdravili pevci in pevke mladinskega pevskega zbora nazorske osnovne šole s svojo himno in pesmijo Savinjska dolina. Dobrodošlico so jim izrekli župan Ivan Purnat, Vanja Hofbauer in predsednica Kul- turnega društva Nazarje Vladimira Planovšek. Pianovškova je spregovorila tudi o pomenu dneva turizma, ki ga obeležujemo 27. septembra. »Turizem je globalna panoga in je odgovoren, da vsem svetu zagotavlja pozitiven prispevek,« je med drugim poudarila. Zlatiborčani so Nazarčane s plesi in pesmijo popeljali v centralni, vzhodni terjugozahodni dei Srbije in jim približali Šumadijo, okolico Ne-gotina, Boljevaca in Leskovaca. Marija Sukalo V MOZIRJU PODELILI PRIZNANJA IN PLAKETE V kulturnem domu v Mozirju je bilo v petek, 25. septembra, slovesno iz dveh razlogov: nastopila je folklorna skupina KUD Zlatibor iz Čajetine, Turistično društvo Mozirje pa je podelilo priznanja in plakete za najlepše zasaditve vrtov, zelenic in balkonov. Prireditev je vodila Ivana Žvipelj, v kulturnem programu sta sodelovala trobentač Simon Br-ezovnik in družina Brinovšek. Po pozdravnem nagovoru župana Ivana Suhoveršnika je o pomenu svetovnega dneva turizma spregovoril predsednikturističnega društva Andrej Klemenak. Turizem je danes Goste iz Srbije so pozdravili pevci in pevke mladinskega pevskega zbora nazarske osnovne šole (foto: Marija Šukalo) V Mozirju je turistično društvo za najlepše zasaditve v kraju podelilo priznanja in plakete (foto: Ciril M. Sem) globalna panoga, katere namen je učenje strpnosti in odprtosti med narodi, ohranjanje narave ter vključevanje manj razvitih. »Z roko v roki za lepše Mozirje, z roko v roki za lepši svet,« je sklenil svoj govor predsednik domačega turističnega drušlva, ki letos praznuje 117-letni-co obstoja in sodeluje v projektu Naša dežela - lepa in gostoljubna. K temu seveda prispeva tudi urejena okolica. O delu 5-članske komisije, ki si je junija in v začetku septembra ogledala Mozirje in izbrala najlepše zasaditve, je poročal njen predsednik Anton Venek. Kljub objektivnim merilom imajo »vsake oči svoj prav«, a pomembnejši od uvrstitve je namen akcije - spodbuditi občane in upravljavce hiš k urejanju okolice, »da bo Mozirje vsem v ponos«, je povedal, nato pa podelil izbranim družinam priznanja in plakete-bronasto družini Rebič, srebrno Čretnikovim in zlato Iršičem. Andreja Gumzej V SOBOTO NAJPREJ OBISKALI GORNJEGRAJCE V Gornjem Gradu so plesalce in pevce sprejeli župan Stanko Ogradi in predstavnika tamkajšnjega turističnega društva Kristijan Kramer in Sara Gluk. Glukova je v pozdravnih besedah poudarila, da ima turizem poleg ekonomskih tudi številne družbene vplive, saj prek njega spoznavamo različne narode, njihove kulture in dediščino ter tako pridobivamo nova spoznanja in širimo obzorja. In prav za to so poskrbeli mladi Zlatiborci. Gornjegrajsko publiko so Zlatiborci ob glasbi in plesnih ritmih narodnih plesov popeljali v Užice, Mačvo, Kosovo in Metohijo ter v Vranje (foto: Marija Šukalo) NA REČICI PRESENEČENJE ZA GOSTE Na Rečici ob Savinji so gostitelji, turistično društvo, plesalcem iz Srbije pripravili presenečenje, saj so njihov program napovedali z verzi ča-jetinskega pesnika Mihaila Čupo- Obiskovalcem je bila prebrana poslanica ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, omenjeno je bilo, da bo v prihodnjem letu gostitelj prireditev na našem območju prav občina Ljubno, Obiskovalci so z navdušenjem in predvsem nostalg- Čajetinci so se tudi na rečiškem odru predstavili v svojih bogatih narodnih nošah (foto: Marija Šukalo) vica v srbščini. Glasbeni pozdrav pa so jim izrekli harmonikarji Primoža Zvira. Župan Vinko Jeraj se jim je zahvalil za obisk in jih povabil, naj jih tudi v prihodnje obiščejo. Nato je »jesenski plesni korak udarjal ritem mehak, barval liste bežne in ovijal melodije nežne«. Na trenutek nežne, potem poskočne. Takšni so namreč bili plesi vzhodne, zahodne in jugovzhodne Srbije, ki so jih Čajetinci predstavili na rečiškem odru v svojih bogatih narodnih nošah. Temu so dodali tudi nekaj narodnih pesmi in prikaz svojih šeg in navad ob različnih življenjskih dogodkih. Marija Šukalo ijo spremljali nastope čajetinskih plesalcev in pevcev. Zlasti je na čase v polpretekli zgodovini nastop gostov spominjal tiste, ki so odraščali v času nekdanje Jugoslavije. Šteti Sem TUDI NA LJUBNEM PESEM V POZDRAV V soboto so v dvorani Iji ga kulturnega doma poleg gostov KUD Zlatibor iz Čajetine nastopili mešani pevski zbor z Ljubnega ob Savinji pod vodstvom Mitje Veniš-nika in mladi harmonikar Andraž Supin. Goste iz Srbije je v imenu občine Ljubno pozdravil podžupan Stanko Zagožen, ki je poudaril pomen turizma v kraju in povezave z drugimi področji, ki lahko na osnovi turističnega sodelovanja postanejo trajne in trdne. Darja Do-bovičnik seje v imenu turističnega društva gostom in predsednici KUD Zlatibor Jeli Pavlovič zahvalila za obisk. Obisk je bil zanimiv z vidika spoznavanja druge kulture in naroda, saj se srbski plesi in glasba zelo razlikujejo od naših (foto: Štefi Sem) ZADNJI DAN V SOLČAVI Goste in občinstvo je v Solčavi v nedeljo dopoldne, na sam dan turizma nagovoril Nejc Slapnik, predsednik tamkajšnjega Kulturnega društva Franc Herle. Dejal je, da je moto tridesetega svetovnega dneva turizma praznovanje raznovrstnosti vturizmu. »Izjemna pestrostvsve-tovnem merilu na področju jezikov, Temperamenti godci so navdušili Solčavane (foto: Marija Lebar) religij, arhitekture, naravnega okolja, lokalnih običajev in kulture predstavlja obsežno okolje, v katerem se je turizem razvil v največjo izvozno dejavnost. Raznovrstnost je dejansko že stoletja motor, ki poganja potovanja in razvoj turizma,«je med drugim dejal Slapnik. Mladi in z energijo nabiti plesalci so temperamentno vzdušje znali prenesti tudi na občinstvo v dvorani solčavskega kulturnega doma. Ti so se izvajalcem zahvalili s prisrčnim aplavzom. V imenu občine je goste pozdravila podžupanja Katarina Prelesnik in jim izročila tudi simbolično darilo. Zahvalila seje za odličen nastop in izrazila upanje, da se še kdaj srečajo. Gostje so si po nastopu ogledali Logarsko dolino, kijih je povsem navdušila. Marija Lebar GOSTOVANJE ZAKUUČILIV LUČAH Zraven slikovitih srbskih narodnih noš je bilo v Lučah videti tudi slovensko, saj je povezovala program osmošolka lučke osnovne šole v lepi domači narodni noši iz sredine prejšnjega stoletja. Tudi tukaj so gostje za svoj program poželi obi- lo odobravanja. Prireditve seje poleg domačega župana Cirila Rosea udeležil nazorski župan Ivan Pur-nat kot predstavnik glavne gos-titeljske občine letošnjega projekta. Prisotni sta bili tudi koordinatorica Vanja Hofbauer in Ivana Žvipelj z mozirske izpostavejavnega sklada za kulturne dejavnosti, kije sodelovala pri izvedbi letošnjega gostovanja. Pred pričetkom nastopa je goste in obiskovalce pozdravil župan Ciril Rose. Dejal je, da je nekdaj dobro sodelovanje med Lučami in Čajetino sedaj ponovno oživelo. Začelo seje z izmenjavo obiskov na ravni šoi, tokratni dogodekje na ravni turizma in kulture, prepričan pa je, da boto prineslo sodelovanje tudi na gospodarskem področju. Čajetinski gostje so se po nastopu zadržali v družbi z domačini ob obloženih mizah, kjer ni manjkalo povsem domačih lučkih jedi. Od tod so se nato z avtobusom odpravili proti domu v Srbijo, slovo pa je bilo kar ganljivo, saj so bili obiskovalci nad gostoljubnostjo Zgornjesavin-jčanov v vseh treh dneh zares navdušeni. Marija Lebar Srbski gostje na lučkem odru (foto: Marija Lebar) Kultura, Oglasi ________________________________________________________________________________________________!_____✓ VOKALNA EKSTAZA V GORNJEM GRADU Skoraj 800 poslušalcev stoje aplavdiralo Nastop jazz zbora Perpetuino Jazzile pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja je gornjegrajsko katedralo napolnil do zadnjega kotička (foto: Tatiana Golob) Gornjegrajska katedrala sv. Mohorja in Fortunata je v petek, 18. septembra, gostila slovenske vokaliste, ki se pod imenom Perpetuum Jazzile združujejo v edinem slovenskem jazz zboru. Nastop slavnega zbora je organiziralo Turistično društvo Gornji Grad in tako v svoj kraj privabilo številne Slovence ter celo občudovalce zbora iz Amerike, Srbije in Madžarske. Že okoli 19. ure seje pred gornjegrajsko katedralo začela zbirati velika množica ljudi, ki so nestrpno pričakovali nastop napovedanega jazz zbora. Turistično društvo Gornji Grad, ki mu predseduje Kristjan Kramerje to priložnost dobro izkoristilo in obiskovalcem Gornjega Grada ponudilo brezplačen obisk muzejskih zbirk. Tudi pred samo katedralo so se ob stojnicah zbrale gornjegrajske kmečke žene in obiskovalcem v nakup ponujale domače dobrote. Nekaj pred 8. uro zvečer seje katedrala napolnila do zadnjega kotička, obiskovalcev je bilo namreč kar okoli 800, koncert pa je bil razprodan že dva tedna pred samim dogodkom. Kmalu je prostor zapolnila mogočna melodija »vokalne ekstaze«, kot svoj nastop na svoji spletni strani imenujejazzovski zbor Perpetuum Jazzile. Umetniški vodja, dirigent, aranžer in glasbeni produ- cent zbora je, vse v eni osebi, Tomaž Kozlevčar. Več kot navdušeno občinstvo je skozi nastop prisluhnilo kvalitetnim solistom in celotnemu zboru, ki so v svojo vokalno ekstazo vključilitako brazilske ritme, zimzelene slovenske popevke, pop, gospel in še in še. Stoječe ovacije so prislužile še dve dodatni pesmi in če ne bi bilo občinstvo razumevajoče do utrujenih pevcev, bi huronski aplavzi gotovo še dolgo poskušali pridobiti vsaj še eno pesem. Tatiana Golob MODRA ŠTEVILKA www.simer.si Tutela»* poleti hladimo pozimi grejemo ZA TVOj prosti SLOG! Smo ponosni sponzor Matevža Petka, svetovnega podprvaka v prostem slogu deskanja na snegu! Studeč racm banka celje LJUDSKE PEVKE UPA Koncert ob promociji zgoščenke navdušil obiskovalce Polna dvorana navdušenega občinstva, lepo slovenska pesem in žlahten humor, tako bi lahko na kratko opisali dogajanje v avli šmarske podružnične osnovne šole v nedeljo, 20. septembra. Koncert ob drugi obletnici svojega delovanja in ob promociji zgoščenke so pripravile Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Koncertz naslovom Pod lipco zeleno je postregel tako z instrumentalno kot z vokalno glasbo. Pevke Lipa, ki delujejo pod okriljem šmarškega kulturnega društva, so pripravile pester program in na koncert povabile različne goste-od najmlajših harmonikarjev, znanih izvajalcev narodno zabavne glasbe, kot so Golte, kot tudi ljudske pevke in pevce ter godce fftOHOCK® CD-Dfl 1 j? -° I L1 o M 1 ° 4i . jf f: *< %- 4m-.fr fc Mi -t i*. * ■ >«’* m, J -tùi jÉ| Ljudske pevke Lipa so se predstavile v novi podobi (foto: Marija Lebar) z dolgoletnimi izkušnjami. Gostiteljice so zapele uvodno pesem in se tokrat predstavile v novi podobi. Sedanja garderoba bolj ustreza nazivu »ljudske«. Tudi zaključek koncerta je bil njihov, prvič so na šmarškem odru predstavile pesem o razumevanju in ljubezni med ljudmi z naslovom Kristusova cerkev. Najbolj oddaljeni gostje so bili skupina Taščice iz Rač pri Mariboru. Ti so poleg petja skoraj neznanih pesmi gledalstvo navdušili tudi z igranjem na zanimive domače instrumente, kot so kuhalnice. Iz šaleškega konca so bile pevke iz Gaberk in pevke iz Zavodenj nad Šoštanjem. Fantje treh vasi, ansambel Čar z vurberško prvonagrajenko, ansambel Kotnik iz Mozirja in ljudske pevke Pušeljc ter mladi domači harmonikarji so sodelovali v glasbenem delu programa. Za govorni del je tokrat skrbel Bojan Štrukelj, ki seje spet enkrat odrezal z dopadljivim humorjem in lepo tekočo besedo. K sodelovanju je voditelj pritegnil tudi občinstvo in mu zastavil nekaj ne pretežkih vprašanj. Pravilen odgovor je prinesel nagrado - zgoščenko pesmi Ljudskih pevk Lipa. Te so bile s koncertom zadovoljne, a že razmišljajo o načrtih za naprej. Marija Lebar Cvetki za 53. in Jerneju za 22. rojstni dan želimo vse najboljše. Mojci in Mitju Ko počasi se poletje od nas poslavlja, Vama najlepši cvet podarja. Hčerko Eli v naročje sta dobila, naj v življenju ji sreča bo mila. ČESTITAMO! Ate Jože, mama Štefka, Anja, Jernej, stari mami Franja in Minika, Martin, Jerneja in Glorija www.avtosola-relax.si Neposnet pogovor med očividcem in grešnikom v Nazarjah: »Tukaj se ne parkira.« - »Saj sem samo v zdravstveni dom skočil potrdit kartico.« -»Pred zdravstvenim domom imate urejeno parkirišče.« - »Če pa mi je zdravnik priporočil, da naj se veliko gibljem.« Avtošola RELAX Mozirje, Savinjska cesta 29 Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-227-133 ali na dan RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16,5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 5.10. ob 17.00 tel: 03/837-0890 Do ogrevanja hiše z obnovljivimi viri energije Ob gradnji stanovanjske hiše je veliko pozornosti potrebno posvetiti odločitvi, kakšen ogrevalni sistem želimo v naš prihodnji dom namestiti. Sprejemanje takšne odločitve je lahko težko, saj je veliko novih ogrevalnih sistemov, ki imajo vsak zase številne prednosti. Poleg tega so za optimalno učinkovitost in nizke stroške potrebni natančni izračuni izrabe energije, ki jih najbolje pripravijo strokovnjaki s tega področja. Zato vam v tokratni prilogi želimo predstaviti osnovne podatke o novih ogrevalnih sistemih, več o tej temi pa lahko preberete v knjigi Novi ogrevalni sistemi, ki jo je v lanskem letu izdala Tehniška založba Slovenije. Na voljo so številni naravi prijazni ogrevalni sistemi Ogrevalna tehnika je vzadnjem desetletju bliskovito napredovala. Na voljo so številni sistemi, katerih izbiro lahko prilagodimo svojim potrebam in finančnim zmožnostim. Izboljšala seje stopnja izkoristka konvencionalnih ogrevalnih sistemov, na voljo so novi naravi energijsko prijazni sistemi, vedno bolj se izkoriščajo tudi obnovljivi viri energije, kot sta les in sončna energija. V knjigi Novi ogrevalni sistemi njeni avtorji izpostavljajo več sistemov ogrevanja, kijih odlikuje več dejavnikov. So tehnično dovršeni, saj imajo stop- d.o.o., Praprotnikova 35 3330 MOZIRJE Tel.: 03/ 839 23 60 Fax: 03/ 839 03 61 E-mail: asc2000@siol.net TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Delovni čas: vsak delovnik od 7h - 17h, sobota od 7h - 12h Vse za vodovod in ogrevanje Izkoristite moč sonca za pripravo sanitarne vode - talno ogrevanje - toplotne črpalke - kotli za biomaso - solarno ogrevanje - klimatske naprave izkorjštuJSbi IERGIJO NARAVE! ZA OGREVANJE OB ll 11 TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK-VODA ZA SEGREVANJE SANITARNE VODE - prihranek do 75% energije v primerjavi z klasičnim cl. grelcem - avtomatska antilegionclna zaščita; - možnost priključitve na kotel in sončne kolektorje; - volumni od 200 do 1000 litrov - toplotne moči od 2 do 7 kW - enostavna montaža in uporaba :ki5uim o'lž.’Ulš'IB-kl = Q □ □ toplotni vin: (podtalnica, voda, zrak) za talno, stensko ali radia to rsko ogrevanje; toplotne mod od 6 do 100 kw; za individualne stanovanjske hiše kot tudi za večje objekte; prihranek do 75% energije potrebne za ogrevanje; tiho delovanje; scroll kompresor in nerjavna prenostnika toplote so sinonim za dolgo življensko dobo. TEHNOHLAD toplotne črpalke, hlajenje, klimatizacija Rečica ob Paki 2, 3327 Šmartno ob Paki tel: 03/896-53-50; fax: 03/896-53-56 web: www.tehnohlad.si email: tehnohlad@amis.net njo letnega izkoristka zelo dobro, večinoma med 90 in 96 odstotkov. Omogočene so tudi številne kombinacijske možnosti ogrevalnih naprav z obnovljivimi viri energije, kot so solarna energija, toplotne črpalke in ogrevanje z lesom. In katere sisteme ogrevanja strokovnjaki priporočajo v razmislek? -Solarna energija - sončni kolektorji - Ogrevanje z lesom - obnovljivim virom energije - Toplotne črpalke - Nizkotemperaturni in kondenzacijski kotli Obnovljivi viri energije -naša prihodnost Z vsemi zgoraj omenjenimi sistemi lahko koristimo obnovljive vire energije, z uporabo katerih zmanjšujemo odvisnost od fosilnih goriv in omejujemo izpuste ogljikovega oksida. Med naravi prijaznimi obnovljivimi viri ima največji potencial sončna energija, seveda pa tudi lesna goriva in okoliška toplota zraka, tal in podtalnice s pomočjo toplotnih črpalk pomembno prispevajo k manjšemu onesnaževanju narave. Velja poudariti, da učinkovito rabo energije dosežemo le s kombinacijo kakovostne toplotne izolacije in primerne ogrevalne tehnike. OGREVANJE S TOPLOTO SONCA Sončni kolektorji, ki prejemajo sončno energijo, so bili poznani že pred več desetletji, do njihovega pravega uveljavljanja pa v Sloveniji prihaja šele zadnja leta. Že manjši solarni sistemi lahko v enem letu ogrejejo do dve tretjini potrebne tople vode, večji pa lahko zagotavljajo tudi do 30 odstotkov potrebne letne ogrevalne energije. Delovanje sončnih kolektorjev se stalno izboljšuje in, kar je najboljše, solarne sisteme lahko kombiniramo z vsemi energetsko varčnimi ogrevalnimi tehnikami. Vrste sončnih kolektorjev Pomembno je, da sončne kolektorje namestimo na mesta, ki so skozi vse leto optimalno obsijana s soncem. Najpomembnejši del kolektorjev so ab-sorberji, ki vpijajo vpadno sončno sevanje in ga pretvarjajo vtoploto. Izkoristek vpijanja sončne energije se z izboljšavami plasti nad absorberji stalno povečuje, napredek torej skrbi za vedno boljši izkoristek energije. Med sončnimi kolektorji so najbolj razširjeni ploščati kolektorji, ki so v obliki pravokotnih ploščatih elementov. Njihovi absorberji so izdelani iz gladke ali rahlo valovite bakrene oziroma aluminijaste pločevine v ohišju iz aluminija. Zaradi svoje enostavnosti so ploščati kolektorji cenovno ugodni. Njihova slaba Stranje, da se zaradi načina njihove sestave ne moremo izogniti toplotnim izgubam skozi kolektorsko ohišje. V tem oziru so boljši vakuumski cevni kolektorji, pri katerih se absorberji nahajajovvakuumu, karbistveno zmanjša toplotne izgube. Vtej vrsti sončnih kolektorjev se absorberji nahajajo v brezzračnih, tlačno obstojnih steklenih KROVSTVO Marko Zamernik, s.p. Krnica 5, 3334 LUČE GSM: 041/549-214 IN TESARSTVO Izdelava - ostrešij - nadstreškov - garaž... Masivno pohištvo po naročilu Večina ljudi si zgolj enkrat ali dvakrat v življenju ureja stanovanje. Zato je pomembno, da si prostor uredimo tako, kot najbolj ustreza našim navadam, značaju in življenjskemu slogu. Ker v stanovanju z isto opremo običajno bivamo vsaj 10 let ali dlje, želimo, da nam je oprema pisana na kožo in hkrati tudi kakovostno izdelana, funkcionalna in zdržljiva. Veliko ljudi se odloča za izdelavo opreme po naročilu, saj z njo lažje izpolnimo svoje želje in jo kakovostno namestimo v obstoječi prostor. V našem podjetju EMPE d.o.o. izdelujemo kakovostno pohištvo po naročilu. Poleg skrbne izdelave je prednost tudi v ustreznem svetovanju, saj lahko pogosto že z manjšimi spremembami načrta privarčujemo precejšen znesek pri materialu in tudi tehnični izvedbi, ki tako postane bolj racionalna. Dobro poznavanje materialov in postopkov izdelave, svetovanje, natančna izdelava in montaža izdelkov so prednost, zaradi katerih se izplača izdelavo pohištva zaupati podjetju EMPE d.o.o. INFORMACIJE; 031-201-294 ali 041-336-276 _______www.cmpe-doo.com ali ■ifo@empc-doo.coni_________ živahnimi barvami. r NAMIG! V otroški sobi se y IZVIRNA ^ J REŠITEV! ^ Za večjo varnost otrok so vsi ročaji gumijasti, k robovi pohištva pa i m. so zaobljeni, pohištvena znamka Sđii/es PE Velenje, Simona Blatnika 16 tel.: 03 891 94 70 P E Polzela, Polzela 148 tel.: 03 705 01 80 sanles.pohistvo@siol.net _y.________ www.sanies-pohistvo.siwww.aipies.si LAHKOTNE SODOBNO POHIŠTVO ELEGANTNE OBLIKE KAKOVOST PRILAGODLJIVOST PROSTORU VREDNOST SODOBEN ŽIVLJENJSKI STIL UPORABNOST IN ZANESLJIVOST SESTAVLJIVOST NADGRADLJIVOST s 4 ALPLES in SANLES svetujeta: KAKO OPREMITI OTROŠKO SOBO Ce ravnokar opremljate sobo za vaše najdražje, stojite pred velikim izzivom. Kakšno pohištvo izbrati, da ne bo že prihodnje ieto neuporabno? Potrebe in aktivnosti mladih se z leti menjajo, zato je priporočljivo izbrati pohištvo, ki je sestavljivo, hitro spremenljivo, fleksibilno -torej tako, da »raste z otrokom«. Ko pri ureditvi otroške sobe razmišljamo o barvah in oblikah pohištva, je pomembno pomisliti tudi na funkcionalnost-torej kakšno naj bo pohištvo in dodatki, da bo otroku pomagalo pri njegovih vsakodnevnih aktivnosti. Pohištvo Planet je tako zasnovano, da z njim lahko maksimalno in funkcionalno izkoristimo prostor, ki ga opremljamo bodisi najmlajšim - dojenčkom, malčkom, šolarjem ali najstnikom. S pravilnim razporedom pohištva, upoštevanju potreb in želja otroka in malo domišljije, otroška soba postane prostor, ki je samo njegov in v katerem se počuti varno. ceveh, ki se preklapljajo med seboj in tako tvorijo kolektorsko enoto. Takšna izgradnja kolektorja omogoča višje temperature absorberjev in posledično boljši izkoristek celo pri nižji stopnji osončenja. Seveda pa so takšni kole-ktorji v primerjavi s ploščatimi dražji. Pridobivanje sončne energije za ogrevanje sanitarne vode Sončna energija se pridobiva le nekaj ur dnevno, v obzir je potrebno vzeti tudi dneve brez sonca. Odvečno toploto je torej smiselno shranjevati, za to pa potrebujemo posebej prirejene hranilnike toplote. Obstaja več različic hranilnikov za toplo vodo, med njimi avtorji knjige Novi ogrevalni sistemi izpostavljajo: - Konvencionalne solarne hranilnike, ki imajo dva izmenjevalca toplote. V spodnjem delu se solarna toplota prenaša na vodo. Če pridobljena toplota sonca ne zadostuje ali je poraba tople vode večja, se vklopi klasična ogrevalna naprava, ki dogreva vodo z drugim toplotnim izmenjevalcem. Ta je v zgornjem delu, kjer se zajema topla voda. S tem se ogreje le del vode v hranilniku, preostanek pa še naprej ogreva toplota sonca. - Plastno polnjeni hranilniki vode omogočajo boljše razslojevanje vode glede na temperaturo, saj toploto shranjujejo v različnih plasteh solarnega hranilnika. Dobljena sončna toplota se najprej hrani v osrednji del hranilnika ter tako ohrani zadostno temperaturno razliko glede na spodnji del. Plastni hranilniki vode omogočajo približno 5-odstotni večji izkoristek. Cena investicije ogrevanja vode za dekoral 15% gotovinski 8» HI Novo v ponudbi barve dekoral že zmešane po novih trendih, katerih informacija izžareva energijo, prijaznost in harmonijo. BARVE IZŽAREVAJO ENERGIJO! Jesen je čas, ko se počasi selimo v svoja ognjišča. Zato si svoje prostore prebarvajmo z barvami, ki izrašajo naklonjenost in prijaznost. ‘/Rt\..... MEŠALNICA BARV SIGMA COATINGS Tel.: 03/547-17-18 GSM: 041/612-240 E-pošta: ara@ara-barve.si I Internet: www.ara-barve.si j 4-člansko družino Raziskave kažejo, da štiričlanska družina s sončnimi kolektorji pokrije okoli 65 odstotkov letnih potreb po topli vodi. Izračuni kažejo, da v primeru ploščatih kolektorjev hiša s štirimi prebivalci potrebuje od 1,5 do 1,8 kvadratnih metrov kolektorske površine na osebo. Takšna investicija štiričlansko družino stane okoli 6.000 evrov. Sončna toplota za ogrevanje hiše Če želimo s sončnimi kolektorji ogrevati tudi stanovanjske prostore, potrebujemo večje kolektorje oziroma z njimi zapolnimo večjo površino na strehi. Ogrevanje s kolektorji je uporabno predvsem v prehodnem času, ko se zunanje temperature dvigajo. V primeru ogrevanja prostorov namesto hranilnika tople vode uporabljamo hranilniktoplote. V njem se shranjuje topla voda za ogrevala, navadno radiatorje. JANŽ§VIK Novi hišnik d.o.o., Rakovlje 27, 3314 Braslovče ZAKLJUČNA DEU - Fasade - Kitanje in beljenje - Polaganje keramike - Montaža mavčnih plošč Gsm: 041 322 912 • Svetujemo • Projektiramo • Organiziramo montažo Sprejemajte toploto na boljši način Celoviti sistemi ogrevanja z alternativnimi viri energije Najučinkovitejše kombinacije različnih alternativnih virov energije v enem ogrevalnem sistemu via international Perovo 30,1241 Kamnik Tel.: +386(0)1839 5090 E-mail: info@viaint.si http://www.viaint.si Elektro trgovina Column Nove trate 49 - Mozirje Telefon: 58-33-407 VSE ZA HIŠNO IN INDUSTRIJSKO INSTALACIJO! AKCIJSKE CENE KABLA PCP 3x1,5 = 0,34 EUR in 3x2,5 = 0,52 EUR Vsi ostali kabli po ugodnih cenah. VELIKA IZBIRA svetil, stikal in telefonov Na zalogi razne varčne žarnice. CELJE k VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d. Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 323 Telefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE LATKOVA VAS, tel: 03/ 70 00 122 izvajanje del nizkih gradenj -VZDRŽEVANJE CEST -IZGRADNJA CEST -UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKLJUČKOV TER DVORIŠČ -IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV -IZDELAVA KANALIZACIJ -ASFALTIRANJE POVRŠIN -POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE -ZBIRANJE IN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV Tudi vi potrebujete več prostora? NLB Stanovanjski kredit NLB Stanovanjski kredit je prava pot do nakupa, gradnje ali obnove vašega doma. Pridobite ga lahko v vrednosti do 100 % investicije, mladi ga lahko odplačujete tudi do 30 let. Ne izgubljajte časa, preverite podrobnosti pri svetovalcih v NLB Poslovalnicah. Ponudbo kredita bodo oblikovali skupaj z vami. Za več informacij lahko tudi pokličete na telefonsko številko 01 / 477 20 00 ali obiščete www.stanovanjskikredit.si. NLB® 3 Q. Načini namestitve kolektorjev Za najboljši izkoristek sončne toplote morajo biti kolektorji usmerjeni na jug, soncejih mora doseči vsaj šest ur dnevno. Če možnost izbire to dopušča, je kolektorje najbolje namestiti proti jugozahodni strani, saj so tako bolje izkoriščene višje temperature v popoldanskem času. Kolektorji imajo največji donos, kadar sončni žarki vpadajo pod pravim kotom. Z letnimi časi se idealen naklon sicer spreminja, za dobre donose pa so vedno priporočljivi nakloni od 30 do 50 stopinj. in kakovost na področju fasaderskifi in drugih gradbenih del. «lov. Če želite polepšati okolico hiše, pofepšati svoj bivalni zagotavljamo zant i izolacijami nas pokličite. in svetovanje BREZPLAČNO. FASADERSTVO IN MANJŠA GRADBENA DELA Ivan Klasić, s.p. e-mail: fasaderstvo.ivan@gmail.com Ivan Klasić, s.p. Šolska ulica 39, Mozirje tel.: 03/583 23 20 GSM: 040 473 018 Ribezi Samojs.p Pusto Polj^jO ftlazarje,33m, ' A {QMd&mSmà s ! Izvajamo: - gradnjo cest in hišnih priključkov - zunanje ureditve s čistilno napravo in meteorno kanalizacijo - vse vrste izkopov, nasutij, ureditev cest, potokov - gradnjo kamnitih škarp - prevoze razsutih tovorov in druga zemeljska dela po naročilu - Namestitev kolektorjev preko strehe: v tem primeru so kolektorji nameščeni na streho z določenim odmikom. Ta način namestitve se uporablja predvsem pri naknadnem nameščanju na streho. - Integrirana namestitev omogoča, da so kolektorji na površino strehe vgrajeni, kar je tudi optično lepše. Integrirana vgradnja je možna pri večini vrst ploščatih kolektorjev in žal pri manjši izbiri vakuumskih cevnih kolektorjev. LES - NARAVEN VIR OGREVANJA Že od nekdaj je bil les glaven vir ogrevanja človeških bivališč. Nedolgo tega so njegovo uporabo močno omejili drugi viri energije, kot sta nafta in zemeljski plin. Žal ta dva vira močno prispevata k učinku tople grede, medtem koje les obnovljiv vir energije in zato naravi prijaznejši. Napredek je v pozabo poslal peči in kotle s slabim izkoristkom, danes s kurjenjem v centralno kurjenih lesnih kotlih bistveno zmanjšamo izgube z dimnimi plini. TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST. POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si VELIKA JESENSKA AKCIJA do razprodaje zalog NOVO! Strešniki POLAK E (ekstra) izdelani s 57-letnimi domačimi izkušnjami in najsodobnejšo švedsko tehnologijo. Izbirate lahko med 15 barvami. Izdelujemo tudi betonske in opažne zidake vseh vrst. Gotovinski popust na strešnike Polak E (ekstra). Lasten prevoz z razkladanjem. Garancija za kvaliteto je 57 letna tradicija! PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Delavni čas: Telefon: delavniki od 7.00 do 18.00 ure, 70 50 280 sobote od 7.00 do 12.00 ure. 70 33 130 - toplotne črpalke in sončni kolektorji ^ - centralno ogrevanje - vodovod - sanitarna keramika ■ Dostava na dom ■ Montaža - gradbeni material - barve in laki - vijaki in okovje - izolacije > bela tehnika Za konvencionalne - kotli na polena Kotli na lesna goriva se ločujejo po svoji konstrukciji, zmogljivosti in primernosti za različna goriva. V osnovi ločimo klasične kotle na les, ti delujejo po načelu zgornjega odgorevanja, saj les gori od zgoraj navzdol. Se pa vedno bolj uveljavljajo kotli, ki delujejo po načelu spodnjega odgorevanja. Tu gorivo večinoma leži za rešetkami, s pravilnim prostorskim razvrščanjem pa se vname le spodnji del naloženega goriva, kar omogočimo z usmerjenim vodenjem plinov. Poznamo še kotle na trda goriva, ki so praviloma primerni za številna kuriva, uplinjevalne kotle na les, možne pa so tudi različne kombinacijske možnosti. Ogrevanje s peleti prijazno do narave Peleti, to so majhni valjasti stiskanci iz čistega lesa, proizvajajo jih s stiskanjem žaganja, oblancev in lesnega prahu brez kakršnihkoli kemičnih veziv. Ogrevanje s peleti ima pred poleni velike prednosti. Peleti zahtevajo bistveno manjši skladiščni prostor, imajo vlažnost pod 10 odstotkov in zato večjo kurilno vrednost. Njihovo zgorevanje ustvarja manjše izpuste, bistveno nižje so tudi vrednosti ogljikovega monoksida in prahu v izpustih. Peči na pelefe Peči na pelete so namenjene postavitvi v bivalne prostore, zato so navadno privlačne oblike. Vanje je lahko vgrajeno steklo, kar omogoča opazovanje ognja. Pri pečeh na pelete ločimo peči brez hranilnika in peči s hranilnikom. Prve uporabljamo za ogrevanje posameznih prostorov, toplota se v prostor prenaša s sevanjem. Peči na pelete s hranilnikom hkrati z ogrevanjem prostora ogrevajo tudi vodo. Ta delež je odvisen od modela peči in znaša največ 80 odstotkov. TOPLOTNE ČRPALKE PRIDOBIVAJO ZAUPANJE Toplota okolja je navadno slabo izkoriščena, zaradi naraščajočih cen ostale energije pa prihajajo v ospredje tudi toplotne črpalke, do katerih smo v Sloveniji sicer še zmerno nezaupljivi. Gre za naprave, ki toploto okolice odvzemajo pri nižji temperaturi in jo pri višji dobavljajo hiši. Toploto okolice lahko odvzemajo iz zraka, zemlje in podtalnice, pri tem pa porabljajo nekaj električne energije. Toplota iz zraka Izmed vseh treh virov toplote je tehnično najbolj preprosto pridobivanje toplote iz zraka. Za to je potreben le poseben sesalni sistem. Težava pri teh sistemih je, da so ravno pozimi, ko potrebujemo največ toplote, temperature zraka najnižje. Pri nizkih temperaturah je izkoristek takšnih toplotnih črpalk namreč slabši, poleg tega se precej poveča tudi poraba energije za njihovo delovanje. Te črpalke navadno kombiniramo z drugimi napravami za ogrevanje. Toplota zemlje lahko ogreje hišo Pri toplotnih črpalkah, ki delujejo s pomočjo toplote zemlje, je glavni vir energije temperatura na določeni globini, kije vse leto konstantna. Od 8 °Cdo 10°Cje dovolj, da hišo toplotno oskrbujemo samo s toplotno črpalko. Toploto iz zemlje lahko pridobivamo z zemeljskim kolektorjem in z zemeljskimi sondami. Zemeljski kolektor je vodoravni sistem cevi, v Pozimi topleje,poleti hladneje! Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. Sešče 48/a, Prebold Tel.: 03/705 30 57 GSM: 041/642-643 T~ELRMO SCjDto.o E-mail:termo.sgd@email.si www.termosgd.com Za še večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TUNE, GRADIMO P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE! TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI OPLESKI Z L AŽURNIMI PREMAZI (sandolbi, beltop, sikkens...) BELJENJE FASAD POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV IZPOSOJA DELOVNIH ODROV VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI V ((fcŠpeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tel.:03 838 11 S3 »MtiOB 833 11 34 GSM: 041 468 744 E-mail: speh.tonl@siol.net, wMvv.spehtoni.com NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po vseh sistemih, 1000 barvnih odtenkov), paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! m GARANCIJA 5 LET! pomlad In potatJ« 2010 USODNOSTI! Oglasit« s« z (realno) In so praprK«|to o naN ugodni In kvaiitatnl ponudbll Urodkno vam EKO katerem kroži mešanica vode in tekočine proti zamrznitvi, položen pa je pod zemeljsko površino v globini od 1 do 1,5 metra. Pri tem je treba upoštevati, da mora biti površina za zemeljski kolektor do dvakrat večja od površine, ki jo bomo ogrevali. Toplota podtalnice daje najboljši izkoristek Toplotne črpalke, ki izkoriščajo toploto podtalnice, dosegajo najboljše izkoristke, saj se povprečna temperatura podtalnice giblje okoli 10 °C ali več. Za tovrsten sistem potrebujemo dva vodnjaka, in sicer črpalnega ter ponornega. Iz prvega črpalka dovaja vodo toplotni črpalki, drugi pa prejema ohlajeno podtalnico. Za uporabo podtalnice potrebujemo ustrezna dovoljenja, poleg tega je potrebno vodo tudi analizirati. Dejavnosti podjetja: MFE 222,56 kWp • Inženiring in projektiranje sončnih elektrarn • Gradnja sončnih elektrarn • Zastopstvo in prodaja O Fotonapetostnih modulov z izkoristki do 19,3% O Razsmernikov O Akumulatorskih polnilcev za industrijo in transport O Svetil • Servisiranje in vzdrževanje sončnih elektrarn ENERSIS d.o.o. Fronius Servis partner, zastopstvo in prodaja. Solarelektronik Service Partner Vaš partner pri gradnji sončnih elektrarn SUBVENCIONIRANJE INVESTICIJ V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE Tudi Slovenija vzpodbuja večjo izrabo obnovljivih virov energije. Za to skrbi Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije (AURE), ki investicije v obnovljive vire energije subvencionira. Ekološki sklad RS z dvema programoma, Kreditiranje okoljskih naložb občanov in Kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, nudi ugodne kredite. Z njimi lahko interesenti poskrbijo za vgradnjo sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma za pripravo sanitarne vode z izrabo obnovljivih virov energije. Ekološki sklad RS nudi ugodne kredite tudi za vgradnjo sistemov, ki delujejo na lesno bi- omaso in sistemov, ki izkoriščajo geometralno energijo, toploto podtalnice ali površinske vode ter toploto zemlje. ■ Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, 3331 NAZARJE ________________Tel.: 03/ 58 33 626_____ - STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO, IZDELAVA RAZNIH KLEPARSKIH IZDELKOV - KLJUČAVNIČARSTVO, IZDELAVA KOVINSKIH VRAT, STOPNIC, OGRAJ, LAŽJIH KONSTRUKCIJ ITD - RAZREZ IN KRIVLJENJE PLOČEVINE, CEVI, ... -VARJENJE ALU IN RF PLOČEVINE TRADICIJA+KVALITETA=GARANCIJA www.kleparstvo.si info@ptpdiana.si , y_-|oia slava in pelei© oci. is ne lan ^ lepo lezi. Los čiča ob ploscici xep mièar ABTTJS poskrbx. A.ARTUS, ALOJZ FUZR SP. WWW.ARTUS.SI GSM: Oli 183 612 Zanimivi sadovi in plodovi narave iezerčnikovi iz Šmihela so nam poslali fotografijo Lovra s čebulo, ki tehta kar 1,9 kilograma. Tudi mi smo se prijeli za glavo. Ta pesa, ki tehta preko 6 kg, je zrasla na njivi pri Kopušarjevih v Savini. (foto: ŠS) Fotografijo vnukinje Lare, ki v rokah drži tri jabolka s skupno težo 1,2 kg. nam je poslala : j j Cvetka Angioi iz Potoka. (h (foto: TG) Od Damijana Nerata smo dobili dva junaka. Na fotografiji je Rajko Podbrežnik iz Radmirja in njegov dolgo iskani prijatelj, »Jurček«. Nekdanja mis in naša dolina pozirali za katalog Maja Virnik (levo), Andrej Marovt Helešič in Živa Vadnov na snemanju v Zgornji Savinjski dolini (foto: Štefi Sem) V tem tednu seje na več lokacijah v okolici Ljubnega ob Savinji odvijalo snemanje fotografij za katalog Slovenski kolesarski mojster SKM -SCOTT. Lokacije snemanja je izbral ljubenski kolesar Andrej Marovt Helešič, ki okolico dobro pozna. Na fotografiranju mu je delala družbo nekdanja mis Slovenije Živa Vadnov. Podjetje Proloco trade, kije generalni uvoznik in zastopnik za Slovenijo za izdelke omenjene znamke, seje podalo na snemanje v Zgornjo Savinjsko dolino že drugič. Po besedah direktorice Maje Virnik v podjetju želijo, da za katalog izdelkov posnamejo fotografije v Sloveniji, saj je tukaj dovolj lepih kotičkov, ki so ideaini za promocijo njihovih artiklov. Za glavnega akterja snemanja so izbrali Helešiča, saj z njim sodelujejo že mnogo let. Poleg tega, da so njegov sponzor, je Helešič tudi pooblaščen prodajalec njihovih izdelkov na tem območju. Za vrhunske fotografije je poskrbel Arne Hodalič, priznan fotograf, poznan tako v tujini kot doma. Heli Za vrhunske fotografije je poskrbel priznan fotograf Arne Hodalič (foto: Štefi Sem) je vesel, da je snemal v taki družbi. »Že drugič sem snemal z Hodaličem in delati z njim je izredno prijetno, Prav tako sem vesel, da sem lahko delal z Živo Vadnov, saj je preprosto, prijazno in delovno dekle in v njeni družbi sem se počutil krasno. Predvsem pa si želim, da bi s pomočjo čudovitih fotografij, ki smojih posneli tukaj, privabili v našo dolino več turistov, kajti v tem okolju je ogromno možnosti za kolesarjenje in pohodništvo. Kot tekmovalec se zavedam, da niso vse le treningi in rezultati, ampak smo športniki tudi promotorji svojega kraja in turizma. Po svetu ne hodimo le tekmovat, ampak tudi promovirat našo domovino.« Tudi Živa Vadnov seje v naših krajih počutila prijetno. »Všeč mije bilo kmečko okolje, v katerem smo snemali, prijazni ljudje in pa dobra hrana. Na kmečkem turizmu, kjer smo prespali, je bilo super. Povsem drugače kot v velikih hotelih. Predvsem bolj naravno in domače.« Štefi Sem ANDREJ MAROVI HELEŠIČ DELOVNO Z ŽIVO VADNOV IN ARNEIOM HODALIČEM ČLANSKO TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V NAZARJAH Največ znanja pokazali gasilci PGD Rečica ob Savinji Prostor na območju nekdanjega podjetja Glina je drugič v dveh tednih služil za tekmovanje gasilcev (foto: Marija Šukalo) V Nazarjah so svoje znanje in spretnost merili gasilci 15 zgor-njesavinjskih gasilskih društev. Na prostoru nekdanjega kompleksa Glina je tretjo nedeljo v septembru Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline v sodelovanju z nazorskim gasilskim občinskim poveljstvom in PGD Šmartno ob Dreti pripravila člansko tekmovanje. Medtem ko so se člani ter članice A in B pomerili v taktični mokri vaji, vaji razvrščanja in preizkusu teoretičnega znanja s področja gasilstva, so se starejši gasilci in starejše gasilke preizkusili v vaji raznoterosti in vaji s hidrantom. Največ znanja so pokazali gasilci v PGD Rečica ob Savinji, saj so člani A osvojili prvo in drugo mesto, član- ice A prvo, člani B prvo in članice B drugo mesto. Med starejšimi gasilci je prav tako prvo mesto pripadlo Rečičanom. V PGD Radmirje so bile najboljše članice B in starejše gasilke, ki so osvojile prva mesta v svojih kategorijah, člani A pa so pristali na tretjem mestu. Grušoveljčanom je pripadlo tretje mesto v kategoriji članice B in starejši gasilci. Z drugim mestom v svoji kategoriji so se morali zadovoljiti starejše gasilke PGD Bočna, starejši gasilci PGD Pobrežje, članice A PGD Mozirje ter člani B iz PGD Šmartno ob Dreti. Med člani Bje tretje mesto pripadlo Nazarčanom. Po besedah predsednika GZ ZSD Janka Žuntarja je tekmovanje potekalo brez zapletov, a je pokazalo določene pomanjkljivosti, kijih bo potrebno v prihodnje odpraviti in do naslednjega leta vaje nadgraditi. Letos je bila dodana vaja razvrščanja, ki je po Žuntarjevemu mnenju pokazala, dajo bolje obvladajo ženske kot moški. Marija Šukalo OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Prvi letošnji športni dan - orientacijski tek Naklonjeno septembrsko vreme nas je spremljalo na športnem dnevu, ki smo ga izpeljali v sredo, 23. septembra. Tema je bila orientacijski tek v okolici Nazarij. Med seboj smo tekmovali učenci 6., 7. in 9. razredov; deveti razredi so bili razdeljeni v sedem skupin, šesti ter sedmi pav 14 skupin. Pot smo najprej poskusili in preizkusili 9. razredi, ki smo se od telovadnice podali na Žlaborski hrib, tam pa nas je že čakala 1. kontrolna točka. Vprašanja so bila iz zemljepisa, npr.: naštej gore, kijih vidiš v okolici. Nadaljevali smo po zahrbtni, blatni in nekoliko težki poti, polni kamenja in korenin. Kmalu smo pritekli do asfaltne ceste proti krožnemu križišču, kjer je stala 2. kontrolna točka. Vprašanja so se navezovala na biologijo, npr.: poimenuj kisline, ki jih lahko najdemo v naravi. Potem smo pri krožnem križišču zavili levo po travniku navzdol, kjer nam je zelo drselo inje bilo veliko zabave zaradi mokre trave. Po travniški poti smo prišli nazaj na asfaltno cesto, kjer je stala 3. kontrolna točka, vprašanja pa so bila sestavljena iz poznavanja gorstva, prve pomoči in vsega, kar potrebuje planinec v gorah, npr.: kako mora biti oprem- ljen planinec v gorah. Učenci in učenke so hiteli proti cilju nazaj v telovadnico, vendarjih je čakala še zadnja - 4. kontrolna točka, kije bila za samostanskim hribom. Vprašanja tega sklopa so se navezovala na poznavanje literature in zgodovino slovenskega jezika, npr.: naštej štiri značilnosti Brižinskih spomenikov. Po opravljenih nalogah smo učenci pohiteli nazaj v telovadnico - na cilj. Pojedli smo zasluženo malico, nato pa so učenci odigrali v telovad- nici tekmo ameriškega nogometa, učenke pa so se pomerile v igranju odbojke na mivki. Ko je bilo konec športnega dne, smo odšli domov veseli, čeprav precej utrujeni. Jan Korenjak, ŠNO 6 Pack Čukur s Kajo Repenšek (foto: Marija Šukalo) Velenjski raper 6 Pack Čukur, s pravim imenom Boštjan Čukur, je v svoji glasbeni karieri izdal solo albuma Ne se čudit v letu 2001 in Kera-mičarska lirika leta 2003. Slednji je ponovno naklado dočakal še v letu 2005, tokrat z bonus pesmijo, ki je nastala z združitvijo Čukurjeve pesmi Joj in Plestenjakove Lolita. Nastala je mega uspešnica Joj, Lolita. Nov, tretji album z naslovom Gangsta Dilla Playa Gorilla, je izšel maja letos. Njegova besedila so pozitivna, zafrkantska in vesela, predvsem pa izvirna. Preberite intervju z najboljšim keramičarjem med glasbeniki in najboljšim glasbenikom med keramičarji. - Kdaj ste se pričeli ukvarjati s petjem in kdo vas je zanj navdušil? Saj me lahko tikaš. Dogovorjeno?! Rad sem imel glasbo že v osnovni šoli. Bil sem DJ na plesih, kasneje pa smo v šoli naredili glasbeno skupino. Sestavljali smo jo sošolci 1. letnika gimnazije. V teh letih smo začeli igrati kar pri meni doma. Sestavili smo celoten bend. Sam sem bil pevec in takrat sem začel spoznavati to hip-hop, rep glasbo. Takrat sem začel repati, in sicer v angleščini. Z bendom smo imeli vsega skupaj štiri koncerte, kasneje sem šel svojo glasbeno pot. Na odru so me v enem od lokalov srečali glasbeniki, ki so bili takrat že uveljavljeni, in so mi ponudili pomoč. ~...... ) 6 PACK ČUKUR »Če bi lahko, bi celo življenje repal in pel« - Sodeluješ tudi z drugimi glasbeniki ali raje repaš sam? Naredil sem že kar veliko duetov, saj se mi zdi, da popestrijo samo glasbo, najbolj rep. Poslušam tudi druge zvrsti glasbe, tako da mi ti dueti sedejo. Mislim, da sem bil eden izmed prvih, ki sem začel snemati duete. Dobil sem že kar veliko povabil za sodelovanje, vendar vsega ne moreš narediti, niti nimam interesa. Z veseljem naredim dober duets priznanim, kvalitetnim glasbenikom. »Dobil sem že kar veliko povabil za sodelovanje, vendar vsega ne moreš narediti, niti nimam interesa. Z veseljem naredim dober duet s priznanim, kvalitetnim glasbenikom.« - Imaš koga še posebno pri srcu oziroma s kom še posebej rad sodeluješ? Posnel sem že nekaj duetov, od Jana Plestenjaka do Šank Rocka in z njimi sem imel do sedaj najboljše izkušnje. Skupaj smo imeli veliko dobrih koncertov. Pesem Dej bolj naglas seje med poslušalci nekako najbolj prijela. Po koncertih smo hodili dve leti in tudi druženje z njimi je bilo prijetno. - Mediji ti zastavljajo veliko vprašanj, nekatera bolj, nekatera manj prijetna. Kako se rešiš neprijetnih vprašanj, se zgodi, da na katera ne želiš odgovoriti? Že kottekstopisec zelo veliko povem in že sami teksti v pesmih so zelo odkriti, veliko povedo. V zadrego me novinarji težko spravijo, razen če res poznajo kakšno podrobnost o meni. Reparji že v tekstih povemo veliko osebnih stvari, tako da načeloma neprijetnih vprašanj ni. »Dobro je imeti redno službo. Ob očetu sem se že v rani mladosti naučil keramičarskega posla, to me je spremi jalo skozi celotno mojo mladost.« - Znaš ločiti privatno življenje in oder? Sem se ga naučil ločiti. Sprva je novinarje prav vse zanimalo, bil sem odprt in ni mi bilo hudo vse povedati, razkriti. Kmalu sem spoznal, da ne moreš in ne smeš vsega pokazati, ker trač revije velikokrat spreobrnejo zadeve in spreminjajo zgodbe. Naj navedem dogodek, ko smo imeli nastop na Ruju in smo opazovali, ali bo deževalo ali ne, so v eni izmed revij napisali, da se bojim grmenja, ker sem cel večer gledal v zrak. - Se ti je že zgodilo, da si moral tožiti kakšen medij? Ne, kaj tako groznega se mi še ni zgodilo. - Prejmeš veliko povabil na oddaje? Mogoče katerim daješ prednost? Večinoma sem gostoval že na vseh oddajah po Sloveniji. Nekateri te povabijo, drugi ne. Načeloma je tako, da, ko delaš nove stvari, si tudi bolj zanimiv kot gost v medijih in oddajah. Je pa prav, da se ravno takrat tudi več pojavljaš v medijih in v oddajah. Pred kratkim sem izdal novo ploščo in upam, da me bodo tako kot v preteklosti še kam povabili. To je nujno zlo vsake medijske osebnosti, tudi glasbenika, da se pojavlja na oddajah. S tem se mu dvigne priljubljenost in lahko predstavi svoje projekte, tudi sebe. Mene so hitro spoznali, da nisem le repar, da sem še kaj drugega, zato me tudi radi povabijo. »... ko smo imeli nastop na Ptuju in smo opazovali, ali bo deževalo ali ne, so v eni izmed revij napisali, da se bojim grmenja, ker sem cel večer gledal v zrak.« - Kdaj se obeta naslednji tvoj koncert, kje? Koncerti so večinoma objavljeni na moji spletni strani www.6packčukur.si, kjer so tudi vsakteden na novo dodani. - Imaš svojega modnega stilista ali za stil skrbiš sam? LUČE Dobrodelni koncert V lučki farni cerkvi bo v soboto, 3. oktobra, dobrodelni koncert v organizaciji domače pevske skupine Habrovi fantje. Ob 10-letnici delovanja so se odločili, da bodo okroglo obletnico praznovali v njihovem slogu. Pomagati namreč želijo invalidu iz domačega kraja, potrebnemu pomoči. Ob tem humanitarnem dejanju se bodo v domači cerkvi predstavili z gosti, renomiranim Slovenskim oktetom in kitaristko Evo Zamernik. Franjo Atelšek L ________■ _______:__!_J Za stil skrbim sam, imam pa srečo, da imam že od svojih skejtarskih dni sponzorja, ki me oskrbuje z najbolj modernimi uličnimi oblačili. Zato imam na izbiro veliko sivari, imam pa srečo, da se znam obleči tudi sam. - Rekel si, da imaš rad kič. Kaj je zate kič? Dozdeva se mi, da kič pove veliko o človeku. Rad imam stvari, ki so žive in so tudi veliko bolj pozitivne kot temačne. Žive barve, kape, nakit. Menim, da tudi po mojih žilah teče kič! -Tvoj osnovni poklic je keramičar. Raje polagaš ploščice ali poješ? Kaj je lažje? Če bi lahko, bi celo življenje repai in pel, vendar to žal ni mogoče. -Seda živeti od tega? Da se živeti, vendar to ni redna plača. Dobro je imeti redno službo. Ob očetu sem se že v rani mladosti naučil keramičarskega posla, to meje spremljalo skozi celotno mojo mladost. Sicer sem strojni tehnik, znam pa tudi veliko drugih stvari. Glasba mije dala veliko novih znanstev, medijskih in osebnih izkušenj. Če bi se kakršnega koli dela lotil tako, kot sem se lotil glasbe, bi bil uspešen. - Ali si si v stanovanju, kjer živiš, sam položil keramiko? Ja, toda položena ni ravno vzorno (ha, ha...). - Imaš poleg tega še kakšen hobi? Rad igram ali pogledam košarko, tudi poske-jtam, toda zaradi lastne varnosti vedno redkeje. - Hvala lepa za razgovor in tudi v bodoče ti želim veliko uspehov. Kaja Repenšek, 9.b OŠ Nazarje ŠOLARJI PREPLAVILI MOZIRJE Sobotni živ žav v trškem jedru Mozirjada se je tradicionalno pričela s tekom po mozirskih ulicah (foto: Benjamin Kanjir) Predzadnjo soboto v septembru je Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje v sodelovanju s člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, nogometnega in strelskega društva ter društva Beli zajec organiziral tretjo tradicionalno Mozirjado. V ta namen so imeli mozirski osnovnošolci in učitelji, ki so sodelovali v organiziranih športnih aktivnostih, delovno soboto. Mozirjada se je tradicionalno pričela stekom po mozirskih ulicah. Najmlajši so tekli na tristo, malce starejši pa na petsto metrov. Učenci višje stopnje so tekli na 1.200 metrov dolgi progi. Pri tekih so se jim pridružile tudi učiteljice in starši, ki so bolj ali manj »sopihali« v ozadju. Zadnji tek je bil namenjen starejšim udeležencem manifestacije. Pomerili so se namreč na progi v dolžini slabih dva in pol kilometra. Po tekanju so sledile še druge aktivnosti. Mimo knjižnice je bila speljana proga za roianje. Sodelujoči so se zapeljali med količki in drugimi postavljenimi ovirami. Na parkirišču pred bivšo papirnico je bilo postavljeno igrišče za mali nogomet. Šolarji so tekali za okroglim usnjem, najboljši so si prislužili zlate medalje. Hrabrejši so v prostoru strelskega društva v zgradbi mozirskega športnega društva poprijeli za zračne puške. Pred koncem prireditve je sledilo kolesarjenje. Trasa je potekala skozi Mozirje do Dol-Suhe, na Trnavče, skozi Žekovec in nazaj v Mozirje. Mozirjada je vsako leto organizirana v prizadevanju, da se oživi mozirsko trško jedro. Glede na živ žav in mladostno energijo, ki sta v tem dopoldnevu vladali širom ulic, je prireditev dobro zastavljena. Namen bo v še večji meri dosežen takrat, ko se bodo aktivnosti udeležili tudi ostali Mozirjani, ne zgolj osnovnošolci. Benjamin Kanjir LIGI IZŽREBANIH TROJK V KOŠARKI IN ODBOJKI Nedelje na Lazah v znamenju trojk Z zaključnimi boji ter piknikom na igrišču Športno-rekreacijskega parka Laze sta se v soboto, 19. septembra, sklenili košarkarska in odbojkarska liga trojk, ki ju prireja Športno društvo Dreta Kokarje. Košarkarska liga izžrebanih trojk, ki je potekala vsako nedeljo letošnjega poletja, je postala tradicionalna, udeležuje pa seje vsako leto več mladih iz celotne Zgornje Savinjske doline. Nasprotno pa je liga izžrebanih trojk v odbojki letos potekala prvič, kar se je poznalo na nekoliko slabšemu obisku. Med odbojkarji in odbojkaricami je Dobitniki priznanj letošnje košarkarske lige izžrebanih trojk (foto: Dea Kaker) največ točk zbrala Nastja Pečnik, ki je s precejšnjo razliko ugnala Jožeta Rajterja. Seštevek točkje tretje mesto prinesel Mojci Bitenc. Lestvica košarkarske lige trojk je vse do zadnjega ostala zelo izenačena, saj je bilo pred zadnjim kolom v igri za prvo mesto še pet posameznikov. Z zmago v zadnjem kolu sije Joco Polčnik uspel izboriti tudi končno zmago. Drugo mesto je pripadlo Tomažu Fleretu, tretje pa Lovru Blatniku. Naziv najboljšega strelca letošnje lige je dobil Gaber Lipnik, ki je bil najbolj natančen pri metu za tri točke. Matej Štrucl Temno nebo Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! Svetlobno onesnaževanje postaja velik problem sodobnega sveta in Slovenija spada med svetlobno najbolj onesnažene države. Številne ulične svetilke, osvetljene stavbe in veliki reklamni panoji, žarometi avtomobilov ter drugi viri svetlobe ustvarjajo ponoči velikansko svetlobno onesnaženje. V okolici večjih mest lahko opazujete le večje zvezde, tudi na podeželju postaja nočno nebo vse svetlejše, vse manj zvezd vidimo. V Sloveniji ni kraja, ki bi ne bil svetlobno onesnažen, saj nepravilno izvedena osvetlitev seva nepotrebno svetlobo daleč v okolico, tudi več deset kilometrov daleč. POSLEDICE SO EKOLOŠKE IN EKONOMSKE Velik je vpliv umetne svetlobe na živalski svet, zlasti na migratorne vrste. Znano je, da se ptice selivke ponoči orientirajo s pomočjo Rimske ceste, ki pa je nad urbanizirano pokrajino povsem osvetljena. Umetna svetloba ponoči povzroča pogin številnih nočnih žuželk, ki se »ujamejo« v past svetlobe uličnih svetilk. Zaradi svetlobnega onesnaženja naj bi izgubili polovico nočnih metuljev, ti pa oprašujejo številne rastlinske vrste. Tako nočno osvetljevanje posredno vpliva tudi na rastlinski svet, seveda pa tudi neposredno, saj moti biološki ritem rastlin, kijih doseže. Ogrožene so tudi nočne živali, najbolj netopirji. Raziskave so potrdile negativen vpliv razsvetljenih noči na zdravje in počutje ljudi. Svetloba v nočnem času zmanjša tvorjenje melatonina, snovi, ki ščiti pred rakavimi obolenji. In kdor je kdaj spal v velikem mestu, ve, kako težko je tam zaspati. Zaradi nočne razsvetljave porabimo v Sloveniji ogromno električne energije, za eno hidroelektrarno, to pa pomeni velik strošek. UKREPI ZA ZMANJŠANJE SVETLOBNEGA ONESNAŽENJA Na pobudo Društva Temno nebo, nevladne organizacije, ki se zavzema za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja, je bila pred dvema letoma sprejeta uredba o zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja. Ta uvaja omejitve na področju zunanje razsvetljave; razsvetljavo fasad, ustanov in športnih igrišč, kulturnih spomenikov, cest in javnih površin. Svetila morajo sevati samo navzdol in s primerno močno svetlobo. Prepovedana je kakršna koli svetloba nad vodoravnico svetila. Skratka, svetilke morajo biti za- senčene. Energija, ki jo smejo občine porabiti za osvetljevanje, je omejena glede na število prebivalcev. Opredeljeni so tudi roki za izvajanje uredbe. Posledice uredbe so vidne že po dveh letih. Meritve so pokazale, da seje v 30-kilometrskem krogu okoli Ljubljane svetlobno onesnaženje zmanjšalo za 25 odstotkov. Temu primerno je manjša tudi poraba energije, mesto pa je lepše osvetljeno, manj bleščavo in zato prijetnejše za bivanje. Tudi v naši dolini ne zaostajamo, občine uredbo intenzivno izvajajo in zamenjujejo zastarele svetilke s predpisanimi. Sedaj smo na vrsti tudi mi, občani, da pripomoremo k zmanjšanju svetlobnega onesnaženja. Zmanjšajmo moč svetil, ki osvetljujejo okolico naših domov, zamenjajmo jih z zasenčenimi svetilkami ali pa jih nadomestimo s senzorskimi, ki zasvetijo takrat, ko zaznajo gibanje. Manj energije bomo porabili, manj »mrčesa« bo v okolici naših domov in lažje bomo spali. In naše nočno nebo po ponovno postalo zvezdno nebo, ko bodo zvezde zatemnili zgolj oblaki ali svetloba polne lune. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček Zamenjava uličnih svetilk z zasenčenimi (foto: ZF) PREDSTAVLJAMO VAM BMW 5 GT GRAN TURISMO Velik, prostoren in poln najmodernejše tehnologije Četudi je včasih videti, da oblikovalcem zmanjkuje idej, nas lahko še vedno presenetijo z lepimi, novimi avtomobili. Nekako tako je z mogočnim in bogatim BMW-jem serije 5 pod oznako GT. Ko konkurenca obmolkne in s težavo pogoltne, tam zadaj v zatilju pa tiho kljuva, »zakaj nismo bili prvi?«. Seveda ni dvoma, da bo gran turismo ali krajše GT, serije 5 uspešnica že zaradi svojega bogatega videza. Cena ne bo opazna ali pač, to bo pokazal čas. BMW GT serije 5 deluje enostavno mogočno in veličastno. Za svetlobna leta zasenči klasično limuzino in celo karavana serije 5. Na gran turismu je vse veliko in bogato, pa naj govorimo o sprednjem delu avtomobila, kjer so še vedno ledvičke, ali o dvignjeni bočni liniji in o mogočnem zadku. Seveda je potrebno upoštevati dimenzije vozila, saj se s 4.998 mm dolžine in 1.559 mm višine GT uvršča že bolj med SUV vozila kot med klasične limuzine. Klasična limuzina vsekakor ni, saj se mu prtljažni del odpira kot pri škodi superb, torej v dveh stopnjah. Zanimivo je, da kljub razkošju prostora GT ponuja opcijsko le dva sedeža na bogati zadnji klopi. Naj se vidi razkošje! Notranjost je seve- da enako bogata kot zunanjost in je najlepša v nežnem bež usnju. Moderna tehnika omogoča, da je BMW GT zadaj opremljen že seri- jsko z zračnimi vzmetmi, kar zagotavlja več udobja in boljše vozne lastnosti. Dodani so vsi pripomočki, ki pripomorejo k manjši porabi goriva in k čistejšemu izpuhu. Motorna paleta je temu primerno bogata in zajema dva bencinska motorja. Osemvaljni-ka s 407 KM in šestvaljnika s samo 306 KM. Kdor se bo podal v varčne vode, ima na izbiro dizelskega šestvaljnika s samo 245 KM. Za menjalnik je na voljo le osem-stopenjska avtomatika in platišča se pričnejo pri najmanjši številki 18 col in nato dalje. Kot novost BMW GT ponuja tudi stalno povezavo s svetom, imenovano BMW Connected-Drive. Skratka ob BMW 5 GT človek pozabi, daje kadarkoli slišal besedo o gospodarski krizi. Za gran turismo je vsekakor ni in ne sme biti. Igor Pečnik JU-J1TSU KLUB SAMURAJ Uspešen začetek jesenskega dela tekmovalne sezone Tekmovalna ekipa Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada čez poletje ni imela počitka, saj seje jesenski del tekmovanj pričel že v septembru in jih do mladinskega svetovnega prvenstva, ki bo konec meseca novembra, čaka še kar nekaj velikih tekmovanj. Prvo tekmovanje je potekalo v soboto, 19. septembra, v Zagrebu. V domu sportova je potekal memorial-ni turnir Croatia open 2009, udeležilo se ga je 247 tekmovalcev iz Črne movalci nastopil suvereno in osvojil 1. mesto, kar je do sedaj njegov največji uspeh med mladinci. Za njim je na blazine stopil mladinec v kategoriji do 77 kg, Tadej Debeljak. V borbi za prvo mesto je vodil vse do zadnjih sekund, koje njegovemu nasprotniku uspel met za dve točki, kar je pomenilo preobrat. Tadej je borbo izgubil za eno točko in tako osvojil 2. mesto. Kasneje je Tadej nastopil še v članski kategoriji do 77 kg, kjer je pokazal zelo dobre V prihajajočih tekmah bo pet članov Samuraja še lovilo normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. Pred tekmovalci je naslednja tekma na začetku oktobra v Nemčiji, nato siedi Odprto prvenstvo Slovenije in v začetku novembra še Odprto prvenstvo Belgije. gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Avstrije ter Slovenije, med njimi tudi štirje borci iz Ju-jitsu kluba Samuraj. Prvi je na blazine stopil Matej Debelak, v kategoriji kadetov do 60 kg, kjer mu je v finalni borbi za las ušla zmaga. Po izteku borbe je bil rezultat izenačen na 5:5, tako daje o tekmovalcu odločalo večje število ip-ponov (višjih tehničnih točk). S prikazanim je bil zadovoljen tudi trener, saj je Matej tekmoval v višji težnostni kategoriji, kotje dejanska njegova teža. Dobre borbe med kadeti so mu dale zagon, da seje uspešno boril tudi v mladinski kategoriji do 56 kg. Neobremenjen z rezultatom je med pet let starejšimi tek- borbe. Klonil je v polfinalu proti hrvaškemu reprezentantu in kasneje v borbi za tretje mesto proti reprezentantu Črne gore. Prav tako črnogorska reprezentantka je bila usodna za mladinko Anjo Rakun, ki je nastopila med članicami do 62 kg. V finalni borbi je morala priznati premoč Črnogorki, tako daje zasedla 2. mesto. S prikazano borbenostjo je pokazala, da bo v prihodnje potrebno računati na njo tudi med članicami in ne samo med mladinkami. Kot zadnji je nastopil Toni Fricelj, in sicer v kategoriji članov do 69 kg. Smola z žrebom mujevprvem kolu namenila avstrijskega reprezentan- KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Kluun: Vdovec, Meyer, Stephenie: Mrk, Bradford, Taylor Barbara: Glas srca, Roberts, Nora: Iskanje korenin, McCarthy, Maureen: Ko se boš prebudila, Gregory, Philippa: Druga sestra Boleyn, Krentz, Jayne Ann: Krhko steklo, Morgan, Sally: V objem korenin. MLADINA: Lindgren, Astrid: Ronja, razbojniška hči, Brasche, Heidemarie: Svetleče pero, Goscinny, Rene: Asferix legionar, Simon, Francesca: Grozni Gašper na hitro obogati, Blade, Adam: Lov na pošasti, Meadows, Daisy: Mavrične vile, Cabot, Meg: Princeskin dnevnik. ta, favorita tekmovanja. Toni se mu bami v repasažu seje kasneje preje uspešno upiral in klonil šele v zad- bil do 5. mesta, nji minuti borbe. Z uspešnimi bor- Barbara Virant ČRNA KRONIKA • PREPIR MED SOSEDI Nazarje: 22. septembra popoldan je prišlo do kršitve javnega reda in miru v Nazarjah. Med košnjo travne zelenice med stanovanjskimi hišami v strnjenem naselju sta se sprli sosedi. Pri tem je ena zaradi udarca z roko utrpela lahke telesne poškodbe. • VLOMLJENO V VIKEND Logarska dolina: 23. septembra popoldan je občan opazil, da mu je bilo vlomljeno v vikend v Logarski dolini. Neznani storilec je preiskal notranjost in povzročil manjšo materialno škodo. • PRIJAVIL SEBE? Nazarje: 23. septembra ob 19.45 uri so bil policisti s strani močno vinjenega prijavitelja obveščeni o domnevni kršitvi javnega reda in miru v privatni hiši v naselju Nazarje. Ugotovljeno je bilo, daje prijavitelj podal lažno prijavo kršitve, zaradi česar so ga policisti oglobili. • VLOMUENO V GRADBENE KONTEJNERJE Golte: Neznani storilec je v noči na 24. september vlomil v dva gradbena kontejnerja na Golteh. Pri tem je odnesel več kosov orodja, vrednega več kot 5.000 evrov. • TATOVA IDENTIFICIRANA Mozirje: 24. dopoldan sta dva neznanca iz trgovine PC Ljubija ukradla armature za vodo. Pri tem je nastala materialna škoda v višini 250 evrov. Storilce so policisti identificirali, sajjih je posnela varnostna kamera. Ugotovljeno je bilo, da sta omenjena osumljena več podobnih tatvin na območju celotne celjske regije. • NEDOSTOJNO VEDENJE Okonina: 24. septembra opoldan so bili policisti PP Mozirje s strani oškodovanke obveščeni, daje prišlo v Okonini do kršitve javnega reda in miru. Znani kršitelj se je nedostojno vedel na javnem kraju, zaradi česar so ga policisti oglobili. • PRIDRŽALI VINJENE Dobletina: 26. septembra ob 23.55 uri so policisti v Dobletini odredili pridržanje zoper vinjenega voznika osebnega avtomobila, ki je imel 0,98 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Pred tem je povzročil prometno nesrečo z manjšo materialno škodo. Nazarje: 27. septembra ob 2.05 uri so policisti v Nazarjah odredili pridržanje zoper vinjenega voznika osebnega avtomobila, ki je imel 0,92 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. • NAMERNO POŠKODOVANJE VOZILA Mozirje: V noči na 27. septemberje neznana oseba namerno poškodovala osebni avtomobil občana, kije bil parkiran v Mozirju. Pri tem je nastala materialna škoda v višini 1.500 evrov. • TATVINA REGISTRSKIH TABLIC Raduha: 27. septembra je neznana oseba z dveh osebnih avtomobilov, ki sta bila parkirana na parkirišču pod Snežno jamo na Raduhi, ukradla registrske tablice. Preventivne aktivnosti za izboljšanje varnosti pešcev v cestnem prometu VILI BEZJAK komandir Policijske postaje Mozirje, policijski inšpektor I V času od začetka leta 2001 do septembra 2009 se je na območju Zgornje Savinjske doline zgodilo 23 prometnih nesreč z udeležbo pešcev. V vseh teh nesrečah je bilo enajst pešcev hudo in trinajst pešcev lahko telesno poškodovanih. Da bi se izognili udeležbam pešcev v prometnih nesrečah, ki imajo skoraj vedno za posledico telesno poškodbo, velikokrat pa so za pešca tudi usodne, svetujemo, da v jesensko-zimskem času, ko je vidljivost zaradi noči, megle in pogostih padavin zmanjšana, upoštevajte naslednje nasvete: - nosite svetlejša oblačila z našiti- mi odsevnimi telesi, - pri hoji na neosvetljenih delih nosite odsevna telesa (kresničke) ali svetilke, - za hojo, kjer so zgrajeni, vedno uporabljajte pločnike, -izven naselja hodite po pločnikih, če teh ni, hodite po bankinah oziroma tik ob robu vozišča, po levi strani vozišča v smeri hoje, da lahko pravočasno opazite vozilo, ki pelje nasproti, in se mu umaknete, če vas voznik ne opazi, - vozišče prečkajte na za to označenih mestih (prehodih za pešce). Pred prečkanjem se kljub temu da prečkate vozišče na prehodu za pešce in imate formalno prednost pred vozili, prepričajte, če se prehodu približuje kakšno vozilo. Če se prehodu približuje eno ali več vozil, raje počakajte, da vozila odpeljejo, šele nato stopite na prehod za pešce in prečkajte vozišče. Zavedati se morate, da je vaša hitrost gibanja bistveno počasnejša od hitrosti vozil, to hitrost pa je vizuelno zelo težko natančno določiti, - če prečkate vozišče izven označenih prehodov za pešce oziroma tam, kjer prehodov ni, prečkajte cesto po najkrajši poti, pravokotno na smer vozišča, - prečkanje vozišča naj vedno poteka z običajno hitrostjo hoje (med prečkanjem se ne obotavljajte in tudi ne tecite preko vozišča), - zavedajte se, da so vremenske in Spoštovani! Primer prigode, ki jo tu omenim, izhaja iz nedavno mojega lastnega doživetja. Bilo je takole. Ko sva se z ženo vozila s kolesi zajutranjo rekreacijo, 16.9.1.1„ sem med vožnjo po pesk-ovnem prostoru sejmišča v Mozirju, začutil pod kolesom manjši žvenket ... in ob zaustavitvi ugotovil, da sem povozil nakit iz žlahtne kovine (zlato zapestnico - z vgraviranim dvojnim datumom). Seveda, da sem se takoj spomnil, daje bil prejšnji dan tam na sejmišču v Mozirju prodajni sejem s številnimi stojnicami in dokaj lepem obisku tega od tu in drugod. In da je velika verjetnost, daje kdo od teh prodajalcev ali obiskovalcev -kupcev to žlahtno zapestnico izgubil. Da bi ta žlahtni nakit lastnik dobil nazaj, sem kot najditelj tega, in v pre-verbo koliko danes velja za medije pošteno ravnanje najditelja, ukrepal tako, da sem o tej najdbi obvestil 5 različnih medijev javnega obveščanja (tukajšnjo TV-M Mozirje, t.j. televizijo, Radio Velenje, tukajšnji tednikSavinjske novice Nazarje, tednik Naš čas Velenje in brezplačni dnevnik Žurnal Lj., regijsko izdajo za Štajersko). In odziv, ocena pozornost do najditelja po teh medijih je bila, da rečem iskreno - nikakršna. Nična! (Navedel sem le, da naj lastnik, ki pogreša žlahten nakit (iz zlata) pokliče najditelja na gsm 040/ 145-696), a se prav nihče od vseh petih omenjenih medijev ni zanimal, ne vprašal kdo konkretno je najditelj, ki to sporoča. Kaj šele, da vozne razmere takšne, da je potrebno biti še posebej pozoren in zaradi teh razmer upoštevajte daljše poti zaustavljanja vozil, - če ste uživali alkoholne pijače in boste udeleženi v cestnem prometu kot pešec, bodite posebej previdni pri hoji (v primeru, da je zaužita količina alkohola prekomerna, odsvetujemo vsako aktivno udeležbo v cestnem prometu). bi o najditelju... Žal, da so mediji javnega obveščanja danes (vsaj v tem primeru) s pozitivnostjo zatajili. Nasprotno pa o negativnih početjih masovno - množično obveščajo in osebe negativnih dejanj na vidna mesta postavljajo z imeni, priimki in tudi osebnimi podobami - slik ter z mastnimi naslovi celo dajo na prve strani. Karje hudo negativno, da ne rečem pohujšljivo. Ja, v tem mojem primeru, je lastnica izgubljenega nakita (zlate zapestnice), sokrajanka oz. soobčan-ka, gospodična... zvedela zame kot najditelja na podlagi mojega malega oglasa v Savinjskih novicah, Nazarje, 18. 9. 2009, z objavljeno vsebino: »Izgubljeno - najdeno. Pogrešate nakit iz Mozirja (vgrajena dva datuma)? Pokličite na gsm 040/145-696«, prišla je in nakit prevzela. Se mi hotela oddolžiti z zavojem prave kave. Prevzemu naj-denine sem se odrekel. Ko pa sem srečo soobčanki, gospodični... nagradil še s tem, da sem ji kot domačin in likovni samorastnik izročil (po njenem izboru) unikatno imaginarno miniaturo - sliko v tempera tehniki), so se navzoči - njeni mami - oči od sreče - presenečenja rahlo orosile ... in kar težko so iz njenih ust, zaradi ganjenosti, prihajale besede zahvale... To je to, in apeliral bi, pozval, kveč pozitivnemu razmišljanju in pozitivnih dejanj, tudi v medijih javnega obveščanja. Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje Bajtarski golaž. 3.10. Organizator: PD Bajtar Velika planina. Dodatne informacije: Boris Pohlin, 041 577 625. Vsakoletno srečanje vodnikov PZS iz Savinjskega M DO. 3.10. Organizator: Savinjski MDO. Dodatne informacije: Jure Drev, info@pd-sostanj.si. Po Vorančevi poti. 3.10. Organizator: PD Ravne na Koroškem. Dodatne informacije: Veronika Kotnik, 02 82 22 883. Po stezah slovenskega spomina. 3.10. Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Dodatne informacije: 01 431 61 14, pd.telekom@sioi.net, www.pdrustvo-ptlj.si, Stanko Jaki in Franc Kogovšek, 041 696 925. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Policisti Policijske postaje Mozirje v cilju zagotavljanja večje varnosti udeležencev v cestnem prometu pozivajo vse občane, da jih obvestijo na telefonsko številko 03-839-18-80 ali 113, ko v cestnem prometu opazijo pešca, ki nezanesljivo hodi po cesti, je zaradi hoje ponoči v temnih oblačilih slabo viden, ki hodi po napačni strani ali sredini ceste, vijuga po cesti zaradi vinjenosti itd. S tem bomo skupaj mogoče izboljšali varnost v cestnem prometu in preprečili, da bi takšen pešec postal žrtev prometne nesreče. Policijske patrulje bodo v času od oktobra 2009 do aprila 2010 poostreno nadzirale ravnanje in opremljenost pešcev pri udeležbi v cestnem prometu. Pozitivno razmišljanje - (in klavrna ocena o današnjem vrednotenju poštenosti) r I Zahvala društva Sožitje V letošnjo jesen so nas pospremili lepi in topli septembrski dnevi. Vse člane Zgornje Savinjskega društva Sožitje pa še posebej greje topla misel na prvo septembrsko nedeljo, ko smo prisostvovali dobrodelnemu koncertu v Gornjem Gradu. Ljudske pevke Pušeljc so ob svoji desetletnici delovanja in ob sodelovanju društva kmetic Zgornje Savinjske doline ter številnih glasbenih gostov, pripravile čudovito prireditev kot pomoč družinam včlanjenih v naše društvo. V program nastopajočih so vključile tudi člane našega društva, kar nas je še posebej razveselilo. Znano je, da si Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline med drugim že več let prizadeva za izgradnjo bivalne enote ali manjše stanovanjske skupnosti v našem okolju. Le-ta bi pomenila celodnevno oskrbo za vse, kijim vdomačem okolju ostareli starši težko zagotovijo pomoč ali za tiste naše člane, ki bi ob strokovni pomoči želeli samostojno živeti. Veseli smo vseh in vsakogar, ki nas v teh prizadevanjih podpira in namje pripravljen pomagati. Nekateri posamezniki v to vložijo veliko osebnega truda. Ob tej priložnosti se res toplo in iz srca želimo zahvaliti vsem sodelujočim na dobrodelni prireditvi v Gornjem Gradu. Še posebej se želimo zahvaliti gospe Silvi Mlinar, kije veliko pripomogla, daje društvo Sožitje že drugič prejelo denarno pomoč, tokrat v višini kar 5.135 EUR. Žal društvo Sožitje samo ne more izpeljati tako zahtevnega projekta, kotje bivalna enota. Poseben odbor se za to trudi po svojih najboljših močeh in zato upamo, da se bo dogajanje čim prej premaknilo v prid naših družin. Društvo Sožitje pa vsa darovana sredstva v ta namen skrbno čuva z upanjem, da jih bomo lahko kmalu porabili prav za te namene. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki z nami čutite, nas opazite, se z nami celo pogovarjate in nas tako in drugače podpirate. Predsednik društva Sožitje Iztok Benetek OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se p reselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo... (J. Medvešek) Zahvala ob izgube mamice, žene, hčerke, sestre in vnukinje Klementine STRMČNIK rojena Knap (22.7.1973 -19-8.2009) Vsa drobna razumevanja, neopazne prijaznosti... Na tisoče drobnih dejanj prijateljstva je naše najtemnejše trenutke naredilo lažje. Vsem, ki ste nam pomagali - hvala Vam. Vsi njeni Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Zemeljsko življenje je zaključil in se vrnil k dobremu Očetu Kondi ROSENSTEIN (9-12.1960 -19-9.2009) Od njega smo se poslovili v sredo, 23.9-2009. Zahvaljujemo se sorodnikom, planincem, zdravstvenemu osebju, Lovski družini Rečica ob Savinji, govornikoma, župnikoma gospodu Ferdinandu in gospodu Branku, rogistom, pevcem, praporščakom, sodelavcem, prijateljem, Zvirovim in gospe Marti ter sosedom za izraženo pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove. Hvala vsem, ki ste nam stali v težkih trenutkih ob strani, molili zanj ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le tako daleč, daleč je. V SPOMIN Zopet je jesen, čas, ko je pred desetimi leti odšla naša draga Vida KOTNIK Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in ohranjate lepo misel nanjo. Njeni domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 © Panika zaradi prašičje gripe Nazadek Nazarčan in Mozirjan ugotavljata: “Napredek nas je pripeljal do štrajkov, kot jih še v Jugoslaviji ni bilo.” Mozirjan: “Ampak v Jugoslaviji so bili štrajki prepovedani.” “Že, ampak samo za to, ker smo tako delali, da bi brez javne prepovedi'še kdo pomislil, da že štrajkamo.” Boljša varianta Naj se ljudje delijo na narode zato, da se z večjim zanimanjem družijo. Pmnmtm odločitev V pomorstvu so se med svetlobnim in naftnim onesnaževanjem raje odločili za svetlobno in obdržali svetilnike. V trendu s časom Opomogel sije s pomočjo evropskih sredstev. Kradel j je turistom. IMlsfiO BUDSUdifrlS Da nas lastna država ne mara, pove žeto, da lahko domala povsod po svetu ceneje napačno parkiraš kot v glavnem mestu države. Slaba preventiva Vilibald pije že tri dni. “Kaj pa delaš s sabo?" ga vprašajo. “Cepim se proti novi in stari gripi.” “No, če te bo katerakoli ujela, je prav gotovo ne boš občutil.” Ne odlašaj na jutri, kar lahko danes preložiš na druge. Nespregledana “poštenost” Namesto, da bi izgubljeno-najdeno na policijo nesel, sem oglas za to v medije odnesel, nikjer me niso objeli, častili in na papir dali, danes se poštenega človeka nikjer več ne ceni, povsod so se me kot hudič križa ogibali, v časopisnih hišah so samo še leni. Vaš vam vedno vdani samosvoj Dani Očka pravi, da je najbolje, da kar začnem s poslom, če hočem kdaj dočakati penzijo. DANES, NEKOČ, JUTRI Amanda Kladnik, predsednica TD Luče: »Tile Srbi so pa od sile. Tri dni plešejo, ko pa jih povabiš na pojedino, bi pa spet plesali. Pa ženske! Saj so prav glih take. Ni čudno, da so naši dedki splavarili vse do Beograda.« VOHUNSKI POSLI Naš nov sistem pridobivanja informacij za Cvetke in koprive je neopazno infiltriranje. Že zadnjič je sodelavec Zadrečkih novic prevzel občinsko priznanje ob 40-letnici Savinjskih novic, sedaj pa uganite sami, katera od oseb na sliki ni iz Čajetine? V pomoč naj vam bo podatek, da nima brkov, čeprav se ne brije. (marica šukalovič press) LEP POZDRAV IZ SPODNJIH DOBRAV Takšen pozdrav vam pošljejo Zlatiborovci, če je vaš aplavz preslaboten ali če dobijo, ko so v gosteh, že tretjič zapored dunajski zrezek z rižem in krompirjem. Je pa bila zato pri zgornjesavinjskem želodcu slika povsem drugačna. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Strela, eremit, Radiše, MN, Gan, Mozirje, Sjenica, plavut, Tanko, literat, Tas, Amati, Ork, NT, SB, ijekavec, tok, rotator, evipan, asana, liparit, Anet, Inana, opiata, narok, paolan mm MINI SLOVARČEK: AKIMOV- ruski slikar- Ivan Akimovič CATHER- ameriška pisateljica- Willa DOVER- mesto v Angliji KLOROM- kostna bula, nova tvorba mozga ATAKOR- hribovje v Togu Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo ...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - Tisk na tekstil (majice, kape...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice - BARVNO in ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE - TISKANJE ■?sl ggjH Šmihelska cesta 2, Agi Mozirje tauninraf GRAFIČNE STORITVE Napovednik dogodkov • Petek (2. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma ■ KMN Nazarje Glin : KMN Slovenske gorice________ • Sobota (9. oktober), ob 9.00. Pred Upravnim centrom v Mozirju Dan prometne mobilnosti v Zgornje Savinjski dolini____________ • Sobota (3. oktober), ob 11.00. Čreta Počastitev prve frontalne bitke na Čreti______________________ • Sobota (3. oktober), ob 13.00. Mozirski gaj Predstavitev desetih vrhunskih slovenskih vinarjev____________ • Sobota (3. oktober), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir- KK Nazarje, KK Odžak, Zgomjesavinjska ali stars • Sobota, (3. oktober), ob 14.00. Športna dvorana Trbovlje Košarkarska tekma ■ Zasavje PRO-TEK : Nazarje Input (kadeti) • Sobota (3. oktober), ob 14.30. Martinova vas v Šmartnem ob Paki Bučarija__________________ _____ _____ ______________________ • Sobota (3. oktober), ob 19.00. Farna cerkev v Lučah Dobrodelni koncert Habrovih fantov____________________________ • Nedelja (4. oktober), ob 9.00. Rečica ob Savinji 14. Lenartov sejem____________________________________________ • Nedelja (4. oktober), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Lesdog Kočevje (mladinci) • Torek (6. oktober), ob 18.00. Zdravstveni dom Velenje Soustvarjamo univerzo tretjega življenjskega obdobja__________ MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p, Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p, Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.0.0, Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p, Šalek 20,3320 Velenje. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p. Bočna 58a, Gornji Grad. MASAŽA IN NEGA TELESA Vsak četrtek in petek pri Šport center Prodnik za vas masira in zdravi športni maser Miro Maksimovič. Izbirate lahko med športno masažo, kiropraktiko, zelo uspešno anticelulitno masažo + vakuum, zdravljenjem raznih poškodb, zdravljenje hrbtenice z masažo, laserjem, ultrazvokom, vakuumom... Za termin pokličite na gsm št. 041/564-470. Miran Maksimovič s.p, Topolšica 55b, 3326 Topolšica. JABOLKA ZA OZIMNICO gala, jonagold, idared, gloster, mutcu, topaz, zlati delišes, pinova, brea-buren - dobite na sadjarski kmetiji Rojnik v Podvrhu, Braslovče; tel. 03/ 570-90-39 ali gsm 041/762-775. Rojnik Jože, Podvrh 16, Braslovče INSTRUKCIJE Inštruiram matematiko, fiziko in angleščino za srednje šole. GSM: 031/656-902, e pošta: ales.Dodriznik@amail.com. Aleš Podrižnik s.p. Na trgu 20,3330 Mozirje. V NAJEM ODDAMO PROSTORE v izmeri 175 m2, ki so primerni za storitvene dejavnosti, pisarne in podobno. Prostori so na dobri lokaciji v kraju Nazarje. Inf. na tel. 041/ 611-361. Bunny d.o.o, Obrtniška 23, Nazarje. POSLOVNI PROSTOR ODDAMO V NAJEM velikosti 200 m2 za proizvodnjo, skladišče, veletrgovino. Prostori so locirani v kraju Nazarje. Inf. na tel. 041/611-361. Bunny d.o.o, Obrtniška 23, Nazarje. ŽIVALI - PRODAM Pradam pašno telico, čb, staro 18 mesecev; tel. 584-60-56. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni, mlečni tip; gsm 041/376-216. Prodam rj. telico, brejo 9 mesecev, pašno; gsm 041/982-953. Prodam telički simentalko in sivko, stari 1 teden; gsm 041/783-489. Prodam telička mesne pasme, cca 120 kg in ovna plemenjaka; gsm 070/708-155. Prodam visoko breje krave - po izbiri; gsm 041/320-208. Zajci - pasemski za nadaljnjo rejo ali očiščeni - prodam; gsm 051/357-683. Oddam dva psička mešanca, stara dva meseca, zelo lepa; gsm 070/870-413. Prodam krmni, jedilni krompir, dostava na dom; gsm 031/821-129. Meso polovice ali četrt krave, po prvem teletu - prodam v novembru; tel, 584-41-04. DRUGO - PRODAM Krompir, domač - bel, rdeč, jedilni in svinjski - prodam; gsm 051 /357-683, ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - ODDAM Prodam suha bukova drva (klaftre); gsm 041/324-438. Prodam drva, suha (klaftre), možen razrez; gsm 041/783-448. Prodam bukova drva - klaftre; gsm 041/ 727-861. Prodam suha, metrska drva (javor, breza); gsm 031/738-101. Suha bukova drva - klaftre - prodam; gsm 041/324-377. Silažno koruzo z njive - prodam; gsm 031/ 396-089. Nož za rezanje silaže - nov, prodam za 360 eur; gsm 051 /366-156. Prodam 150-litrsko hidravlično stiskalnico za sadje; gsm 041/776-422. Mlin za sadje, nov, prodam; gsm 041/818-899, popoldne. DRUGO Najdeno je kolo wheeler, črno-bele barve, kdor ga pogreša, naj pokliče 041/793-523. NEPREMIČNINE Oddam popolnoma obnovljeno in komplet opremljeno 2-sobno stanovanje na Rečici/S.; gsm 041/637-526. VOZILA - PRODAM Prodam golf lil, 1.4, letnik 1995, reg. do marca, 155.000 km; gsm 041/411-229. Prodam peugeot 308 GTI, I. 2004, dobro ohranjen; gsm 041/680-832. Slike so simbolne. Vse cene že vsebujejo DDV. on: PRO! 93 500 - 504 - FakS: 03/83 93 507 VELIKA AKCIJA - UGODNE CENE - VELIK IZBOR ARTIKLOV PRIHRANI pri HRANI z OZIMNICO ETA NATURETA v DISKONTU Ljubno -kumarice kamniške paket 4x1000g + odpirač -kumarice kamniške paket 4x530g -kisla repa paket 4x1000g -kislo zelje paket 4x1000g -rdeča pesa paket 6x530g -rdeča pesa kos 1000g -rdeča pesa paket 6x1 OOOg -rjav fižol paket 3x190g -paprika fileti beli kos 530g -ajvar kos 540g -mešana solata kos 530g -riž okroglozrnat Eta 4.50kg vedro -mleko DUKAT 3.8% 1L -mleko ljubljanske mlekarne 3.50% 1 -moka Mlinotest vreča 20kg -moka mlin Katič vreča 25kg -testenine polžki Barilla 500g -rezanci jušni Vinkovič 500g -pršut extra bk Brozina vp 1 kg -salama zimska Strašek 1 kg -sir edamec uvoz Rucker 1 kg -sir gauda Grič gastro 1 kg -Remia sončnična margarina 500g -olje rastlinsko šef kuhinje 101 -serveti barvni 2*slojni deco barvni 33*33 50/1 -čistilo wc extra val Kimi 0.75I -detergent za roč. pomivanje posode Val 5I Kirni -vino Janževec radg. gorice 11 -vino Refošk Vinakoper 11 -Fruc pomaranča-limona 1.501 pvc -pijača Fructal jabolko brik 1.501 -pivo Laško-Union 0.501 st. kos -pivo Pils 0.501 ploč. kos ME TAfe j AlO- tbA f JUi iUji fc* g a M 6.66€ 4.59€ 6.20€ 5.53€ 4.68€ 1.25€ 6.75€ 1.45€ 1.20€ 1.85€ 1.10€ 7.44€ 0.64€ 0.72€ 9.80€ 11,80€ 0.76€ 1,85€ 9.90€ 8.14€ 2.99€ 2.90€ 0.86€ 10.50€ 0.94€ 1.80€ 5,99€ 2.08€ 3.19€ 0.90€ 0.88€ 0,83€ 0.58€ PRIČETEK AKCIJE OD 25.09.2009 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. Celje - skladišče D-Per 5Ì Center tehnike in gradi 5000023791,40 Celjska cesta 7, tel.: 03/713 65 92 Ponudba velja do 14.10.2009 oz. do prodaje zalog. Tuš kad 1 z oblogo, polkrožna akrilna j + kabina polkrožna PTK-RY-90 beli profili, 5 m, mat steklo, dim.: 90 x 90 cm Strešnik Bramac Klasik Standard barva višnja, dim.: 330 x 420 mm, poraba 10 kos/m2, cena za kos Laminatni pod Neutral bukev natur 26500 suhomontažno polaganje, klik sistem, dim.: 1290 x 194 x 7 mm, razred obrabe W31 pakiranje 2,252 m2, cena za m2 Fasada Demit 8 cm do zaključnega sloja sestavljajo: fasadna plošča Demit debeline 8 cm, lepilo Stirofix. malta Demit, armirana mrežica, cena za m2 *d 60 let Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta ÌOY'Ljubljana. Simbolna slika. OSREDNJA KNJ. CELJE