Poštnina plačana v gotovini Leto XXII., št. 75 Ljubljana, sobota marca I94I Cena t Din ujjiavmsivo ujubijana, t&jnafljeva 6 — relefoo Jtev 3122, 3123, 312«, 8125. il2tt Insei h i rii joueieK: Ljubljana, Selen* burgova uL — lel. 34»2 in 3392 Potu i znica Maribor: Grajski trg •t. 1 — Telefon 2455. Podružnica One: Kocenova ulica 2 Telefon 3t 190. Računi pri pošt ček. zavodib: Ljubljana St. 17 74». Izhaja vmk dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno SO din. Za Inozemstvo 50 din Urtdoiltfo: Ljubljana, Knafljeva ulica o. telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3120; Maribor, Grajski trg St I. telefon ftt 2455 Celje, Strossmaverjeva ulica štev 1, telefon tt. 65 Rokoptel se ne vračajo čana prisega Hi. llel. kraifa Petra II ovacife kralju na vožnji z dvora v cerkev in nazaj Eeograd, 28. marca. n. Danes dopoldne je Nj. Vel. kralj Peter II. svečano prisegel na ustavo kraljevine Jugoslavije. Po tej svečanosti se je udeležil službe božje v saborni cerkvi. Ko se je vozil v cerkev in iz cerkve, je bil deležen silnih ovacij ogromnih množic, ki so se v špalirju razvrstile vse od dvoi i d« saborne cerkve. Na Dedinja Nekaj minut po 10. uri so se pripeljali na Dedinje člani kraljevske vlade. Bil. so zbrani vsi ministri pod vodstvom predsednika vlade armiiskega generala Dušana Simoviča. Podali so se v veliko dvorano na dvoru. Ko so se razvrstili, se je v dvorani pojavil mladi kralj v uniformi letalskega armiiskega generala. Člani vlade so ga pozdravili z vzklikom: »Živel kralj!« Sredi dvorane je bila postavljena miza. na njej pa evangelij, križ in velika sveča. Poleg mize je bil oatr.arh Gavri-lo s protodiakonom Braniroirien. Petrovičem. Malo dalje od mj ^e s>;al epi-skop Irinej. Na kraljevo dc^-iO s'ran so se razpostavili člani /iade. CV 1 i 43 je Nj. Vel. kralj Peter II. prii^ai svečo. P.otod:akon je odpel cerkveno molitev nato pa je kralj orisegsl kakcr predpisuje ustava: »Jaz, Feter II. prisegam pred Vsemogočnim Bogom, ko stopam na prestol kraljevine Jugoslavije in prevzemam kraljevsko oblast, da bom čuval nadvse edinstvo naroda, neodvisnost države ter celoto državne oblasti, da bom po ustavi ;n zakonih vladal in v vsem svojem stremljenju imel vedno pred očmi blagor naroda. Tr.ko mi Bog pomagaj!« Amen.« Ob zadrrph besedah prisege Nj. Vel. k i Petra II so vsi prisotni radostno vzkl knili: »Živel kralj Peter II.!« Patriarh Gavrilo je pristopil k vladarju in rr.u poželel srečno vladanje v čast dinastije in blagor naroda, rekoč: »Po tem svetem in slovesnem dejanju prevzema Vaše Veličanstvo danes funkcijo gospodarja in kralja naše velike domovine. Naj Vas milcstljivi in vsemogočni Bog spremlja pri vseh Vaših važnih opravilih in naj bo Vaša vladavina dolgotrajna in srečna v slavo Vaše vzvišene dinastije in v napredek vsega našega naroda. Naj bo srečna in dolga! Tako naj Bog da!« Takoj nato so kralja obstopili ministrski predsednik in ostali člani vlade. Kralj je ostal kakih 15 minut v razgovoru z vsemi, ki so prisostvovali svečanemu činu. Nato je zapustil dvorano. Vsi so mu znova trikrat vzkliknili: Živel kralj Peter!« Triumfalna vožnja v mesto Medtem se je zbrala po ulicah gosta množica ljudi, ker se je bilo zvedelo, da bo v saborni cerkvi svečana služba božja in se je bo bržkone udeležil tudi kralj. Ljudje so se vsi zgrnili na ulice vso dolgo pot od dvora do saborne cerkve. Med njimi je bilo zopet nešteto kmečkih ljudi iz okolice. Vsi so hoteli videti mladega vladarja, prerojeno prestolnico. Ljudje, ki so včeraj tako burno manifestirali, so danes kazali odločno, trdno prepričanje, da je oblast v rokah dobrega vodstva, ki računa s pravim razpoloženjem naroda, a ki se tudi zaveda svoje odgovornosti za vse. Disciplinirano so se zato podredili vsem navodilom oblasti. Ogromne množice so se razvrstile v goste špalirje in kmalu po 11. se je res pripeljal med nje mladi vladar na poti v cerkev. Valovi silnih ovacij so se raz-1'vali daleč po mestu. Kralj se je peljal v limuzini s svojim adjutantom in predsednikom vlade, v drugih avtomobilih so sledili ministri tn drugi predstavniki. Ob 11.15 je vrsta avtomobilov brzela preko Terazij in dalje po Kneza Mihaj-la ulici, ves čas skozi vihar navdušenih ovacij. V sabsrni cerkvi Pri saborni cerkvi je vladarja sprejela nova nepopisna množica. Avtomobili so se ustavili blizu bogoslovja. Kralj je pregledal tam postrojeno častno četo 18. pešpolka z zastavo in sprejel raport kapetana Božidarja Seliča. Godba je intonirala državno himno. V cerkvi so bili zbrani člani vlade, generaliteta, diplomatski zbor, duhovščina ter zastopniki kulturnih in nacionalnih organizacij in ustanov. Kralj, je bil tudi sedaj v uniformi letalskega generala, veder a resen. Na levi strani kralja so se razvrstili diplomatski predstavniki. Prišli so nemški poslanik von Heerem, itali- janski poslanik Mammelli, turški poslanik Kepeeler, ameriški poslanik Bliss-Laine, madžarski Bakacz Bessenyi, rumunski Cadere, Grški Bibiča Rosetti, od pravnik poslov sovjetskega poslaništva Lebedev. odpravnik poslov bolgarskega poslaništva Stratijev in drugi. Za kraljem so se razvrstili predsednik vlade in ministri, na desni strani pa generaliteta. Službe božje so se udeležili tudi bivši ministri Peter Zivkovič, Dragutin Kojič in Velja Popovič, beograjski župan Jevrem Tomič, guverner Narodne banke Radosavljevič, predsednik kasa-cijskega sodišča Rusomir Jankovič. vse-učiliški rektor Mičič in drugi. Gjmt patriarha Gavrila Ob asistenci arhierejev je patriarh Gavrilo opravil molitve za doigo življenje vladarja in njegovo srečno vladanje. Po molitvah je pristopil z vso duhovščino pred vladarja in se mu poklonil. Z zlatim patriarhovim križem v roki je kralja nagovoril in med drugim dejal: »Vaše Veličanstvo! Pravoslavna cerkev pozdravlja najprisrčneje Vaše Veličanstvo, svojega vzvišenega kralja in gospodarja. Neprestano pošilja tople molitve Bogu za vaše dolgo in srečno življenje. Vsemogočna milost Božja in enodušna želja Vašega zvestega naroda sta Vas pozvali, da po na-sledstveni pravici prevzamete kraljevsko žezlo na prestolu svojih slavnih prednikov iz narodne dinastije Karadjordjevičev. Poznali sta globoko narodno zavest in pogodili ste pravo voljo vsega našega naroda, ko ste z včerajšnjim velikim dejanjem izvršili veliko potezo, ki jo bo naša narodna zgodovina slavila. Vaše včerajšnje srečanje z Vašim zvestim narodom je zgodovinska manifestacija življenjske sile jugoslovanskega naroda v enodušnem pojmovanju narodnih idealov in tradicij, narodnih pravic, narodnega ponosa in narodnega dostojanstva. Med pla-polanjem zastav so se vzkliki navdušenja in ljubezni ter pesmi veselja in radosti na njivah in ravnicah, na hribih in v gorah, pri vojakih, v četah, pri kmetih za plugom ln pri pastirjih ob čredah ter pri delavcih v delavnicah in uradnikih v pisarnah širili in orili po vsej Jugoslaviji, kot najznačilnejši dokaz pomena in veličine včerajšnjih dogodkov. Kakor ste v svojem kraljevskem proglasu poudarili, ste prevzeli kraljevsko oblast v težkem trenutku za naš narod, v resnem času, ko se kolo zgodovine silno hitro vrti. Res je, povsod okoli nas so črni oblaki. Toda jugoslovansko nebo je jasno ln čisto in sonce Jugoslavije sije v miru in svobodi. Vera v Boga, ki je naši narodni dinastiji in našemu narodu krepila duha in voljo, um in srce, in ju držala na dostojni višini v vseh razmerah, bo naša zaščitnica in kažipot tudi v naši bodočnosti. Velika tradicija in dragocene zasluge vzvišenega doma Karadjordjevičev je velikanski zaklad, s katerim bo razpolagala Vaša vladavina. Materinska nega in ljubezen Vaše vzvišene matere bosta vir in opora v življenju in delovanju Vašega Veličanstva. Zdrava moč in velike vrline Vašega naroda bodo zmerom in v vseh okoliščinah zmožne dajati Vam modre in sposobne svetovalce in sodelavce, s katerimi boste svojo vladavino vodili po poti sreče in slave. Vaši državUrini, polni življenjske sile in poguma, polni poleta in samopožrtvovalnosti, bodo pa zmerom v zvestobi in vdanosti nosili v svojih srcih svojega ljubljenega kralja. Vaše Veličanstvo! Danes upira 16 milijonov duš, sinov in hčera našega slovanskega juga, navdušeno ln veselo, z ljubeznijo in z nad o oči v Vaše Veličanstvo. Vsa ta bitja mislijo na Vas in njihova srca utripajo za Vas. čim težji so dnevi, tem bolj goreča je njihova ljubezen, tem večja njihova zvestoba tn tem jasnejši in tem pogumne jši njihovi pogledi. En »dušni in prežeti z mislijo »za križ častil in svobodo zlato — vse za kralja in domovino!« so pripravljeni, da na povelje Vašega Veličanstva pojdejo v ogenj ln smrt, odločeni Izvršiti svojo dolžnost po zgledu svojih prednikov, katerih žrtve in samozatajevanja so ustvarila veliko in močno Jugoslavijo. Tisti, Id so doma, in tisti, ki stoje pod nepremagljivo zastavo naše viteške vojske, mislijo samo eno in tvorijo granitno moč okoli Vašega prestola na braniku domovine, odločeni, da tudi s svojim življenjem obvarujejo svojo svobodo ln večno slavo našega zmagovitega orožja. Njihov ideal sta čast in svoboda, njihovo načelo svoje čuvati in braniti, tuje pa spoštovati in ne-dotikati se ga. V njihovi volji ln v njihovih srcih je globoko bi neizbrisno zapisana viteška oporoka Vašega očeta, nesmrtnega kralja Mučenika Aleksandra I. Zedinitelja, oporoka, Id se glas': »čuvajte Jugoslavijo!«. Vaše Veličanstvo! V Iskreni ljubezni ln globoki državljanski zvestobi svetosavska cerkev radostno pozdravlja Vaše Veličanstvo, ko prevzemate svoje pravice in dolžnosti na slavnem prestolu naše velike ln močne domovine. Duhovščina neprestano moli k Vsemogočnemu Bogu, kralju neba in zemlje, da bo Vaše Veličanstvo ln Vr kraljevski dom varoval, mu dal moč, ga vzdignil in krepil a svojim najvišjim blagoslovom ln c svojim varstvom r sreči ln zadovoljstvu, da bo Vaša vladavina dolgoletna, blagodejna in slavna, v čast ln ponos slavne dinastije Karadjordjevičev in v blagor in napredek naše narodne države kraljevine Jugoslavije. Naj bo srečen m blagoslovljen kralj-gospodar! Živel kraij Peter n. Karadjordjevič! Na mnoga leta! ★ Ko je svoj govor zaključil, se je iz vse cerkve dvignil glas: »Živel kralj!« Zbor je zapel pesem »Na mnoga leta«. In zopet se je vsa cerkev odzvala z vzklikanjem vladarju. Nato se je patriarh napotil prav proti kralju, ki mu je stopil nasproti. Vladar je poljubil križ in roko patriar-hovo, patriarh pa se je sklonil nad kralja in ga trikrat očetovsko poljubil na glavo. Silni vzkliki so bili odraz čustev vseh, ki so videli ta nepozabni prizor Nato je pristopil k patriarhu še ministrski predsednik general Dušan Simo-vič ter tudi poljubil zlati križ in pa-triarhovo roko. Patriarh mu je poljub vrnil na lice. Kmalu po 12. je bila svečana služba božja dovršena. V spremstvu prisotnih je kralj zapustil cerkev in med novimi burnimi manifestacijami vsega Beograd se je odpeljal po prestolniških ulicah nazaj na dvor. Vihar navdušenja je bil tokrat še silnejši in še toplejši. Ob istem času je bila svečana služba božja tudi v katoliški cerkvi Kristusa Kralja. Daroval jo ie nadškof dr. Ujčič ob asistenci 12 duhovnikov. Službi bož ji so poleg drugih dostojanstvenikov prisostvovali ministri dr. Šutej, dr. Ku-lovec, dr. Smoljan, dr. Torbar in dr. Krek. Službe božje v vseh molilnicah Beograd, 28. marca. p. Razen v pravoslavni in katoliški cerkvi so bile službe božje tudi v molilnicah vseh drugih veroizpovedi. V džamiji je prisostvoval molitvam minister dr. Džafer Kulenovič, v židovski sinagogi pa je zastopal vlado mini ster Sava Kosanovič. Za praznikom spet delavnik Beograd, 28. marca. p. Po poročilih iz vseh delov države je včerajšnji zgodovinski dan povsod potekel v znamenju navdušenja ter ljubezni ln vdanosti do kralja in domovine. Veliki preokret je bil izvršen v popolnem redu in miru, ker tudi s svoje strani dokazuje, kako je ves narod enodu-šen. Globoko v noč so trajale manifestacije po mestih. Povsod so orili vzkliki kralju, vojski in Jugoslaviji. Danes pa se je narod povsod zopet povrnil k svojemu rednemu delu, iz vseh krajev v državi, od najrazličnejših organizacij, ustanov ln društev pa prihajajo na maršalat dvora, na predsedstvo vlade in na posamezne ministre nešte-vilne brzojavke z izrazi veselja in zadovoljstva. ★ Ostavka kraljevih namestnikov Beograd, 28. marca. AA V trenutku, ko je Nj. Vel. kralj sklenil vzeti kraljevsko oblast v svoje roke, so kr. namestniki podali naslednjo ostavko: »Vaše Veličanstvo! Razumemo utemeljenost vaših nagibov, da v teh težkih trenutkih za naš narod vzamete kraljevsko oblast v svoje roke. Kraljevi namestniki vam dajejo svoja mesta na razpolago. Pavle s. r.; dr. Stankovič s. r.; dr. Pero vid s. r. — 27. marca 1941 v Beogradu. Nje Vise knez Pavle odpotoval v Atene Beograd. 28. marca AA. Uradno noročilo: Nj. kr. Vis. knez Pavle je snoči ob 23-50 s svojo rodbino na lastno željo zapustil Beograd in odpotoval v Atene. (Iz kabineta predsedništva ministrskega sveta). Manifestacije v Splitu Split, 28. marca. o. Vest, da je mladi kralj Peter n. stopil na prestol, Je bila v Splitu sprejeta z velikimi manifestacija* mi. Skoro vse gospodarsko življenje je zastalo. Množice so se zbirale na Narodnem trgu in na obali. 2e zjutraj so bile povsod izobešene zastave. Pripadniki vojske so bili povsod navdušeno pozdravljeni ln obsipani s cvetjem. Zvečer ob 8. je bila vojaška baklada ln so se manifestacije obnovila, Pozdrav pravoslavnega arhierejskega sabora Beograd, 28. marca. AA. S seje arhierejskega sabora je patriarh Gavrilo poslal tole pozdravno brzojavko: »Vaše Veličanstvo, blagoslovljeni kralj! Ta dan radosti, ko Vaše Veličanstvo prevzema kraljevsko oblast stopa sveti arhie-rejsld sabor srbske pravoslavne cerkve z iskreno zvestobo in vdanostjo pred prestol svojega vladarja, in moli pred prestolom nebeškega kralja, da blagoslovi dostojnega naslednika kralja Osvoboditelja in viteza Zedinitelja da bo Vaše Veličanstvo z vero v Boga in z ljubeznijo ln upi vseh sinov prostrane in lepe domovine vodil v bodočnost. čisto in svetlo in ponosno, in da bo vodil v bodočnost našo ladjo, da oo oa njej visoko plapolala zastava slave, čista, svetla in ponosna, in da se bodo vsi strašni valovi viharnih časov, v katerih živimo, razbili ob trdni slogi vsega naroda pod slavnim žezlom Karadjordjevičev. — Predsednik svetega arhierejskega sabora patriarh srbski Gavrilo.« Turška str!ba Ankara, 28. marca AA (An. ' n agencija) List »Ulus« prinaša članek i^-Dod peresa Freika Fenika Član kar ugotavlja. da ie včerai prevzel Ni. Vel krali Peter II oblast v svoje roke in pravi da se včerajšnji dogodki napačno označujejo kakor nekak državni prevrat Dejan ko ni v teh dogodkih ničesar, kar bi bilo podobno kakšnemu državnemu prevratu Nj Vel. krali ie enostavno vzal kra ev ko oblast v svoje roke. Proklamiral je Dred vsem svetom, da mu za izvrševanje njegove vladarske funkcije ni več notreb n posredovalec. Omembe vred-o d jstvo je, da ie jugoslovanski narod Srbov Hrvatov in Slovencev dal svoio oodooro mlademu kralju. Dogodek je p^oslavHa vsa Jugoslavija. Narod le s kraliem krali ie z naro- dom Nj. Vel. kralj Peter je odločen iti po poti svojega očeta, kralja viteza Aleksandra. Dogodki v Jugoslaviji so pokazali. da dejansko obstoji iavno mnenie in da politika, ki jo je izvaja a man,sina. ni bila v skladu z realnostmi Narod in vojska. ki ie izšla iz naroda, sta s kraljem in z vlado. Grški listi Atene. 28. marca AA (Atenska agencija). Včeraišnii Doooldncvniki so v zaporednih posebnih izdajah ob avljali poročila iz Beograda Poleg slik o Nj. Vel. kralju Petru II objav jajo iista tudi slike- novega oredsednika io^oslovanske vlače ar-mijskega generala Simoviča. List »Est a« ob-avlia uvodnik ood nas^vom »2 v la Jugoslavija!« in pravi: »Z vso svo o d šo pozdravljamo Grki ta veliki dan n~š aa trajnega prijatelja in zaveznika m kl če-mo: Živela Jugos'avija!« Hrvatski ban v avdienci Beograd, 28 marca. p. Nj. Vel. kralj Peter H. je sprejel danes dopoldne ob 11. v avdienco bana banovine Hrvatske dr. Ivana šubašiča. Konference bana Subašiča Beograd, 28 marca o. Hrvatsk ban dr Subašič je obiskal danes po eg drugih osebnosti tudi ministra vojske in mornarice. armijskega generala Bogol uba Iličr ln zunanjega ministra dr Momčila Nin* čo. Ban dr. Subašič je imel dono'dne tudi konferenco s hrvatskimi ministri. Minister pravde pri patriarhu Beograd. 28. mar a p Minster Dravle dr. Božidar Markovič ie obiskal dane^ dopoldne patriarha pravo-l vne cerkv«? dr. Gavrila ter ie imel z njim dol s razno or. Drugi Macuokov razgovor z Ribbentropom »Nemčija, Italija in Japonska združene v skupni borba na življenje in smrt" BeHln, 28. marca n. (Štefani.) Nemški zunanji minister von Ribbentrop je danes dopoldne v zunanjem ministrstvu znova sprejel zunanjega ministra Macuoko. Imela sta daljši razgovor, ki je potekel v prisrčnem razpoloženju. Nemški listi objavljajo danes na prvih mestih dolga poročila o včerajšnjih svečanostih v okviru državniškega obiska v Berlinu. Berlinski krogi naglašajo, da je ta obisk v resnici izrednega pomena in da spada med dogodke svetovnega značaja. Obenem napovedujejo sklepe, ki bodo odločilne važnosti za nadaljnjo politiko in borbo narodov, ki pripadajo k trojnemu paktu. Macuoka se je danes sestal tudi z nemškim gospodarskim ministrom. Razgovar-jala sta se o osnovah trgovinskega prometa med Evropo in Azijo, kakor ga bo treba urediti po zmagi. Popoldne je sprejel Macuoka v prisotnosti nemškega zunanjega ministra von Rib-bentropa tuje novinarje ln se je z njimi dokaj časa prisrčno razgovarjal. Odgovarjaj jim je nevezano na mnoga vprašanja, še enkrat je potrdil pomen ln značaj trajnega pakta. Berlin, 28. marca. j. (DNB.) Snoči je nemški zunanji minister von Ribbentrop na čast japonskemu zunanjemu ministru Macuoki priredil v Berlinu svečano recepcijo, na kateri je Imel tudi kratek nagovor. V svojih Izvajanjih je von Ribbentrop, obrnlvši na japonskega zunanjega ministra, naglasil: »Vaš obisk v Nemčiji je prišel baš v najvažnejšem trenutku evropske zgodovine, kakor tudi zgodovine vsega sveta. Vaš obisk je namreč prišel ob času končne borbe proti Veliki Britaniji. Tri velike države ki so se združile v pakt treh velesil, so zedinjene v skupni borbi na življenje in smrt. Danes je usoda Nemčije tn Italije prav tako usoda Japonske in obratno.« Japonski zunanji minister Macuoka je v svojem odgovoru naglašal, da predstavlja berlinski pakt treh velesil skupno usodo Japonske, Nemčije in Italije s primernimi previdnostnimi ukrepi za vsak slučaj. Važnost tega pakta priznavajo vse bolj tudi drugI narodi ln države, med katerimi se jih je nekaj temu paktu že priključilo, odkar je bil v Berlinu izvršen njegov svečani podpis. Oennont Ferand, 28. marca. AA. (Havas). Ust »Effort« piše o potovanju Ma-cuoke v Berlin in v Rim čez Moskvo in poudarja, da je do tega potovanja prišlo potem, ko je bil izglasovan ameriški zakon o posojanju vojnega materiala demokracijam. List se vprašuje, v kolikšni meri in v kakšnem času lahko ameriška pomoč Angliji spravi države podplsn ce trojne zveze do tega, da začno računati z Izvedbo ČL 3 berlinske pogodbe, to je, s skupnim nastopam v slučaju, če bi bUa k* tera od treh pogodbenic napadena od države, ki do sedaj še ni bila v vojni. Pooblaščeni japonski zastopnik je izjavil, da beseda »napad« ne pomeni neizogibno tudi sovražno dejanje ali napoved vo;ne, ampak je treba to besedo tolmačiti s skupn m sklepom treh držav podpisnic. List meni, da se to stališče japonske vlade ni spremenilo. Kosilo pri Hitlerju Berlin, 28. marca. AA. (DNB.) Danes je voditelj Nemčije Hitler v navzočnosti maršala Goringa, v. Ribbentropa in predstavnikov vojske, države in stranke priredil kosilo v čast japonskega zunanjega ministra. Na kosilu so bili poleg drugih admiral Rdder ln maršalu Brauschitsch in Keitel. Razen Macuoke so bili navzoči tudi japonski veleposlanik v Berlinu, poslanik Mačusina in člani njegovega spremstva. Macuoka je prt tej priliki izročil Hitlerju marilo. Program obiska v Rimu * Rim, 28. marca. AA. (DNB.) O programu obiska japonskega zunanjega ministra Macuoke v Rimu poročajo podrobnosti: V torek 1. aprila ob 11. bo kralj in cesar sprejel Macuoko v avdienci, nato pa priredil kosilo. Popoldne bodo prvi razgovori z grofom Cianom v palači Chiggi in z Mussolinijem v Beneški palači. V torek zvečer bo grof Ciano priredil večerjo Macuoki na čast. V sredo dopoldne je na sporedu ogled znamenitosti mesta, po kosilu pa bo fašistovska mladina nastopila s telovadnimi točkami. Nato se bodo nadaljevali razgovori, zvečer pa bo na japonskem poslaništvu večerja s sprejemom. Vojna na Kitajskem Tokio, 28. marca. s. (Reuter). Uradno poročajo, da so se japonske čete izkrca e na novi točki ob južni kitajski obali, in sicer v zalivu Kičion v provinci Kvan-tung. 160 km severno od Hongkonga. šanghaj, 28. marca. j. (Un. Press). Japonski vojaška vlak, ki je prevažal čete, je v bližini Ciešiena v provinci Sansi zadel na veliko nastavljeno mino. Nastala je silna eksplozija, ki je celotno vlakovno kompozicijo dobesedno raztrgala na kore. Računajo, da ie bilo več sto japonskih vojakov ubitih. Med žrtvami ie tudi v:čie število višjih japonskih častn kov. O katastrofi še ni popolnega pregleda, ka- so se reševalna dela šele pričela in je bil na poenoč poslan poseben japonski reševalni vJtf- Položaj v Eritreji po padcu Kerena Prihodnji glavni cilj angleške ofenzive v Afriki je A&mara — Boji za Keren so bili izredno srditi in odpor nadvse junaški Kairo, 28. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija: Nobene spremembe v položaju. Eritreja: Po zasedbi Kerena naša vojska sedaj zasleduje sovražne čete, ki se umikajo proti Asmari. Ujetniki, ki smo jih zajeli pri Krnu, še niso prešteti. Sovražnik je na svojem hitrem umiku pustil v naših rokah velike množine vojnega materijala. Abesinija: Položaj se nadalje razvija v vseh sektorjih v našo prednost. London, 28. marca. j. (Reuter). V angleških vojaških krogih smatrajo, da bo prihodnji cilj glavne angleške ofenzive v Afriki Asmara. Mesto je že zdaj prenapolnjeno z italijanskimi begunci iz Abesi-nije. Zaradi tega postaja zmerom bolj pereče vprašanje, kaj naj se stori z nevoj-fkujočimi Italijani iz Abesinije, ki so v zmerom večji stiski, ker nimajo možnosti odpotovati iz vojnega področja. Glede njihove usode so bila zastavljena vojvodi Aostskemu nekatera konkretna vprašanja, vendar še ni zsano, kako mislijo Italijani to vprašanje urediti. Kar se tiče zavzetja Hararja, smatrajo v tukajšnjih vojaških krogih, da pomeni njegov padec izhodišče v Diredauo, ki je oddaljena le 40 km od Hararja. S padcem Diredaue je treba v najkrajšem času računati. Angleško letalstvo je železniško progo od Diredaue proti Adis Abebi tako silovito bombardiralo, da je postala neuporabna za promet, kar je spet zelo poslabšalo italijanske izglede na uspešno obrambo vsega področja, ki je navezano na oskrbo po tej železniški progi. trdnjava Kairo, 28. marca. j. (Un. Press). Čeprav še niso na razpolago podrobni podatki o zavzetju Kerena, vendar zatrjujejo v tukajšnjih vojaških krogih, da je bil poglavitni naskok na mesto izvršen iz zapadne smeri ter deloma od juga. Posebno hudo je prizadel obrambne naprave okrog Kerena tudi siloviti letalski napad v zadnjih urah pred glavnim naskokom, ko je bilo na posamezne utrdbene postojanke vrženih okrog 120 000 kg eksplozivnih bomb. Padec Kerena pomeni vsekakor silno otežkcčenje italijanskega vojaškega položaja v Eritreji, vendar pa še ni rečeno, da se lahko osvojitev vse Eritreje pričakuje že v nekaj dneh. Teren, po katerem bo morala v bodoče operirati angleške armada, je namreč izredno težaven ter nudi Italijanom mnogo ugodnih možnosti za obrambo. Strategično gledano bi Italijani lahko podaljšali svoj odpor zlasti vzdolž ceste, ld vodi od Kerena v Asmaro. Vzdolž te ceste je značaj terena tak, da ga je z malenkostnimi utrdbenimi deli, strelskimi jarki in zakloni mogoče izpremeniti v vrsto zelo trdnih obrambnih postojank. V kolikor so na razpolago vesti o zadnjih bojih za Keren, se lahko reče, da so se borbe tako na angleški, kakor tudi na italijanski strani bile z izredno trdnovrat-nostjo in resničnim pogumom. Angleške čete. s katerimi so sodelovale tudi čete svobodne Francije in oddelki severnoafriške armade, so morale korak za korakom premagovati izredno žilav odpor italijan-sitih čet, ki so se v tej borbi zares pogumno držale. Zaradi tega pa je bilo tudi na obeh straneh precejšnje število žrtev. Lahko se trdi, da so bile na angleški strani izgube pri Kerenu znatno večje, kakor pa je znašalo doslej povprečje na drugih afriških bojiščih, zlasti pa v Libiji. Kairo, 28. marca. s. (Reuter). Posebni Rerterjev dopisnik na bojšču pri Kerenu javlja, da ie pred pričotkom kon"n?ga napada na Keren prispel na boji če o eb-no vrhovni poveljnik anele5ke vojske na Bližnjem vzhodu general Wavell. Po'o a1 je z letalcm iz Egipta v A^o-dat v E"i-treii. kier ie imel pred začetkom rp^ra-cii konfercnco z vrhovnim poveljnikom v Sudanu gen^^om Plattom Nato je od-š*l general Wavell na opazoval* šče na bojišču pri Kerenu. s katerega ie imel nr?-gled vsei dolini, ki vodi v K^en General Wavell je zap'^1 bo'išče šele eno uro pred zavretem Kerena. London, 28. marca. s. (Reuter). Posadko italijanske vojske v Kerenu cenijo na uradnih mestih na 40.000 mož. Poročila, ki govore o 60 do 65.000 mož, so pretirana. Večji del posadke se je verjetno umaknil proti Asmari, ki leži okoli 1.300 m višje nego Keren. Verjetno bodo Italijani poskusili pred Asmaro nov odpor. Posebni poročevalec angleške radijske družbe na bojišču pred Kerenom, javlja, da je italijansko topništvo, ki je v noči od srede na četrtek močno streljalo, nenadoma prenehalo z ognjem. Verjetno so se topničarji umaknili na varnejše postojanke. Nato so kljub obstreljevanju nastopili oddelki angleških saperjev, "ki so proti jutru pričeli z odstranjevanjem min na poti v Keren. Potem so sledili angleški oklopni oddelki, ki so prodrli v mesto. Konec bojev za Keren je pomenila predaja italijanske posadke na najvišjem vrhu pri mestu, Sančalu. Posadka je razvila zjutraj bele zastave ter se je nato podala v dolino. Med tem se je po cesti iz Kerena v Asmaro vila dolga kolona italijanskih vojakov in civilistov. Ves dan so Angleži zbirali v Kerenu zajete italijanske vojake, med katerimi so bile tako kolonijalne čete kakor tudi Evropci. Italijansko vojno poročilo Rim, 28. marca. n. (Štefani). V svojem današnjem 294. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske o bojih v Afriki: Po 6 tednih neprestanih in krvavih borb so sovražne čete zavzele Keren. Borba se nadaljuje v njegovi neposredni bližini. V hararski pokrajini so se naše čete umaknile iz Hararja, da bi preprečile bombardiranje mesta Skupine naših bombnikov so napadle s strojnicami in zažigalni- mi bombami sovražne motorizirane oddelke vzhodno od mesta. Akcije angleškega letalstva Nairobi, 28. marca. j. (Reuter). Južnoafriško letalstvo nadaljuje z aktivnim podpiranjem operacij angleških imperialnih čet v vzhodni Afriki. Na sovražnikovo taborišče severno od Rudolfovega jezera so južnoafriška letala vrgla večje število bomb, od katerih so štiri direktno pogodile določene cilje. Komunike pravi nadalje, da so južnoafriška letala na istem področju bombardirala tudi sovražnikove strelske jarke ter upravna poslopja. 80 km vzhodno od Adis Abebe so letala s strojnicami obstreljevala neki vojaški vlak. Kairo, 28. marca. & (Reuter). Vodstvo angleikega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: V sredo ponoči so bombniki vojnega letalstva izvedli nov močan napad na letališče v Calatu. Bombe so pogodili e zgradbe in neko skladišče bencina. Dim, ki je nastal po požaru, je bilo videti 100 km daleč. Najmanj eno sovražno letalo je bilo pri napadu uničeno. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta. Harar zaseden brez bojev Najrobi, 28. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske v Keniji objavlja da- nes naslednje podrobnosti o zavzetju Hararja: Angleške čete so najprej prisilile k molku sovražne topniške postojanke vzhodno od mesta, nakar so bile v sredo, dne 26. t m. ob 15.20 opažene v Hararju bele zastave. Angleške čete so petem mesto zasedle. Zasledovanje sovražne vojske v smeri proti Diredaui sie nadaljuje. Srdita obramba pred napadi na Malto Kairo, 28. marca, sl (Reuter). Neki angleški novinar opisuje letalske napade na Malto, ki jih je sam doživel. Pravi, da so se nekega dne vrstili napadi ves dan od jutra do večera. Pcpoldne je 15 nemških strmoglaveev tipa Junnkers 87 napadlo neko angleško križarko v La Valetti, ta pa se je branila s tako siilovitim protiletalskim ognjem, da s« 12 napadajočih letal sploh ni moglo približati ladji. Tudi izmed ostalih treh letal sta dve opustili napad. Istega dne je bilo sestreljenih nad Malto 13 sovražnih letal. Podmoraiški napad na italijanski konvoj London, 28. marca. s. (Reuter). Admira-liteta javlja: Angleška podmornica »Par-thian« je izvedla uspešen napad na neki sovražni ladijski konvoj, ki je pod spremstvom vojnih ladij plul južno od italijanske obale. Neka 6.000-tonska ladja, bodisii preskrboval na vojaška ladja ali ladja za prevoz vojaštva, ter velika 10.000 tonska petrclejska ladja sta bili zadeti od torpedov. Podmornica sicer ni videla, da bi se bili obe ladji potopili, ker se je morala izogniti manevrom sovražnih vojnih 'adij, pač pa je bilo ugotovljeno, da so stroji na obeh ladjah prenehali delovati Z albanskih bojišč Fo angleških poročilih so pričeli Italijani v AlbasJji znova napadati London, 28. marca. s. (Reuter.) Po informacijah uradnih angleških krogov so pričeli Italijani v Albaniji z novo ofenzivo. Atene, 28. marca. n. Vrhovno poveljstvo grške vojske je objavilo snoči naslednje 154. službeno vojno poročilo: Ponekod krajevno delovanje patrol in topništva različne jakosti. Grške protiletalske baterije so sestrelile dve italijanski letali. Državno tajn'štvo za javno varnost beleži v svojem komunikeju, da včeraj ni bilo napadeno nobeno grško mesto. London, 28. marca. e. AA. (Reuter.) Londonski radio je objavil obvestilo grškega ministrstva za tisk, ki pravi, da so bile v Jadranskem morju potopljene naslednje italijanske ladje: »Paganni« z mnogo vojaki in vojnim materialom, »Sardegna« s četami, »Liguria« s četami in vojnim materialom in »San Giorgio« s četami. Rim, 28. marca. n. (Štefani.) O bojih na albansko-grški fronti je objavilo vrhovno poveljstvo italijanske vojske v svojem današnjem 294. službenem vojnem poročilu: Na grški fronti delovanje topništva. Skupine naših letal so v strmoglavih poletih bombardirale sovražna strateška oporišča. V noči na 26 marec je skupina napadalnih čolnov naše vojne mornarice prodrla v luko Sudo na Kreti in napadla sovražne pomorske vojne sile in transportne ladje. Sovražniku so bile prizadejane hude izgube. Ena sovražna ladja se je potopila. Angleška letala so bombardirala nekaj naših oporišč na Egejskem morju. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Angleško-nemška borba na morju in v zraku Angleški bombniki so v noči na petek zopet bombardirali Koeln in Diisseldorf, nemške letalske sile pa so predvsem napadale angleške trgovske ladje London, 28. marca. j. (Reuter.) Angleško letalstvo je preteklo noč spet v precejšnjem obsegu nadaljevalo svoje napadalne polete na.d Nemčijo in zaseden mi pokrajinami. Komunike letalskega ministrstva pravi, da so preteklo noč angleška letala uporabila veliko število težkih 1 bomb v nspadih ki so iih izvrTa na i tekli noči prodrlo nad zapadno Nemčijo. V Koln in Dusseldorf. V bližini tovornega ! nekaterih krajih je bilo nekaj stanovanj-kolodvora in skladišč v Kolr.u sta bila cp'i- I skih hiš poškodovanih z eksplozivom! in zažigalmmi bombami. Nekaj civilistov je ki je bila napadena tam v bližini, so bile z bombami poškodovane. Izvidniška letala so podnevi uspešno z bombami napadla pristaniške, tovarniške in železniške naprave v več mestih južne Anglije. Manjše število sovražnih letal je v pre- žena dva veUka ptžara, doč m je bilo mogoče nad Diisseldorfom opazovati mogočne prebliske, izvirajoče od bombnih eks^ plozii, na industrijskem področju vzhodno od reke Rena, kakor tudi v bližini glavne železniške postaje. Manjše skupine angleških letal so preteklo noč nadalje napadle doke v Dunker-queu ln Calaisu. S teh poletov pogrešajo tri angleška letala. Včeraj preko dneva so letala bombni-škega in obalnega povel.stva izvrši-a več napadov na sovražnikovo brodovje. Te operacije so se raztezale od F i^iških otokov na severu pa do luke La Rochelle m ob°di Bretagne v Franciji. Ena ladja v luki pri Alderneyu. je bila z bombami dvakrat direktno zadeta. Dodatno k nočnim napadom pravi komunike letalskega m'nistr-stva na koncu, da je bila bombard'rana tudi sovražnikova pomorska ba?a v Brestu. S teh operacij se dve angleški letali nista vrnili na svoja oporišča. London, 28. marca. j. (Reuter.) V posebnem komunikeju objavlja angleška ad-miraliteta, da sta v četrtek dva nemška bombnika vrste Heinkel napadla v Bristol-skem kanalu neko angleško Ishko vojno ladjo ter konvoj trgovskih ladij, ki mu je bila vojna ladja dodeljena v spremstvo. Protiletalsko orožje vojne ladje, kakor tudi ladij, ki so plule v konvoju, je sprejelo nemški letali s silovitim ognjem. Granata z angleške vojne ladje je enega izmed nemških bombnikov direktno zadela, tako da se je zrušil v morje. Pet članov posadke letala je bilo ujetih. Drugo Helnkelovo bombno letalo je bilo prav tako hudo zadeto in poškodovano. Dasi je to letalo izginilo v nizkih oblakih, je vendar neverjetno, da je moglo doseči svoje oporišče. Angleži niso utrpeli niti škode niti žrtev. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 28. marca. n. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Letalske sile so včeraj nadaljevale borbo proti angleški trgovinski mornarici. Ob južnozapadni obali Walesa so tri nemška vojna letala napadla močno zaščiten sovražni konvoj. Potopila šo 3 tovorne par-nike s skupno 15.000 tonami Štiri nadaljnje ladje iz tega konvoja in peta ladja, blo ubitih in ranjenih. Pri uspešnem napadu na sovražni konvoj ob obali "VValesa se je posebno izkazal kapetan Miiller, ki je vodil kot namestnik skupinskega poveljništva nemško skupino. V nizkem poletu je sam uničil 3 tovorne ladie. Nasprotnik je izgubil včeraj 6 letal. Tri izmed njih so sestrelili ponočni lovci in protiletalsko topništvo. Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Berlin, 23. marca n. (Štefani). Angleški bombniki so se v pretekli noči pojavili nad zapadno Nemčij'o. Ker noč ni bila jasna in je nemška protiletalska obramba intervenirala z vso silo, letalom ni uspelo napasti določenih vojaških objektov, poškodovanih pa je bilo več stanovanjskih poslopij. Po hišah je izbruhnilo tudi nekaj požarov, ki pa so bili takoj pogašeni. Nekaj ljudi je bilo ubitih, odnosno ranjenih. Vojaški objekti niso bili zadeti. Sedma mirna noč v Londonu London, 28. marca. j. (Reuter.) Nemško letalstvo v noči od četrtka na p?tek spet ni izvršilo nobenega napada na ang'eško otočje, tako da ie zdaj minila že tretja noč. ne da bi se bilo niti letalo od mraka do zore pojavilo nad angleškim ozemljem. London pa je imel že sedmo zaporedno noč brez letalskega alarma. Okrog 70.000 žrtev letalskih napadov London, 28. marca. s. (Reuter) Podtaj-nica notranjega ministrstva, miss Allen Willkinson, je sporočila danes, da je bilo v dosedanjem poteku vojne pri letalskih napadih v Angliji ubitih skupno 28.859 oseb, huje ranjenih pa 40.166. Ena petina žrtev odpade na vojake, vsi drugi pa so civilisti. Civilni obrambni oddeiki v Angliji štejejo že 1,750.000 oseb. Od tega odpade nad en milijon na oddelke za civilno zaščito pred letalskimi napadi, četrt milijona na pomožne gasilske oddelke, 200.000 na pomožno policijo in okoli četrt milijona na pomožne reševalne oddelke. Narod brez otrok je narod brez bodočnosti Predlog za zaplembo nemških dobroimetij v USA Načrt uredbe republikanskega senatorja Austina Washington, 28. marca. j. (AR). Republikanski senator Austin je finančnemu odboru kongresa predložil načrt uredbe, pa kateri naj bi vlada Zedinienih držav zaplenila vsa nemška dobroimet a v Zedinjenih državah. Ako ne bi bilo zakonsks podlage za zaplembo, potem naj bi se proglasila nad nemškimi dobroimet.i i v Ameriki vsaj prisilna uprava. Austin je svoj predlog utemeljil s tem. da si morajo Zedinjene države že zdai zagotoviti finančne vire. s katerimi bodo po vojni lahko pokrile svoje denarne terjatve, ako jih bodo morale postaviti Nemčiji. Obiski v avstralskih lukah končani Brisbane, 28. marca. j. (Reuter). Ed niče vojne mornarice Zedinienih držav, ki so bile od 21. marca dalje na obisku v raznih avstralskih lukah. so danes končale svoj službeni obisk v Avstraliji ter od-plule iz Brisbanea v neznano smer La Paz, 28 marca. A A (DNB). Na včerajšnji seji bolivijskoga parlamenta 9c razpravljali o vprašanju petrolej skih koncesij. V tem vprašanju ie namreč bolivrska vlada prišla v spor s ^Standard Oil Com-Danv«. Kakor je znano, ie pred nekai dne- vi bolivijsko vrhovno sodišče sprejelo sklep, da se družbi »Sandard Oil Compa- ny« odvzamejo koncesije za izkoriščanje petrolejskih polj. Na seji parlamenta .ie bil sprejet sklep, da se odebri cdloč tev vlade o odvzemu koncesije omenjeni družbi. V spremstvu amssrlšlcih vejsih ladij New Ycrk, 28. marca. s. (Tass). V listu »New York World Telegram^ napoveduje upokojeni general Johnson, da sa bo ameriška vlada od očila. da bodo ameriške vojne ladie spremljale angleške trg v ke ladje, ki vozijo voini material v Anglijo. Johnson izraža obenem mnenie. da bo ameriška spremljava angleških ladij hitro dovedla tudi do formalnega vstopa Zedinjenih držav v vojno. Sovjetski pcslanlh pri W ~>su Ne\v Tork. 28. marca. AA. »Ne\vyork Herald Tribune« poroča iz Washingtor.a, da ie sovjetski nosamk v Warhingtonu Umanski snoči obiskal državnega nrdtaj-nika za zunanje zadeve Sumnerja Weilesa. Silen odmev A izjav na Izjava generala Antonesca o nim-oissMli zahtevah dc Transilvanije je povzročila na Madžarskem veliko senzacijo Budimpešta, 28. marca. (Tass) »Ma-giarszag«. »Magiarcrszag« in »Nepszava« objavljajo govor, ki ua je imel te dni ru-munskj vodja general AntoneScu o ru-munskih zahtevah do Transilvanije. Listi citirajo zlasti Ant°neScovc izjavo, da Sc Rumunija nikdar ne bo sprijaznila t odstepitvijo dela Transilvanije Madžarski. kakor tudi z izjavo, da ne bo miru v tem delu Evrope, dokler ta krivica Ru-muniji ne bo popravljena. Nadalje citiralo madžarski listi drueo Izjavo generala Antonesca. podano 26. marca rumunskim in inozemskim novinarjem o prilikj posebnega spre.iema. General AntoneScu je ob te.i prilik; dejal, da je 1,300.000 Rumunov v madžarskem delu Transilvanije v položaju suž- njev Madžari se ne drže prevzetih obveznosti. zaradi česar ja rumunska vlada odločena obrniti se na vladi v Rimu in Berlinu z zahtevo, da se spremeni dunajska pogodba o odstopitvi drla Transilvanije Madžarski. Ce se to ne zeodj. bedo nastali v Rum uniji notr-nJi nemiri, za katere, je dejal general Antonescu ne bi mogel prevzeti nobene odgovornosti. Dckler odločitev g' de Transilvanije ne bo spremenjena, ne >a miru. Poluradni list midžarskega zunanjega ministrstva objavlja Antonescove izjave pod velikim naFlov«'m: »Čudne izjave vodie rumunske države«. List prav'. dT so Antonescove izjave vzbudile na Madžarskem veliko senzacijo. Nemška vojska v Bolgariji London, 28. marca. j. (Un. Press). V angleških vojaških krogih z vso po .orn s jo spremljajo razvoj vojaškega položaja na Balkana Po informacijah z bolgarsko-grške meje ima Nemčija v dolini reke Strume na več točkah zbranega mnogo letalstva. Morda je na tem področju tudi »legija C;n-dor«, ki je znana še iz Španije. Poveljnik je general Richthoffen. Med leta1 slami aparati, ki jih ima Nemčija tamkaj pripravljene. je največ letal vrs'e M^sssr-schmitt 110 in 109. dalie »Jurkers 88« ter »Stucka 87«. Razen tega utegne biti tamkaj več aparatov »T e u f e 1«. specialnih mode^v. ki so namenjeni v prvi vrsti za to. da bi širili paniko med ljudstvom. Ti aparati s posebnimi akustčnimi pripravami povzrrčaio peklenski vrišč. ki naj bi ustrahoval nasprofnika G'edn o ta' h d -spozicii nemških voja?k'h edinic v d:lini reke Strume ni mogoče dobiti nikakih podrobni informacij. Daladier in Re^naiid izpuščena Vichy, 28. marca. j. (Ta:s). Bivši francoski ministrski pred ednik Da aiier in bivši zunanji minister Reynaud. ki sta bila na k.milu Francije tedaj, ko ie Francija napovedala vojno N .mč ji. sta bila zdaj izpuščena iz preiskovalnega zapora. Preiskava proti njima je ustavljena. Da-lad:er in Revnard sta bila po izpustu na svob do opozorjena, da se bo post-panje proti niima obno-ilo. čim bi se poizkušala spuščati v ka':o poli'ično d?l vanje proti politiki sedanjega režima v Franciji. Razlastitev Židov v Rumuniji Bukarešta, 28. marca. A A. (Rsdor). Včeraj je bil objavljen zakon, ki določa razlastitev židovske nepremične lastnine in njen odstop državi Izvzeti so Zid je. ld so bili naturalizirani pred 15 avgustom 1916. ter oni. ki so bili odlikovani ali pohvaljeni zaradi svoieea junaštva v vojnah kakor tudi potomci tisiih Zidov ki so padli v vojnah. Nadalje so izvzeti Zidje. ki so bili krščeni pred najmanj 30 leti in pa tisti Zidje. ki jim ie ministrski svet pr znal izredne zasluge Tisti, ki bod-> razlašč3ni, bodo dobili odškodnino. Isti zakon prepoveduje Zidom zbiranje nepremičnin. Razlaščena poslopja bodo zaradi dolgoletnih odplačil lahko kupovali profesorji, častniki. uradniki zdravniki, inženjerji. odvetniki in sploh vsi, ki so v državnih službah. Smrtna nesreča angleškega admirala Capetown, 28. marca. s. (Reuter) Uradno poročajo, da se je pri neki letalski nesreči danes smrtno ponesrečil poveljnik pomorske obrambe Capetowna, admiral Ha-lifax ter 9 drugih potnikov letala. Bivši minister Komnenovič umrl Beograd, 28. marca. p. V Hercegnovem je preminil v pretekli noči po daljšem bo-lehanju blvSl minister in bivši predsednik Narodne skupSčine Mirko Komnjenovič. Prisega slovenskih zdravnikov Ljubljana, 28. marca Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je priredilo nocoj slavnostno sejo v predavalnici ljubljanske ženske bolnice. Seje so se udeležili poleg številnih zdravnikov in medicincev tudi zastopniki zdravstvenih ustanov in zavodov ter zdravniških organizacij. Poleg drugih so zastopali upravnik dr. Fran Gerlovič VI oddelek banske uprave in bolnico za duševne bolezni, primarij dr. Vakntin Meršol zdravniško zbornico, upravnik dr. Vladimir Ferlan občo državno bolnico v Ljubljani, primarij dr. Leopold Ješe Jugoslovansko kirurško društvo, primarij dr. Bogdan Derč pediatrično sekcijo SZD., dr. Albert Trtnik OUZD, docent dr. Choleua banovinski institut za zdravljenje novotvorb, šef oddelka dr. Amalija šimec Higienski zavod in primarij dr. Oton Baje konzorcij Zdravniškega vestnika. Predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Alo}z Zalokar je otvoril slavnostno sejo in sporočil, da je poslal na dvorni maršalat telegram sledeče vsebine: »Slovensko zflravmško društvo v Ljubljani izraža svojo globoko vdanost in neomajno zvestobo Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. oh prevzemu vladarske oblasti.« Nato je predsednik med drugim izvajal: »Iz viharnih oblakov današnjih zgodovinskih dni je včeraj prodrl žarek sončne svetlobe, ko je prišlo iz BeogTada poročilo, da je stopil na prestol Nj. Vel. kralj Peter n. V kralju Petni II. zremo podobo onih naših slovenskih, srbskih in hrvatskih legendarnih in historičnih junakov, ki so bodisi v narodni poeziji, bodisi na krvavih bojnih poljanah s svojo krvjo in s svojim duhom pripravljali vstajenje in poveličanje svobodne naše domovine, kraljevine Jugoslavije. V mladem kralju gledamo junaka., ki ho, če bo treba, z nezlomljivo energijo vodil naše bojne trume, da si ohranimo svobodo, da si ohranimo domove in rešimo družine. S srcem polnim novega poguma, s telesom, pripravljenim za največje žrtve. in z dušo, prepojeno z željo po svobodi in človeškem dostojanstvu se tudi slovenski zdravniki pridružujemo milijonom ju-goslovensldh Srhov, Hrvatov in Slovencev, ki te dni navdušeno poklanjajo pred prestol mladega kralja svoje duhovno in materialno imetje, svejo kri in svoje duše. Svečano izjavljamo svojo granitno voljo, da se pod njegovim vodstvom uvrščamo v rede tistih, ki bedo dali svoje delo in svoje življenje za lepšo bodočnost domovine. S to sveto rvrisego se združimo vsi v eno-dušnem klicu: živio kralj Peter II.!« Navzoči so govor prof. dr. Zalokarja poslušali stoje ter so z aplavzom in vzkli-kanjem kralju Petru H. izražali svojo vdanost kralju in Jugoslaviji. &emško-ma šžarski trgovinski dogovor Berlin, 23. marca. AA. (DNB). V sredini marca so se končala trgovinska pogajanja med Madžarsko in Nemčijo. Nova trgovinska pogodba med Madžarsko in Nemčijo ureja položaj ncm?k:h delavcev, ki so na Madžarskem, prav tako pa tudi madžarskih delavcev, ki so na delu v Nemčiji. ^ o stan i in ostani član Vodnikove družbe! > JUTRO« St 75. 3 Sotmte, 99. BL T9tL Maribor, 28. marca Naš obmejni Maribor je z velikim navdušenjem sprejel vest o prevzemu oblasti po mladem kralju Petru II. V trenutku so zaplapolale z vseh poslopij državne zastave, mladina se je zbirala k manifestacijam, vsak Mariborčan je imel v gumbnici tro-bojko. Trgovci so v svojih izložbah razstavili sliko Nj. Vel. kralja Petra II. in jo okrasili z zelenjem in trakovi v narodnih barvah. Po daljšem času je vzvalovilo v našem zavednem Mariboru novo življenje. Mariborčani so se zbirali povsod v skupinah in dajali duška svojemu veselemu razpoloženju. V popoldanskih urah zlasti proti večeru pa je Maribor nalikoval pravcatemu mravljišču Z obrazov praznično razpoloženih ljudi se je zrcalila radost. Bolj ko je nastopal mrak. vedno večja je bila množica Mariborčanov in okoličanov, ki so se naposled formirali v mogočno povorko, kakršno Maribor še ni videl. Veličasten sprevod ma-nifestantov je najprej krenil proti Sokol-skemu domu, ki so ga navdušeni Sokoli in drugo občinstvo do zadnjega kotička napolnili. Velika in prostra.na Sokolska dvorana še ni nikdar sprejela toliko ljudi, kakor pri snočnji manifestaciji našega obmejnega jugoslovanskega Maribora. Ob tej priliki so se združili Sokoli in Slovenski fantje v veliki ljubezni do mladega kralja in rodne grude. Vseh manlfestantov Sokolski dom seveda ni mogel sprejeti pod svojo streho, zaradi tega je morala ostati več-itisočglava množica spontanih manifestan-tov na ulicah. V Sokolskem "'domu je zbrane Mariborčane vseh slojev in naziranj nagovoril starosta Sokola-matica g. dr. Fornazarič. ki je v klenih in občutenih besedah obrazložil pomen zgodovinskega dne, ko je prevzel naš ljubljeni kralj Peter II. državno oblast v svoje roke. Zatem je spregovoril tajnik Sokola-matice g. Vlado Kralj, ki je preči-tal manifest mladega vladarja na narod. Godba »Drave« je odsvirala državno himno, nakar je navdušeno občinstvo z gromkim odobravanjem sprejelo vdanosto brzojavko, ki jo je odposlal Sokol-matica našemu vladarju Petru II. Pevci »Kola« so zatem zapeli več rodoljubnih pesmi, naposled pa je načelnik Sokola-matice g. Jurman dal navodila za sprevod ki je krenil od Sokolskega doma po Aleksandrovi cesti na Trg svobode, odtod po Ciril-Metodovi. Maistrovi, Kopitarjevi ulici, Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg, Kravlja Petra trg, Tattenbachovi ulici in Sodni ulici do Sokolskega doma, kjer se je povorka razšla. Po vseh omenjenih in sosednjih ulicah je bila zbrana desettisočglava množica, ki je vzklikala udeležencem sprevoda, v kateri so korakali predstavniki oblastev, organizacij. društev itd. Na čelu mogočne po-vorke je korakala godba, zatem pa zastopniki ln člani viteških organizacij, ki so nosili prapore ter kraljeve slike. Naše mesto je odmevalo v enem samem glasu neprisiljene spontanosti in velike vere v kralja, slavno vojsko in državno edinost. Mnogi med množico so se jokali od veselja, ko so bili griča manifestacije, kakršne slovenski in vladi in jugoslovanski Maribor Se nI doživel, saj so bili vsi, ki čutijo z nami, sproščeni vseh presodkov in tesno povezani v eno samo dušo. Spontana manifestacija je bila tako disciplinirana, kakor še nikoli. Po več ko enournem obhodu mesta so se udeleženci sprevoda med petjem nacionalnih pesmi v najlepšem redu razšli. Posamezne skupine so po mestnih ulicah še po oficielnem zaključku dajale duška veselemu razpoloženju, pesmi in vzkliki manifestantov so se izgubljali v nočni tišini na periferiji, okoli polnoči pa je zavladal povsod mir. Na številnih hribih okoli Maribora so bile spuščene v nebo živobarvne rakete, ki so poživile snočnjo mogočno manifestacijo, s katero je Maribor proslavil sprejem vladarskih poslov po našem ljubljenem kralju Petru n. Slavnostna seja mariborskega mestnega sveta Maribor. 28 ma ca Nocoj ob pol 18. uri je mestni župan cu Juvan sklical v posvetovalnico starinskega magistrata slovesno sejo mestnega sve- Celje v taboru Novo mesto, 27 marca t Kot električna iskra je vžgala med Do- i lenjci vest. da je naš mladi kralj Peter II. Karadjordjevič prevzel vladarsko dolžnost. Spričo te radostne novice je prišlo v me- I sito nebroj okoličanov. Prihajali so iz f vseh krajev našega podeželja, kamor je se- j gla zgodovinska novica Z velikim navduše- i njem sc vzklikali mlademu kralju in kraljevskemu domu Vsa poslopja so bila na mah okrašena z zastavami, po izložbah pa so bile razstavljene slike mladega kralja, i ovite 9 trobojnicami. V mestu je vladalo slavnostno razpoloženje, kakor v času našega narodnega osvo-bojenja. Vsii trgovski obrati sc bili takoj zaprti. Ljudske množice so neprestano in spontano manifestirale za kralja in našo : hrabro narodno vojsko. J Ob 17. uri je bila izredne1 lepa narr^na > ta. Vsa dvorana je bila okrašena, Se stopnišče je bilo ▼ zelenju. Lovorov venec z državno trobojko je obkrožal kraljevo sliko nad županovim sedežem. Slavnostne seje so se udeležili vsi člani mestnega sveta v svečanih oblekah, na galeriji pa so bili zbrani vsi šefi uradov mestnega poglavarstva. V tišini je župan i spregovoril zbranim mestnim svetnikom, ki so njegov govor poslušali stoje. Naglašal je, da v visoki dobi zgodovine, ko preizkušajo močni valovi življenjske sile posameznih narodov, stop« pred nas kot vladar mladi kralj Peter H. lz slavne rodovine Karadjordevičev, ki je podale že toliko častnih dokazov svojega junaštva in državniške modrosti. Maribor pozdravlja mladega kralja, vso svojo ljubezen mu poklanja. Jugoslavija nam je edini porok srečnega obstoja in razvoja, ljubezen Maribora bo branik na teh naših mejah. Naj mladi kralj srečno vodi Jugoslavijo skozi vse viharje v miren pristan blagostanja. županovim vzklikom na čast kralju, kraljevskemu domu, vladi in vojski so se gromko pridružili vsi prisotni. Nato je bila odposlana kralju udanostna, predsedniku vlade pa pozdravna brzojavka z zagotovilom. da bo Maribor vedno ostal čvrsto na braniku države. Po kratkem odmoru s? je pričela redna seja. na kateri so reševali tekoče zadeve. • tralfa Petra U« manifestacija v Sokolskem domu, katere se je udeležilo poleg Sokolov na stotine ostalega občinstva. Navdušenja ob tej priliki ni hotelo biti ne kraja ne konca in to se je ponavljale dc poznih večernih ur. Po odigranih točkah sokolskega orkestra, ki mu je dirigiral br. Engelbert Sorgo, je imel svečan govor, društvenni starosta br. Ma-rinšek, ki je v svojem lepem in pomemb- I nem govoru poudaril današnji zgodovinski trenutek, ko je prevzel v svoje mlade roke žezlo slavne kraljevske rodovine K*-rodjordjevičev mladi jugoslovenski kralj Nj. Vel. kralj Peter II. Gromoviti vzkliki navdušenja vse množice se ob tem govoru nikakor niso hoteli poleči. Navdušenje pa je bilo na vrhuncu, ko je stopil v ospredje zastopnik naše narodne vojske. Nadaljevanje a* 4» str. j Dr. Slobodan Jovanovič Drugi podpredsednik vlade g. dr. Slobodan Jovanovič je med najbolj znanimi srbskimi znanstveniki. Rodil se je 1869 v Novem Sadu, kjer so živeli njegovi starši kot pregnane. Gimnazijo je dovršil v Beogradu, pravno fakulteto pa v Ženevi 1S90. Stopil je v diplomatsko službo kot tainik zunanjega nanje ga ministrstva in je v tej službi ostal 7 let Potem je bil kot mlad znanstvenik iz\x»ljen za profesorja velike šole, 1905 pa za profesorja beograjske univerze Sodeluje že dolga leta s članki in razpravami pri dnevnikih in pri različnih revijah Je najboljši poznavalec javnega prava, najboljši zgodovinar obnovljene Srbije. odličen stilist Napisal je celo vrsto znanstvenih del Bil je rektor univerze in predsednik Srbske kraljevske akademije znanosti, zdaj pa je predsednik Srbskega kulturnega kluba ter predsednik upravnega odbora »Srbskega književnega glasnika«. Javnost ga ceni kot enega izmed najmo-drejših mož v državi, kot ideologa nacionalne misli in duhovnega voditiia sodobne srbske inteligence. Dr Slobodan Jovanovič si je pridobi/ že mnogo častnih zaslug za Srbijo in Jugoslavijo, še prav posebno v svetovni vojni. Armijski general Bogoljub llič Novi minister vojske in mornarice, armijski general g. Bogoljub llič je Slovencem posebno dobro znan, saj je bil nekaj časa divizionar v Ljubljani. Po rodu je iz Požarevca 1881. Ko je dovršil srednjo šolo, je leta 1898. siopil v nižjo vojno akademijo, ki jo je do\ t šil 1900, nakar je bil dodeljen k artiljeriji. Pred balkansko vojno je dovršil višjo šolo vojne akademije ln ge-neralštabno pripr.avo. nakar je vršil različne odgoi^orne službe pri različnih štabih. Za izredno hrabrost je bil dvakrat odlikovan s Kardjordjevo zvezdo 3. stopnje, nadalje s Karadjordjevo zvezdo 4. stopnje z meči, dvakrat z Belim orlom in dvakrat z medaljo za hrabrost. Po svetovni vojni je bil Bogoljub llič vedno na samih odgovornih položajih, zdaj pri divizijah kot načelnik štaba, zdaj pri armijski oblasti. Kot divizionar v Ljubljani je dobro spoznal vso Slovenijo. Leta 1933 je postal pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba. 1936 je bil postavljen za komandanta 2. armije in povišan v armijskega generala. Ko je bila ustanovljena vrhovna inšpekcija vojne sile, je postal g llič pomočnik vrhovnega inšpektorja. Zdaj je kot eden najsposobnejših generalov Jugoslavije prišel rta mesto, ki mu pri-tiče. Novi minister prosvete g. Miša Trifuno-vič se je rodil leta 1871 v Užicu. Tu je dovršil gimnazijo, filozofsko fakulteto pa v Beogradu, nakar je dobil službo na užički realki. Ze kot visokctšolec je pristopil k Narodnoradikalni stranki in je ostal med njenimi volilnimi možmi tudi po smrti Ni-kole Pašiča. Za narodnega poslanca je bil prvič izvoljen 1903 v domačem okraju, v katerem je bil nato izvoljen pri vsakih vo-litvih. Bil je večkrat tajnik Narodne skupščine, prvič pa je postal prosvetni minister v vojni vlad 1917. Isti resor je zavzemal Se leta 1920. in 1922. Minister za vere je postal 1924. Potem je bil Se dvakrat prosvetni minister. S političnimi članki je sodeloval v nekaterih političnh listih in ča-sopisih. Zadnja leta vodi kot pnn podpredsednik narodno radikalno stranko v svoj-stvu namestnika šefa stranke g. Ace Sta-Mtfriča. Slovenija kralju Včeraj je v naše uredništvo priromalo veliko število dopisov. Naša mesta, trgi in vasi so se oglasili in nam opisali val navdušenja, ki se je v četrtek sprožil po vsej Sloveniji. Koliko nam le dopusti prostor, bomo objavili po vrsti vse te dopise kot najbolj prepričevalen dokaz iskrene uda-nosti vseh Slovencev mlademu kralju Ln zvestobe njegovi vladi. Povsod so bile ma- nifestacije dostojne pomena tega zgodovinskega dne. Včeraj pa je slovensko ljudstvo spet pokazalo svoj zdravi smisel za pošteno disciplino, ko se je složno vrnilo k delu. Vendar pa je Ljubljana z ostalimi slovenskimi kraji še nadalje v prazničnem okrasju. Narodni duh se je vsepovsod okrepil in vsi vedro gledamo v bodoče dni. Ljubljana se klanja mlademu kralju Ljubljana, 28. marca Ob dvanajstih se je vršila v slavnostno okrašeni sejni dvorani magistrata svečana seja mestnega sveta pod predsedstvom župana dr. Adlešiča. Godba Sloge je zaigrala Smetanovo predigro, nakar je župan s kratkim nagovorom počastil praznik prevzema kraljevske oblasti po kralju Petru II. in med drugim dejal: Visoki mestni svet 1 Vaš in vsega prebivalstva iskreni zanos mi je najtrdnejši dokaz za brezmejno vda/-nost in do skrajnosti požrtvovalno zvestobo vse Ljubljane našemu mlademu kralju Petru H. Prvo darilo, ki ga Ljubljana prinaša pred Njegov prr^ol. je sloga, enako potrebna d it rini, najmanjši celici človeške družbe, kokor tudi občini, narodu in državi. Sloga združuje naše sile in množi naše moči, da lahko bres skrbi gledamo v dočnost. Sloga nas ie združevala ob najveselejši uri naše zgodovine, ko smo po težkih in dolgotrajni h osvooodilnih bojih Slovenci. Hrvatje in Srbi ustanovili svobodno državo in je prestol bratskih jugoslovanskih narodov zasedel slavni rod Karagjorgjevičev. Sloga nas je krepila tudi v najtežjih in nnjbolj žalostnih urah, ko smo objokovati mučcnlško srn rt viteškega kralja Aiek-SK.nd,.: I. Zcdinitelja in ob njegovem grobu pv; segali, da bomo obvarovali Jugoslavijo njegovemu sinu, Nj. Vel. kralju Petru II. Sloga vseh državljanov je prav te zgodovinske dni zopet najzanesljivejše jamstvo. da ho vladanje Nj. Vel. kralja Petra II. srečno in olagoslovljeno za Slovence, Hrvate in Srbe ter za vso kraljevino Jugoslavijo. Iz src složre Ljubljane planiti goreča ljubezen do kralja in domovine. Vsa slovenska prestolnica v edinosti in slogi presi Boga, naj blagoslovi kralja Petra II. in ga obdaruje z darom modrosti, da svojo državo pripelje skozi vse nevarnosti k mogočnosti, sreči Ln slavi. Ponavljamo prisego volanosti in najtrdnejše zvestobe vedno pripravljeni na njegov ukaz, da se žrtvujemo za njegovo Jugoslavijo. Bela slovenska Ljubljana z vso Slovenijo složno prisega zvestobo in izroča vse svoje sile svojemu kralju Petru II. Kakor smo si Slovenci. Hrvatje in Srbi S krvjo priborili svojo svobodno, samostojno in neodvisno državo — kakor je nesmrtni oče našega ljubljenega mladega vladarja, viteški kralj Aleksander I Zedinitelj blagoslovil našo Jugoslavijo s svojo mučeniško krvjo — tako smo tudi mi vsi z vso Ljubljano pripravljeni darovati kri za domovino in našega kralja Petra II.! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II! živela složna kraljevina Jugoslavija! Mestni svetnilci so poslušali županov govor stoje ter se na koncu pridružili vzklikom kralju in Jugoslaviji. Godba je zaigrala državno himno, nakar je bila slavnostna seja zaključena. Ljubljana v četrtek zvečer Od petih popoldne pozno v četrtek zvečer so bile ljubljanske ulice eno samo veliko nepregledno morje navdušenega, ponosnega, discipliniranega ljudstva. Nobena intervencija ni bila potrebna, noben opomin. Organi javnega reda so se umaknili. Ostali so le neobhodno potrebni prometni redarji. In v takem zaupnem ozračju so se nadaljevale in stopnjevale nepopisne ovacije kralju, vojski, Jugoslaviji. Nepozabne so bile manifestacije pred poslopjem poveljstva dravske divizijske oblasti, kjer je navdušena množica toliko časa vzklikala poveljniku divizije generalu Ljuborniru šte-fanoviču, dokler se ni pojavil na balkonu in imel kratek, jedrnat nagovor. Zdaj je bilo navdušenje še večje. Manifestanti so navdušeno vzklikali našim vojakom, tako da so marsikomu stopile solze v oči. Pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra v Zvezdi so se neprestano zbirali Ljubljančani in polagali na podstavek vence in krasne šopke nageljnov ter drugih zgodnjih pomladnih cvetic. Okrog spomenika so bile prižgane tudi plamenice. po oknih številnih hiš pa so zagorele svečke. Cvetje so položili manifestanti tudi na spominsko ploščo zasedenemu ozemlju pred univerzo. Dve debeli sveči sta goreli na plošči. Ljudje so prihajali ln z enominut-nim molkom počastili spomin je bil slavnostno razsvetljen tudi stari ljubljanski Grad. Kakor buden, nepremagljiv stražar se je dvigal to pot nad valujočo in prekipevajočo Ljubljano. Nepozabnih sličic včerajšnjih zgodovinskih dogodkov po ljubljanskih ulicah je toliko, da jih ni mogoče niti majhen del napisati. Manifestacija v Mostah Moste, 28. marca Vest o prevzemu vladarskih poslov našega kralja se je v Mostah razširila že v dopoldanskih urah. Vse prebivalstvo je nestrpno pričakovalo novih vesti, ki jih je oddajal beograjski in ljubljanski radio. Sokoli so prejeli poziv Saveza iz Beograda in nato tudi ljubljanske župe. Ves okraj je bil takoj v zastavah. Ob 5. so se pričeii zbirati na letnem telovadišču sokolski pripadniki. Močan zvočnik je pričel s patrio-tičnimi in sokolskimi koračnicami, ki so se slišale daleč naokrog po moščanskih ulicah. Začul se je rezek pisk načelniške trobke, ki je pozval vse Sokole v zbor. Pred sedmo uro je bilo zbranih že preko 200 pripadnikov. Pred okrašeno sliko kralja Petra II. je stopil društveni starosta ter pozdravil vse navzočne. V jedrnati besedah je sporočil vest o prevzemu vladarskih poslov po našem mladem kralju Petru n. in dal duška temu radostnemu in zgodovinskemu dnevu. V daljšem govoru je oričal dobo naše narodne dinaltije Kara-djordjevičev, ki je že več ko stoletje kar najtesneje povezana z usodo naše domovine, in kar je najvažnejše, s njeno svobodo. Nato je prečital prvi proglas našega kralja in proglas Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije. Na koračnico »Le naprej...« je odkorakal sprevod v mesto k večerni manifestaciji in se je pri Narodnem domu priključil že korokajoči sokolski povorki. BSarib&r je pokazal rodoljubno srce V četrtek popoldne je krožilo nad Celjem in okolico vojaško letalo ter metalo letake s proglasom Nj. Vel kralja Petra II. Prebivalstvo je letake h'tro pobiralo in jih z radostjo čitalo ter širilo dalje. Proti večeru sc vse celjske ulice oživele. Pročelje mestnega poglavarstva so svečano razsvetlili in o/krasili z zelenjem Nekatere trgovine so okrasile svoje izložbe s slikami mladega kralja, mnogi prebivalci pa so razsvetlili okna Na Glaziji se je do 19. zbrala večtisoč-glava množica in se uvrstila v veličasten sprevod, kj je ob pokanju topičev krenil ozb 19.15 z Glazije po Krekovi cesti. Dečkovem trgu. Gosposki ulici. Glavnem trgu, Ulici dr. Žerjava. Trgu kralja Aleksandra, Cankarjevi in Kralja Petra cesti ter Prešernovi ulici na prostor pred mestnim poglavarstvom. Sprevod je otvoril konjenik z državno zastave. Sledila je Delavska godba iz Pečovnika Za godbo so nosili omladinci veiiko kraljevo sliko in državno trobojnico. Sledile so čete Sokolov in Sokonc, učenke šole šolskih sester, želcz-ničarska godba gasilci člani nacionalnih in kuiturnh društev, slovenski fantje, skavti, gojenci rudarske šole. članice dekliškega krožka, sokolska deca ,n naraščaj, gimnazicij in gimnazijke s profesorskim zborom, dijaki in dijakinje trgovske šole ter nepregledna vrsta prebivalstva obojega spola in vseh stanov. V sporedu je korakalo mimo gostih špalirjev občinstva nad 3.000 oseb s številnimi državnimi zastavami in baklami. Celjske ulice je napolnjevalo navdušeno petje nacionalnih pesmi, ozračje pa je neprestano pretresalo viharno vzlelikanie mlademu kralju kraljici materi. svobodni lugo^e vi ji in naši junaški vojski. Prizori sc. bili nepopisni. Prostrani prostor pred mestnim porgla-varstvom ic napolnila ogromna množica prebivalstva. Ko pa je prikorakal šc sprevod in SO' se udeleženci razvrstili, je bil prostor natrpane poln. Tako ogromne množice še ni bilo' nikoli zbrane pred poslopjem mesenega poglavarstva. Nikakor ne pretiravamo, če trdimo, da se je tam zbralo blizu 15.000 oseb. Na balkonu mestnega poglavarstva, na katerem so namestili kraljevo sliko, so se zbrali predstavniki vojaških in civilnih o>b-iasitcv in uradov ter nacionalnih ln kulturnih organizacij. Ko se je viharno vzkli-kanje poleglo, je železničarja godba o.'b 19.50 zaigrala državno himno. Ozračje so znova pretresli navdušeni vzkliki mlademu kralju, vojski in Jugoslaviji. Ovacije so trajale vec minut. Prvi je nato spregovoril celjski župan dr. Alojzij Voršič. Dejal je m. dr.: »Staroslavni prestol Karad jordjevičev, ki je ostal po smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitclja nezaseden, je danes zasedel naš mladi kralj Peter II. in s tem prevzel usodo Jugoslavije in njenega naroda v svcjc roke. Vsi naši pogledi so danes obrnjeni na mladega kralja. Neizmerno navdušenje in veselje preveva srce vsakega našega državljana Od Triglava do/ Djcv-djelije in Kajmakčalana sc danes zbirajo nepregledne množice, da izpričajo svojemu kralju v teh težkih dneh vso svojo ljubezen n neizmerno vdanost Mladi kralj je po vzgledu svojega velikega očeta 'n svo-j:h juna"k'h prednikom- vzel vladarsko žezlo v svoje roke, da cčuva naši državi nedotakljivost neodvisnost in svobodo/. Danes je tudi velik praznik naše mladine, ki stopa na plan. da pomobi. Stari svet se lomi in objavljajo se obrisi novga sveta. Današnji dan. ko je kralj Peter II. zasedel prestol slavnih Karadjor-djevičev, je prav posebno tvoj praznik, mladina, saj je mladi kralj tvoj sovrstnik. Slovenska mladina obljublja mlademu kralju popolno vdanost in zvestobo in da bo z nnjim delila vselje in žalest ter točno izvrševala njegova povelja kot vrhovnega poveljnika oborožene sile, četudi za ceno i najvišjih žrtev. Mladina sc zaveda, da izven mej naše države ni življenja. Zato je pripravljena doprinesti za svobodo največje žrtve. Če bomo pripravljeni na največje žrtve v ljubezni do kralja in domovine, ne bo sile na svetu, ki bi nas mogla streti in uničiti Slovenska mladina kliče danes mlademu kralju Tvoji smo!« Govor nik je zaključil z vzkliki kralju, kraljevskemu domu, svobodni Jugoslaviji in naši hrabri vojski. Ko se je vzklrkanje množice poleglo, je župan dr. Voršič predlagal, da odpošljejo z manifestacije vdi telovadnica tako nabito polna k"*t v četrtek, ko je moraio več kot polovica ljudstva ostati v vest bulu, na stopnišču in v parku. Ko je starosta kranjskega Sokola br. ZavrSnik Stanko nagovoril Sokole in ostalo občinstvo z besedami: »Mladi kralj Peter II. je razpel svoja kraljevska kriia « je v telovadnici zadonelo tako gromovito vzklikanje kralju in domovini, kakršnega sokolska telovadnica še ni doživela. Ko so odigrali državno himno in se je ob kraljevi sliki dvignila državna trobojnica, je zavladala grobna tišina, na očeh vseh prisotnih pa so se pojavile solze veselja, navdušenja in zanosa. Potem se je pred Narodnim domom formiral sprevod z godbo na čelu. Sokoli v krojih in civilu, zastopniki društev in kor-poracij ter ostalo meščanstvo se je uvrstilo za veliko državno zastavo ter sokol-skim in čitalniškim praporom. Med vzklikanjem kralju, vojski, domovini in svobodi je sprevod krenil po Tyrševi, Jezerski in Ljubljanski cesti ter po Savskem bregu skozi mesto pred Narodni dom. Povsod je občinstvo tvorilo goste špalirje, vzklikalo kralju in se pridruževalo sprevodu ter skupno z mladino prepevalo nacionalne pesmi. Večtisočglavi sprevod je krenil v park pred Narodni dom, kjer so se manifestacije ponavljale. Iz tisoč in tisoč grl je zadonela himna »Hej Slovanih, nakar se je občinstvo mimo razšlo. Izmed srednješolske mladine je bila polnoštevilno zastopana le tekstilna šola. dočim Je gimnazijcem direktor Korbar manifestacije zabranil. Kranj je tako ponovno dokazal svojo neomajno zvestobo in ljubezen do mladega kralja. Složna manifestacija v Kamniku Kamnik, 28. marca. Novica o radostnem dogodku, da je stopil na prestoi naš ljubljeni kralj Peter II. se ie včeraj že v prvih dopoldanskih urah razvedclo po Kamniku. Brez vsakega poziva so se takoj pojavile na hišah v znak veselja državne zastave, prva je visela že menda ob 9. Opoldne pa v Kamniku že ni bilo hiše. da bi raz njo ne visela iu--josk-venska trobojka. Ljudje niti niso mogli takoj prav doumeti, kaj se je zgodi o, prav tako. kakor tudi v torek niso doumeli. Nekatere tovarne so predčasno ustavile delo in pustile uslužbence domov. Sokolsko društvo Kamnik je za šesto uro zvečer sklicalo sestanek vsega sokolskega pripadništva v telovadnico. Brez vsake okr:žnice in pisanih povabil se je nabrala skoro polna telovadnica članstva, naraščata in dece. ki jih je pozdravil starosta br. Tone Knez in jih seznanil s proglasom Nj. Vel. kralja Petra II., ki so ga vsi navzoči sprejeli z velikim veseljem in navdušenjem. Z godbo in državno zasta-"o na čelu se ie iz sokolske te"ovad-i"e "izvila povorka r>a Glavni tre, kjer se je biralo ostalo občinstvo, pozvana od ob-":ne z f. županom Nand^tom Novakom, "'riključili so se sokoiski povork1' kak-r tu-r1'- številni sracilci, ki so p~av taki prikorakali na Glavni trg. Razvila se je povor- ■ ka kot io Kamnik, lahko rečemo, že desetletja ni videl. Ne po številu udeležencev. pač pa po bratski, tovariški in prijateljski vzajemnosti, ko so ramo ob rami korakali zastopniki najrazličnejših, morda do sedaj si nasprotujočih političnih strank pa tudi društev in organizac j. Povorka, ki je predstavljala man;festacijo sloge in ljubezni do mladega vladarja, je krenila po Majstrovi ulici, po Grabnu do Baru-tane. nato pa nazaj do Rodetove gostilne in zopet na trg. Takoj za godbo in državno zastavo so korakali zastopniki naše vojske, za njimi pa zastopniki državnih uradov, in občane z upravo Sokolskega društva Kamnik. Za njimi pa veliko število pripadnikov najrazličnejših stanov in političnih prepričanj, posebno veliko je bilo naše mladine, posebno iz sokolskih vrst. Pred razhodom na Glavnem trgu je vse navzoče pozdravil g. župan in v navdušenih besedah prikazal oomen te?a dne. Z vzkliki kralju. Jugoslaviji m naši vojski je zaključil svoj govor, godba pa je odigrala državno Ivmno Takoj za n^o oa še »Hej Slovani«, ki so io vsi navoči tudi zapeki. S-frol ie odkorakal v telovadnico. ostalo občinstvo pa se je razš1<-> že na trgu. vsi pa z er>n Parno željo za srečo vladarja in Jugoslavije. Veliko navdušenje v Tržiču Tržič, 28. marca. Včeraj zjutraj, takoj ko se je zvedelo, da ie zasedel mladi kralj Peter II. prestol svo-i h očetov, so se zbirali Trzičani na trgu in po ulicah ter navdušeno komentirali zgodovinski dogodek. Brez vsakega poziva -o bile vse hiše v zastavah, trgovine so r-a tekmovale med seboj, kje bo lepša in bolj okrašena kraljeva slika v izložbi. Popoldne ob 5. se je v svečani seji po-V-'o«ulo sokolstvo mlademu kralju, ob 7. z-ečer pa na rednem sestanku rezervni ofi-'•'rji Tržiča in okolice. Potem je manifestiral ves Tržič. Razvil se je impozanten sorevod izpred poste ter krenil po tržiških ' "icBh. Na čelu jezdec z drž. zastavo, nato rezervni častniki v uniformah in civilu, za njimi narodne noše, godba, predstavni- ki oblasti z občinskim odborom, predstavniki uradov in industrije, prapori, gasilci, Sokoli, slovenski fantje, skavti, bralno društvo, prosv. društvo sv. Jožefa, Kolo jugoslov. sester, Jadranska straža in meščanska šola. Po vseh ulicah so stale nepregledne množice ter pozdravljale sprevod in navdušeno klicale mlademu kralju in domovini Sprevod se je ustavil na trgu pred mestnim domom. Združeni pevci so zapeli tri domoljubne pesmi, godba pa je zaigrala himno Hej Slovani. Nato je z balkona mestnega doma spregovoril župan Janez Majeršič. Po govoru je zaigrala godba državno himno, nakar se je množica, neprestano vzklikajoč kralju in domovini polagoma razšla. litija pozdravlja nastop mladega kralja Litija, 28. marca Se včeraj dopoldne smo izvedeli za pomembne spremembe na vodstvu države. Vse hiše so bile takoj v državnih troboj-kah, trgovci »o krasili svoje izložbe. Po-pMdhae je počivalo delo v delavnicah. Uči-t -Mjatvo je tolmačilo šolski mlad:ni važne cdločitve in nato se je mladež z veselo novico vračala tudi v hribovske vasi. Zvečer so se poklonila mlademu kralju prav vsa naša društva na skupnem mitin-u na Glavnem trgu. Pred Mod'čevim balkonom. ki ie žarel v trobarvnih modro-Mto-rdečih žarnicah, se je zbrala vsa Ll-t ja in njena društva s prapori. Vsi enotni •i ramo ob rami, kakor je to treba v usodnih trenotkih. Pester je bil pogled na uniforme in na civilno prebivalstvo. Svečanost je otvoril župan g. Hinko Lebinger. ki je prečital tudi kraljevo proklamacijo. imenu Sokola je očrta! l;k našega nove-ca vladarja in čital pokolsko savezno po-plaalco br. Vlado Roječ. Starosta Sokola br. Lajovic Franc je Či-"\I sokolsko pozdravno brzojavko kralju kot starešini SKJ. nato pa še posebno po-- Iravnico v imenu vseh litijskih ustanov "i društev. Zagotovilo vdanosti je podal v i nenu stega skavtov kralja Matjaža, na-^flnlk Dušan Pleničar. Množica je nato t.-la duška z državno himno. | Potem se Je prebivalstvo uvrstilo v po-voiko. Na čelu so stopaii praporščaki vseh naših društev, zatem rezervni oficirji v uniformah, občinski odbor, orožništvo, predstavniki uradov. Sokoli z baklami, sokolska mladina s prapori, gasilfki v krojih, skavti, uniformirani slovenski fantje in dekleta, zastopstvo JUU. CMD, Jadranske straže. Prosvetnega društva. Lipe — skratka vse. kar premore Litija z okolišem. Korporativno je prišlo tudi sokolsko društvo Ponoviče-Sava. Fovorka je kreni;« prepevanju skozi Litijo čez most do poslopja reškega na-čelstva. Tam so se javili priljubljenemu sreskemu načelniku g. dr Gregorlnu zastopata vseh društev, izr».Ki so čestitke mladega kraka m pr. « nt'!" vnisali v kniigo čestitk Glavar dr. Gregorin je imel nato na vso množico patriotičen nagovor z okna poslopja. Povorka se je vrnila nato na Glavni trg, kjer so podjetni harmonikaru ob svlranju narodnih popevk in srbskih kol otvorili narodno veselje. Stari in mladi so šli v krog razigranih mamfestantov ln vsa Litija je zarajala v veselju in v počastitev ineva, ko je sin kralja Zedinitelja vzel v roke državno krmilo. la državna himna, ki so jo odpeli stoje vsi prisotni. Sledila je poklonitev Sokola pred spomenikom kralja Aleksandra, kateri je prisostvovala tisečgiava množica. V imenu društva je br. Jesih z dvignjenim glasom zaobljubil trboveljske Sokole na zvestobo mlademu kraliu in položil pred spomenik krasen šopek nageljnov z državnimi tro- bojkami. Iz tisočerih grl je zaorila državna himna. Občinstvo se je po tej edinstveni manifestaciji, v kateri se je izrazila tako spontano njegova jugoslovenska zavest in prisrčnost do kraljevskega doma, m r-no razšlo po svojih domovih Lepa narodna proslava se je vršila istočasno tuli v društvenem domu. Navdušenje prebivalstva v Trbovljah Trbovlje, 28. marca Vart, da je naš mladi vladar prevzel kraljevsko oblast ter je bila sestavljena viada narodne sloge se je po naši dolini taz&iriia včeraj z bliskovito naglico. Val nivdušenja se ie polastil vsega prebival-s'va. Vsa poslopja so bila na mah v dr-ž-ivnih zastavah. Iz hiš so odmevale koračnice beograjskega radia, ljudje so še in i* poslušali zgodovinski kraljev pro~ V popoldanskih urah ie po trboveljskih ' ™*tah zavladalo praznično narodno razpo-'ržsnje. Ob 19 1e Sckolcko dm?tvo sklici® v svojem detnu svečani zbor član«-»Jva. 2e davno pr°d tem so se zTlnja^ « -ste množice občanov pred Pokol »ki m domom in spomenikom Viteškega kralja Aleksandra. Dvorana je bila nabito polna. Svečane prireditve so se udeležili vsi sloji prebivalstva. Na odru je visela ovenčana slika mladega vladarja. Ob zvokih sokolske godbe se je dvignila državna trobojka. Starosta brat Jesih je prečital kraljev proglas. Brat Pahor je v zanosnem nagovoru dal vzhičenega izraza sokolskem ponosu in glebokem zadoščenju vse narodne javnosti, da so včerajšnji zgodovinski dogodki potrdili visoko sokolsko poslanstvo in našo državo prerodiii zopet v Aleksandrovo Jug~slavHo Občinstva se je polotilo silno navdu§pn1e. vse je vzklikalo kralju in močni Ju-os^viji Starosta br Jesih ie prečital navodila sokolstvu. ki nai se jih drži vsak ?lan r največjo discipliniranostjo. Zbor je zaključi- Vse Posavje čestita svojemu kralju Krško, 27. marca že v ranih dopoldanskih urah Je prispela preko radia radostna vest, da je naš mladi kralj Peter II. prevzel državno krmilo v svoje roke. Preradostna vest je v začetku vzbudila veselo razburjenost, ki pa se je sprevrgla v teku dneva v navdušenost najširših slojev, ki so pozdravljali mladega kralja. 2e kmalu po pol 9. je zavihrala državna trobojka na Sokolskem domu ter oznanila, da je prvi starešina Sokola prevzel svoje pasle ob krmilu svoje ljubljene Jugoslavije. Kmalu so zavlhrale po vsem Krškem državne tiobojke, posamezniki pa so ozalj-šali svoja okna z zastavicami. Sokol v Krškem je priredil zvečer svečano sejo, katere se je udeležilo članstvo polnoštevilno Po uvodni koračnici, ki jo je zaigral sokoiski orkester, je 6 naraščajnikov in nara-ščajnic pod vodstvom br. načelnika in v spremstvu častne straže burno pozdravlia-no prineslo v dvorano državno zastavo. Ob sviranju državne himne je zaplapolala trobojka, kj je bila svečano okrašena s kraljevo sliko. Starosta br. šterk je sporočil članstvu radostno vest in pozval vse članstvo, da obnovi prisego mlademu kralju. S pesmijo sokolskih legij in »Hej Slo-vank ter navdušenimi prisrčnimi vzkliki Domžale za kralja V jutranjih urah je odjeknilo v naS-h srcih iskreno čustvo. Radio nas je razveselil z novicr da je naš m.adi kralj Nj Vel. Peter II. sam prevzej k', milo državne la t je v s"Cje *rke. Sokoli smo se zbrali ob 5. popoldne v sokolskem doir.u, ki je bil lepe okraJ Proslavili smo na dostojen način ta zgodovinsko važen dogodek. Posl3li smo svojemu srarešini najsrčnejše brzojavne pozdrave. Po proslavi smo zapeli državno himno, »Le naprej« in Hej Slovani«. Do-'•tujne sme pros.aviii 'a -'.in tudi s povor-ko ol 8. zvečer. Na po vudo predsednika občino g. Vrečarja Janeza so se zbrali čla-r dč. odbora, p?edtfc< odnesena v hišo. Zagonetni umor je razburil ves Petrovac. Mož je bil takoj prijet, vendar vse kaže, da zločina ni izvršil sam, marveč, da je morda morilca najel. V ostalem je bila Jana močno nemirna žena. že lani je bila pogojno obsojena na leto dni ječe, ker v prepiru streljala na neko dekle. Iz u— Blagodarenje za kralja v pravoslavni cerkvi. Piavcslavna cerkvena občina priredi danes ob 11. v pravoslavni cerkvi svečano blagodarenje za kralja ob nastopu na prestol. Obenem poziva vse člane sveta pravoslavne cerkvene občine k izredni slavnostni seji, ki bo danes po svečanem biagodarenju v cerkvi. u— Nova grobova. Umrla je v visoki starosti 83 let gdč. Antonija Rebekova. Pogreb bo danes ob pol 16. uri z žal k Sv. Križu. — Milno je preminila ga Poliksena Kirbischeva. Pogreb bo v nedeljo ob 16. iz hiše žalosti. Gledališka stolba 3, k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! to morate vedeti, da Vam razvija kopira in povečava najhitrejše, najlepše po stari ceni FOTO TOURIST — LOJZE ŠMUC Aleksandrova 8. AMATERJEM izven Ljubljane pošiljamo filme poštno obratno to je, ako dopoldne film sprejmemo, ga zvečer že odpošljemo. Poizkusite enkrat tudi Vi ! u— Po nakaznice za mestni krompir, ješprenj in premog so doslej morale stranke hoditi v Mestno hranilnico in tudi tam plačati tako kot moko. Da se pa strankam prihranijo pota in olajša nakup najpotrebnejših živil po nizkih cenah in da se poenostavi poslovanje, izdaja odslej nakaznice za krompir, ješprenj, premog in moko mestni preskrbovaint urad v svojih prostorih v II. nadstropju Mestnega doma vsako dopoldne od 8. do 11. ure, seveda pa ta urad tudi kasira denar. Na drobno pa dobite krompir in ješprenj na mestni stojnici na Vodnikovem trgu po nižji ceni kakor po trgovinah in drugod. u— Zgradite nam čakalnico pred pokopališčem pri Sv. Križu! Iz vrst občinstva nam pišejo: Odkar je stekla k Sv. Križu električna cestna železnica, ki dnevno prevozi precejšnje število potnikov, namenjenih k svojim dragim na pokopališče, se vsakdo lahko prepriča, kako težko pogrešajo, zlasti ob deževnih in zimskih dnevih, čakalnice, kjer bi se zbirali pod streho. Z otvoritvijo Zal pa je nastala potreba še cbčutnejša. saj imamo vsakodnevno nekaj pogrebov, kamor se občinstvo pripelje iz mesta ali odpelje kar v skupinah. Posebno neprijetno je za starejše ljudi, katerim bi se prilegalo, da bi v čakalnici čakali tramvajskih voz. S čakalnico bi kazalo zgraditi tudi podzemsko stranišče saj ra?en župnijskega vsa okolica ne zaznamuje niti enega. Estetski, higienski in praktični nagibi upravičeno zahtevajo ti dve koristni napravi, ki bosta brezdvom-no služili vsemu občinstvu, mudečemu se na pokopališču, da se poslovi od rajnkih. n— Novogradnje na T.vrševi ee«ti. Stavbna sezona je v Ljubljani v polnem razmahu. Kakor lani, tako tudi letos gradijo največ novih stavb na dolgi in ravni Tyrševi cesti onstran železniškega prelaza. štirinadstropna palača g. Andlovičeve na levi strani ceste pred starim pokopališčem bo kmalu v surovem stanju pod streho. Nova stavba bo stanovanjska s trgovinskimi prostori. Pri kavarni Majcen bo kmalu dograjena druga štirinadstropna stanovanjska palača. Pri stari mitnici bosta kmalu povsem dograjeni dve tronad-stropni stanovanjski hiši, last g. stavbenika Battelina. Na Levi strani ceste je v surovem stanju pod streho tretja trlnad-Btropna stanovanjska hiša. Sedaj so začeli z notranjimi deli. FRANZJOSEF 6RENCICA 0EC 5 en. 22365 •pi-ls-i* C «— Dež nas je obiskal. Po krasnih, že poletno vročih dnevih nas je obiskal dež. 2ivo srebro je sicer še vedno visoko nad ničlo. Malo dežja pa je tudi potrebno, saj je bila zemlja že presuha. Marec se bliža svojemu kraju, zato hoče očividno še malo po nagajati. Deževno vreme bo kmalu prestalo in pomlad bo tudi pri nas zakraljeva-la v vsej svoji lepoti. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15/11., telefon št. 32-84. □— Vstopnice za Liučarjevo igro »Na Trški gori« se dobe danes in jutri od 10. do 12. in od 15. do 17. ure pri dnevni blagajni v Mestnem domu. Začetek predstave je v soboto in nedeljo zvečer točno ob 20.15 uri in prosimo občinstvo, da s prepoznim prihajanjem ne moti predstav. Rezervirane vstopnice dvignite do 17. ure. sicer ; bomo morali zaradi velikega povpraša n.ia oddati drugim posetnikom. u— Združenje prevoznikov v Ljubljani. Glavna letna skupščina združenja prevoznikov v Ljubljani, ki je bila sklicana za 29-t. m. se preloži za nedoločen čas. — Odbor. u— Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek 7. aprila ob 4. popoldne v Jožefišču na Poljanski cesti štev. 16. K obilni udeležbi vabi odbor. (—) u— Jutri dva Putnikova izleta: Zelenica—Kofce in spomladanski na Kurešček. e Slavnostna s*\ja mestnega sveta. Ce! mestni svet je imel včeraj ob 11. dopoMr.e v okrašeni dvorani slavnostno jo, ki so ji prisostvovali vsi člani mestnega sveta. Zupan dr. Voršič je v slavnostnem govoru podčrtal pomen vel kega praznika. V imenu mestnega sveta se je pri-k'jučil vel'"častnim manifestacijam, ki j h je priredilo celjsko prebivalstvo v četrtek zvečer. Pozval je vse k delu za kralja in državo. Njegovim vzklikom kralju, kraljevskemu domu. vojski ;n veliki Jugoslaviji so se z navdušenjem pridmžili vsi člani mestnega sveta. e— Organizacija JNS za celjski srez je brzojavno čestitala k imenovanju za ministra strankinima predstavnikoma gg. Jo-vanu Bč;njjninu in Bogoljubu Jevt:ču. e— Majorski izpit ie položil pred izpitno komisijo v Beogradu aktivni kape --I. razreda g. Janko Godicl. rojak iz Pe-trovč in član petrovškega sokelskega društva. Čestitamo! e— Na ljudskem vseučil'šču bo predaval v ponedeljek 31. t. m. ob 20. pesnik Mile Klopčič o velikem ruskem liriku Lermon-tovu ob s^oieaiici njegove smrti. F.ecitirsl bo tudi slovenske prevode njegovih najlepših umetnin. — V torek 1. aprila ob 20. pa bo ponovil g. Slavko Smclej z Jesenic svoje krasno predavanje z barvnimi posnetki »Za cvetjem preko Karavank v Julijce«. e— Za Družbo sv. Cirila In Metoda je zbrala družba v Celjskem domu v četrtek, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel vladarske posle, 2G0 Din. Iz Maribora a— Predstojnlštvo mestne policije v Mariboru poziva občinstvo v interesu splošnega reda in mira, da preneha z nadaljnimi manifestacijami ter se posveti vsakdanjemu delu. S tem bodo najbolj pokazalo svojo vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. in domovini. Obenem se prebivalstvo opozarja, da se po 21. uri ne zadržuje brez tehtnih razlogov po ulicah. Policijska ura za vse gostinske obrate, kavarne itd. je določena do nadaljnjega ob 20. uri. a— Mestni preskrbovalni urad razglaša: Opozarjajo se vsi gg. trgovci in peki, da je zadnji dan za oddajo marčnih odrezkov 1. aprila t. 1. in bo urad brezpogojno odklanjal sprejem odrezkom, ki bi bili predloženi po navedenem terminu. Nadalje opozarja preskrbovalni urad, da se 1. aprila moke ne bo izdajala. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo 30. t. m. g. dr. L. Sto-par, Studenci, Kralja Petra cesta 39. a— Zborovanja ni bilo. Predsnočnjim bi bil moral biti pri »Orlu« občni zbor mariborske podružnice SPD, ki pa je bil preložen na poznejši čas. a— Vso mariborsko narodno javnost opozarjamo na koncert »Kola« v sredo 2. aprila v Sokolskem domu. (—) a— Nesreča nikdar ne počiva. Mizarski mojster Ludvik Murko lz Ptuja je treščil tako nesrečno z motornega kolesa, da je obležal z zlomljeno levico. 161etna vi-ničarska hči Vilma Zajko iz Loškega vrha je padla s kolesa in si zlomila levico. V Stopercah se je pri obsekavanju dreves vsekal s sekiro v levo nogo 541etni kočar Ivan Fideršek. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnišnico. a— Otrok je zanetil požar. V Kicarju je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Josipa šica. Ogenj se je razširil tudi na stanovanjsko poslopje. Obe poslopji sta zgoreli ln ima posestnik šic precejšnjo škodo. Preiskava je dognala, da je ogenj zanetil domači sinček, ki se je igral z vžigalicami v skednju. a— Oproščen. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati urednik svoječasnega »Totega lista« g. Božo Podkrajšek, ki ga je državni tožilec obtoži! po zakonu o nevtralnosti Sodišče je g. Podkrajška oprostilo vsake krivde in kazni. a— Kam? Posestnik Anton Repnik :z Pivol je prijavil oblastvom, da je neznano-kam izginil njegov 201etni sin Ivan. Kdor kaj v6 o pogrešancu, naj to prijavi najbližji orožniški postaji. a— B<->fr iz življenja. V banovinskem gozdu pri Zgornji Kungoti so našli obešenega 50'etnega viničarja Antona Sreber-nika. ki je šel prostovoljno v smrt zaradi neozdravljive bolezni. Zapustil je ženo in šest nepreskrbljenih otrok. , Gospodarstvo > Izvoz sadja iz Slovenije Lani smo izvozili 1582 vagonov sadja Vsakoletni izvoz sadja iz Slovenije do-naša našemu kmečkemu gospodarstvu rea-ne donose, ki so vsega upoštevanja vredni. Seveda velja to v prvi vrsti za kraje bivše Štajerske, kjer je sadjarstvo precej razvito. Pa tudi na bivšem Kranjskem se je v zadnjih desetletjih sadjarstvo močno razvilo, posebno na Dolenjskem. Naša lanska sadna letina pa je bila zaradi hude zime v splošnem slaba. Tudi kakovost je precej zaostajala, sadje je bilo nečisto in črvivo. čemur je bilo največ krivo skrajno slabo deževno in hladno vreme, v nekaterih krajih pa je nastala občutna škoda zaradi nezadostnega škropljenja. Tudi škoda povzročena po zajcu in voluharju je bila občutna. Kljub navedeni škodi pa smo v Sloveniji pr:de'a!i v lanskem letu precej jabolk, ki smo jih izvozili največ v Nemčijo. Poleg jabolk smo izvozili precej malin in sliv, ter suhega sadja. Po podrobnih statističnih podatkih smo lani izvozili iz Slovenije 1216 vagonov jabolk, in to vse iz posameznih okrajev bivše Štajerske, največ iz Slov. Goric. Iz novomeškega in kočevskega okraia ie bilo izvoženih 23 vagonov malin, največ v Švico in nekaj v Nemčijo. Slive smo izvažali iz celjskega okraja (10 vagonov). Iz Kranjskega okraja odnosno iz Gorenjske pa smo izvozili okrog 36 vagonov suhega - posušenega sadja. Ves lanski izvoz sadja iz Slovenije Je znašal 1285 vagonov v skupni teži okrog 10,000.000 kg. Ce upoštevamo, da se produkcija sadja ob dobri letini in pri racionalnem pospeševanju sadjarstva brezdvomno lahko Je podvoji, potem moramo priznati, da je sadjarstvo v dravski banovini ena najvažnejših panog, ki bi ji bilo treba v bodoče posvetiti največ pažnje in bi jo bilo treba tudi največ gmotno pospeševati. Povprečno imamo v Sloveniji okrog 2500 do 3000 vagonov sadja primernega za izvoz. Zato bi bilo s stališča sadnega izvoza potrebno, da se na Štajerskem, in sicer v Mariboru, kjer je center izvoza, zgradi sadni silos s kapaciteto do 300 vagonov sadja, po vseh sadnih okoliših, kjer se prideluje več sadja za izvoz, pa naj bi se gradila večja sadna skladišča, kar bi omogočilo izvoz enotno sortiranega sadja, s čemer bi dosegli večje gmotne uspehe in kar bi bilo v prid in gospodarsko korist vsega slovenskega sadjarstva in gospodarstva. Maksimalna cena za modro galico V zvezi z naredbo št 1 ministrstva za preskrbo in p:ehrano, s kateio je bila za modro galico določena najvišja cena 8.50 Din za 1 kg franko vagon tovarna brez skupnega davka, je oddelek za kontrolo cen pri ministrstvu za oskrbo in prehrano predpisal naslednja obvezna navodila o prodajni ceni modre galice v trgovini na debelo in drobno: V trgovinj na debelo smejo trgovci prišteti k nabavni ceni: 1) dejanske stroške prevoza do svojega obrata; 2) občinsko trošarino in druge krajevne dajatve, če obrata ni v istem kraju, v katerem je obrat proizvajalca; 3) na tako dobljeni znesek se sme pribiti največ 17 par pri kg na račun lastnega kosmatega zaslužka. V trgovini na drobno smejo trgovci dodati nakupni ceni: 1) dejanske stroške prevoza do svojega obrata; 2) občinsko trošarino in druge krajevne dajatve, če njihov obrat ni v istem kraju kakor obrat trgovca na debelo; 3) tako dobljenemu znesku si sme zaračunati kot svoj zaslužek največ 64 par za 1 kg. Kdor bi prodajal modro galico po višji ceni, kakor določajo ta navodila, bo kaznovan po členu 7 uredbe o cenah. To navodilo stopi v veljavo tri dni potem, ko bo objavljeno v »Službenih novinah«. Ista navodila je včeraj izdala tudi ban-ska oblast v Zagrebu. Bilanca Obrtne banke kraljevine Jugoslavije Obrtna banka kraljevine Jugoslavije izkazuje v svoji bilanci za preteklo leto 3.52 milijona din čistega dobička nasproti 3.50 in 3.16 milijona din v prejšnjih dveh letih. Od gornjega čistega dobička odpade na centralo 3,415.000 din (nasproti 3,358.000 in 3,465.000 v prejšnjih dveh letih), na podružnico v Zagrebu 502.000 din (nasproti 505.000 odnosno 644.000), na podružnico v in 214.000 7.seni rdgov en rdgovc pwaka Ljubljani 102.000 din (nasproti 117.000 in 214.000) in na podružnico v Sarajevu 211.000 din (nasproti 117.000 in 206.000). Skupni dohodki od obresti so znašali 8.83 milijona din, razni dohodki pa 0.58 milijona din. Upravni stroški so dosegli 3.86 milijona din, izdatki za obresti na vloge in po reeskontu pa 1.26 milijona din in odpisi 710 milijonov din, od tega odpisi na sumljive terjatve 543.000 din. Od celotnega zneska odpisov na terjatve odpade na centralo 197.000 din. na zagrebško podružnico 68.000, na sarajevsko podružnico 40.000, na ljubljansko podružnico pa le 9000 din. Bilančna vsota se lani ni bistveno spremenila in znaša 153.7 milijona din. Likvidna sredstva so znašala 8.9 milijona din (prejšnje leto 5.4), menice 93.0 (90.6), posojila po tekočih računih pa 43.7 milijona din (49.4). Pri nespremenjeni delniški glavnici 75 milijonov din in rezervnih fondih, ki so se povečali na 9.2 milijona din (prejšnje leto 8.3), zaznamuje bilanca povečanje hranilnih vlog na knjižnice ln po tekočih računih od lanskih 43.3 na 52.0 milijona din in zmanjšanje reeskonta od 17.1 na 7.6 milijona din. Hranilne vloge na knjižice in po tekočih računih so znašale pri centrali 24.5 milijona din (prejšnje leto 18.2), pri podružnici v Zagrebu 17.7 milijona din (18.4), pri podružnici v Ljubljani 6.2 milijona din (4.3) in pri podružnici v Sarajevu 2.6 milijona din (2.4) milijona din. Celotni izkoriščeni kredit pa je zrašal lani pri centraii 93.4 milijona din (prejšnje leto 93.3), pri zagrebški podružnici 21.8 milijona din (24.6), pri ljubljanski podružnici 9.7 milijona din (10.2) in pri sarajevski podružnici 12.2 milijona din (12.5). Kinematografi Ribnica. Sokolski zvočni kino predvaja danes zvečer ter jutri popoldne in zvečer ob običajnih urah monumentalno-zgodovin-ski film »Juarez«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 20. url (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Plakajoče gosli«. V gl. vlogah: Bohač, Smolik in drugi. Med dodatki: glavni film »Tajnost zakopanega zaklada« dalje kulturni film ln vojni tednik. — Sledi »Kongo Express«. (—) i Opozorilo delodajalcem V smislu § 22. Zakona o zavarovanju delavcev jze g. minister za socialno politiko in narodno zdravje odredil kategorizacijo za služkinje (hišne pomočnice) v hišnih gospodinjstvih in za hišnice. Za te je določen I. mezdni razred ne glede na višino njihovega zaslužka in znaša mesečni zavarovalni prispevek Din 47 na vse vrste zavarovanja vštevši prispevke za Delavsko zbornico in borzo dela. Za služkinjo se smatra ženska oseba, ki vrši pomožna dela v domačem gospodinjstvu. Niso pa kategorizirane kuharice, sobarice, vzgojiteljice otrok in gospodinje, ki vrše samostojno gospodinjske posle; te se uvrščajo v mezdne razrede po višini prijavljenega zaslužka. Prvi mezdni razred predstavlja zaslužek v denarju in v naravi, skupaj Din 250 do Din 500 mesečno. Določila te kategorizacije veljajo od 1. marca 1941. dalje. Delodajalce naprošamo, da v onih primerih, v katerih so njihove v gospodinjstvu zaposlene uslužbenke od zadnje prijave spremenile značaj svoje zaposlitve, n. pr. pomočnica je postala samo kuharica, javijo to spremembo uradu na tiskovini »sprememba pri članu« s točno označbo vrste zaposlitve v zasebnem gospodinjstvu in prejemkov v denarju in naravi. « Okrožni urad za zavarovanje delavcev naproša delodajalce, da odjavijo vsakega člana, ki je vpoklican na orožne vaje, z onim dnem, ko je dejansko zapustil delo zaradi orožnih vaj. V interesu delodajalcev kakor delojemalcev, da na odjavnicah delodajalci označijo »orožne vaje«, ker v tem primeru urad ne bo računal prispevkov zaradi prekasne odjave. Vsakega člana, ki je po dokončanih orožnih vajah delo zopet nastopil, naj delodajalci prijavijo ponovno v zavarovanje z dnem nastopa dela Naknadno naj člani predložijo uradu na vpogled vojaško knjižico ali potrdilo vojaške komande, aii tudi od občine overovljen prepis, iz katerega bo razvidno: ime. priimek in roj. podatki zavarovanca, prvi dan orožnih vaj, zadnji dan orožnih vaj, število dni orožnih vaj, ime in naslov vo-iaške edinice, v kateri je služil. To je potrebno radi tega, ker se čas orožnih vaj delno šteje v zavarovalno dobo. Za čas orožnih vaj zavarovancev imajo njegovi družinski člani pravico do zdravljenja, kakor v času, ko član dela in plačuje prisnevke. Družinski član, ki se hoče poslužiti "bolniških dajatev ob času orožnih vaj vsojega hranitelja, se mora izkazati pri uradovem zdravniku s potrdilom delodajalca, do kdaj je bil njegov vzdrževatelj zaposlen, ter s potrdilom občine, od kdaj služi orožne vaje in da je bil odvisen od njegovega zaslužka. Ljubljanska kreditna banka Dne 28. marca se Je vršil 41. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreiitne banke ped predsedstvom Ivana Jeiač na. Predsednik se je v svojem nagovoru spomnil velikih zgodovinskih dogodkov zadnjih dni, ko je stopil mladi kralj Nj. Veličanstvo Peter' II. na prestol svojih slavnih prednikov ter je izrazil i?kreno željo vsega zbora za srečno in u pe"no vladavino. Čemur se je pridružil ves zbor z vzklikom Nj. Veličanstvu kralju Petru II. Iz poročila, ki ga je podal g'avni ravnatelj Krofta, je razvidno, da se je promet v minule mposlcvncm letu zopn povečal in je bilančna vsota novega poslovanja narasla za 70°/o. Zvišanje novih vlog na 260 milijonov dinarjev je omogočilo povečanje dobrih novih plasmanov in s tem v zvezi tudi večji donos obrestnih n provizijskih računov. Zbo'jšan je bil tudi donos konsorcialnih računov in vrednostnih papirjev, tako da je čisti drbiček dosegel dvojno višino prejšnjega leta. V starem poslovanju je banka do sedaj likvidirala vse vloge do 25.000 din, izplačala je na večje vloge znatne odplačine kvote in je poleg tega nad 44 mil1 ionov dinarjev starih vlog sporazumno z vlagatelji prenesla na novo poslovanje. Občni zbor ie odobril bilanco zavoda za leto 1940. ki daje sliko vsestranskega napredka in priča o izdatni likvidnosti. Cisti dobiček znaša po izvršeni dotaciji davčnemu rezervnemu fondu v znesku 2.000.000, s prenosom vred 2,994 712 d n. od katerega zneska ie b;io d "deljeno rezervnim skladom 1.600 000 din, nada'je odobreno izplačilo 4%> dividende na prednostne delnice«, dočim se 994.712 din prenese na novi račun. Pri vol;tvah v upravo so bili p n^vno izvoljeni vsi izstopajoči dosedanii čl^.ni. gg. Vilim Bizjak, dr. Jernei Demšar. Fran Hmelak. Ivan Jelačin in Avgust Jenko, v nadzorstvo pa ponovno dos?d-»nii člani, gg. dr. Alojzi i Kunst. Viktor Na "i a*. Miloš Oset. inž. Dušan Sernec in Mirko Ste- P'č. Na nlenarni 9eii k' se le vrnila po občnem zboru, ie b;l ponovno sog'as"o ;r<'0-Ijpri za orerise^mk* ba^k« g. Ivan Jelačin. veletržec iz Ljubljane. Gosoodarske vesti = Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele dne 28. marca 1941 svoj redni občni zbor. Vodil ga je predsednik družbenega upravnega sveta g. Ivan Jelačin. V namenu dati izraza spontanim čustvom iskrenega patriotizma je bilo na njegov predlog soglasno sklenjeno, da se brzojavno sporoči neomejena vdanost in zvestoba Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. — iz podanih poročil posnemamo, da je bilo v družbenih tovarnah izdelano v letu 1940. 1238 vagonov raznovrstnih papirjev, 791 vagonov celuloze in 379 vagonov lesovine. Nasproti prejšnjemu letu je tedaj proizvodnja papirja narasla za 22%, proizvodnja celuloze za 18"'», proizvodnja lesovine pa za 59°'o. Povišek proizvajalnih stroškov zaradi zvišanja cen obratnega materiala, zlasti lesa in izdatnega zvišanja mezd, je morala družba prevzeti pretežno v svoje breme, ker ji za to pristojna oblastva od junija 1940 dalje niso odobrila nikakega povišanja prodajnih cen. Cisti dobiček poslovnega leta 1940 znaša s prenosom iz lanskega leta vred 4.5 milijona dinarjev nasproti 2.7 milijona dinarjev v prejšnjem letu, kar je predvsem posledica povečane prodaje, povišane proizvodnje in tehničnih prihrankov. Na družbine delnice se bo izplačevala počenši od 1. aprila 1940 pri Ljubljanski kreditni banki 8°/o dividenda brez vsakega odbitka. Občni zbor je nadalje soglasno sklenil pooblastiti upravni svet, da more prenesti, kadar koli smatra to za potrebno, družbin sedež iz Ljubljane v Beograd in izvesti s tem v zvezi stoječo izpremem-bo družbenih pravil (—) — Prevzem borskega rudnika od strani nemškega konzorcija. Sredi februarja smo poročali, da je prišlo med glavnimi delničarji Francoske družbe borskih rudnikov in nemškim konzorcijem pod vodstvom gen. konzula Franca Neuhausena do pogodbe o odkupu delnic. Dogovor se, kakor znano, nanaša na prevzem delnic, ki so v francoskih rokah (večinski pakt je v rokah pariške bančne skupine Mirabaud). Odkupna cena znaša 3500 frankov za delnico v nominalni vrednosti 200 frankov (ker je vsega 600.000 delnic, bi znašala celotna odkupna vrednost 2.1 milijarde frankov). Sedaj poroča »Siidost-Echo« iz Berlina, da poteka prevzem delnic po programu, in da je majoriteta že v nemških rokah (kakor je znano, lahko vsi francoski delničarji prodajo po določeni ceni svoje delnice s posredovanjem borznih senzalov v Parizu, Lyonu in Marseilleu). Nadalje poroča omenjeni list, da je bilo za 24. marca sklicana v Parizu prva seja nove nemške uprave pod orpd=edstvom beoTni-k1-ga nemškega generalnega konzula hausena in ob udeležb: generalnega rav natelja Stahla od družbe Mansfeld \. G in generalnega direktnna ' «iose!n anrie družbe Preussag Ta -^ja ie bil<» zaradi prevzema vodstva poj etja -n obratov v Boru V kvim kon*' din) = Načrt nredbe o ureditvi poslovanja s hranilnimi vlogami pri bankah. °rete- delnice: Narodna banka — (6453), PAB — (208). Naše Gledališče DRAMA Sobota. 29.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 30.: Razvalina življenja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. (Predstava v okviru Treznostnega tedna). Ponedeljek, 31.: zaprto. Izprememba v dramskem repertoarju. Zaradi nenadno nastopivšlh zaprek bodo drevi v drami vprizorili Milčinskega burko ^Cigane« namesto ^šestega nadstropja*. Predstava bo izven. Veljajo znižan^ cene. V okviru Treznostnega tedna t>odo uprizorili v nedeljo zvečer Finžgarjevo ljudsko dramo »Razvalina življenja« v treh dejanjih. Delo je pisano z močno moralno in etično tendenco in pokaže pogubonosni vpliv zakona, sklenjenega lz preračunljivosti. Igrali bodo Cesar, Mira Danilova, Sever, Presetnik. Gabrijelčičeva, Rakarjeva in Kaukler. Režiser Milan Skrbinšek. OPEKA Sobota, 29.: Vesele žene \vindsorske. Izven. Nedelja. 30. ob 15.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Tri stare škatle. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 31.: zaprto. Zanimiva predstava Nioolaijeve opere »Vesele žene »indsorske« bo drevi. Prvič v sezoni bo pel partijo Falstaffa Drago , Zupan. Fentona, tenorsko partijo pa mla-: di tenorist Rakovec. Poleg njiju bo nasto-; pila ponovno v vlogi ljubimke Ane. Milica | Polajnar jeva. Glavni ženski partiji sta kot : običajno zasedeni s Heybalovo in Kogojevo, moške partije pa z Jankom. Lupšo, M. Sancinom in Dolničarjem Dirigent A. Neffat. režiser D. Zupan, koreograf inž. Golovin. Nedelja v opvri. Popoldne bo gostovala Zlata Gjungjenčeva v partiji Violete v Verdijevi »Traviati«, eni izmed njenih najbolj dognanih partij. Veliko število repriz, k jih je doživela ta predstava z njo v Ljubljani in tudi v Beogradu, kaže visoko umetniško raven njene kreacije. V glavnih partijah Franci in Janko. Veljale bodo znižane cene. — Zvečer bodo peli Kollovo opereto »Tri stare škatle«, prisrčno in obenem humorno zgodbo o dveh ljubezenskih parih. Deio je našlo pri občinstvu izredno močan odziv in je bilo uprizorjeno vseiej pri razprodanih hišah V glavnih partijah Barbičeva. Poličeva. Polajnarjeva. B. in M. Sancin. Dirigent D. žebre, režiser in koreograf inž. Golovin. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 29.: Na Trški gori. Nedelja, 30.: Na Trški gori. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 29.: Doroteja Angermann Premiera. Red A. Nedelja. 30. ob 15.: Habakuk. Znižane cene. Ob 20.: Doroteja Angermann. (Re-priza). R I Sobota. 29. marca. Ljubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Fisan venček vesel h zvokov. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Opoldrm-ski spored radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 17: Ot:oška ura: Trije potepini (čl. Nar. gled.). — 17.30: Pravljični svet (plošče) — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Orgelski končen (prof. P. Rančigai). — 18.40: Kdo je obveznik pasivne zaščite ter kakšne pravice in dolžnosti ima (g. A. Grasselli). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Drobiž (plošče). — 2>: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20 30: Pisan glasbeni večer. — 22: Napovedi, por^.ila. — 22.15: Za vesel konec tedna (pio^čc). Beograd. 19.40: Kepertaža — 21: Pester glasbeni spored. — 22.50: Plesia muziki. — Zagreb. 20: Konceit orkestra. — 21: Klavirske skladbe. — 21.15 Plesna muzika. — 22.15: Operni odlomki. — Pra^a. 19.15: Veseloigra. — 21.30: plesna mu ;ka. — 22.30: Pester glasbeni spored. — S«f ja. 20.30: Operetni večer. — 21: Lahka in plesna muzika. — 22: Zobaven večer. — Berlin. 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Orkester in solisti. — 23 15: Nočna oddaja. — Rim. 19.30: Vesela muzika. — 20.10: Simf. kcnceit. Blagovno triiita OTTO + Chfcago, 28. marca. Začetni tečaii: pšenica: za maj 89.25, za julij 87, za sept. 87.125: koruza: za maj 65.875. za julij 66.25. -f Winnipeg. 28. marca. Začetni tečaji; pfenfosi: za mai 76 375. za iuMi 78.25. -(- Novosadska blagovna borza (27. t. m.). Tendenca nespremenjena. Oves: baški sremski in slavon. 405 — 410. Ječmen: baški in sremski 557.50—562.50. Koruza: času primerno suha z 20% vlage franko vagon ali šlep 224 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 din); umetno sušena koruza s 14% vlage 250 din. Moka (franko vagon ali šlep v dunavski banovini): pšenična »Ogg« in »Og« 723; 70% presejana pšenična moka 358; 85% enotna pšenična moka 332.25; nepresejana pšenična moka 351; presejana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14% vlage 231; presej ina koruzna moka iz času primerno suhe koruze 250; nepresejana 230. Otrobi (franki vagon ali šlep dunavska banovina); pšenični 200; koruzni s kalmi 150; brez kali 70. Fižol: baški in sremski 630—635. Z Jesenic r— Starokatoliška služba božja bo jutri. v nedeljo, ob 9. v Delavskem domu. Cerkveni govor bo: »V pogrebu podobni Kristusu.« Vabijo se vsi člani in prijatelji! Iz živlienja na delali PREVALJE. Minuli teden Je bila pri nas zaključena trimesečna gospodinjsko-nada-ljevalna šola. Za zaključek je bila prirejena in lepo pripravljena zakuska, katere so se udeležile vse gojenke, krajevni činitelji, učiteljstvo in starši gojenk in na kateri so dokazale vso pridnost, spretnost in agil-nost naše brhke dečve. šola se je vršila pod okriljem kr. ban. uprave in jo je vodila zelo marljivo in požrtvovalno, kljub današnjim težkim prilikam, učiteljica ga. Ko-cijančičeva, ki je otvorila zaključno slovesnost z lepim poučnim in bodrilnim govorom na gojenke, jih opozorila, da se naj tudi pozneje v življenju še nadalje zanimajo za gospodinjsko izobrazbo ter je na koncu govora'orisala tudi težkoče. ki so ovirale delo šole. šolo je posečalo vsega samo osem kmečkih deklet. Prvotno se jc vpisalo v šolo več deklet, a so se mnoge zaradi draginje zbale denarnih žrtev in ostale doma. Da so bili kuhinjski izdelki, kljub enotni moki, ne samo lepi za oči. ampak tudi dobri, to lahko zatrdim sam in vsi oni cenjeni gostje, ki so se odzvali vabilu voditeljice šole. Razpoloženje je bilo na zaključni prireditvi prav prijetno. Taka šola je res prava dobrota za naš obmejni kraj in gre posebna zahvala vsem. ki so z denarnimi podporami omogočili, da }3 imela šola tako lep uspeh. Iz Trbovelj t— Koncert. Trboveljska Delavska godba na. pihala priredi v nede jo 30. t. m. ob 19. dvorani Delavskega doma svoj vsakoletni koncert. Na sporedu je deset izbranih, skladb večinoma jugoslovanskih skladateljev. Med drugimi bodo koncer-tanti prenašalla Zajčevo fantazijo iz epe-re »Nikola Šubic Zrinjski«. Friedrranovo »Slovansko rapsodijo« in Jenkovo uverturo »Kosov;«. Poslušalcem se bo nud'l lep glasbeni užitek, saj je trbove j ka delavska godba na glasu ene najboljših v Sloveniji. ter se je v zadnjih letih v vsakem pogledu izredno izpopolnila. Koncert bo vodil dolgoletni in priznani godbeni vodja g. Hudorn. Trboveljsko občinstvo opozarjamo na lepo glasbeno mamfestacijo našega delavstva z vljudn m vabilom da se orirsebne?a truda vlomili preprosto ključavnico in "►dnesli skrinrco z vsem. kar je bo v nii. Plen ie bil dovoli obilen: dragulje eosoe Carterjeve so cenili na več ko štirideset tisoč funtov. »Amy, nikar ne žaluj,« je rekel Doran, položil ženi roko okrog pasu in jo sočutno, nežno poljubil na lice. »Sai iih dobiš nazaj — če teh ne, pa druge, še mnogo lepše.« »Oh, dragulje misliš.« je dejala. »Seveda me izguba boli, a še dosti bolj sem se ustrašila zaradi Dcrieja.« Toda malček je sladko in mirno spal v varstvu svojih varušk, kakor so bili takoj ugotovili. »Ali ne bi preiskali vrta?« qe vprašal BilL IZ VSE DRŽAVE PRIHAJAJO PRISEGE ZVESTOBE Ljubljanska sreska organizacija JNS je poslala Nj. Vel. kralju Petru n. naslednjo brzojavko: »Sreska organizacija Jugoslo-venske nacionalne stranke za mesto Ljubljano in vse njeno članstvo v neomajni vdanosti in brezpogojni zvestobi pozdravljata prevzem vladarskih poslov po Vašem Veličanstvu. — Poslovodeči podpredsednik Rudolf Žitnik.« ★ Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. — Beograd. Rezervni oficirji s področja ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev z nepopisno radostjo pozdravljajo Vaše Veličanstvo ob prevzemu kraljevske oblasti v zgodovinskem času, ko je ves narod enodušen v obrambi svoje svobode in časti. Pripravljeni smo vsak čas dati naj-častnejšo žrtev za svobodo naroda, za neodvisnost domovine, za večno čast in slavo kralja in Jugoslavije. Naj živi Vaše Veličanstvo! Živela Jugoslavija! * Zveza industrijcev je brzojavna: Ko je Vaše Veličanstvo ob tem težkem času zasedlo prestol slavne dinaltije Ka-radjordjevičev ter prevzelo v svoje roke krmilo naše ljubljene Jugoslavije, si dovoljujemo sporočiti Vam v imenu slovenske industrije izraze neomajne vdanosti. Bog živi Vaše Veličanstvo! Bog čuvaj močno in svobodno Jugoslavijo. Trgo\in«ko-industrijska zbornica v Ljubljani je poslala sledečo brzojavko: Ko prevzema Vaše Veličanstvo kraljevsko oblast in krmilo naše ljubljene domo-vire Jugoslavije v svoje roke, prosi Trgovinsko industrijska zbornica Vaše Veličanstvo da sprejmete izraze globoke vdanosti in neomajne zvestobe gospodarskih krogov Slovenije Vašemu Kraljevskemu domu in naši slavni in hrabri narodni dinastiji Ka-radjordjevičev. Bog živi Vaše Veličanstvo! Bog živi Vaš presvetli kraljevski dom! * Slovenski avtomobilski klub naproša Nj. Vel., da blagovoli v tem velikem zgodovinske:.* trenutku sprejeti izraze najglobljega spoštovanja in neomejene vdanosti. Svojo ljubezen do kralja in domovine bomo izkazali vedno in povsod. * Pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, piedsedniku vlade generalu Dušanu Simoviču in prosvetnemu ministru Miši Tri-funoviču je poslalo tudi Jugoslovansko profesorsko društvo, sekcija Ljubljana. + Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani je bilo med prvimi društvi, ki je pozdravilo nastop vlade našega mladega kralja Petra n. z naslednjo brzojavko: Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani navdušeno pozdravlja nastop našega mladega, ljubljenega kralja Petra II. živela Jugoslavija! Oblastni odbor Jadranske straže je odposlal naslednjo brzojavko: G njeni zaradi junaškega čina Vas v globoki vdanosti pozdravljamo na prestolu Jugoslavije ter Vam izražamo najiskrenej-šo zvestobo, pripravljeni za vsako žrtev na oltar domovine in za dobro svojega kralja. Vodnikova družba^ je odposlala naslednjo brzojavko: V trenutku, ko ste zasedli prestol svojega, s slavo ovenčanega velikega očeta, izraža Vodnikova družba, ponosna, da štele med svoje ustanovne člane tudi Vaše Veličanstvo, v imenu svojih 14.000 članov neomajno zvestobo in najglobljo vdanost Vašemu Veličanstvu prisegajoč, da je vsi-kdar pripravljena na vse žrtve za kralja iri domovino, živel Nj. Vel. kralj Peter II.! 2 i vela svobodna in neodvisna Jugoslavija! •Tugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. Beograd. Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, pošilja Vašemu Veličanstvu ob prevzemu kraljevske oblasti izraze neomajne vdanosti in zvestobe z zagotovilom, da smo pripravljeni na vse žrtve za obrambo časti in neodvisnosti Jugoslavije. ★ Meščanskošolsko učiteljstvo svojemu kralju: Društvo meščanskošolskih uč;teljev — sekcija za dravsko banovino, pošilja Vašemu kraljevskemu Veličanstvu ob priliki stopanja na prestol izraze svoje globoke vdanosti! Dravski banovinski odbor druStva Rdečega križa v Ljubljani je s svoje seje, ki je vršila 27. t. m. odposlal j. Vel. kralju Petru II. naslednjo brzojavko: Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa izraža Vašemu Veličanstvu, svojemu visokemu zaščitniku, ko stopate na f>'estol slavne dinastije Karadjordjevičev, svojo neomejeno vdanost in zvestobo. ★ Njegovemu Veličanstvu kralju Petru n. Eeograd. Ob prevzemanju kraljevske oblasti v Vaše roke prosim Vaše Veličanstvo, da iz-voli sprejeti izjavo moje homogjalne vdanosti in neomajljive zvestobe z željo, da bi Vašemu Veličanstvu bilo dano vršiti kra' evsko oblast do skrajn'h meja človeškega življenja ter v teh težkih dneh ohraniti Jugoslaviji mir znotraj in na zunaj v blagor in na srečo države in jugoslovanskega naroda, živelo Vaše Veličanstvo! Dr. Gustav Gregorin bivši senator. Margalat kraljevskega doma. Beograd. Dentistjčna šola v Ljubljani zvesto in navdušeno kliče: živel kralj Peter H.! * Ljubljana, 28. marca. AA. O priliki prevzema kraljevske oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II., je ban dr. Natlačen sprejel brzojavko sledeče vsebine: »Nj. Vel. kralju Petru II. izražamo svojo vdanost ter želimo, naj bi njegovo vladanje pomenilo za naš narod dobo sreče, miru in kulturnega napredka. — Društvo slovenskih likovnih umetnikov.« ★ Beograd, 28. marca AA. Beograjska trgovinska zbornica je poslala tole pozdravno brzojavko: Nj. Vel. kralju Petru II., kralju Jugoslavije, Beograd. — V tem velikem trenutku narodne zgodovine hiti odbor trgovinske zbornice v Beogradu, da v imenu svojih članov in v imenu vseh pripadnikov slojev, ki jih zastopa, izrazi neomejeno zvestobo vaši vladavini z narodom in za narod in za domovino. — Predsednik trgovinske zbornice v Beogradu Mihajlo Dju-rič. ★ Ministru vojske in mornarice armijske-mu generalu Bogoljubu Iliču — Beograd. Rezervni oficirji s področja ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev Vas radostno pozdravljajo kot predstavnika naše slavne vojske in izjavljajo, da so vsak čas pripravljeni dati najčastnej-šo žrtev za svobodo naroda, za neodvisnost domovine, za večno čast in slavo kralja in Jugoslavije. * Predsedniku kraljevske vlade armijske-mu ,cTpneralu Dušanu Simoviču. — Beograd Rezervni oficirji s področja ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev Vas pozdravljajo kot predsednika kraljevske vlade, predstavnika enodušnega naroda in tolmača njegove enotne volje ter izjavljajo, da so vsak čas pripravljeni dati najčastnejšo žrtev za svobodo naroda, za neodvisnost domovine, za večno čast in slavo kralja in Jugoslavije. * Središnji upravi Udruženja rezervnih oficira i ratnika, Beograd. V zgodovinskih dnevih narodne sreče in ponosa smo z vami in vas tovariško pozdravljamo. Pripravljeni smo dati najčastnejšo žrtev za svobodo in neodvisnost, za kralja in domovino! Slavnostna šefa vseučiliškega senata Senat univerze kralja Aleksandra II. v Ljubljani se je 28. marca 1941 dopoldne zbral k slavnostni seji o priliki prevzema kraljevske oblasti po Nj. Vel. kralju Petni II. Po rektorjevem nagovoru, ki so ga vsi člani senata stoje poslušali, je sklenil univerzitetni senat poslati Nj. Vel. kralju Petru II. naslednjo vdanostno brzojavko: Senat Aleksandrove univerze v Ljubljani, zbran na slavnostni seji dne 28. marca, si dovoljuje poslati Vašemu Veličanstvu ob prevzemu kraljevske oblasti izraze globoke vdanosti in neomajne zvestobe. — Za univerzitetni senat rektor Slavič. Brzojavke vojnih dobrovoljcev Beograd, 28. marca. AA. Ko je Nj. Vel. kralj Peter II. stopil na prestol je priredil glavni odbor zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije 27. marca v svojih prostorih slovesno sejo in poslal tele pozdravne brzojavke: »Dvorni pisarni Nj. Vel. kralja Beograd. — Glavni odbor zveze vojnih dobrovoljcev kr. Jugoslavije pozdravlja prevzem državnega krmila po Nj. Vel. kralju Petru II. in mu daje na razpolago svoja življenja med vzklikom: živel kralj! živela vojska! živela Jugoslavija!« »Predsedniku vlade armijskemu generalu Dušanu Simoviču, Beograd. — Glavni odbor zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije vas pozdravlja, g. predsednik, z izjavo, da so vojni dobrovoljci pripravljeni dati se ponovno na razpolago za obrambo kralja in domovine.« »Ministru vojske in mornarice, armijskemu generalu Bogoljubu Iliču, Beograd. — Glavni odbor zveze vojnih dobrovoljcev kr. Jugoslavije pozdravlja zastopnika naše hrabre vojske in mu daje na razpolago svoja življenja za obrambo kralja in domovine.« Slavnostna se? a Kola jugoslovenskih sester Popoldne se je zbral celokupen odbor k seji, kjer je sestra predsednica Fernsnda Majaronova prečitala brzojavko, ki je izzvala prisrčne in spontane ovacije mlademu kralju, domovini in naši hrabri vojski. Proglas skavtske zveze Beograd, 28. marca. AA. Skavtska zveza kraljevine Jugoslavije je izdala naslednji proglas: Dragi bratje in sestre! V teh trenutkih naše narodne zgodovine, ko nam je zasijal nov dan s proglasom našega milega kra- lja Petra n., se obrača glavna uprava skavtske zveze na vas, da bi tudi ona izjavila, kakor druge patriotske organizacije, da ta radostna vest prevzema srca in duše Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaupamo v našo narodno vojsko in v njen in naš narodni duh in zato smo mirni, ker vemo tako danes kakor zmerom, da nam bo ohranila tisto, kar nam je ljubše kakor mir in kruh, namreč enotno in svobodno Jugoslavijo. Dragi bratje in sestre! Danes, ko so oči vseh Jugoslovanov uprte v svetli lik tistega, ki je krmar države in stoji na čelu naše vojske in čuti danes našo neizmerno ljubezen, dvignimo vse svoja srca in svoje roke in nadaljujmo z delom za ideale svobode in edinstva, kakor tudi za naše skavtske ideale, ki so zbrane v našem geslu in jasno govore, da: Bodimo pripravljeni! Okrožni urad za zavarovanje delavcev Gospodu banu dravske banOvmo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, zastopan po svoji samoupravi in upravi, Vas prosi, da tolmačite na najvišjih mestih naše veselje in čestitke ob velikem zgodovinskem dogodku, ko stopa na prestol Jugoslavije kralj Peter H. V imenu delavcev, delodajalcev, zdravnikov in nameščencev našega zavoda izražamo ob tem zgodovinsko pomembnem trenutku svojo voljo, da se vsi združimo okrog prestola novega vladarja, ki je prevzel vodstvo naše države. Zavedamo se, da je naš zavod važna socialna ustanova, ki more in mora pravilno izpolnjujoč svoje naloge, mnogo storiti za resničen mir in red v državi. Teh nalog se bo naš zavod trdno zavedal tudi v bodoče in tako pokazal svojo odločno voljo, da visoko ceni in spoštuje našo državo kot svojo domovino. Prosimo Vas, gospod ban, da na najvišjih mestih tolmačite izraze naše vdanosti, našega veselja in naše zaobljube, da bomo vedno v polnem obsegu delali v blagor naše države in našega kralja Petra II. — Predsednik ing. Sodja Jože s. r. Ravnatelj dr. Joža Bohinjec s. r. Nazaj na redno delo? Kraljevska banska uprava razglaša: Prebivalstvo je z včerajšnjimi manifestacijami dostojno pokazalo svojo vdanost Nj. Veličanstvu kralju Petru n. ter svojo zvestobo do države Jugoslavije. Splošne koristi pa zahtevajo, da se vsi takoj zopet vrnemo na redno delo in da gre življenje po svoji navadni poti. Zato je vsako nadaljnje zbiranje in manifestiranje po ulicah in trgih prepovedano. Gostilne, kavarne in druge podobne obratovalnice smejo ostati odprte do običajne policijske ure, razen v Mariboru, za katerega se hkrati izdaja poseben razglas. Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, 28. marca 1941. Nedopusten incident v Mariboru V Mariboru so po včerajšnjih manifestacijah, ki so sicer potekle dostojanstveno m v redu, neki neodgovorni ljudje izvršili dva napada na tujo imovino. Aretiranih je bilo doslej pet oseb. V teku je najstrožja preiskava ter bodo storilci prejeli zasluženo kazen. Poleg splošne prepovedi nadaljnjega zbiranja in manifestiranja, ki se izdaje v posebnem razglasu za vso banovino, velja v Mariboru tudi še to, da morajo biti vsi gostilniški, kavarniški in slični obrati do nadaljnjega zaprti že ob 20. url. Iz pisarne Kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 28. marca 1941. Požrtvovalnost londonskih gasilcev London, 28. marca. s. (Reuter). Komisar za civilno obrambo v Londonu admiral Evans jc podal snoči nekaj podatkov o delu oddelkov za zaščito pred letalskimi napadi v Londonu. . Navedel je, da so morali londonski poklicni in pomožni gasilci o priliki nekega nemškega močnega letalskega napada na London v decembru v eni sami noči intervenirati pri 1725 požarih. V neki drugi noči je izbruhnilo celo 1780 požarov. V noči 29. marca so bile te številke še prekošene. Iz včerajšnje druge izdaje: „S sosedi hočemo živeti v miril In prijateljstvu" Prva seja nove vlade ob navzočnosti hrvatskega bana Pomembne izjave ministrskega predsednika generala Simoviča BEOGRAD, 28. marca AA. Snoči ob devetih ie bila seja kr. vlade pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta armijskega generala Dušana Simoviča. Seji je prisostvoval tudi ban banovine Hrvatske Ivan šubašič. Po končani seji ie predsednik kr. vlade, armijski general Dušan Simovič dal za tisk naslednio izjavo: V resnih dneh se je jugoslovenski narod čutil nemirnega zaradi načina, s katerim so se vodili javni posli. Nezaupanje do takega stanja stvari se je zadnje dni manifestiralo v tolikem obsegu, da je pretila nevarnost javnemu redu. Pod pritiskom tega vznemirjenega javnega mišljenja je prišlo do današnjih sprememb. Za to vznemirjenost ni več razloga od trenutka, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel oblast in ustanovil vlado narodne sloge kot izraz razpoloženja srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. V imenu vlade, ki ji načel ju iem. pošil jam danes kot prvo svojo besedo poziv državljanom in oblastem, da oodprejo kr. vlado pri izvrševanju njene v tem trenutku prve naloge: ohraniti red v državi in mir na zunaj. Apeliram na rodoljubje državljanov Jugoslavije, da se izogibajo manifestacij, ki bi otežile naše odnošaje s sosedi, s katerimi želimo še naprej ostati v miru in prijateljstvu. Apeliram, da naj ne podležejo nobenim nepremišljenim dejanjem, niti vplivom od katerekoli strani. Skrbimo zase, za svojo neodvisnost in dostojanstvo. Strog red in korektno zadržanje sta prvi pogoj za uspešno izvedbo nalog, ki so pred nami Kr. banska uprava je v sporazumu s cerkveno oblastjo odredila, da se v nedeljo 30. t. m. pri šolskih službah božjih proslavi prevzem vladarske oblasti po Nj. Vel. kralju Petru n. z zahvalno pesmijo in molitvami za kralja kakor na kraljev rojstni dan. Objave — Jugoslovanskemu akademske pornemu društvu v Ljubljani je Društvo slušateljev juridične fakultete poklonilo 100 din na mesto venca na grob preminulemu tovarišu Gaspariju. ŠPORT Belo-zeleni pred startom v drž. ligi Jutri zadnja tekma za trening z Amaterjem iz Trbovelj Ostali spored z žogo Skorajšnje finalne tekme v državni ligi, ki se začno pivo aprilsko nedeljo, bodo lahko tudi neposredno pritegnile zanimanje ljubljanskega športnega občinstva. Ka-l.jr znano, je med osmimi udeleženci v teh finalnih tudi SK Ljubljana, ki bo v tej konkurenci odigrala 14 tekem, od teh polovico doma. Prvo srečanje bo po najnovejšem sklepu imela s Hajdukom na splitskih tleh, teden dni pozneje — ali natančneje na velikonočno nedeljo — pa bo v Ljubljani nastopil sam živi — Gradjanski In potem bo šlo dalje skoraj nedeljo za nedeljo tja do konca julija ali natančno do 3. avgusta- V našem belo-zelenem klubu je v zvezi s temi tekmami seveda nadvse živahno. Nekateri se zdaj ukvarjajo z organizacijo nagradnega žrebanja, ki bo na dan tekme z Gradjanskim na igrišču, drugi skrbijo za to, da bo na terenu pravočasno dograjena betonska bariera, tretji se brigajo za izpopolnitev športne opreme moštva in še mnogo tega. Vse je zdaj na delu, v zavesti pač, da se mora naš predstavnik v elitni družbi jugoslovenskih nogometašev bolje odrezati kot dozdaj. Jutri ima SK Ljubljana zadnjo prosto nedeljo pred startom v veliki borbi za naslov državnega prvaka. Ta dan je na zadnji trening povabila v Ljubljano moštvo trboveljskega Amaterja, ki bo po svojih' sposobnostih gotovo primeren nasprotnik za dobro pripravo. V predtekmi ob 14.30 bosta igrali enajstorici Viča in juniorjev Ljubljane. Začetek glavne tekme je določen za 15.30 uro. Razen tega bosta v Ljubljani izrabila prost termin še dva prvorazredna kluba za prijateljsko tekmo, in sicer Jadran—Mars Da se izrabi še zadnji termin pred pri-četkom prvenstvenega tekmovanja za primeren trening, so agilni Trnovčani povabili »slovenskega ligaša« v goste v Kole-zijo. Leto je že skoraj minilo, od kar sta se srečala ta dva stara znanca v borbi. Mars si je v ligaškem tekmovanju pridobil toliko znanja in rutine, da ga Jadranaši sprejmejo jutri v goste s precejšnjim strahom in spoštovanjem, vendar pa hočejo dokazati svojim prijateljem, da so za prvenstveno sezono dobro pripravljeni. Ker bo to edina nedeljska dopoldanska prireditev, so vsi prijatelji lepega nogometa vabljeni. Pričetek ob 10.15. V ostalem so jutri na sporedu tudi tri pokalne tekme, ki so se v območju SNZ pričele preteklo nedeljo in se bodo nadaljevale v prostih terminih že dolgo tja v sezono. Med njimi bo najbolj zanimiva ona v Celju. Celje—Jugoslavija Prva letošnja tekma v pomladanski sezoni v Celju bo v nedeljo med SK Celjem in SK Jugoslavijo. To bo izločilna tekma za pokal SNZ. Tekma bo važna zaradi tega, ker se bosta skušala oba nasprotnika preriniti v nadaljnje tekmovanje. Razen tega so moči obeh nasprotnikov precej izenačene, tako da ni mogoče v naprej računati z zmagovalcem. Tekma se prične na Glaziji ob 15. Slednjič bodo za pokal igrali še v Ptuju: Drava—Mura in v Guštanju: Slovan—I Lapi d. V vrtincu hitrosti Kakšne brzine lahko doseže človek z lastno silo ali tehničnimi pripravami? Brzina je zmerom privlačevala človeka. V njenem vrtincu človek ne vpraša za nevarnosti in ne misli na nobene meje. Hitrost ostane zanj brezumna pustolovščina, v kateri cena uspeha nima nobene vloge več. Tako je, kadar jo človek izvaja. Toda tudi v gledanju brzine je mnogo zanimivega in navdušujočega. Tudi gledalec med razburjenjem uživa, pa tudi pozneje ga še zmerom zanimajo razlogi in posledice takih čudnih podvigov. Med fantastičnimi brzinami, ki jih je dosegel človek, navajamo nekaj primerov. Ko je leta 1935 Peter Fick iz Amerike preplaval 100 m prosto v času 56.6, te senzacije skoraj ni hotelo biti konec. Podrobni računi so pokazali, da je ta mojster v vodi plaval povprečno 6350 m na uro ali v eni sekundi 175 cm daleč. Do neverjetnih izidov so prišli tudi veslači v športnih čolnih. Na velikih mednarodnih fregatah dosegajo najboljši veslači povprečne brzine 17.136 km na uro ali 4.76 m v sekundi. To so vsekakor samo srednje brzine, ki se seveda v tekočih vodah in & večjim številom veslačev še povišujejo. Med tekači je bil eden najhitrejših Američan Paddock, ki je leta 1935 pretekel 100 m v 10.2 sekunde, kar pomeni, da se je premikal s hitrostjo 35.600 m na uro ali 9.89 m na sekundo. Z letečim startom je črnec Owens pretekel natančno 10 m v sekundi, človek, ki ne bi bil v dobri fizični kondiciji, bi tekel najmanj še enkrat počasneje, kar pomeni, da bi takšen fenomen lahko dal povprečnemu tekaču na 100 m polovico poti v dobro. Na ledu razvija človek seveda še večjo brzino. Američan Pots je pred tremi leti predrsal 500 m v 42.4 sekunde, ali z drugimi besedami nekaj nad 40 km na uro odn. 11.79 m v sekundi. Tudi na snegu se lahko gibljemo mnogo hitreje kakor na trdnih tleh. Nemec Ga-sperl se je svoječasno spustil v takšen poskus ter v smuku na 50 m daljave z letečim startom dosegel senzacionalno brzino do skoraj 38 m v sekundi ali nad 136 km na uro. Ta smučar je res šel kakor vihar ,.. Na vodi so z motornimi čolni prišli že do brzin okrog 200 km na uro. Nov svetovni rekord v tej panogi brani Američan Budge, ki je leta 1934 prekosil celo to znamko in vozli torej dvakrat hitreje kakor najhitrejši vlak. Njegov čoln se je premikal s hitrostjo 55.8 m na sekundo. še hitrejši je motor na suhem, o katerem beležimo pri Henneju, znanem nemškem vozaču, srednjo hitrost nekaj nad 272 km na uro. Kako velika je ta brzina, se najbolje vidi, če se pomisli, da takšen »leteči vrag« prevozi več kakor 75 m v vsaki sekundi. še višja v številkah glede brzine gredo seveda avtomobilisti. Med njimi navajamo med najdrznejšimi znanega angleškega dirkača Campbella, ki je s svojo »Modro ptico« dosegel svetovni rekord s povprečno brzino nad 485 km na uro ali skoraj 135 m v sekundi. Pristaviti je treba, da je to brzino razvil samo na razdaljo 1000 m in z zaletom, toda če bi s takšno hitrostjo vozil na primer od Beograda do Zagreba, bi potreboval za to pot komaj 50 minut. Rekord nad rekordi imajo v brzini letalci. Med temi najhitrejšimi ljudmi aa svetu navajamo Italijana Agella, ki je že pred leti na vodnem letalu dosegel neverjetno hitrost 709.209 km na uro, kar se pravi, da je v vsaki sekundi pustil za seboj samo 3 m manj kakor 200 m. Ta kratki pregled kaže. da brzine, ki jih lahko doseže človek z lastnimi silami ali tehničnimi pripravami, prav za prav nimajo meja. Kdo pa ve, če ne bomo prej aii slej leteli po zraku z brzinami okrog 1000 km in ne bomo z avtomobili po tleh hiteli v zvezi z naglico, ki jo zahteva od nas sedanje življenje, s hitrostmi do 600 km ali še več. človeka bo hitrost zmerom privlačevala in mu dajala novih izpodbud ... Za takšne uspehe se mu ne zdi škoda nobenih naporov! Haškovcl table-teniški igralci so na turneji po Nemčiji prispeli v Leipzig in tudi tamkaj zmagali brez vsake izgubljene igre z 8:0. Tudi v Kasslu so — ojačeni z Ma-rinkom — zmagah z enako visoko razliko. Zdi se, da dozdaj še nikjer niso zadeli na enakovredne nasprotnike. Slovenska kolesarska zveza (službeno). Redna seja upravnega odbora bo drevi ob 19.30 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. z naslednjem dnevnim redom: 1. Kazenski postopek zoper gg. Fajsa in Cajnka zaradi samovoljne prisvojitve polnomočij, ki so bila predložena na občnem zboru SKZ dne 14. marca. 2. Izvedba verifikacij za kolesarsko dirko, ki bo dne 6. aprila v Kranju; 3. Predlogi za Občni zbor SKZ, 4. Slučajnosti. Tajnik. SK Ljubljana. Prvenstvene tekme juniorjev se začnejo 6. aprila t. I. Strogo obvezen trening juniorjev in subjuniorjev danes ob 15. Po treningu sestanek. SK Jadran. Vsi igralci I. moštva, ki so nastopili v nedeljo proti Svobodi, morajo biti na igrišču najkasneje ob pol 10. štefa-novič sigurno. SK SI arija- Jutri ob 9. igrajo juniorji-I. moštvo pa ob 10. s Svobodo na igr. Ljub-^ ljane. Opremo dvignite ob 8. odn. 9. v klubski sobi. Vsi sigurno — posebno Klopčič. Tajnik. SK Grafika. Jutri ob 9.30 naj bo I. moštvo na igrišču Mladike. Bolti in Mirko sigurno! Načelnik. SK Celje (nogometna sekcija). Za pokalno tekmo z Jugoslavijo naj bodo jutri vsi igralci I. in II. moštva v garderobi ob 14.30. Blagotinšek, Maček in 2argi gotovo! Občni zbor SK Celja bo v nedeljo 20 aprila ob 8.30 v restavraciji Narodnega doma v Celju, članstvo se že sedaj opozarja na ta občni zbor. ! VABILO k nadaljevanju 36. REDNE SKUPŠČINE Posojilnice v Rušah z. z n. j. ki se bo vršilo v nedeljo 6. aprila 1941 ob % 9. uri v uradnih prostorih zavoda. DNEVNI RED: 1. volitve 3 članov upravnega odbora in 1 namestnika; 1 člana nadzorstva in 1 namestnika. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu ČL 38. pravil sklepala veljavno ne glede na Število navzočih zadružnikov. JERNEJ ČRNKO, predsednik. Kulturni pregled Novo delo Louisa Adamiča Otresite zaduhlih se sanj, po bliskovo gre vseh živih dan! To Župančičevo misel, povedano z drugačnimi besedami, vpije novi apostol Združenih držav Louis Adamič vsem doseljencem in njih potomcem. — Ne glejmo se več nezaupno med seboj, spoznajmo se na skupnem torišču (common ground), izrabimo svoje sile in sposobnosti, samozavest okrepimo, ojačajmo samopiesojo (selfcriticism). Amerika še ne pozna sama sebe. Preiščimo svojo prosvetno preteklost, raznotero dediščino svojih prednikov, to pa brez solzavosti, brez žalobnosti, tvomo, s pogledom obrnjenim v bodočnost. Tako ne bomo več izkoreninjenci, tako postanemo ravnopravni državljani staroselcem. Prepozno še ni. Nasprotno. Ravno pravi če Ji je za to preusmeritev, čas velikih družabnih mešanj in sprememb. S takimi in podobnimi gesli daje naš rojak iz Blata pri Grosuplju pobudo zapostavljenim slojem v USA, češ Amerika se komaj pričenja. V zadnjih 120 letih se je v Združene države priselilo od vseh vetrov skoro 40 milijonov ljudi. Računajte njih naraščaj in videli boste, koliko je duš, ki niso iz prvetnega anglosaksonskega porekla. Da pa bodo prizadeti vedeli, kam naj se usmerijo, morajo najprej premeriti, od kod prihajajo. Pisec dela »My America": se je z novo knjigo (Iz mnogih dežel, From n»any Lands. By Louis Adamič. . . 350 s. — New York: Harper and Brothers. — Dol. 3.50.) lotil silnega podjetja: zbrati čim večje število poedinčevskih zgodb o vzrokih za potovanje v USA, o boju za obstanek, uspehih, o podmladku. Združenodržavska »saga« je s tem dobila šele prvi zvezek, a precej zajeten Koliko gradiva še napovedujejo založniki! S Carnegie-jevo podporo so razposlali nešteto letakov po celini s pozivom, naj vsakdo pošlje svojo življenjsko pripoved na naslov: L. A., Milford, N. J., USA — ali pa na društvo za novo ameriško enoto: Common Council for American Unity, 222 Fourth Avenue, New York City. Poleg tega je naš Adamič ahasveril križema po državi in zasliševal ljudi, kakor lahko razberete iz knjižice »Kriza v Ameriki« (Tisk. zadruga 1932) in drugih. Iz mnogih dežel! Kakor je rekel že Walt Vhitman. Tukaj je Žid iz Bavarske, ki še sam prav ne ve, kaj je židovstvo. Za njim Hrvatica Manda Evanich, čudovito močna ženska, ki po vrhu še ljudi zdravi. Nje mož Mike je prišel čez slano lužo in pričel delati po bakrenih rudnikih v Michiganu. Njegovi tovariši Slovenci so ga nagovarjali. naj spravi v Ameriko še svojo ženico, cia bo otvorila »bordingavz« (prim. »Smeh v džungli« s. 130, Tisk. zadr. 1933). Ko mu doktorji niso mogli ozdraviti oči, se je to posrečilo Mandi v 14 dneh in otela je moža slepote. Hrvaška zakonca sta imela delež balkanskih Slovanov: »srčno omiko« — prijaznost, plemenitost, šegavost, poštenje, smisel za osebno in občo odgovornost, trezno sprejemanje tujih napak in vrlin. Manda, ki je prihajala iz »zadruge« v Smi-slijaku, se je težko privadila novi peči, r.ovim kuhinjskim receptom, ali šlo je le. Svojim otrokom je kasneje pravila, kak je dosti mesecev dan za dnem skrivaj plakala. Ob štirih je vstajala, da je pripravila zajutrk rudarjem, in se vobče tra-pi'.a po 16 ur na dan: kuhala, kidala sneg, nosila vodo, prala stanjarjem in hranjen-cem, enkrat na teden pa jim umivala noge. To je bil pravcati obred, to umivanje nog. Ker je bil gospodar pismen, je neki slovenski prijednik zapisal zanj ime Eva-nič, kar so v uradu brati kot »Evans«, in obilo razmnožena rodovina se piše zdaj tako. Tukaj je češka družina, mama in ata Frantisek Karaš, saj v tem zborniku nosi str ešico samo E. Beneš, pa njih sin Frank, živeč edino za svoj orkester. Naslednja človeška listina, kakor bi rekel Zola, predočuje finske kamenarje in drvarje po Michiganu in Minnesoti, koder se jezik K a 1 e v a 1 e dobro razume. Pra-dedi današnjih brzotekov Nurmijev so prispeli v Novi svet najprej 1.1638, nastani vši se poleg Švedov po Pennsylvaniji, New Jerseyju, Delavvaru in Marylandu. Menda so Finci uvedli med Jenkije čar-dak ali klada.ro (log cabin, tolikanj pomembno stavbo, da je 1925. L. Mumford mogel neki svoj spis nasloviti: Vom Block-haus zum Wolkenkratzer). Tem lesenja-čam pravijo p i r 11 i, kar se mi zdi posneto po ruskem izrazu »paperti«, ohranjenem tudi v Kidričevem »Prešernu« 1936, I, 285: Josipa nedorote nam papertje — mo-štiri. Med Velikimi jezeri so Finci pomešani tudi s Čehi, Slovenci itd., kakor sem imel priliko to ponazoriti v članku »Travnik v Michiganu« (žiS 10. I. 38.). Predstavnik vztrajnega plemena, John Starkku, priseljen 1890., je poangležil svoje ime v Stark, a je to pozneje obžaloval, ko se je Finska po svetovni vojni osamosvojila. Poglavje »From Pomerania to Paradise« predstavlja dobre »chlopake« Poljake, ki so iz pomorjanskega pekla — pšakrevv! — dospeli po hudih pripetljajih ali peripetijah na Florido, pokrstivši jo za raj ali paradiž. Tod kakor seveda tudi po večini drugih sestavkov nastopajo vsaj mimogrede. Hungarians, Czechs, Slovaks, Slovenians. Pravo slovensKo poglavje pa se imenuje The Old Aiien by the Kitchen Window, Stari tujec pri kuhinjskem oknu. Ker ni tu prostora, bom vsebino kje drugje podrobneje posnel, kako je ta korenjak, močan ko hrast in ki utegne učakati sto let, namreč oče Anton Kmet (Oche Tone), pri-puhai s svojo cedro preko slanikove mlake v deželo vseh možnosti, čeprav ni poskrbel za domovinsko pravico, se naš možak iz Ajdovca pri Žužemberku — »dolenjska ' dusha« — vendarle šteje za neke vrste ' Amerikanca, češ: »Papirji, papirji! Bog jc dal ribam svobodo v morju in jezerih in rekah, a tičem po vsej zemlji, samo od človeka zmeraj kdo zahteva nekakove papirje.« ln ozrl se je v nasmehu skozi kuhinjsko okno ter izjavil bodočemu častnemu doktorju literature in deležniku Anis-fieldove knjižne nagrade: »Poglejte ga! Amerikanski vrabec mu pravijo; kaj pa ga dela Amerikanca? Je mar dobil svoje papirje? Je mar vpisan? Poslušajte: tam doli v Ajdovcu na Dolenjskem sem videl vrabce, ki niso nič drugačni. . . Vrabec je vrabec, Človek je pa človek, al*ne?« V besedilu je dokaj slovenskih navedkov, , razmeroma več ko katerega koli angleškega jezika. Za nas je ta zgodba najmikavnejša. Drugim zopet se zdi nad vse zanimiva pripoved o bogatih Hebreicih in o ubožnih Niponcih. dolg niz privlačnih podrobnosti. Najbed-nejši je položaj ameriških vzhodnjakov. Ako se japonski Američan vrne v Azijo, ga nadzira tajno redarstvo, da ne bi s svojo demokratsko skušnjo okužil domačinov: tak »izrodi- ne najde v Samurajevim službe niti ne more v vojaščino. Splošno se ber6 vložki kakor roman ali še lepše. Tako povest armenske rodbine, bežeče pred turškim pokolom: preži den t Harding jo je povabil v USA kot svojega osebnega gosta! Nadalje prijateljstvo phila-aelphijskega Kvekerja do priseljenca Grka, dalje zamorec, kakršnih je 13 milijonov v Uniji, Mehikanci, Nizozemci, Platovci ali Dolenjenemci, katerih eden je vzel svoje otroke iz luteranske šole, ker je učitelj govoril o žveplu in ognju, češ: »Ne morem verjeti v čisto pamet nekoga, ki deci pripoveduje o takem grozanskem peklu« (328). Iz teh izpovedi razberemo razcepljene osebnosti, razdvojeno zvestobo, nesoglasje z dednim kulturnim ozadjem: Hrvatica vsak dan moli za Prezidenta in Kongres, Platovci ne marajo za sedanji režim kakor prej ne za Bismarcka, drugače pa čutijo njih sodeželjani, ki so se priselili v USA zadnjih 20 let. Ljudje želijo nekaj pomeniti (to belong), z grenkobo prevzemajo nase podrejenost ali manjvrednost, a so tudi hvaležni Ameriki, zemlji svojih sanj in upov. Pogledan zviška, s tičjega vidika, je pričujoči mozaik o državi, kjer se topi in se spaja 50 različnih narodnosti, veličastno potrdilo ameriške skupnosti, ameriškega življenja. Adamičevo delo bo gotovo prispevalo v okrepitev poštenega, pravičnega, sposobnega sožitja. Čudovito je to, da je najodločnejši glasnik bratstva — sin najmanjšega naroda na svetu. Anton Debeljak ZAPISKI KNJIŽEVNIKI IN USODA NARODA V francoski literaturi, kolikor je vidimo v zrcalu revij in listov, ki prihajajo k nam, sedaj pogosto razpravljajo o tem, koliko krivde zadene za francoski poraz pisatelje, ki so pisali v času med dvema vojnama? Po mnenju nekaterih je krivda pisateljev težka, po sodbi drugih pa se jim bo lahko zagovarjati v primeri s krivdo drugih. Profesor Pierre Mauriac, znani pisatelj Charles Maurras, Louis Madelin m v zadnjem času pisatelj Henry Bordeaux menijo, da je sokrivda pisateljev na splošnem razkroju francoske nacionalne, posebej še moralne moči, zelo tehtna. Z druge strani pa se nekateri, med njimi znani katoliško usmerjeni pisatelj Frangois Mauriac, krepko zavzemajo za pisatelje m za-nikujejo, da bi francosko literaturo »de 1' entre deux guerres«, kakor Francozi sedaj splošno imenujejo razdobje 1919—1939, obteževala kakšna pomembnejša krivda. Mauriac pravi, da narodove nesreče ne morejo ne odvzeti ne povečati dela, kakor je Valčryjeva »La jeune Parque«, kakor so Claudelove »Grandes Odes«, Proustovo »Recherche du Temp Perdu«, Gidov »Dnevnik« in druga pomenljiva dela te dobe. Henry Bordeaux meni v svojem članku »La responsabilitč de 1' eerivain (»Voici la France de ce mois«, marčeva številka), da se je dala povojna literatura prelahko zapeljati k ekscesu svobode in neodvisnosti, ne da bi bila opazila slabe posledice. Preveč se je predajala subtilni igri form in idej in najsi je ustvarila mojstrska dela, so vendar te njene mojstrovine omejene, medtem ko velika umetnost razbija meje in se obrača do vseh. Grško gledališče je bilo namenjeno množici. Vergil je bil pesnik Rima, Shakespeare pesnik Anglije in tudi francoska poezija je od Ro-landove pesmi« do Mistralove »Mireille« obrodila nešteto takih del«. Tako piše Bordeaux, ki v francoski književnosti med dvema vojnama pogreša nacionalno močnih in pomenjivih del. Diskusija te vrste bi bila mogoče tudi pri nas, kajpada na drugi podlagi. Vprašujemo se: Koliko so naši pisatelji pripomogli k utrditvi naše narodne odpornosti in k razčiščenju nalog, ki jih imamo Slovenci v zvezi s Hrvati in Srbi v svojem zgodovinskem položaju, zlasti še v dneh, ki prihajajo? žal da je »subtilna igra form in idej«, še bolj pa posnemanje tujih gesel in občečloveške problematike, preveč odvračalo naše pisatelje in pesnike od tega, kar daje narodu duha in moči v zgodovinskih viharjih, kar mu dviga zavest lastne vrednosti in določa smotre njegovega boja za svojo bodočnost... »Jugoslovensko — madjarska revija« prinaša v pravkar izišli pomladanski številki poleg ilustracij na posebnih prilogah članek Zoltana Osuke o pokojnem madžarskem zunanjem ministru grofu Istvšnu Csakyju. V luči najnovejših dogodkov ima samo še zgodovinski značaj ob izidu številke aktualen članek dr. Ladislava Bolgara o dveletnici Cvetkovičeve vlade. Josip Csemegi objavlja v posebnem članku kulturno zgodovinsko zanimive podatke o srbski cerkvi v Stolnem Biogradu. Iz istih razlogov je zanimiv članek dr. Sandorja Mi-halika o segedinski relikviji dubrovniške katedrale. Dr. Lšszld Makkai objavlja daljši članek »Erdelj i madjarska književnost«?:. Dr. Laszlo Hadrovics prikazuje v posebnem članku Madšchevo »Tragedijo človeka« v novem srbskem prevodu pesnika Svetislava Stefanoviča. Dr. Ferenc Fol-des podaja kulturno sliko Jugoslovanov in Madžarov v zrcalu visokih šol. Erno Kaz-mer iz Beograda, ki v zadnjem času živahno sodeluje pri organizaciji in publicistični propagandi madžarsko-jugoslovanskega kulturnega zbližanja, je prispeval članek »Devet godina časopisa »Kalangya«. Gre za književni časopis, ki predstavlja kulturno in posebej še literarno tvornost jugoslovanskih Madžarov. Ta časopis je priobčil v svojih devetih letnikih obilo prevodov iz srbske in hrvatske, ter nekoliko tudi slovenske poezije in lepe proze, dalje študij iz naših književnosti, člankov o naši umetnosti, etnografiji, sociografiji, zgodovini, manjšinskih zadevah in itd. G. Kaz-mer navaja bibliografijo teh jugoslavic v »Kalangyji« in tako znatno izpopolnjuje dosedanje bibliografske poizkuse na madžarsko jugoslovanskem kulturno vzajem-nostnem področju. MALI OGLASI GENE MALI OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 8.— davka sa vsak oglas tn enicratno prt etojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis. In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje • «iovov *Tnirrmr>ifii za enkratno objavo osrlasa Din 20.— Službo dobi Brivski pomočnik miad. se takoj sprejme. Mihael Goanov, Tržič. 6801-1 Strugarski pomočnik za les se takoj sprejme pri Babič, strugar. Rečica, LaSko. 6699.1 Samostojna kuharica q'o 35 let. ki razume vsa hišna dela, dobi stair.o in dobro službo. Nastopi lahko 1. ali 15. aprila. Družina 4 oseb. Ponudbe pod »Služba stalna in dobra, na ogi. odd. Jutra« 6637-1 Sobe išče Gospodična z malo maturo in trgovsko šolo, zmožna stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških del, išče službo v pisarni ali bla- i gaj ni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. oad. . Jutra pod »Delavna . 6792 2 Mesto k otroku iščem. Vešča glasbe ckla-vir j a, kiavirske hanro nike) in nemščine. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro -Dravska banovina« podružnici Jutra Maribor. 6763 2 Sobo odda ^Henci(ke) Trgovski učenec krepak, 14 iet star. s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na ogl. oddel Jutra pod značko »Po Sten učenec t. 6698 »4 Pouk ^.Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. ln od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance Tečaji od 1 oo 4 mese cev. Pouk tudi po dlkta tu. Novi tečaji prično 1 aprila. — Šolnina naj nižja. Največja strojepis niča s 60 pisalnimi stro JI raznih sistemov. Vpl sovanje dnevno. Christo fov učni zavod. Domo branska c. 15, tei. 43 82 6793 4 Prazno sobo s posebnim vhodom od dam za 1. april. Naslov v vseh posi. Jutra. 6765-23 Oddam lepo opremljeno, solnčno sobo pri sodiSču. Na-siov v vseh posl. Jutra. 6622-23 Kapital Kratkoročno posojilo v znesku din 20.000 po trebujem. Porok s pose s t vom. vrednim 150.000 Obresti ter vrnitev po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra. 6745-16 Avto, moto Fiat 524 ^estsedezni. 13 do 14 lit nove gume in »Skoda Po pular«, štirisedežna limu ■sina, 8 lit. vse v dobrem stanju. radi od po to va nja ugodno naprooaj — itefan šorii ž tri 67. 6799 10 URADNIK z dolgoletno prakso v tekstilni Industriji, VODILNA MOC, VSESTRANSKO VERZIRAN in popolnoma samostojen, išče ZA TAKOJ primerno stalno mesto kot knjigovodja, korespondent in kalkulator. — Cenj. dopise je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv uradnik«. Avtomobil kabriolet ail limuzino — samo dobro vozilo — kupim. Prednost amertkan-ska znamka, Kapiten ali Admiral ln 6llčno. Aie-ksandar Radanovic. Oku- 4ani. 6810 10 Motorno kolo Puch 200 prešani okvir 1938 za Din 5 000 v Ce lju naprodaj. Nasiov se izve v vseh poslov. Jutra. 6762-10 •beauteta. posestna posredovalnica t Ljubljani je eaoo » PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poite Telefon 44 - 20 Prodam Globok avtomobil voziček ln športni ter šivalni stroj prodam. Marenče-tova ul. 3, Moste. 6678-6 Otroški športni voziček skoro nov, poceni prodam. Sajovic. Cesta 29, oktobra (Rimska), dvorišče. 6809 6 Prodam novo hišo trgovino in trafiko, kaor ima točilno pravico, trgovcu ali lednemu trgovcu — v Jeiovcu 17, p. Boštanj. Cena 70.000 din. A. Andolšek. 6774-20 Vilo enod ruž insko. komfort no. solidno z\oano ali PARCEI/O v okolici Vr tače Ceste v Rožno dolino ati na Mirju ku pim takoj. Ponudbe i r>odrobnt.T opisom in ce no na ogl. odd .lutra pod »Vila a.li parcela« 6802 20 Parcelo v prometni ulici v Ljub liani po nizki ceni pro dam. Ponudbe na Jutro ood »Ugodno parce'a« 6812-20 Dražbe Javna dražba V neposredni bližini Prevalj v Mežiški dolin) okraj Dravograd t se oroda na dražbi ane 5. apri.a 1941 lepo kmeč ko posestvo. — Cenilna rednost Din 321 000. — Najmanjši ponudek Din 214 000. — Vsa podrobna DOjasnila daje Hranilni ca in posojilnica Preva e. 6757 32 Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Mirno je danes zaspala v Gospodu naša ljubljena mama in teta, gospa POLIKSENA KIRBISCH Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 30. marca 1941, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gledališka stolba 3, k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. marca 1941. OLLY WINDEIS in ostalo sorodstvo Češke emajlne ploščice za oblogo kopalnic, štedilnikov tud. se zopet dobe pri Antonu Kova čiču, izdeJovatelju pe či. LJubljana. _ 1326' Ciprese vseh vrst, amerikan.sk! bor. Japonski me česen in drugo lepotično drev Je ugodno dobavlja. — iranc Doienc, lesna in austrija. Preddvor Kompletna naprava tvrdke Gellert za izdelovanje in kon-serviran;e sladoleda ugodno proda slaščičarna KOŠAK, Ljubljana. Prešernova ul INSERIRAJ V „JUTRU"! Kupim VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLOTINO BRIL3PHTE smrrrcde srfir3i ruiiiii BISERE I.T.B. STRRMSKf MAKITE TER UMETNIH! PO HRJVliJIH CEHOM »tur« tvrdka 30S EBERLE UUBL/RNR. TTRŠEVA 2 HOTIl^^SlOH V Otmnane v veliki izbiri kupite ugodne pri R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. Od Vas ie \ isno, da imate obleko vedno •