r^tUST Leto VIII, št. 251	Ljubljana, sobota 22. oktobra «027	Cena 3 Din
— laliaja ob «. girtraj. ga
Stane mesečno Din «5-—. za inozemstvo Din <o-— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica Stev, s/L Telefon St. 1072 in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Upravntttvo: Ljubljana, fKternova ulica it. 54. — Telefon St. «036.
iDseratni oddelek; Ljubljana, Prctei-lova ulica St. 4. — Telefon St. <49*
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cest«
Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub-iana St. 11.(42 - Praha čisto 7». 180* Wien, Nr. 105^41. , v '
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ljubljana, 21. oktobra.
SLS kuje nov infernalen načrt proti avtonomiji ljubljaskega mesta. Vse kriplje napenja, da bi vladni komisarijat na mestnem magistrata trajal še naprej. a da bi se s finančnim zakonom spomladi drugega leta izpremenil občinski volilni red, kakor bi to odgovarjalo interesom klerikalne stranke. Nato šele naj bi bile zopet nove volitve, ki naj dajo občinski svet
Ako bi klerikalcem ne bilo le do izkoriščanja ljubljanskega občinskega gospodarstva v osebne in strankarske svrhe, ako bi oni o avtonomiji občin pošteno mislili, bi morali storiti nasprotno, kar delajo: z vsemi sredstvi, z vso uvidevnostjo in strpnostjo, z vsemi obziri do ogroženih javnih koristi bi morali delovati za tem, da sedanji občinski svet čim preje prične redno poslovati; — saj bi morali zasledovati le glavni cilj: ureditev obč. gospodarstva v korist davkoplačevalcev in v korist socijalno šibkih slojev.
Občine so temelj države. Občinska gospodarstva so temelj državnemu gospodarstvu. Klerikalci so se hitro naučili balkanskih metod. Z nasiljem vse razgnati, z nasiljem dobiti moč v roke. Izigravati občino v zavesti slučajne vladne moči — je zločin nad občinskim gospodarstvom. Ko klerikalci še niso stali ob vladnih jaslih in so o radikalih še slabo mislili, so rekli, da je nered v državnem gospodarstvu pogin za narod. Klerikalne metode morajo imeti usodepolne posledice. Večni komisarijat, ukinitev vsake avtonomije, izročitev občinskega gospodarstva neodgovorni kliki, mora roditi odpor, kakršnega Ljubljana še ni doživela.
Klerikalci so se res pri zadnjih občinskih volitvah pošteno opekli. Nad tisoč glasov so ostali v manjšim. To kljub terorju iz magistrata in iz vladne palače, kljub pomoči iz Beograda. To da veliko misliti. Ta fakta so dokaiz, da pri treznih volilcih klerikalna demagogija in lažimorala ne vpliva. Kdor pozna početje Pircev in Pustov, Ogri-nov in drugih klerikalnih materialističnih pohlepnežev, se mora s studom obrniti stran, ker ne more dopustiti, da bi po njegovih ramenih razni mamo-nisti iztezali roke po posvetnem bogastvu v znamenju »prerojenja v Kristusu*, v znam emu »večnih resnic», v znamenu «socijalmh in etičnih načel.» Tega morfija ljubljanski voMec ne prenese.
Klerikalci in njih zavezniki so takoj spoznali, da zlepa Ljubljane in njenega javnega gospodarstva ne bodo dobili v roke. Z voljo volilcev ne. Zato isto mislijo dobiti na umeten način, kakor so hoteli na umeten način oropati trgovce in obrtnike stanovskega zastopstva. Pod figovim peresom občinskih interesov hočejo zato redno poslovanje občinskega sveta zavleči še za eno leto, da dobe čas javno gospodarstvo mestne občine ljubljanske še izkoristiti, kolikor se le da. Svoje partizane identificirajo z občinskimi koristmi. Svojega početja se pred javnostjo sramujejo; zato na vso moč skrivajo svoje zločinske naklepe. «Slovenec* je gostobeseden in strupen pri najmanjši stvari. 0 dejstvu, ki ovira redno gospodarsko in socijalno delo za 60.000 prebivalcev, o dejstvu, ki ima velik moralni pomen, ki uničuje avtonomijo Občine, pa molče kakor grob. Zakaj? Ali se « Slovenec* boji priobčiti načrt vodstva SLS, ker ga je strah, da bi tudi njegovi bralci zmajevali z glavo?
Proti temu ostudnemu početju moramo z vsem povdarkom dvigniti svoj protest. Za nakanami SLS tiče umazani partizanski interesi, materijalistič-ne težnje posameznikov. Občina pa je mnogo več. Na urejeno občinsko gospodarstvo čakajo občani s težko nestrpnostjo. Njih življenski interesi so tu vmes. Javna blaginja gre preko interesov posameznikov in strank.
Tako cinično izigravanje Ljubljane še nismo doživeli. Zato se klerikalci ne smejo pritoževati, ako zaradi tega brezvestnega cinizma tudi miroljubnemu ljubljanskemu voliteu zavre kri.
Fašistični strah pred slovansko prosveto
Gorica, 21. oktobra o. Prefektura je da« nes razpustila z običajno utemeljitvijo, da Je protidržavno, prosvetno društvo in de« kliški krožek v Vrtojbi pri Gorici.
Demisija albanske vlade
Rim, 21. oktobra o. »Giornale d' Italia« poroča iz Tirane, da je vlada danes podala demisijo, ker so se nasprotstva med parlamentom in vlado še boli poostrila. Zdi se, da bodo izmed dosedanjih članov vlade obdržali svoje portfelje zunanji, notranji, prosvetni in pravosodni minister. Ministrstvo za javni dela bo najbrže prevzel predsednik poslanske zbornice Goatta.
Pred zaključkom rudarske stavke v Nemčiji
Berltn, 21. oktobra (be). Pričakuje se, da
preneha premogovna stavka potom razso« dišča. Delavcem ie priznanih 10% pov®a» nje mezd
Akcija za demokratsko unijo v odločilnem stadiju
Zadnja ponudba HSS in SDS Demokratski zajednici
Senzacionalni sestanki med demokratskimi politiki. — HSS in SDS sta pripravljeni stvoriti z demokrati enoten klub pod Da-vidovičevim vodstvom. — Danes se sestanejo gg. Davidovič,
Pribičevič in Radič.
Beograd, 21. oktobra, p. Kot najvažnejši dogodek v razčiščenju situacije sta bila tekom današnjega dne zabeležena sestanka med g. Davidovičem in delegatoma kluba SDS gg. Kramerjem in Vilderjem ter zvečer med gg. Davidovičem in Pribičevičem. Delegata SDS sta g. Davidoviču oficijelno sporočila predlog klubov SDS in HSS naj bi se formiral enotni parlamentarni klub pod predsedstvom g. Davidoviča. V njem naj bi bile združene DZ, SDS in HSS. Ta parlamentarni klub bi štel 172 poslancev in bi predstavljal kompaktno organizacijo, ki bi enotno nastopala v vseh političnih vprašanjih.
G. Davidovič je ta oficijelni predlog sprejel z največjim zadoščenjem in se bo v svrho preciznejšega dogovora tekom jutrišnjega popoldne vršil sestanek med gg. Davidovičem, Pribičevičem in Stjepanom Radičem. G. Davidovič bo predlog predložil na prihodnji seji Demokratske zajednice. Na jutrišnjem sestanku med tremi šefi bo izdelan točen idejni in delovni program, ki bo objavljen v obliki posebnega komunikeja.
Ta vest je vzbudila v vseh političnih krogih veliko senzacijo in se splošno sodi, da ima akcija danes mnogo več izgledov na uspeh nego kdaj poprej.
Beograd, 21. oktobra, p. Danes ob 5. popoldne sta se sestala Svetozar Pribičevič in Ljuba Davidovič. Njun razgovor je trajal celo uro. O sestanku je g. Davidovič izjavil novinarjem: «Raz-
govarjala sva se o naših strankarskih odnošajih. Razgovor bova nadaljevala jutri.*
Na vprašanje novinarjev, kako je zadovoljen s sestankom, je Davidovič odgovoril: «Kaj vam pomaga, ako vam povem? Glejte, g Velja Vukičevič je zadovoljen . . .»
Nato je vprašaj g. Davidovič novinarje, ali je bil g. Vukičevič v Topoli. Ko so mu novinarji to potrdili ter povedali. da se je tudi že vrnil, je Davidovič rekel: « Vrnil se je hitreje, kakor je odšel tja.» Na pripombo novinarjev, da se govori v kuloarjih, da so demokrati dobili podsekretarja v notranjem ministrstvu, je Davidovič ironično vzkliknil: «Oj, to je pa velika stvar!»
Svetozar Pribičevič je izjavil novinarjem: <Jutri ob 11. se bo vršil razgovor med Davidovičem, Radičem in menoj.* Na vprašanje novinarjev, kaj pričakuje od tega sestanka, je odgovoril Pribičevič: «Vsekakor samo dobro za državo.®
Pribičevič je nato odšel v Radičev klub, kjer se je razgovarjal celo uro s Stjepanom Radičem.
Seja kluba SDS
Beograd, 21. oktobra, p. Nocoj se je vršila seja poslanskega kluba Samostojne demokratske stranke. Na tej seji je Svetozar Pribičevič referiral o svojem razgovoru z Ljubo Davidovičem. Nekaj časa je prisostvoval seji tudi predstavnik Radičevega kluba g. Pavle Radič. , „■„
Nezmanjšana kr za v Demokratski
zajednici
Davidovič vztraja na svoji demisiji. — Vztraja pa tudi pri mnenju, da je nadaljevanje današnje koalicije nemogoče. — Za njim je baje ogromna večina kluba. — Stališče muslimanov.
Beograd, 21. oktobra, p. Danes opoldne je imel g. Ljuba Davidovič daljši sestanek z sastopniki kluba SDS gg. dr. Kramerjem
in Vilderjem. Na tem sestanku sta delegata SDS pojasnila včerajšnje postopanje pri vo-litvi skupščinskega predsedstva ter razprav ljala z njim o političnem položaju. O. Davidovič je pri tej priliki izrazil željo, da bi se sestal z g. Pribičevičem, ki je na to z veseljem pristal. Oba politična voditelja sta se sestala ob 5. (O tem sestanku poročamo posebej Op. ured.)
Novinarjem, ki so se zanimali za usodo Davidovičeve ostavke na položaj predsednika Demokratske zajednice in demokratskega poslanskega kluba, je g. Davidovič izjavil: Po srrčnji seji demokratskega kluba so mi sporočili svoje sklepe in me prosili, naj ostavko umaknem. Nisem mogel na to pristati, ker hočem še počakati. Zaenkrat hočem ostati navaden član kluba, gospodje pa naj dobro premislijo. Nekateri menijo, da mora biti drugače, ja^ pa ostanem pri starem. Naj poskušajo do torka, ko se bo vršila prihodnja seja kluba, pa bomo takrat videli, kaj bo.
Na včerajšnji seji demokratskega kluba nominirani delegati gg. dr, Ribar. Timoti-ievič, Pecič in Pera Markovič so si danes ves dan prizadevali, da bi pregovorili g. Davidoviča, naj umakne svojo ostavko. G. Davidovič pa je vse te zahteve odklanjal in vztraja na tem, da se situacija do torka razčisti in da dobi popolno satisfakcijo. G. Davidovič stoji slej ko prej na stališču, da morajo demokratski ministri podati ostavko, ako g. Vukičevič v točno fiksiranem roku ne izpolni demokratskih zahtev, zlasti tudi zahteve, da dobe demokrati ministrstvo notranjih zadev. Snočnji predlog g. Vukiče-viča glede revizije uradništva notranjega ministrstva demokratski krogi odločno odklanjajo, ker ne vidijo v tem nikake garancije za izboljšanje sedanjega stanja.
Demokrati so prepričani, da bo ostal položaj vse do torka nerazčiščen in da bo na torkovi seji demokratskera kluba prišlo do preloma koalicije ali pa do razdora v klubu Kakor se zatrjuje demokratski ministri ne nameravajo izzvati razcepa, temveč se hočejo podvreči sklepu večine. Ministri An-gjelinovič, Milojevid in Šumenkovič so baje dali g. Davidoviču izrecna zagotovila v tem praven.
Iz najbližje okolice g, Ljube Dovidoviča doznava vaš dopisnik, da se po Davidovi-čevem mnenju današnja koalicija pod nobeno ceno ne more več držati. Ostati še dalje v koaliciji z radikali, bi pomenilo staviti se direktno v službo radikalov. Tega pa g. Davidovič za nobeno ceno noče dovoliti. Pristal je na predlog demokratskih ministrov, da počaka 4o torka na rezultat no-vfc pogajanj z Vukičevičem, a to je njegova zadnja koncesija.
Prijatelji g. Davidoviča zatrjujejo, da je nj8»vega šefa v klubu in stranki da-
nes večji, kakor je bil kdaj koli. Tudi ogrom na večina strankinih organizacij stoji krepko za njim tn ga poziva, naj ne odneha. Ako bi prišlo v klubu do odločitve ali z Davidovičem ali brez njega z Vukičevičem, bi po zatrjevanju Davidovičeve okolice ne šel z vlado niti tucat demokratskih poslancev.
V zadnjih dneh se pojavljajo vesti, da so muslimani odločni protivniki g. Davidoviča in da hočejo za vsako ceno ostati na vladi. Baje imajo za slučaj vladne krize že toza-v©n dogovor z g. Vukičevičem, da bi se pridružili radikalom. Vaš poročevalec se je zato obrnil nocoj do enega izmed muslimanskih voditeljev s prošnjo, naj se izrazi o teh vesteh. Dobil je sledeči odgovor: cRe-sr.ica je, da se mi ne strinjamo z mišljenjem g Ljube Davidoviča, da treba zrušiti se-danio koalicijo. Ml smo za to, da se obdrži, ako le kako mogoče. Toda bodite uverjeni da ni nobenega slučaja, zaradi katerega bi mogla demokratska zajednica razpasti, tudi ako pride do tega, da razpade današnja vladna koalicija. Tega ml ne želimo, vendar pa hočemo ostati zvesti Demokratski zajednici. Laž je, da imamo s predsednikom vlade g. Vukičevičem kak poseben aranžma«.
Beograd, 21. oktobra p. Minister za trgovino dr. Spaho je imel danes dolg razgovor s pr©dstavni'/>m bosanskih radikalov ministrom Andricem. Nato pa je imel dalfšo konferenco s predsed. vlade g. Vukičevičem. V političnih krogih se misli, da so ti razgovori dr. Spahe z zvezi s posebnimi zahtevami, ki jih stavljajo Spahovci za svoje sodelovanje v vladi.
Ministrski predsednik v avdijenci
Beograd, 21. oktobra, p. Min. predsednik g. Vukičevič se je povrnil danes iz Topole, kjer je poročal kralju o politični situaciji in o tekočih vladnih poslih. V parlamentu se Je govorilo, da je vladar cb tej priliki podpisal ukaze o otvoritvi rednega zasedanja Narodne skupščine in o imenovanju državnih pod tajnikov v nekarterih i.iinistrstvfli. Ko je noooj okrog 9. odhajal iz sv.iega kabineta, pa Je g. Vukičevič novinarjem te vesti demantiral, češ, da je za vse to -5e dovolj časa.
Angleško-nemški spor na' ženevski konferenci
Ženeva, 21. oktobra (ri). Na konfei\axci za odpravo uvoznih in izvoznih omejitev ki prepovedi je prišlo do spora med nem« škimi in angleškimi delegati. Konferenca je bila odgodena za dva dni.
Povečanje francoskega izvoza
Pariz, 21. okobra (pa). V prvih devetih mesecih je izvoz nadkrilil uvoz za 2 mili* jaidi frankov.
Makedonstvujušči so pripravljali atentat na kralja Aleksandra
V zunanjem ministrstvu potrjujejo informacije angleških listov o zločinskih načrtih makedonskega komiteja
Beograd, 21. oktobra, p. Angleški listi so objavili vest iz Pariza, da je makedonski komite po informacijah na Quai d' Orsayu izdelal načrt za atentat na kralja Aleksandra. V našem ministrstvu za zunanje zadeve to vest v glavnem potrjujejo. Naše oblasti so dobile informacije, ki kažejo na to, da je makedonski komite v
resnici pripravljal zločinski načrt, da organizira atentate na našega kralja, na našega poslanika v Parizu g. Spalajkoviča, na poslanika v Berlinu g. Balugdžiča hi na poslanika v Atenah g. Popoviča. Ta zločinska namera pa je bila še pravočasno razkrita in s tem preprečena.
Pogajania med demokrati in radikali
Radikali odklanjajo odstop notranjega ministrstva demokratom, pripravljeni pa so žrtvovati večje število svojega uradništva.
stri so se vršila danes dopoldne m popol-
Beograd, 21. oktobra p. Nocoj se je dal min. predsednik g. Vukičevič informirati od svojih ministrov o poteku današnje konference med demokratskima delegatoma ministroma Šumenkovičem in Mijovičem in radikalnima delegatoma ministroma Koci-čem in Veljo Popovi čem. Ti štirje ministri so bili namreč snoči določeni, da se posvetujejo o možnosti izpolnitve zahtev, M so jih včeraj stavili vladi demokratski ministri v smislu sklepov demokratskega kluba. G. Vukičevič je odklonil zahtevo, da odstopi demokratom notranje ministrstvo, izjavil pa je, da Je pripravljen izvršiti njihovo zahtevo po temeljiti reviziji ta redukciji uradništva v področju notranjega ministrstva. Demokratski ministri na to zahtevo niso pristali, češ, da vztraja njihov klub na tem, da dobi notranje ministrstvo, kljub temu pa so sprejeli pogajanja o izči-ščenju političnoupravnega uradništva. Odločitev pa prepuščajo klubu.
Pogajanja med navedenimi štirimi mini-
Ozadje tiranskega pakta
London, 21. oktobra, d. <Manchester Guardian} objavlja poročilo o italijanski politiki v Albaniji in ugotavlja, da je italijanski poslanik 24. junija 1926 albanskemu predsedniku predložil Mussolinijevo brzojavko in načrt pogodbe, pri čemer je izjavil: Podpišite to in osrečite Mussolinija. Načrt te pogodbe je predvideval pretvoritev Albanije v italijanski protektorat. Kot protidajatev je bila albanskemu predsedniku ponujena dobava 3000 pušk, 3000 uniform, 10 baterij lahkega topništva, 500 strojnih pušk, 200 mul in mala osebna pozornost 50 milijonov zlatih lir.
Albanski predsednik jo nato dogovoril razgovor z angleškim poslanikom, ki je o tem obvestil svoje kolege v Rimu in v angleškem zunanjem uradu. Medtem je albanski predsednik izvršil vojaške priprave proti eventualni akciji od italijanske strani, dočim je italijanski poslanik vnovič pritiskal nanj in zapretil s prekinitvijo odnošajev v slučaju, ako bi predsednik ne hotel podpisati pogodbe. 28. junija je predsednik sporočil italijanskemu poslaniku, da Albanija italijanskih zahtev ne sprejme, nakar je poslanik, ne da bi prekinil odnošajev, zapustil Albanijo. Teden nato pa se je vrnil in je sporočil, da je Italija pripravljena skleniti z Albanijo prijateljsko pogodbo. Italijanska vlada je potem tudi res nadaljevala emirno penetracijo» v Albanijo in je polagoma iztisnila iz Albanije velesile, kakor tudi Jugoslavijo in vse druge sosedne države.
Makedonska debata v narodnem sobranju
Sofija, 21. oktobra, d. V debati zaradi proglasitve prekega soda v obmejnih okrajih Petrič in Čustendil, je radikalni poslanec Andrev napadel vlado, češ, da je v popustljivosti napram Jugoslaviji šla predaleč. Radikali zahtevajo aktivnejšo zunanjo politiko, zlasti glede na zaščito manjšin. Priznanje bolgarskih manjšin v Jugoslaviji mora biti conditio sine qua non za jugoslovensko bolgarski sporazum. Vlada bi bila boljše storila, da je apelirala na Društvo narodov, kakor pa da je posegla po takih izrednih ukrepih.
Poslanec Manolov je zahteval preklic vladne naredbe, ker povzroča državi težko gospodarsko škodo.
Voditelj kmečke stranke in prejšnji minister Muravjev je prečital izjavo svoje stranke, ki naglaša, da mora biti naloga vaake vlade, ohraniti dobre odnošaje s sosedi. Njegova stranka bo podpirala taka prizadevanja, odklanja pa naredbo o prekem sodu, ker ni upravičen. Govornik je nastopil tudi proti temu, da je vlada postavila okrožje Plev-ne pod izjemno stanje. Vlada hoče s tem pobijati svoje politične nasprotnike, j
Makedonec Mičev je v daljšem govoru slikal razvoj makedonskega pokreta ter je na-giašal, da je makedonski narodni komitet v Sofiji organizacija, ki deluje a lngnhiiml sredstvi, dočim se poslužujejo domačini v Makedoniji revolucionarnih sredstev. Morda so tu vmes tudi posamezni emigranti iz Bolgarije, toda brez vednosti komiteta in vlade. Ako je vlada storila svoje ukrepe iz strahu pred vkorakanjem jugoslovenske vojske, potem je ta strah neupravičen, kajti Evropa bi tega nikdar ne pripustila. Makedonska parlamentarna skupina odklanja te ukrepe, ker niso državna potreba. Končno tudi radi tega, ker povzročajo obmejnemu prebivalstvu težko moralno in gospodarsko škodo. Na koncu je izjavil Mičev, da noben Bolgar iii noben Makedonec ne želi, da bi M makedonsko ozemlje odtrgalo od Jugoslavije in fKiključilo Bolgariji. Prebivalstvo Makedonije hoče zgolj državljansko in kulturno svobodo.
dne. Demokratska ministra sta predložila listo onih političnih uradnikov, ki za svojo službo nimajj potrebne kvalifikacije ln so se še vrhu tega eksponirali v boju proti demokratom. Do sedaj so predelali pet oblasti in radikalna ministra sta baje pristala, da se reducira okrog 60 takih uradnikov. Ker so to sami radikali, je vzbudila ta vest v radikalnih vrstah veliko razburjenje ki vznemirjenje.
Radikalni ministri so danes zatrjevali, da hočejo iti demokratskim ministrom kar najbolj na roko in do skrajnih mej ustreči njihovim zahtevam, da jim na ta način olajšajo položaj v njihovem klubu.
Med radikali so mnenja o uspehu pogajanj zelo deljena. Dočim so ožji somišljeniki g. Vukioeviča optimistični ali pa se vsaj kažejo optimistične, Izjavljajo drugi radikali, da nimajo vere v uspeh. Po njihovem mnenju se demokratski ministri boje velike avtoritete g. Davidoviča in so zato preveč neodločni.
Pred novimi zmedami v Ru« muniji
Bukarešta, 21. oktobra, s. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da se bo kongres narodne kmečke stranke, ki se bo vršil koncem tega meseca, izrekel za povratek princa Karla, ki naj bi zasedel prestoL Odposlanci te stranke so se baje tozadevno že pogajali s princem in mu števili edino te pogoj, da se loči od gospe Lupescu.
Pariz, 21. oktobra, s. Po vesteh iz Bukarešte je neki rumunski politik odpotoval v Francijo, da se sestane s princem Karlom zaradi njegove vrnitve v Rumunijo.
Pariz, 2L oktobra, (be.) Gospa Lupescu je zapustila princa Karla. Princ si pridobi sedaj lahko pravice na rumunski prestol. Njegovi prijatelji upajo, da se vrne v Bukarešto v začetku prihodnjega lete. (Glej tudj članek na 2. strani.)
Kako so prišli na sled španski zaroti
Barcelona, 21. okt. d Zdaj se polagoma doznavajo podrobnosti o zaroti, ki je bila v začetku tega meseca odkrita v Madridu. Tudi tu v Barceloni je bilo aretiranih oko« H 30 oseb, enako tudi v Valenciji. V Ma« dridu je zaprtih 10 civilnih zarotnikov in štirje oficirji. Policija je svoje delo že do« končala in zdaj pride stvar pred vojno so« dišče. Najbolj kompromitiran je menda prejšnji poslanec Barriobero, odločen re« publikanec, a ni dvoma, da so bile na za« roti udeležene tudi vojaške osebe in se v zvezi s tem imenujeta imeni dveh znanih generalov. Policija je med zaplenjenimi spisi našla tudi seznamek vojaških čet, na katere so zarotniki računali, istotako tudi lista oseb, ki bi bile po posrečenem pre» vratu stvorile vlado.
Zarota je bila topot kar najbolje orga« nizirana. V Madridu so našli 900 bomb, ra« zun tega še mnogo drugega razstreljiva, pušk in pištol iz vojaških skladišč. Bombe in orožje je bilo skrito v neki samotni hi« šici nasproti kraljevske palače. Zarotniki so nameravali umoriti kraljevsko rodbine, kakor tudi diktatorja Primo de Rivero in druge osovražene člane njegove vlade. Atentati so imeli biti izvršeni ob priliki odpotovanja kraljevske dvojice in Primo de Rivere v Maroko. Kje in kako, to še ni pojasnjeno; baje so nameravali razstre« liti kraljevski vlak. Zarota je bila odkrita slučajno, ker so zarotniki preizkušali bom« be v okolici Madrida. Več dni zaporedo« ma je na raznih krajih eksplodirala kaka bomba. To je vzbudilo pozornost policijo in tako so prišli na prvo sled.
Japonsko - rusko - nemška zveza?
Tokifo, 21. okt. d Po časopisnih vesteh pripravlja ministrski predsednik Tanaka ofenzivno in defenzivno zvezo z Nemčijo in Rusijo. Priprava te zveze je poverjena enemu najsposobnejših japonskih dipl o« matov Gote KuharL Zunanji urad sicer de« montira to vest, vendar je znano, da se Kuhara že več let bavi z idejo japonske zveze z Nemčijo in Rusijo in da bo » kratkem potoval v Moskvo in v Berlin.
Proslava «predhodnika fašizma»
Palermo, 21. oktobra, o. Ob navzočnosti kralja in zastopnikov oblasti ter organiza« cij iz vseh krajev Italije se je danes vršila v glavnem mestu Sicilije svečana proslava ialijanskega državnika Francesca Crispija, ki ga smatrajo današnji voditelji Italije za BredbodhnM fafiznva.
Klerikalna obrtna lista je neveljavna!
Votlina komisija je operirala ves čas z največjim nasiljem. Ni ii bilo dovolj, da ie dosledno zavračala vse upravičene reklamacije Obrtniških lfl trgovskih organizacij; zavračala Je tudi kandidatne liste in dejansko v trgovskem odseku z zavrnitvijo kandidatne liste onemogočila postavitev kandidatur Zvezi trgovskih gremijev.
Sedaj pa so ravno klerikalci sami doživeli s svojo kandidatno listo, katere nosilec je g. Ogrin, neznansko Ma-mažo.
Na Ogriaovi kandidatni listi kandidira ttKfi Matija Mesartč, krojač r Mariboru, Maistrova c. 16 kot kandidat.
V rokah pa imamo potrdilo mestnega magistrata v Mariboru, ko>t obrtne oblasti L stopnje, da izvršuje Mafija Mesaric krojaški obrt šele od 17. no-vSmWa 1926.
Volilna uredba določa v ČL 6.. točka 1, da mora biti volj« tisti, ki do dno, ko se razgrnejo volilni imeniki, zdržema najmanj dve leti vrši gospodarsko funkcijo, na katere podštavl ima volilno pravico. Ta rok je 25. september 1927.
Ker Matija Mesarič še ne izvršuje zdržema najmanj dve leti krojaškega obrt a. v smislu čl. 6. volilne uredbe ne more biti voljen.
Ogrinova kandidatna lista že z ozl-roffi na Slučaj Matije Mesariča ae ustreza zakonskim predpisom.
Pd ČL 16. volilne uredbe pa še že potrjene liste ne morejo preklicati in se
tudi v njih ne more nič izpremeniti, tt-radl česar Je Ogrinova kandidatna listi neveljavna.
Če nepravilni kandidaturi Mesariča
?>ridnlžlfbo še ravno tako v smislu ČL . vOL uredbe nepravilno kandidaturo nosilca liste g, Ogrina in kandidaturo g. Curka, je potrditev kandidatne liste g. Ogrina navadna sleparija.
Poživljamo g. predsednika volilne komisije, da pojasni, kako je ffiOgla biti kandidatna lista, ki be ustreza zakonskim predpisom, potrjena!
Izje
(ava
Vrhovni obrtniški svet v Ljubljani me Je kandidiral kot kandidat« 2a zbornične Volitve. Kandidatura sefti Sprejel, k if sem vedno rad pripravljen, kolikor je v ftloji moči, koristiti dobri obrtniški štvSri,
Ko sem vpogleda! v občinskem uradu v volilni imenik, sem opazil, da sem vpisan v obrtni in trgovski odsek. Volilni odbor pa me je Črtal brez taoje vedhošti iz obriiie-gi odseka, s čimer je Seveda padla ttidl moja kandidatura v obrtnem odseku.
Ker torej ne morem kandidirati, je Vr» horvni <Jbrtniški svet v sporazumu i mehoj postavil kot kandidata g. Ivafla Oogala z Jesenic hi prosim vse prijatelje in somišljenike, da mu poverijo svoje popolno zaupanje.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1927.
Josip Afflbrožič.
Proti klerikalnim naslliem nad slo< venskim treovstvom
Kakor smo že vSeraj poročali, sta dospela * Beograd delegata Zvezo trgovskih gremijev in Vrhovnega obrtniškega sveta za Slovenijo gg. JoBip Kavčič in Jcwip Rebek, ki ju je v prisotnosti poslancev dr. Ženava, dr. Kra-merja in dr. Pivka sprejel minister za trgovino in industrijo dr. Spaho. Delegata sta ministru obrazložila partizansko postopanje kOffli&aHjat« ZbOrniee TOI pri volilnih pripravah. kakor tudi volilne komisije, ki je v direktnem nasprotju z naredbo ministra. PošlaBdi dr. Žerjav, dr. Kraifler in dr. Pivke so podprli izvajanja obeh delegatov in opozorili ministra na potrebo zaščite Zbornice TOI pred partizanskim uničevanjem te važne gospodarske korporacije. Minister dr. Spaho je pozval delegata, naj mu predložita ookumentirane pritožbe proti postopanju volilne komisije, ki jih hoče objektivno oceniti,
Vtfcraj je bik ministru dr. Spahu izročena zahtevana dokumentarna pritožba, ki se sklicuje na člen 26. zakona o zbornicah proti kršitvi določb uredbe o reorganizaciji in volil-nern rfedtf Zbornice TOI od 30. junija 1927 od strani volilne komisije.
Pritožba navaia, da je volilna komisija z aktom št 69/vol. od 19. oktobra t. L odločila, da se kandidatna lista Zveze trgovskih gretnljev za Slovenijo odkloni, ker ne odgovarja predpisom uredbe. Volilna komisija je na isti seji odločila, da sa listi Zveze obrtnih zadrug in Zveze industrijcev, ki nista odgovarjali predpisom glede na kvalifikacijo posameznih kandidatov, vrneta v smislu člena 17. uredbe predstavnikom teh list v svrho poprave v roku 3 dni. Uporabilo se je torej is političnih razlogov različno postopanje v isti zadevi.
S svojim postopanjem je volilna komisija kršila določbe člena 17., ki ee glasi: cCe se kandidatne liste ne ujemajo s predpisi uredbe, jih mora volilni odbor v treh dneh vrniti, da se popravijo. Poziv se mora vročiti na do-stavnico pooblaščenemu namestniku. Če se vlože take liste istočasno, mora poslati volilni odbor ta poziv vsem zastopnikom liste. Če so na raznih listah ista imena, mora označiti volilhi odbor s sodelovanjem zastopnikov list osebe istega imena tako, da jih je mogoče rariiiovati.>
Uredba torej ne dela nobene razlike, ali so posrreške predloženih kandidatnih list formalnega ali materijalnsga značaja, temveč striktno določa, da se mora vsaka lista, ki ni v soglasju s predpisi uredbe, brezpogojno vrniti predlaeateljem. da jo morejo v roku treh dni popraviti.
Kljub temu je volilna komisija iž političnih razlogov sklenila, da se kandidatna lista Zveze trgovskih gremijev odkloni in proglasi kandidatna lista g. Jelačina v trgovske«! odseku brez volitve. Sklep o izvolitvi te liste je že objavljen v današnjem <Uradttem
Pritožba omenja tudi, da volilna komisija ni upoštevala ministrovih naredi) glede volilne praviefe gospodarskih žadtiig, temveč je v nasprotju z njegovimi navodili Vstavila v volilni imenik Vse člane načelstev, tudi takih zadrug, ki ne vrše nobenega trgovske* ga posla in ne plačajo nobenesa pridobniS' skega davka. S tem se je kršil člen 3. I. a uredbe kakor tudi temeljna načela zakona o zbornicah iz leta 1858., ki velja v področju Slovenije.
Na ta način se je dala v trgovskem odseku volilna pravica nad 4000 osebam, ki lilfiifcjo nobene gveee s trgovino ter se v smislu uredbe ne morejo smatrati za interesente Zbornice.
Nasprotno je volilna komisija s kršitvijo zakona razveljavila listo pravih trgovcev, kajti v Zveri trgovskih gremijev so »dfu-ieni vsi gremiji (po število 37) s ca. 10.000 člani, tako da predstavlja ta zveza strokovno stanovsko organizacijo celokupnega trgovskega stanu v Sloveniji, ki mu je bila na ta način odvzeta iiajelementarneiša stanovska pravica sodelovanja pri volitvah v svoje stanovsko zastopstro, za čegar vzdrževanje mora doprinašati letno milijonske vsote.
Pritožba ugotavlja, da je sklep volilne komisije o odklonitvi kandidatne liste Zveze trgovskih gremijev izzval največje ogorčenje v vseh gospodarskih krogih ter naproša ministra kot čuvarja pravilnega izvrševanja od njega izdanih naredb, naj razveljavi sklep volilne komisije glede kandidatne liste Zveze trgovskih gremijev. ker je T nasprotju z jasnimi predpisi člena 17. uredbe, Zato naj zaradi nujnosti brzojavno odredi volilni komisiji, da postopa po predpisih zakonske uredbe ter kandidatno listo Zveze trgovskih gremijev vrne predlagateljem, da jo v roku treh da i popravijo, objavo v * Uradnem listu« pa prekliče.
Delegata Zveze trgovskih gremijev in Vrhovnega obrtniškega sveta sta za zadevo zainteresirala tudi predstavnike beograjske Trgovske in obrtniške zbornice, ki so jima izrazili popolno solidarnost in obljubili vsestransko podpofo.
Poslanec dr. Pivko za obmejne kraje
Te diii smo med telefonskimi Vestmi na <cratko poročali, da je posl. Pivko sprožil tudi vprašanje stanovanjskih zgradb za obmejno fcnaačfto seraže. Danes objavljamo njegovo vprašanje na finančnega ministra, ta se glasi takole:
G. matister! Stanovanjske razmere organov finančne kontrole na severozapadni državni meji med Slovenijo in Madžarsko ter med Slovenijo in Avstrijo niso dobre. Na tem terenu obstojajo velike težave, ker J« treba povsod iskati prostore za državne urade. Se težje pa je vprašanje stanovanj za uslužbence, 2lasti ža oženjene. Slednji morajo večinoma živeti ločeno od svojih d nižin in voditi dvojno gospodinjstvo, kar pomeni v današnjih kritičnih časih za vse prizadete zelo hud udarec.
G. ministru je Znana resolucija organov finančne kontrole, ki je bila sprejeta na zborovanju dne 24. avgusta t L v Maren-bergu in ki je bila tudi Vam pretfiofena. V tej resoluciji se dobro opisane stanovanjske razmere ob državni meji. Siužba finančne kontrole je taka, da se morajo organi često menjati, take da Mdi premožnejši ne Morejo misliti na to, da bi si zgradili lastne domove. V omenjeni resoluciji se navaja tudi vzgled Avstrije, U Je potom »Imobi-larae banke« na Dunadu na meji povsod zgradila poleg UMrCtab uradnih prostorov tudi stanovanja za nra*kuštvo. Zato Vaš, g. minister, vprašam: 1.) Ali Vam Je znana resolucija finančnih cfganov, sprejeta na abaruvanju v M aren-befgu dale 34. avgusta 1937? S.) Al Me lamaillt. g. mMsief, da pri-
znate v teh krajih nujno potrebo, da se igra-dijo stanovanja za organe finančne kontrole.
3.) Kaj nameravate storiti, da se to, ta vse obmejne kraje važno vprašanje čim prej pravilno reši in uredi?
Prosim pismenega odgovora.
Sprejmite, g. minister itd Dr. Ljudevit Pivko, 1. r., narodni poslanec.
Izključitev adjutanta Trockega
—	Moskva, 2i. oktobra. Lsti objavljajo sklep osrednjega izvrševalnera odbora ko« muiristične stranke, ki izreka izključitev Vujoviča, pobočnika Trockega, iz stranke, ker se ni hotel pokoriti sklepom osrednje« ga odbora. Vujovič je bil pred kratkim skupno s Trockim izključen iz eksekutfv-e komunistične internacijonale.
V štirih dneh iz Amerike v Evropo
—	Sewyork, 21. oktobra. Mornariški svet poskusa nov- model ptefcooeeaflsldh ptun&ov, ki bodo voziK & Amerik« v rdpo SHfi dni.
Not! predsednik ameriških socijalistov
—	Newyortc, 21. okobra. Ameriška soeija&tična stranka je izvolila a pndt sedhika Viktorja Bergerja na mesto unrf» lega Evgena Debsa.
Aretacija trgovcev s človeškim blagom
Parii. 2 oktobra, s. Policija je aretirala organizirano drua>o trgovcev" z dekleti, ki ni samo razpošiljala dekleta v javne hile, empak izvršila tudi celo vrsto vlomov in tstvio.
Desetletnica sovjetske
Rusije
V	Rusiji je pričalo praznovanje desetletnice oktoberske revolucije, ki je Vrgla socijalisftičflo-defilokratično Pfo-Vizorno vlado in UttanOvMa režim komunistične stranke ter uvedla v Rusiji diktaturo proletarijata.
V	Ljeoingradu so pričele v palači Uftteki, nekdanji Tavrijski palači, kjer je zasedala svojčas državna doba, ofi-cijelne slavnosti v obliki jubilejnega zasedanja centralnega izvrševalnega odbora sovjetske unije. Na slavnostni otvoritveni seji so pričeli referati posameznih fttflkdjonarjev sovjetske vlade, ki podajajo bilanco desetletnega dela in postavljajo hkrati program za bodočnost, Pmjektirtae so nadaljne slavno-sti, s katerimi naj vsa sovjetska Rusija proslavi desetletnico svojega revoluoi-jonaraega obstanka.
Nihče »e bo mogel brez razmišljanja mimo tako znamenitega dogodka kakor je desetletnica ruske oktoberske revolucije. Vsa evropska poliftčrta ifl kulturna javnost mora hočeš-nočeš požomo zreti nazaj na dobo desetih let in se zamisliti že v samo dejstvo desetletnega obstoja tako ižražitega borbenega režima kakor je boljševiški. Vsa Evropa, da, ves svet bo prisiljen pafalelno S sovjetskimi fUfckčijonarji delati bilan* 00 o teh letih.
A ta bilahča ni enostavna stvar. Nešteto problemov se skriva v njej, problemov preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, enostavnih in kompliciranih; k njim bodo zavzemali različni komentatorji različno stališče, pač v razmerju S tem, kakršho je njihovo nažiranje O teoriji ifl praksi sovjetskega režima.
Ali nekaj je ipak faktorjev, ki so postali že zgodovina in ki jih bodo morali tudi nasprotniki priznati brez bistvene omejitve. Drugi bodo ostali sporni še vedno in zato bd tudi pfogHOža glede bodočnosti sedanjega režima v Rusiji želo relativna.
Malo je ljudi, ki bi se mogli danes pohvaliti. da so pred desetimi leti verjeli na desetletno trajanje komunistične vlade. Malo jih je danes, ki bi si upali trditi, da morejo postaviti o nadaljnih desetih letih tako prognožo, da jo bodo kronisti ob dvajsetletnici oktoberske revolucije označili kot točno rešitev uganke.
Kar moremo danes konstatirati kot objektivno, je predvsem dejstvo, da ruška demokratična inteligenca pred desetimi leti ni bila kos situaciji, da se je ižkažala Slabega političnega psihologa, da ni bila pripravljena na revolucijo v zadostni meti. Prav tako se mora reči o desničarskih socialističnih skupinah vseh Vršt in naposled velja isto tudi o desničarskih meščanskih elementih, ki so se v prvi vrsti udeleževali borbe v vrstah raznih belih gard.
Drug fakt je, da so se boljševiki pokazali spretne v presoji notranje situacije, da 90 razpolagali z zadostnim kadrom energičnih voditeljev v raznih področjih in da so obnovili v razsulu revolucije razmeroma zgodaj trdno in krepko oblast, ki je relativno kmalu razpolagala z dovolj močno avtoriteto.
Prav tako se mora nadalje priznati, da so boljševiki z občudovanja vredno energijo in gotovo tudi veliko sposobnostjo pričeli z reorganizacijo gospo* darskega organizma, da so v tem delu dosegli znatne uspehe, osobito ako se upošteva, da so gradHi na razvalinah vojne dobe, državljanske vojne in soci-jalne revolucije. Uspehi gotovo niso toliki, kakor so bili boljševiški programi in življenje posameznika in celote se ni spremenilo v oni meri, kakor so pripovedovali množicam teoretiki; ali kdor je pazno in kritično zasledoval poročila nevtralnih potnikov po Rusiji, mora priznati, da storjeno delo ni majhno. Ce pa je vendarle toliko, da je zadovoljilo mase, to je seveda vprašanje, najtežje vprašanje, od katerega rešitve zavisi silno mnogo, v prvi vrsti pa prognoza za bodočnost.
. Popoln neuspeh pa je doživela sovjetska revolucija v svojem programu glede inozemstva, Kakor se je Evropa zmotila v svoji presoji glede trajanja sovjetskega režima, prav tako se je boljšsviška revolucija zmotila glede Evrope, Šocijalna revolucija ni hotela nastopiti. Vsi boljševiški denarni viri, ki so toliko izdali za prevratne načrte v evropskih državah, niso mogli pripomoči do uspeha in danes nimamo poleg Rusije niti ene sovjetske države. In to je drugi problem, ki je osnovne važnosti za eventualne prognoze.
Mnoge države so priznale sovjetsko vlado. Danes se Vidi, da to priznanje ipak ni bilo tako odločilnega pomena, kakor so si obetali v Rusiji in se bali n. pr. emigranti. Finančne pomoči iz inozemstva v obliki posojila, ki Si ga Moskva želi že tako dolgo, noče biti, in izjema, ki jo pomeni v tem pogledu Nemčija, ne spremeni mnogo na stvari.
Referati vrhovnih sovjetskih funkci-joftarjev So iR bodo seveda optimistični. Ali da ta optimizem M dovolj utemeljen, to se razvidi že iz ostre kritike bolj-ševiske Opozicije, ki je Skrajfio nezadovoljna z delom in uspehi sedanje sovjetski vlade. In to hudo notranje nasproti V boljševiški stranki je zopet veliki problem, od katerega rešitve zavisi v obBni meri prognoza.
Aii ono je pri vsem tem najvažnejše. Sarvjetska vlada pomeni režim, ki je kljub vsemu naroden, ki je posegel globoko v narodovo življenje, razmajal duhove in s tem vzbudil politično samozavest. Ce le kaj. to ne more ostati brez posledic. Naj bo bodočnost sovjetskega režima kakršnakoli, ruski narod
se bo ta čas vzgojil za samostojno politično življenje in bo v bodočnottl v l»odi Rusije same kakor tudi Evrope zavzel tisto mesto in prevzel tiato vlogo. ki mii gre po prirodnih Zakonih,
Znova prepir za prestol v Romuniji?
Iz Rumunije prihajajo zopet neugodnejše vesti. Niso sicer še zavzele onega obsega, ki bi mogel pomeniti vzrok ža vznemirjanje, ali mogle bi se vendar razviti v dovolj veliko neprijetnost državi, osobito pa sedanji vladi in parlamentarni večini.
V	vrstah rumunske opozicije je bilo ves čas razpoloženje za odstavljenega prestolonaslednika Karla; tudi priznanje pfehoda kraljevskih pravic na njegovega nedoletnega sina Mihaela je akceptirala opozicija samo z rezervo. Sedaj se ponavljajo vesti, da se opozicija. obstoječa iz narodno-agrarfle in ostankov narodne stranke, vedno bolj angažira za povratek princa Karla. Pravkar se poroča, da se je kongres radikalne stranke izrekel zanj. Koliko so točna poročila, da je morala vlada poseči že po sredstvu aretacije mnogih vplivnih političnih oseb iz opozicijo-nalnega tabora, se ne da tako enostavno kontrolirati; mogoče je pri tem mnogo pretiranega, ali popolnoma izmišljene bržkone Vendarle ne bodo.
Istočasno s tem javljajo z zapada, da se princ Karel pripravlja na povratek. Tudi te novice morejo biti samo prazne kombinacije, zakaj tako enostavna stvar njegov povratek v domovino ipak ne bo. Ali ako je rumunska opozicija pričela živahnejšo akcijo za spremembo glede prestolOnasledstva. ne more biti dvoma, da dela pri tem v sporazumu s samim Karlom. Tudi v tem pogledu javljajo zadnje vesti že konkretnosti o pogajanjih med opozicijo in eksprestolonasledikom.
Stališče opozicije je razumljivo. V boju proti liberalni večini je popolnoma brez moči in ne more Uiti upati, da se ji normalnim potom položaj izboljša. V Rumuniji je običajna znana praksa, da dobi vlada, ki prejme od vladarja volilni mandat, v volitvah večino. V sedanji Situaciji se opozicija n. more nadejati, da dobi od dvora tak mandat, za tako kombinacijo manjkajo vsi pogoji.
Prav tako pa je gotovo, da bi eks-prestolonaslednik Karel, ako bi se zares vrnil domov in zasedel prestol, ne dal zlepa vlade v roke liberalni stranki, ki se je toliko angažirala zoper njega. V tem slučaju bi prišla očividno na vrsto opozicija in bi mogla vendar enkrat prevzeti vlado, izvesti volitve in realizirati svoj program. Kombinacije s Karlom bi bile tedaj zanje zelo ugodne, kakor bi se na drugi strani eks-prestolonaslednik v borbi proti libera-lom najbolj s pridom naslonil na narodno kmečko opozicijo.
Ravno zaradi teh medsebojnih odno-Šajev in kombinacij čuti liberalna vlada, da bi mogle biti zveze med opozicijo in Karlom ipak opasne, kljub temu, da ima vlada trenutno vso moč v rokah in najboljše šanse. da jo obdrži še za nadalje. Poleg Vlade politične stranke je tu dvor in je tudi armada, ki moreta v odločilnem trenutku presenetiti in postaviti politično javnost pred odločitve, ki se danes zdijo neverjetne.
Za nas je vprašanje rumunskega vladarja interno vprašanje zaveznika. Vendar ga motrimo pod perspektivo fakta, da so v srednjem Podunavju še vedno, morda še bolj nego doslej na delu elementi, ki hočejo za vsako ceno spremeniti obstoječe stanje. Zato nam ne more biti vseeno, kaka je notranja situacija naših zaveznikov. S tega stališča želimo. da vprašanje prestola ne bi povzročalo novih komplikacij v notranjosti Rumunije ter slabilo njeno moč na zunaj.
Kulturni boj v Nemčiji
V	torek se je sestal nemški parlament na kratko zasedanje. Razen razprave o vprašanju reforme uradniških plač in interpelacije o stavki v srednjenemških premogovnikih, je glavni predmet debate osnutek novega šolskega zakona, kot ga je isdelal notranji minister v. Beudell, ki upravlja obenem tudi prosvetni resort. Že mesece in mesece se bije v Nemčiji glede šolskega zakona ostra borba, ki nekoliko spominja na nekdanji KulturkampL Nasprotstvo proti kleri-kalizaciji šolstva se pojavlja ne samo pri opoziciji, marveč tudi v vladni koaliciji sami, kar se je izkazalo na sobotni seji državnega sveta," ki je vladni predlog odklonil s 37 proti 31 glasovom. Če se ne bi našla kom piomisna formula, na katero bodo mogle pristati vse stranke desničarske koalicije, nastopi v Nemčiji vladna kriza in z njo razpust parlamenta.
Kot znano, je sedanja vladna koalicija, ki jo v glavnem sestavljajo nemški nacijonalci, katoliški centrum in nemška ljudska stranka, delo dr. Stresemanna, dejanskega šefa ljudske stranke, ki stoji po svojih gospodarskih in socijalnih vidikih na desnici in želi izriniti socijalno demokracijo od krmila ne samo v Reichu, marveč tudi v posameznih deželah, zlesti na Pruskem. Desničarska vlada v Reichu pa je nemogoča brez sodelovanja katoliškega centroma, ki je jeziček na parlamentarni tehtnici Po dolgotrajnih pogajanjih se je vpditelj katoličanov dr. Mars, ki je bil pri zadnjih predsedniških volitvah še skupni kandidat vseh republikancev proti feldmaršalu Hindenburgu, odločil, da zataii vso svojo demokratično in republikansko preteklost ;n pristane na vstop osovraženih ultrareakcijonarnih mo-narhističnih nacijonalcev v nejiško državno vlado. Mars je ta usodni korak skušal tedaj opravičiti z izpreohrnitvijo nacijonalcev, Ki so formalno pristali na weimarsko ustavo. Sleherni poznavalec nemških razmer pa je vedel, da ostahejd nacijonalci tudi po tej hinavski <izpreobrnitvi> to, kar so bili: pristaši monarhistične restavracije, revanžne vojne, socijalne in gospodarske reakcije. Te
so pozneje tudi dokazali s neštetimi izjavami in dajanji.
Kaj je torej pripeljalo katoliški oeetrum v objem reakcije? 2e tedaj te je trdilo in danes ni to pač	tajnost več, da »o vi-
soki cerkveni krogi zahtevali ta preokret kad nacijonalci in eentrumom je prišlo do pogodbe, po kateri se Usedejo nove zaščitne carinske tarif« r prid agHUla klijenteU nacijonalcev, centrumu pa se ugodi glede dalekosežne prosvetna reforme v smislu nadaljnega občutnega poklerikaljenja šolstva.
Nemški nacijonalci so svoj dobiček od kravje kupčije že pospravili. Prišli so v dr-iiavfio flado, kjer igrajo kot Številčno najmočnejša skupina prvo violino, in njihove protekciioniatične nakane so se izpolnile. Zdaj hočejo priti tadi klerikalci na svoj račun. Zato fOrsirajo fla vso moč novi šolski zakon. Navzlic odklonitvi po državnem svatu jo prišel zakonski načrt v prvotni obliki pred parlament.
Nemška ljudska stranka, ki je mati desničarske koalicije, je prišla v aeprijetno zagato. Kot naslednici stare kulturno - bojne nacijonalno - liberalne stranke ji ni klerikalni šolski zakon prav nič pri srcu. Ministra dr. Stresemahn in dr. Curtius sta nerada in s pridržki pristala na ttkonski pred log. Pristaši sami pa proti njemu prav odločno nastopajo in zlasti na deželi vodi ljudska stranka ostro besedno borbo proti vmešavanju cerkve v šolstvo.
Če bi ljudska stranka potegnila tudi * parlamentu z demokrati in socijalnimi demokrati, bi klerikalni načrt gotovo propadel, četudi ni prodrla trditev opozicije, da ta zakon ižpremitija uštavo, vsled česar je ta njegovo sprejetje potrebna dvetretjinska večina. (Končna odločitev v tem vprašanju pripada državnemu sodnemu dvoru.) V tem primeru bi podal dr. Mara seveda ostavko in nove volitve bi bile neizbežne.
Teh pa se boji tako katoliški centrum kot ljudska stranka. In ravno v tej bojazni tiči najbrž sočasna rešitev koalicije. Obe strani bosta skušali najti kak kompromis, ki b« omogočil vladi življenje do srede novembra, ko se sestane parlament na daljše zasedanje. Tedaj pa se odločitvi ne bo več mogoč« ogniti.
Komunistični proces v Budimpešti
BudimpeSta, 21. oJrt. d. V razpravi proti komunistom je bil zaslišan obtoženec Go« lya. Na predsednikovo vprašanje, ali je imela socialistična delavska stranka tudi komunistično frakcijo, je odgovoril obto« ženec pritrjevalno. Pravi njen voditelj je bil policijski svetnik Schvvdmtzer. (Schvei« nitzer je vodil preiskavo ▼ celi zadevi.) Nato so btii zaslišani Se drugi obtoženci, la so vsi trdUi, da Jih je pouclja s trpki« č en jem prišla na priznanje. Branitelj ob« tožencev je zato na podlagi od vseh ob« tožencev proti policiji izneienih obtožb predlagal, da ee proti doti&im policijskim orgatiom uvede kazensko postopanje zara« di zločina zlorabe uradne oblasti. O tem pfedlogu bo senat sklepal pozneje.
Španska kraljevska dvojica na poti v Italijo
Madrid, 21. okt s. Kraljevska dvojica je odpotovala v Barcelono, od koder ham«. reva v kratkem odpotovati v Italijo.
Govorniški rekord Kemal pase
Angora, 21. okt I. Kemal paša je končal svoj veliki govor na kongresu narodni
stranke, ki je trajal 36 ut in 33 minut. Kongres je soglasno sprejel resolucijo, ki odobrava KemdlOv govor in mu izraža za» hvalo kongresa.
Za miren razvoj angleške industrije
London, 21. oktobra, (lo.) Akcija za ohranitev miru v angleški industriji napreduje zelo ugodno. V kratkem se vrši tozadevno sestanek vodilnih delodajalcev in sveta delavskih zvez. Gibanje za industrijalni mir ima svoj izvor v zadnjem kongresu delavskih organizacij, na katerem se je izrekla želja po razsodišču za mirno rešitev industrijalcih sporov. Včeraj je izdala organizacija delodajalcev resolucijo, v kateri se strinja z željo po industrijalnem miru, izraženo s strani kongresa delavskih organizacij, in povdarja, da bi morali pri tem sodelovati ravno tako delodajalci kakor delojemalci. Včeraj je Macdonald izrazil v Colchestru svoje nade v ugoden potek gibanja za industrijalni mir in povdarjal korist, katero bi imela industrija od mirovne politike.
Rusko-perzijska pogodba
Teheran, 21. oktobra (be). Perzija je odobrila soglasno ruskoiperzijsko varnost*
no pogodbo.
Ameriško pomorsko oboroževanje
\ewyork, 21. oktobra (be). Predsednik Coolidge je potrdil novi gradbeni program vojnega brodovja, ki predvideva gradnjo 10 križark po 10.000 ton .
Litva zaprla poljsko mejo
Varšava, 21. okt d. Po vesteh ie Vilne so litovske oblasti mejo proti Poljski po« polnoma zaprle. Vsak promet v Litvo je prekinjen.
Nemški delavci v Moskvi
Moskva, 21. oktobra (be). Semkaj je pr» spela nemška delavska deputacija, ki se
udeleži proslave desetletnice sovjetske re» publike.
Zopet potres na Krimu
Moskvi 21. okt s. Na Krimu je bil zo«
pet močan potres, ki je silno razburil pra« bivalstvo.
Iz letalskega sveta
Buenos Aire», 21. oktobra (pa). Sttnkaj sta prispela francoska letalca Costes in Lo Brix.
Lizbona, 21. okt. s. Letalo 1220, ki je včeraj ob 6.40 minut startalo, se je zaradi slabega vremena ob 8. ifri zopet povrnilo. Posadka upa, da bo mogla jutri odleteti.
Quebec, 21. oktobra (pa). Včeraj so na« šli po dolgem iskanju letalo ponesrečene« ga letalca grofa de Lesseps v bližini Val -Brillanta popolnoma razdejano.
Velika nesreča z granato
Milan, 21. oktobra O. V vojašnici 77. pešpolka v Brescii se je pripetila davi huda nesreča. Neki poročnik je Stil im stotnijam razlagal sestavo ročne granate, ki ima s* len učinek. Vsled neprevidnega ravnanja pa mu je petarda eksplodirala v roki in so drobci ranik 33 vojakov, poročniku p« Je odtrgalo obe roki.
Kraji in ljudje
Ljuba Davidovič
Še semenišče so dali Nemcu
Maribor, 21. oktobra.
Naša razkritja o oddaji milijonskega dela nove hiše v Rogaški Slatini nemškemu stavbeniku Kiifmannu, 50 zadela klerikalce v živo. Odpor proti vodstvu SLS v vrstah nacijonalnih katoliških starešin, ki je že dolgo časa la-tenten, se je zadnji čas le še povečal. Vest, da oblastni odbor kar na debelo podpira nemški velekapital, ki že itak duši narodno gospodarstvo v Mariboru, pa je narodne kroge v SLS tako ogor-čila, da klerikalni listi niso upali niti braniti oblastnega odbora, ampak so prešli težke očitke po svoji stari na-vadPz osebnimi napadi na «Jutrovega» dopisnika.
Poročajo nam pa od vseh strani, da je bilo najmanj umestno, oddati ravno Kiifmannu dela v Rogaški Slatini, ker je ravno ta tvrdka najbolj germanska. Stavbenik Kiffmann ima povrh tega v svoji službi še tudi obrtnike, odločne Nemce, ki delajo pod svojim obrtnim listom edino za Kiffmanna in jih le Kiffmann plačuje in tudi njihove delavce, tudi zgolj Nemce, ki potem niti pred sodiščem nočejo govoriti slovenski, čeprav znajo. Nedavno se je zgodil kričeč primer, da ključavničar tvrdke Kiffmann ni hotel znati slovenski pred sodnikom.
Klerikalci torej z oddajo milijonskih stavbenih del Nemcem ne podpiralo samo nemškega velekapitala, ampak ubijajo tudi slovenske obrtnike, ki imajo itak skrajno težko stališče. Ravno tako delajo klerikalci tudi pri mariborski občini, kjer se morajo slovenski obrtniki še težje boriti proti nemški konku-
renci, da dobijo kako delo. Po vsem tem torej ni čudno, če se naša obrt in trgovina v Maribora tako slabo razvija. Še celo semenišče so dali klerikalci Nemcu v popravilo. Kako bi šele izgledalo na občini, če bi jo čisto zavladali klerikalci in Nemci!
Otvoritev planinske koče na Sv. Planini
Trbovlje, 21. cktcbra
Podružnica SPD v Litiji se je pričela kot najbolj agilna podružnica v Posavjn zelo živahno udejstvovati. Po njeni zaslugi se bo vršila v nedeljo, 23. t m., otvoritev planinske koče na Sv. Planini.
Sv. Planina leži na severu med Zagorjem in Trbovljami. V primeri s Sveto goro, zelo priljubljenim izletniškim krajem, ima to prednost, da jo obdajajo lepi smrekovi gozdovi. Pod kočo se razprostirajo pašniki, ki vzbujajo smučarjem najlepše nade za zimsko sezono. Že sedaj se vrše priprave, da postane Sv. Planina važen | smuški teren. Obširne smuške poljane, ki ne zahtevajo za dostop skoraj nikakega napora, so kakor nalašč ustvarjene za športnike. Pripominjamo še, da bo koča na Sv. Planini oskrbovana prav dcbro in poceni vse leto.
Najugodnejša pot na Sv. Planino je lz Trbovelj. Od zadnje avto-postaje na davnem trgu se vzpenjaš po markiram precej položni poti. Po dveh urah ne prehudega napora dospeš na vrh, kjer si obflno poplačan za turo. Nudi se ti prekrasen razgled Kum, ki ga loči le Savska kotlina, bi domala dosegel z roko. Na nasprotni strani se dviga njegova posestrima Sv. Gora in vmes leži "kakor na zelenem krožniku Čem-šenik, nad katerim se vzpenja Velika ali čemšeniška planina. Zadivljen si nad vso to lepoto. In ko nehote pogledaš pod seboj, vidiš skozi gost črn pajčolan dima razmetane hiše, ki se leskečejo kakor belo poslikane otroške hišice. To so Trbovlje.
Par metrov nad kočo je vršiček, še tja zlezeš in se diviiš razgledu, ki se ti odpira po Savinjski dolini, od koder te pozdravlja gora Oljka. Če je količkaj prida solnca, se boš razgalil in zleknil ter se dal božati od solnčnib žarkov, uprt s pogledom v božansko lepoto matere narave.
Za pot, ki si jo misliš zbrati za povratek, ne boš prav nič v zadregi. Najbližje je na Zagorje, če pa ti dopušča čas, zlezeš še na Veliko planino, odkoder se napotiš preko Cemšenika v Zagorje. Po grebenu na Mrzlico je pot enako bogata z razgledi. Izbire dosti.
Kdor hoče spoznati nov košček lepega našega Posavja, bo šel v nedeljo gotovo k otvoritvi nove planinske koče. Železniška zveza je zelo ugodna, tako za one iz Ljubljane, kakor tudi iz Maribora in Zagreba. Svojo udeležbo so do sedaj javili številni planinci. V večjem številu se udeleže otvoritve hrvatski planinci, včlanjeni v »Hrvatskem planinskem društvu« ter planinskem klubu »Runolistu«. Otvoritev se bo vršila okrog poldne. Planinci, pridite, saj je koča vam namenjena!
/
Popolnoma novo S Prvič v Lf&ibljani!
Sijajno"	1 £?skošno! Zabavno!
ffarry Lledtlie m Crcy
=i!is Jjnkermann, Paul .Vmterstein,- Adele Sardin, Paul Hei ermann — v kolosalni in razkošno opremljeni veseloigri
Liha
Krasna jako nape>a vstrinua — Naravni posneiki iz Dunaja. —Pri vseh predstavah pomnoženi orkester. — Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Elitni bino Malica.	Telefon 2124.
Nesreča s samokresom
Kranj, 21. oktobra.
Preteklo noč se je pripetil po nesrečnem naključju v bližnji vasi Velesovo nad Kranjem dogodek, ki je vzbudil zaradi tragičnega efekta veliko senzacijo med vaščani. Tudi topot je zahtevalo ravno med prijatelji neprevidno ravnanje s smrtonosnim orožjem svojo žrtev.
Pri gostilničarju Cirilu Sajovicu, ki ima tudi mesarijo in trgovino, se je sinoči nahajal njegov dobri prijatelj Andrej Juvan, 18 letni kovaški učenec, doma iz češnjevka, občina Šenčur. Bilo je okrog 23. ure, ko je Sajovic, star 24 let, razkazoval prijatelju Juvanu samokres. Med manipuliranjem se je revolver po nesreči sprožil in je krog-lja zadela Juvana ter mu prestrelila trebuh. Nesrečni izid je vse navzoče silno prestrašil. Pripeljali so najprej zdravnika dr. Mayrja iz Cerkelj, M je ranjenca takoj obvezal. Nato so Juvana prepeljali z vozom v Kranj. Na rešilnem oddelku tukajšnjega prostovoljnega gasilskega društva je prišel, dasi težko ranjen, k zavesti. Okrog 3. ure zjutraj pa so ranjenca prepeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnico. Stanje ranjenega Juvana je kritično.
Jesensko solnce okoli Tri-
Slavospev nemškega turista našim planinskim krasotam.
Letos smo imeli v slovenskih letoviščih izredno mnogo Nemcev. Pretežna večina njih je bila prvič med nami. Da jim je med nami prijalo in da so jim naši kraji zelo ugajali, smo čitali v številnih spisih, ki so . izšli tekom sezije v nemSkih dnevnikih in revijah.
Posebno simpatičen opis Bleda, Triglava in Bohinja je objavil te dni pod gornjim naslovom v dnevniku »Leipaiger Neueste Nach rkfaten« g. I. Sdlling-Wlesner. Na) navedemo iz daljšega članka, ki je ves prežet navdušenja za Slovenijo, nekaj stavkov.
»Naš avto je brnel po slovanski zemlji, po stari kulturni cesti med Ljubljano in Tr-hižem. Čedno zgrajena mesteca, vasi, polne sadovnjakov in vinske trte, široka polja, na katerih spravljajo zadnje pridelke slovenske žene v dolgih, temnih jopah in pisanih rutah. Zrak trepeče v jesenskem blesku; vonj sadja in vina je v njem ln hladnejša sapa iz bližnjih gorsikih dolin prinaša prijetno rezek vonj jelk in dehtečih zelišč toplo cbsotačenih obronkih. Hitreje in hitreje se odvija beli pas deželne ceste in se potopi nenadoma v svetle sence plešočih vrst topolov. Obilje zelene barve plane v nas, drevesni orjaki, vrtovi v barvnem migljanju, pisane skupine hiš, pptem blesteča vodna površina: Bled v Sloveniji, najsevernejšem delu nove jugoslovenske države . . . Pravljična pokrajina, ki spada med najlepše alpske pokrajine in ki razvija svoj najmočnejši čar zlasti v jesenskem času, ko se umakne vse preveč vroče solnce z jezera in gora ter je vsaka senca učinkovito poglobljena in se pokaže vsaka oblika v blesteči konturi . . .
Obvladovalec te scenarije pa je Triglav, temna pravljična gora; skalnati labirint groteskne diviosti. ki dviga tu s tremi vrhovi svojo biestečo snelžno glavo v zrak, kakor oni bog, pa katerem so ga nekoč imenovali. Slovanski narodi so častili tu svoj troglavi idol — Triglava, in prastara svetišča so bile najbrae one nedostopne višine, o katerih še danes govore slovenske bajke in pravljice. Cesto se je fantazija slovanskih pesnikov navduševala ob njih, toda nobena pesem o Triglavu ni mogla doseči slovesa »ZlatoToga«, ki ga je napisal nemški poet sredi pokojne blejske idile. Prijazno pozdravlja na glavni cesti spominska plošča Rudolfa Baumbaoha (ki je 1. 1874. tu spesnil »Zlatoroga«), nemškega gosta tn mu nudi prvo dobrodošlico v tuii deželi.
Morda je omembe vredno, da so Nemci iz Nemčije v novi Jugoslaviji ztelo zaželje-ni obiskovalci, da se povsod govori nemški in da v elegantnem, mednarodnem ko-pališčnem življenju Bleda naletiš predvsem na Dunajčane; stara in nova Avstrija miro-
ljubno pomešani, z vedno enakimi ljubeznivimi oblikami občevanja . . .
Svojemu milemu južnemu podnebju se zahvaljuje Bled, da prav za prav ne pozna popolnoma mrtve sezije, kajti že kopalna doba sega od zgodnje pomladi pozno v jesen, ker se jezero hrani s toplejšimi izvirki, a dotokov gorskih vod ni . . . Velike atrakcije so v divji krasoti kakšni dve uri oddaljenega Vintgarja s šumečimi vodopadi, potem v Bohinju. Bohinjsko jezero se imenuje od skal obdano alpsko jezero; z njegovega divjega in prijaznega obreižja se lahko vidi prav blizu v mračni obraz starega Triglava« . . .
Nismo navedli vsega, kar je napisal nemški pisec o krasotah okoli Triglava, ali že ti stavki nam povedo, da ima blejsko letovišče lepo bodočnost, če bodo vsi činitelji tujskega prometa še bolj kakor doslej stregli zahtevam modernih letovišč.
Srečko Kumar
nocoj dirigira koncert zagrebškega «Kolai», ki izvaja tudi v inozemstvu priznani dr. Sirolin oratorij aživot i spomen slavnih učitelja Svete brače Cirila i Metodija, apo» stola slavenskih».
Popolnoma novo!
Danes premi jera senzacijonalnega filma
TAJINSTVENA VILA
Kriminalna drama iz velemesta po znanem romanu Artura Landesber« gerja.
V glavni vlogi šampijon atletov
Naciste
Tajinstveni vlom v vilo. — Muka« polno zasledovanje krivcev. — Ma» ciste se zaljubi v lepo dekle, ki mu jo skušajo ugrabiti skrivne moči. Zmaga pravice in ljubezni.
SENZ ACIONELNO1 TAJINSTVE. NO! DUHOVITO.
Predstave ob 4, pol 6, pol 8 n 9.
Tel. 2730. Kino DVOR
Lojzka v čebru
Ljubljana, 21. oktobra.
Bilo je davi, zgodaj zjutraj, ko je svetloba prepodila jutranji mrak. V majhni sobici na dvorišču predmestne hiše, zidane v dveh predelih, zvezane s trebušasto streho, je ugasnila luč. Kmalu zatem je v nekih vratih za zidom zaškripal ključ, ki mu je sledil pritajen šepet, nakar je nekdo glasno zakašljal, potem pa je hušknila čez dvorišče naglih korakov na cesto Lojzka.
Pred hišo ie kostala samo za hipec, pazno ogledujoč na obe strani, nakar se je odtrgala od zida hiše. Korakala Je naglo proti mestu, se ustavila pri prvem peku in kupila tri še tople zemlje. Potem je hitela naprej, se znašla v dežju na trgu, kjer se je jela znova ozirati za druščino. Včasi se ii je zazdelo, da jo stresa mraz, zato se je skušala stiskati med gnečo. Rok tedaj ni tiščala v žepih, marveč je sumljivo tipala okrog, prepričana, da je v tujih žepih topleje. Imela pa ni prave sreče. Zatorej se je čez čas umaknila pod kostanje in nato pod streho neke bližnje hiše.
Svet se ji je zdel pust in neprijazen. Kmalu jo je pričelo zopet stresati, nakar se je odločila in stopila v »amerikanski« bar na čaj, ki si ga je dala »cepiti« z močno dozo žganja.
Tavala je precej omamljena sem in tja in zašla spet v predmestje. Zavila je v neko temno vežo ter prekoračila hodnik. Stala je pred nekimi vrati, kar je iz prvega nadstropja nenadoma pridrvel po stopnicah mlad frkolin, ki se je v temi zaletel v preplašeno Lojzko. Ona je takrat že držala v rokah lep dežnik, ki je stal pred vrati, in je hotela izginiti čim prej odtod.
Toda smola! Istočasno, ko se je zadre-vil v njo mladi pobalin, so se odprla vrata stanovanja in pojavila se je neznana dama. Zakričali so vsi trije naenkrat: fantič, vsa zmedena Lojzka in neznana dama . . . Po-bič je kriknil tresoč se od strahu: »Arka luj . . . mamaa!« . . . Lojzka; »Marička pomagaj!« . . . Dama pa: »O, ti ciganka, moj dežnik!«
Vsi trije so se hoteli zavrteti na petah, a hodnik se je vsem zazdel nekam tesen; nenadoma je nekdo zacepetali, nakar 'je sledil zamolkel padec, ki je izzvenel v oster pliusk. Vsi trije so zakričali še enkrat, na-
kar je neki četrti užgal električno luč. Prihiteli so še drugi ljudje in končno odnekod tudi stražnik, ki je dvignil Lojzko iz velikega čebra, namočenega s perilom. Še mokra je krčevito objemala dežnik. V spremstvu škodoželjnih ljudi je morala vsa mokra Lojzka s stražnikom na policijsko direkcijo, kjer se je sušila v zaporu dobre pol ure, nato pa je stopila pred dežurnega uradnika.
»Lojzka C. z Gorenjskega, ha?«
»Mm!«
»Tatica in vlačugarica! Mlada in čedna, kaj, pa ti boli diši postopanje, grešna ljubezen, lahek zaslužek vse prej, kakor pošteno delo!«
Lojzka se takoj razjoka, pove doživljaj pretekle noči, opiše pot na trg, ne pozabi omeniti močnega čaja, samo se ne spomni točno na ukradeni dežnik, a spomin se ji zopet osveži pri mokrem čebru. Govori takole :
»Da sem izgnana iz ljubljanskega policijskega okoliša, mi Je seveda znano! Vem, da bi morala biti zdajle nekje drugje, kakor v Ljubljani in da bi se morala predvčerajšnjim odpeljati s prisilnim potnim Ustom v K.«
»No, pa?« vpraša uradnik.
»No, z magistrata me Je spremljal nekdo na kolodvor in mi kupil listek. Nato je odšel. Jaz pa, mesto da bi se odpeljala, sem stopila na nasprotni strani zopet iz vagona in odšla nazaj v mesto. Odgonski potni list sem poslala v K. kar po pošti. Nato sem hodila zopet po mestu in imela rada sam.o dva fanta . . .«
»Bo kar dosti!« jo je prekinil dežurni, s! vse natanko zabeležil in Lojzka z Gorenjskega, navihana Lojzka, ki je svoječ«soo slulžila v mestu in pozneje obiskovala skrivoma stanovanja bivših gospodinj ter Ičra-dla vse od kruha do puranov in gosi v drvarnicah ter oblek pri raznih svojih' znankah, je morala iti zopet pokušat ričet v mrki del justične palače ob Miklošičevi časti.
Za spomenik kralju Petru I. v Ljubljani
so darovali: Rude in kovine, Ljubljana 2000 Din: Čemažar in drug, Ljubljana 500 Din; občina Radenci 300 Din; A. Ebenspanger, Ljubljana 300 Din: občina Moste 250 Din; po 200 Din: občina Hotič; Majcen Ciril, Zidani most; Obenvalder in Keller. Domžale; Pengov Ozvald Ljubljana: Hranilno in posojilno društvo. Ptuj; po 100 Din: občina Svetina: občina Radomlje: občina Dane: Legat A.. Ljubljana; Rupreht Janko, Trebnje; dr. Jenko Andrej. Št. Vid: Besednik in dr., Ljubljana: Janič Maks. Celje. Cukala Maks. Sv. Jurij ob Taboru: Peters H. Ljubljana: Cvikl Janez. Ptuj: Lesna družba Ribnica; Klemenčič Jakob, Šoštanj; Zalar Matija, Ljubljana; Beniač Fedor. Maribor: Vale Maks. Št. Jurij; Schiava Fani, Ljubljana; Valjčni mlin Medlog pri Celju; po 50 Din: Kolenc Franc. Mokronog; Kuhar in Žemljic. Maribor; Palovec Franc, Ljubljana; Pečlin Ivo, Komenda; Vukan Ludvik, Dol. Lendava; Gajšek Florjan. Loka: Pirh Emil. Ljubljana; Florjančič Kari, Celje: Mozetič Josip, Ljubljana: Herman I.. Štore: Miki Franc, Sv. Marjeta: občina Kapla; občina Trebelno; po 30 Din: Tenente Rudolf. Ljubljana; Magister Vinko. Ljubljana. Dereide Bogdan, Sv. Lenart: po 25 Din: občina Moravče: Hranilnica in posojilnica Dragatuš; po 10 Din: Marolt Kari Gorenjavas; Cede Franc, Sv. Peter; Karbaš J., Gor. Radgona; Podgoršek Jožef, Vrbno; 5 Din LukačJosip, Ra-kovci.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Sobota, 22.: Zaprto.
Nedelja, 23.: »Idealni soprog®. Izv.
Pondeljek, 24.: «Hlapec Jernej®. C.
Ljubljanska opera
Sobota, 22.: Zaprto. Nedelja, 23.: «Rigoletto». Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 22.: »Lokalna železnica*. Nedelja, 23.: «Lokalna železnica®.
Mariborsko gledališče
Sobota, 22.: «Pygmahon». A Nedelia. 23.: «Bajadera». Kuponi. Ponedeljek, 24.: «Bobbijeva poslednja noč».
(Gostovanje Dunajčanov.) Torek, 25.: «Strahovi». (Gostovanje Du» najčanov.)
Šentjakobski gledališki oder naznanja, da Je današnja predstava komedije cLokal-na železnica* namenjena abonentom in drugemu občinstvu, jutrišnja predstava pa je izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Petra Šterka nasL Miloš Karničnik na Starem trgu. Predprodaja vstopnic za nedeljsko predstavo pa ie od 10. do 12. dopoldne v šentjakobski knjižnicL
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, dne 23. oktobra se uprizori v Mariboru opereta <Bajadera». Za predstavo veljajo tudi kuponi.
Mariborska opera je otvorila letošnjo sezono v etrtek z novo naštudirano Verdijevo opero <Traviato>. Publika je tudi našo opero simpatično sprejela. Gledališče je bilo čisto polno. Predstava je kljub znatni redukciji v moškem ansamblu zadovoljivo uspela, čeprav so nekatere uloge peli gospodje iz drame. Vsa moč predstave je slonela na ramenih Franje Burjeve (Violetta), Petra Burje (Alfred), FranjaNeraliča (Alfredov oče) in operne novinke Pavle Udovičeve (Flora). Velik napredek je glasovno pokazal gosp. Burja; tudi v igri se je živahneje kretal. Prav tako je zadovoljila ga. Franja Burjeva in zlasti gos^ Neralič. Udovieeva pa kaže. da bo gosp. ravnatelj MitroviS, ki je moral seve zopet ponovno na oder, njen talent kmalu dobro razvil. Režija je pokazala živahen tempo, scenerija je storila svoje, tako da je bila publika res prijetno iznenadena. Če upoštevamo razmere z neštetimi težavami, v katerih živi naše gledališče, je Maribor lahko ponosen, da ima takšne operne predstave.
Mascaprni t Pragi. Italijanski skladatelj P. Mascagni se je dne 18. t. m. mudil v Pragi. Dirigiral je Verdijev <Requiem».
Premijera «Ljubezni do treh oranž» v ljubljanski operi
G. Nlko Štritof se Je zaljubil že lansko leto v te tri oranže. Vem, da je skušal za njih vprizoritev zainteresirati naše glasbene zavode, vse glasbenike, vse, ki jim je in ki jim mora biti mar napredek naše opere. Vsled raznih težav je moral s svojim načrtom počakati. Med tem pa je opero nosil vsak hip v glavi in v srcu. Prevedel jo je iz ruskega jez.ka prav srečno in gladko ter letos začel takoj v začetku sezone s pripravami za vprizoritev. Šel mu je predvsem z vsem svojim vplivom in znanjem na roko direktor g. Polič ter mu je stal s svojo pomočjo ves čas ob strani. Vsled izredno apartne in vsakemu spočetku težko dostopne in razumljive glasbe je moral g. Štritof premagati nevoljo. solistov, zbora, celo orkestra, toda, čim dalj je s svojimi pomočniki prodiral v globino te, glasbeno izredno samosvoje in trpke ter- krhke muzike, tem bolj so se jludem odpirala ušesa, tem širše se odkrivalo srce. Ni čuda tedaj, če je današnji končni triumf zasluga prav vseh, seveda pa v prvi vrsti zmaga dosledno energičnega, nepopustljivega, moderno ari-1 jentiranega dirigenta. Publika je to danes ' globoko občutila ter prirejala g. Štritofu viharne ovacije. Pridobil si je s vprizoritvijo za moderno glasbo in posebej še za renome naše opere nepoplačljivih zaslug, zase pa ime našega najmodernejšega dirigenta.
Vprizoritev je bila v vsakem oziru sijajna. Slike naravnost prekrasne. Zanje sta de-
lala tako slikar prof. Vavpotič in arhitekt upravnik g. Kregar. G. Skrušny pa je njih načrte preimenitno izpolnil. Toliko smotre-ne, pestre barvitosti slik, kostumov, mask itd na našem odru še nismo videli. To Je v resnici bajka iz devete dežele. In to, pa prav nič drugega hoče tudi biti. Za njo ni ničesar prikritega. Carlo Gozzi je. hoteč izpodriniti v drugi polovici 18. stoletja francoski vpliv in okus, dramatiziral celo serifo bajk v romantičnem smislu, ki jih je imenoval »Fiabe«. Z dramatiziranjem bajke o treh oranžah (»Fiaba deli' amore delle tre melarance«) je ustvaril novo vrsto del pod imenom »Fiabe dramatiche«. Res, da je v tem delu skrito mnogo sarkazma ta zasmeha tedanjih napihnjenih verzov Gal-doniia in drugih, res, da se je Gozzi že tedaj norčeval iz publike, ki želi zdaj tragike, zdaj lirike, zdaj komičnih stvari itd., kakor ie to še dandanašnji, toda za samim pravljičnim dejanjem ni skritega ničesar. Gozzi je imel veselje parodirati pravljico, a jo vendar odeti v biestečo romantično obleko. Slovanski naturi lastno nagnenje k romantiki je napotilo tudi Prokopfjeva k Gozziju. Že prej je komponiral pravljičnega »Le Boufon«, Anderzuovo pravljico »rački«. Tudi Stravinski je ljubil in še ljubi pravljične snovi, n. pr. 2ar ptica, Petruška, Zgodba o soldatu itd., ali Rimski Korsakov, Čajkovski in še mnogi drugi slovanski skladatelji Za Prokofjeva je morala tedaj imeti snov »Treh oranž« izredno privlačno silo, ker je z njo lahko dal krepkega duška svoji sanjavi, pa zopet k posmehu, satiri.
sarkazmu, nagnjen; muzikalni duši.
Sijajna, mavrično blesteča je ta glasba. Odpri ušesa, pij to zdravo, kot domača ruska zemlja dehtečo cvetje, ki se preliva in koplje v razkošnih nedosežno krasno begaj očih valih in kmalu se ti odpre razumevanje za njo, kmalu jo vzljubiš ta zdelo se ti bo čudno, da ie nisi ljubil že iz prvega trenotka. Kakor sladak strup je, ki se sprva upira, a si pozneje bolan, če ga nimaš.
Nisem pričakoval, da se bo publika takoj do strehe vnela. Ne! Toda vem, da se bo vnela, ako pojde poslušat to muzikalno. čudežno odkritje še in še.
Vsi, prav vsi od kulisnega delavca do Štri-tofa so danes storili več, kakor je bila njihova dolžnost. Ne morem, ne smem raztrgati celoto. Vsem -srav vsem gre moje iskreno priznanje Skušal pa bom po reprl-zi opozoriti na posamezne, nad druge uspele trude, na lepote, ki to zaslužijo še posebej na nekatere malenkosti, s kojih izpre-rnembo bi dosegla opera še sijajnejši uspeh, če je to sploh mogoče. Že danes pa Je vsa naša opera s »Tremi oranžami« povabljena v Zagreb, kar naj bo višek priznanja za današnjo zmagovito premijero.	—č.
Rekvijem za jazz - elasbo. češki skladatelj E. S. Burian je zložil rekvijem za jazz-orkester. Kompozicija se bo prvič izvajala v Pragi, kjer vlada za njeno izvedbo velikansko zanimanje. Nekateri glasbeniki izjavljajo, da bo produkcija zelo učinkovita in da ne bo ni malo motila svečanega sloga, v katerem je skladba napisana.
Srečke za V. razred
so dospele.
Vse naše igralce prosimo, da si srečke obnove do 5. novembra, ker bomo neobnovljene takoj prodali novim igralcem. Žrebalo se bo nepretrgoma do 30. novembra. Izžrebane naše srečke bomo sproti priobčevali v „Jutiu".
Nekaj srečk za ta na visokih dobitkih bogati razred ni bilo v četrtem razredu obnovljenih in so naprodaj onim, ki žele biti deležni milijonov V. razreda.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta štev, 19.
Domače vesti
*	Izpremembe v državni stažbL Upravnik državne bolnice za ženske bolezni is upravnik babiške šole v Ljubljani dr. Alojzij Zalokar je pomaknjen v 7. skupino I. kategorije. Poštni uradnik Ljudevrt Vavpo-tič je po službeni potrebi lz Beograda premeščen k poštnemu uradu Novi Sad 1. Trajno ie upokojen Janko Pogačnik, blagajnik delegacije ministrstva financ v LJubljani.
*	Pomorski muzej t Splitu. »Jadranska Straža« le razvila živahno akcijo za ustanovitev pomorskega muzeja v Splitu. Zbranih je že lepo število muzejskih predmetov. Za muzej, ld se zgradi na Marjanu, je ministrstvo prosvete odobrilo znaten prispevek.
*	Uredba o učiteljskem disciplinskem sodišču razveljavljena. Kakor se uradno razglaša, je minister prosvete začasno razveljavil uredbo o učiteljskih disciplinskih sodiščih, ki ie stopila v veljavo dne 1. maja letos ter v celi državi izzvala pri učiteljstvu veliko nezadovoljstvo.
*	Na zagrebškem vseučilišču je bilo 15. t. m. zaključeno vpisovanje. Kakor poročajo iz Zagreba, je bilo na vseh sedmih fakultetah vpisanih skupno nad 3800 slušateljev m slušateljic. Največ slušateljev je iz Hrvatske in Slavonije ter iz Bosne in Dalmacije. Največji prirastek slušateljev je na veterinarski fakulteti, dočinj se je število medicincev nekoliko zmanjšalo.
*	Študij naših dijakov v inozemstvu. Glasom Tazpisa ministrstva prosvete si morajo vsi naši dijaki« ki žele študirati v inozemstvu preskrbeti v to sviho odobrenje ministrstva prosvete.
*	Evropski vozni red. Že teden dni se v Pragi vrši za evropski promet važna konferenca vseh evropskih držav, ki ima nalogo, da določi vozni red za poletno sezono 1928. ter promet takoimenovanlh direktnih vagonov. Našo državo zastopajo na tej konferenci pomočnik generalnega direktorja državnih železnic ter po en zastopnik oblastnih železniških direkcij. Glede vlakov »Orient-ekspres« ne bo posebnih izpre-memb. Za nas v Jugoslaviji pa je važno, da se nekoliko izboljšajo naše zveze z Dunajem in Beriinom. Tudi naše Primorje dobi nekoliko boljših in hitrejših zvez.
*	Zdravljenje uradnikov v državnih bolnicah. Glasom pravilnika o izvrševanju odredb finančnega zakona za leto 1927-28 se ne smejo dovoljevati nikakršne ugodnosti za zdravljenje v bolnicah. Državni uradniki se smejo zdraviti v I. in II. razredu samo če plačajo vnaprej razliko med takso za zdravljenje v III. razredu in takso onega razreda, v katerem se zdravijo. Taksa za zdravljenje v vseh bolnicah znaša za I. razred 100 Din za II. razred 75 Din dnevno. Taksa za zdravljenje v III. razredu znaša v bolnicah Brežice, Slovenjgradec, Murska Sobota in Ptuj po 28 Din, Ljubljana, Maribor in Celje po 30 Din, Čakovec po 25.20 Din, Kandija, Novo mesto in KTŠko po 20 Din dnevno.
*	Železniška nesreča pri Blanc!. Včeraj ob 19.05 je na progi med Blanoo in Sevn.co povozil tovorni vlak št. 65-1 vola 2:val se je vračala s paše in zašla r.a Progo, ko ;e vlak ravno privozil nasproti. Kolesa lokomotive so neusmiljeno zinit la žrtev in jo razmesarila. Vlakovodja :e akoj ustavil vlak. Ko pa je vlak po kratkem postanku hotel zopet kreniti dalje, :e iztiri tovorni vagon, zaradi česar je b!la pr igi do 21. zaprta za vsak promet. Beograjski brzo-vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 20.47 je imel zaradi tega nad 2 uri zamude.
Olajšana plačila
brez poviška cen nudi državnim nameščencem vsa oblačila za dame in gospode konfekcijska in modna trgovina F. LUKIC, Ljubljana,
Stritarjeva ulica 9.
*	Razpisan mesta v sodni službi. V Mariboru se odda služba namestnika državnega pravdnika, odnosno služba namestnika, ki bi se izpraznila zaradi oddaje te službe v območju višjega državnega pravdništva v Ljubljani. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru se odda eno mesto okrajnega sodnika in tri mesta sodnikov, pri okrajnem sodišču na Vranskem pa sodniško mesto.
*	.Ženski svet« za oktober 1927. prinaša sledečo vsebino: Milica Schanpova: Aneta Droste-Hulshofi. — Aleksandra: Mati. — Lea Faturjeva: Junakinja zvestobe. — Cerkvenik: Esflra. — Rehar: Rodni zemlji.
—	Ciril Jeglič: Kje so moje rožice. — Franjo Neubauer: Mrak. — Marica Koželjeva: Žena in mati v zgodovini. — Prof. Wllne: Dete in glasba. — Naša deca. — Izvestja.
—	Ženski svet. izhaja vsak mesec in stane za Jugoslavijo letno Din 64. Uprava lista je v Ljubljani, Karlovška cesta 20.
*	Nevaren zflkovec prijet v Novem mestu. K poročilu o aretaciji Edvarda UTŠiča, ki so ga že dalje časa zasledovale beograjske oblasti, nam sprožajo, da je UrJiča
.aretiral orožniški podnarednik Franc Cič iz Mirne peti, za kar gre zasluga tudi orožnigkemu podr.arsdnikd Gašperju Ggri-nu, ki Je o-ožniško posuj> v Mirni poči pravočasno ov*ves:iI 3 priivvju zlkovcu
*	Stekel pes ogrizel 14 oseb. Od Puščave do Bistrice pri Pušah ob Dravi je tekom enega tedna stekline osumljen pes ogrizel 14 oseb. V Pasteurjevem zavodu v Celju so res ugotovili steklino. Najbrže Je s steklino zastrupljenih še več neprijavljenih oseb in živali.
Bogata izbira
ulstrov raglanov, mkado in vsakih drugih obla-č I dobite najceneje ori tvrdki
Davorin Bizjak
Ljubljana, Stari trg štev. 8
*	Avtomobilska nesreča dr. Kulčarja. Iz
Opatije se Je predvčerajšnjim zagrebškim listom poročalo, da se je v nekem opatij-skem hotelu ustrelil znani zagrebški odvetnik in športnik 'dr. Gjuro Kulčar. Kakor naknadno doznavamo, dT. Kulčar ni izvršil samomor, res Pa je, da se Je poslovno mudil v Opatiji ter da je, vračajoč se z avtomobilom preko Ike na Sušak, po nesrečnem naključju padel iz avtomobila ter zadobil pri padcu precej težke notranje poškodbe. Z istim avtomobilom se je vrnil v Zagreb in se zdravi sedaj v domači oskrbi.
+ Plaz na železniškem tiru. Osebni vlak, ki je v četrtek dopoldne s sarajevske postaje vozil proti Višegradu, se je na odprti progi moral ustaviti, ker se ie zaradi trajnega deževja udri plaz in zasul progo. Šele proti večeru je bil promet zopet upostav-ljen.
Revija
čevljev
vseh športnikov, smučariev, lovcev in turistov za to sezijo naj bo stroga Če so potrebni novi čevlji notem naj kupi vsak na boijše gojzer-e ali dnige športne £e«lje pri
J. BRAJER, Ljubljana, Breg štev. 1.
*	Pri želodčnih težavah, gorečici, po-mankljivem občutku gladu, zabasanju črevesa, tesnobi, tresenju udov, pomanjkanju spomina povzroči kupica prirodne grenčice »Franz-Josef« pri vsaki starosti in spolu točno poživljenje oslabele prebave. Zdravniška poročila iz vročih dežela slave vodo »Franz-Josek za važen pripomoček tudi proti griži ter obolelosti želodca, ki nastopijo kot posledica mrzlice.	68
*	Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich.	204
*	Že jeseni je tteba zatirati škodljivce ter mah in lišaj na sadnem drevju s Cbe-motechne Arborinom. Nudi drogerija Gre-gorič-Sanitas, Prešernova ulica 5. LJubljana. 1580
Iz Liubliane
u_ Osemdesetletnica uglednega ljubljanskega meščana. Danes slavi eden najstarejših ljubljanskih meščanov g. Karel D o s t a 1 tapetniški mojster, telesno in duševno popolnoma čil in krepak svoj 80. rojstni dan. Slavljenec je po svojem očetu, ld le bil češki Moravan in se je izselil pred več kakor 100 leti zaradi požara domače tovarne pri Olomucu ter našel v Sloveniji svojo drugo domovino, češkega pokoljenja. Svojo obrt je vodil nad 50 let in je bil zaradi svoje točnosti in solidnosti kot spreten obrtnik splošno priljubljen med tukajšnjim prebivalstvom. Šele pred kratkim je odložil svoje orodje k trajnemu počitku. Z neumornim delom svojih pridnih rok je vzgojil sedem otrok, ki se vsi nahajajo v uglednih javnih službah. Jubilant ie še poznal našo slovensko prestolico, ko je bila še »Ljubljanca dolga vas« z manj kakor polovico sedanjega prebivalstva, pa ji je ostal zvest in živ preko njene potresne dobe do današnjega raz-cvita. S poldrugo leto mlajšo soprogo, s katero sta slavila lansko leto zlato poroko, krene dnevno na izprehod, večkrat celo ob slabem vremenu. Stari ljubljanski korenini želimo še mnogo nadaljnih krepkih in zdravih let v naši ljubljanski prestolici.
u— Iz kroga stanovanjskih najemnikov na Brinju smo prejeli naslednji dopis s prošnjo za objavo: Kakor znano, ima začasni pokojninski zavod v Ljubljani na Brinju (občina Ježica), to je dobre tričetrt ure hoda iz središča mesta, 4 stanovanjske hiše. Tu bivajo največ stranke, ki so primo-rane zaTadi sedanje stanovanjske krize za sramotno visoko najemnino tod stanovati Za primer: 1 soba s kuhinjo, 1 kabinetček ki je narejen namesto shrambe, 1 rascrgara podstrešna sobica ter souporaba pralnici — red in beri: devetstošestdeset diiarjsv! Slično stanovanje z 2 sobama stane do 1500 Din itd. Vprašamo gg- ministra za socialno politiko in merodajne faktorje, ali se ne bi našel kak paragraf, ki bi n omilil in ščitil že itak do kosti izmozga.no I}ud?:vo? Mesto in razne institucije gradijo stanovanjske hiše za omiljenje stanovanjske bede in dobro-
bit revnejših slojev, zahtevajo vsaj času primerno najemnino tudi v novi stavbi za 3 sobe s kuhinjo, shramoo, pralnico in souporabo kopalnice oic/ogiv po 500 Din. A omenjeni zavod ne sliši prošsnj stanovalcev za znižanje najemnine. Prosimo merodajne gospode naj upoštevajo niš protest ter nas naj s 1. novembrom obvestijo z razveselijo novico, da nam Je sorazmerno znižana najemnina, kar Je tudi do^nost zaveda kot takega v socijalnem pogledu. — Najemniki.
u— Stanovanjsko sodišče L stopnje v Ljubljani naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 24., 25., 26., 27., 28. in 29. oktobra. Razpis 16 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča (soba št. 6), kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja.
Svengalija poslovilni večer na Taboru
danes 22. oktobra ob 8. zvečer
Velika predstava s sveta nevidnih duševnih odnošajev (telepatija, sugestija v budnem stanju, poizkusi na ljudeh in živalih) se vrši
V	VELIKI DVORANI SOKOLSKEGA
DOMA NA TABORU.
Predprodaja vstopnic v knjigarni Tiskovne zadruge, Prešernova ulica 54, od 6. ure naprej na Taboru pri blagajni (glavni vhod).
ZABAVNI IN DRUŽABNI VEČER se nadaljuje po končani predstavi.
V	širnem svetu dobro poznani Svengali nastopi poslednjič v Ljubljani z najbolj izbranim sporedom.
u— Ruska Matica. Kakor lani, priredi tudi letos Ruska Matica tečaj iz ruščine za začetnike in naprednejše (po 2 tedenski uri) Pogoji se izvedo in vpisovanje se vrši v pondeljek 24. In četrtek 27. t. m. ob 19. v prostorih Ruskega Odbora (Jurčičev trg št. 3, II. nadstr.
u— Učni tečaji za tuje jezike in strokovne predmete društva Merkur se prično v kratkem. Prijave društveni pisarni Gradišče 17-1. do 25. oktobra. — Odbor. 1575 u— « Ljubljanski Sokol. Narodni dom priredi v proslavo 50 letnice rojstva prvaka slovenskih pesnikov Otona Župančiča v prvi polovici novembra t. I. predavalni in recitacijski večer, na katerega že sedaj opozarjamo. — Dne 30. novembra pa priredi v proslavo Ujedinjenja akademijo, na kateri nastopijo izbrane vrste vseh oddelkov.
1573
u— Za praško razstavo slovenskega modernega slikarstva sta darovala Narodni ga leriji člana častnega predsedstva gg. dr. Fran X. Lukman, rektor univerze in dr. František Resi, čsl. konzul v Lj-#iljani, vsak po 100 Din.
u— »Na vražji steni«. Danes ob 14.30 predvaja ZKD v kinu Matica izredno lep film, delo svetovno znane beriinske tvrdke »Ufa«. Dejanje se odlikuje po lepi vsebini, se vrši vteoko gori v Alpah med strmimi stenami- v izredno krasnih pokrajinah, ki nudijo vsakemu ljubitelju narave mnogo nepozabnega užitka. Vsakdo naj si ogleda razstavljene slike v izložbenem oknu pri kavarni »Zvezda«. Ker se ta spored predvaja le danes in jutrii opozarjamo cenjeno občinstvo, zlasti naše lovce, turiste, športnike in vse ljubitelje narave na to, da si pravočasno preskrbijo vstopnice. Nedeljski predstavi se vršita ob 9.30 tn 11. dopoldne.
u— Drobna policijska kronika. Policiji so bili včeraj prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina vina, 1 sum odprave telesnega ploda. 1 popadljiv pes, 2 prestopka katjenja nočnega miru, 2 prestopka nedostojnega • e-denja, 1 prestopek neprevidne vožnje, 1 prestopek neprevidnega ravnanja z orožjem 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretovan je bil zaradi prottoravnega dejanja delavec NUrtin P. zaTadi tatvine sriknje je moral v luknjo Janez Cvelar, kamor mu je sledil tudi neki Tone A zaradi tatvine 150 Din gotovine.
u— Ogenj na balkonu. Služkinja Barbka je pustila v torek ponoči na balkonu tretjega nadstropja hiše št. 4. na Starem trgu lesen zaboj, v katerem se ie nahajala še žerjavica. Tekom noči je veter pepel razpihal tako, da se je zjutraj okrog 6. leseni zaboj vnel Zgorel pa ni samo zaboj, marveč so se vžgala že tudi lesena tla na balkonu. K sreči je bil ogenj še pravočasno opažen ln so ga domači kmalu pogasili.
o— Originalni berač. 59 letni pohajač Janez C. iz Št Jerneja na Dolenjskem se je že nekaj dni zunaj na deželi neznansko dolgočasil, tako dolgočasil, da se Je odpeljal v LJubljano in pričel tu beračiti. Včeraj popoldne se je zglasil tudi v vfli zidarskega mojstra Curka na Mirjn, kjer je dobil svoj delež. Nato Je spet odkrevsal svojo pot. Kmalu zatem pa ko Je stopila Curkova soproga v predsobo, je že spet zapazila tam neznanega moža z znanim obrazom. Na svoje presenečenje je uvidela, da znani neznanec tiči v lovski suknji njenega moža. Ko so priklicali stražnika so domači kal kmalu spoznali v neznancu Janeza, ld pa kakor pravi nI Imel namena suknjiča odne-sti, marveč ga je hotel samo »pomeriti«.
u— Poneverba. Tvrdki B. Klemenčič v Šiški je poneveril njen uslužbenec L. D. 3000 Din, ki jih je neupravičs.io Inkasrral Pri raznih strankah. Nepoštenjakoviča je aretirala policija in ga izročila sodišči.
Zasebno kroino uritellšče
Ljubljana, Stari trg 19.
Tedaf za kroteče, šivilje, oešTilje. »cs«
Izdelovanje krojev. Revnejšm honorar znižan. Rekomandacija služb.
Začetkom novembra.
u— Aretovani pustolovec in tat. Včeraj zjutraj so pripeljali iz Broda na Savi. kjer je bil aretiran, v LJubljano drjneSa in nevarnega tatu 20 letnega Alojziji Grada iz Novega mesta. Fant se je že s'o*o celo loto klatil po Hrvatskem in Srbiji, kjer je izvršil številne vlome in tatvine. Še več pa Jih ima na vesti v Sloveniji, v raznih krajih Dolenjske in na Štajerskem. Dizni pustolovec je hotel v Ljubljani stražnikom pobegniti, vendar ga je detektiv vjel na »struno« in ga nato odvedel na policijsko ravnateljstvo, kjer so pričeli s temeljitim z?" Sevanje m. Pokvarjeni fant ima prav kosmato vest in pride skoro gotovo pred porotno sodišče.
u— Prva plesna revija najmodernejših družabnih plesov v Ljubljani. V nedeljo 23. t. m. ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Kazine predvaja pri svojih popoldanskih družabnih plesnih vajah znani mojster g. Jenko z gdč. Kitty Beran poslednje letošnje novitete internacionalnega stila not: F'at-Charieston, Slow-Fox, Black-Bottom, Ba-nana's-SIide, Heebie-Jeebies itd. kakor tudi zanimivo Josefine Backerjevo kreacijo orig amerik. Black-Bottoma. Vabljeni vsi rlesa-željni, ker se vam nudi edina ugodna prilika najpravilneiše priučiti se in uvežbati vse letošnje družabne plese. Obleka protr.t-nadna. — Štadentl-inje proti legitimaciji znižano članarino. Vsi začetniki-ice za valček Foxtrott in Charleston se vabijo že ob 3. uri._1572
12.
Prav n č treba ni se bati! Revni, srednji in bogati, tudi tam, kjer so parketi, se mastjo s
„PEKATETI"
(Dalje prih.)
u— Merkurjev plesni tečaj se namerava prirediti tudi letos. Prijave društveni pisarni Gradišče 17-1. do pondeljka 24. oktobra. - Odl-or	1574
u— Preporodašl! Danes ob 17.45 naš redni sestanek v areni Narodnega doma. Predava g. dr. Bajlč o problemu svetovnega miru. Po predavanju je vpisovanje novih članov ter občni zbor kulturno-znan-stvene sekcije. Tovarlšice in tovariši! Udeležite se sestanka polnoštev^no in točno!
1563
Prfmari] Jenko
ne ord nira do 27. oktobra.
u— Ljubljanske dame in gospodje, ki so
sodelovali v narodnih nošah povodom revije slovenskih narodnih noš ia Ljubljanskem velesejmu, naj blagovolijo aradu veleiejma poslati srvoje točne naslove, da se jim morejo dostaviti diplome. Da se izogne eventualnim zamenjavam zaradi sličnosii imeu. naj vsaka dama ob naslovu pripomni v kakšni narodni noši je sodelova a.
Danes in jutri domače
mesene in Imve klobase
ter prvovrs'no portugalko In štajerska vina
toči gostilna Tnrk.
u— Med 7. in 8. uro zvečer predvaja z domačim kinom »Pathe Baby« dnevno drogerija Gregorič-Sanitas, Prešernova ulica št. 5 v izložbenem oknu filme. (Cena Projekcijskemu aparatu Din 1300; izposojnina za 1 film tedensko Din 5.)	1555
u— Graiologija in biromantlja. Znani tele-pat Svengali sprejema privatne obiske ter konsulth-a o grafologiji in hiromantiji na znanstveni bazi v hotelu »Slon« dnevno od 3.—7. popoldne. Soba št. 15, I. nadstr. Samo nekoliko dni.	1559
OBLAČILA I* i. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12 so naiboliš? in najcenejša.
Iz Maribora
a— Težkoče s klerikalno listo. Doslej so bil! klerikalci vedno prvi m promptni pri vlaganju kandidatnih Ust. To pot pa se čudno mudijo s svojo listo za mestne občinske volitve. Kakor doznavamo, jim dela težkoče vprašanje nosilca liste, za katerega se ne morejo zedhiiti. Ne morejo najti popularne osebe. Dosedanji župan Ima poleg tega že toliko strankarskih časti in funkcij, da se klerikalci že sami ne spoznajo, ka-moli, da bi Jim mogel vse redno Izvrševati. Posledice čuti najbolj občina, kjer radi tega klerikalci niso imeli časa, da bi izdelali in nekateri pristaši forsiTati proti dT. Lesko-varju odvetnika dr. Vebleta, lcl pa je že tudi plačan gerent okrajnega zastopa ni plačan član oblastnega odbora. In tako imajo v SLS res velike težave s kandidatno listo.
a— Celo radikali proti Nemcem. Doslej so mariborski radikali na vse pretege dokazovali po novinah in svojih shodih, da so naši Nemci 'lojalni in da jih je treba upoštevati, ker plačujejo razn: nemški kapitalisti velike davke. Zaradi tega so se tudi pri vsakih volitvah z njimi vezali Kakor vsaka stranpot, pa se je tudi našim radikalom to izdajstvo začelo slabo rentirati. V oblastno skupščino so poslali dr. Mfihl-eisna in umaknil! svojega dr. Ravnika, v zahvalo za to pa so jim šli Nemci v zelje pri zadnjih občinskih volitvah v Prekmurju. Sedaj smo še pred volitvami v mariborsko občino, ko bodo Nemci zopet samostojno nastopili in radikali so čutili potrebo energične akcije proti Netncen Celo proti dr. Morocuttiju nastopajo ostro z dolgimi članki in govorjenjem, čeprav so še včeraj povzdigovali dr. Morocuttija do neba. Tako se je ljubezen med radikali in Nemci vsaj v mariborski oblasti prav hitro ohladila, ostal je samo glavobol z mačkom.
Priporočamo
moško in damsko konfekcijo tvrdke
GR1CAR & MEJAČ Selenburgova ulica št 3
10046 a
a— Program nedeljskega koncerta v parku: 1. Parma: M'adi vojaki. 2. Wallace: Maritana. 3. Dvorak: Vltavske zvuci. 4. Verdi: fantazija iz opere »Aida«. 5. Remec: Zagorski glasi. 6. S smer: Carmen, marš. Koncert bo samo ob lepem vremeou.
a— Priporoča se modni salon Elza šerak in dr. Maribor, Trubarjeva ulica št 7. 1559
a_ Debata okrog gradu. Maribor ima v
sredini mesta svoj lepi grad, v katerem so po prevratu napravili čedno Grajsko klet, dvorano pa preuredili za Grajski kino. V celoti kaže grad prav lepo lice. Sicer pa je zanemarjen in dan na dan odpada več ometa, zlasti na umetniško izdelani fronti v Grajsko ulico. Občina je že sama votirala lastniku čedno vsoto 10.000 Din za popravilo gTadu, ki bi se naj umetniško renoviraL Severni del gradu proti Trgu Svobode in županijski palači pa je mrtev, na dve fronti sam zid. Tiskarna »Afbe« pa bi se rada preselila s Koroške ceste v sredino mesta in preuredila ta severni del gradu za svojo tiskarno. Ker pa so nekateri mnenja, da bi se s tem kalilo lice gradu, so prošnjo za prezidavo gradu z umetniško zgodovinskega vidika zaenkrat zavrnili ln bo o tem še sklepal občinski svet. Gotovo je čisto pravilno, da čuvamo zgodovinske spomenike, toda potem jih moramo res vzdrževati. Če pa lahko grad tudi obenem po primernih načrtih arhitektov koristi našemu gospodarstvu, bi oblasti ne smele brez potrebe nasprotovati podjetnikom. Pri tem bi še omenili, da kriči po renoviranju tudi cesta mimo gradu z Jugoslovanskega trga ln po Gregorčičevi ulici, kjer že stojijo cele mlake, kar gotovo tudi nI v kras okolici zgo^ dovinskega gradu.
Iz Celja
e— Priprave za občinske volitve v celjski okoliški občini so že v polnem teka Širi se govorica, da bodo imeli klerikalci kar dve listi. Nosilec ene naj bi bil Mlhel-čič, druge pa Strenčan. Na ta način upajo naloviti več glasov. Gospodje radikali bi radi vložili svojo listo, pa Jim manjka v okolici pristašev. Razne pomx»e so druge stranke gladko odklonile. In tako so v veliki zadregi.
e— Uradni dan sreskega gremlja trgovcev v Celju. Uradni dan za člane v goni j e-grajskem srezu bo v torek, dne 25. oktobra od 8. do 12 dopoldne v občinski posvetovalnici v Gornjemsradu in od 2. do 6. popoldne v občinski posvetovalnici v Mozirju.
e— Oblastna uprava je prevzela Javno bolnico v Celju. V petek, 21 t. m. je prevzel oblastni odbor mariborske oblasti v svolo upravo celjsko javno bolnico. Pri prevzemni komisiji so bili navzoči gg. dr. Andrej Veble kot član oblastnega odbora ki referent za zdravstvo, dr. Janko Drnovšek, oblastni sanitetni inšpektor, dr. Ivan Jurečko, oblastni sanitetni referent ministrstva narodnega zdravja, inž. Franjo Fišer kot stavbni strokovnjak oblastnega odbora in Josip Stecnar kot revizor blagajne in upravnih poslov.
e— Kmetijska nadaljevalna šola v Celju se otvori letos v poslopju okoliške osnovne šole s 1. novembrom. Pouk se bo vršil ob nedeljah od pol 9. do pol 12. In ob četrtkih od 14. do 17. ure. Letos obstojata že dva letnika. Šola Je namenjena kmetskim fantom od 14. do 20. leta te celjske okoliške občine in lz bližmih sosednih občin. Gojenci lanskega prvega letnika naj se prijavijo dne 6. novembra ob pol 9 uri v pisarni šolskega upravitelja. Pouk je brezplačen.
e— Celjsko mestno gledališče. Zadnja predstava Milčlnskesa »Mogočni prstan« je v četrtek, 20. t m. prav lepo uspela. Ker pa Je Igra v prvi vrsti namenjena za mladino, se ponovi jutri, 23. t m. točno ob pol 16., da se more pravočasno končati tudi za tiste obiskovalce, ki se vrnejo domov z vlaki. Cene vsem prostorom bodo znižane za 25 odstotkov, želeti je mnogobrojnega obiska; zlasti naj starši pošljejo svoje otroke, da bodo preživeli par uric neskaljenega veselja. Predprodaja vstopnic le v knjigarni Goričar in Leskovšek.
e— Uršln sejem v Celju je bil svoj čas zelo dobro obiskan, ker si je okoliško prebivalstvo nabavilo na ta dan razne potrebščine za zimo. Sejem Je bil tudi to pot živinski in kramarski. Na živinskem trgu Je bilo precej živine, kupčija pa le postala živahnejša šele proti poldnevu. Tudi na kra-marskem sejmu je bilo mnogo trgovcev in raznega blaga Prodalo pa se Je mnogo manj kakor prejšrja leta. Vsepovsod pač primanjkuje denarja, ker ob&itno pritiska gospodarska kriza, tako da si podeželsko prebivalstvo v premnogih slučajih ne more nabaviti niti najnujnejših življenskih potrebščin.
e— Raznoterosti iz Celja. V torek je ugriznil pes Angela F. rudarja Ivana Okorna iz Grrž v levo nojo. Psa so prijeli, a na njem niso ugotovili nobene stekline. Pred nekaj dnevi je nekdo ukradel iz sobe v hotelu »Pošta« dve rjuhi in dve prevleki za blazino. V sob: Je prenočevala neka 40 -letna O. J., ki je osumljena te tatvine. V četrtek je bila v Celju aretirana 171etna brezposelna služkinja Matilda Munda. Nedavno prej je 'zvršila v Prešernovi ulici neko tatvino ZaTadi kraje in vlačuganja je bila oddana v zapore okrajnega sodišča.
e— Na zemljišču nove deške okoliške šole na Dolgem polju v Cellu se odda vrtnarjem ali pa enakim interesentom v najem zemljišče, ki ga bi obdelovali za svojo uporabo, a po načrtu in po pogodbi s krajntm šolskim odborom. Interesenti naj se zgla-sijo pri upravitelju okoliške deške osnovne šole v Celju.
Iz Kranja
t— Nedeljske občinske volive. To ne* deljo se bodo vrafle v občinah Naklo, Voglje, Smlednik, Velesovo in Sv. Katari* na nad Trži-čem volitve v občinske zasto« pe, tako da bodo imele s tem letos vse občine v kranjskem srezu nove občinske odbora Kot vodilne komisarje je imenoval sreski poglavar za volišče Naklo g. okraj« nega glavarja dr. Zobca, za Velesovo okrajnega tajnika g. Pluta in za Voglje vladnega pripravnika g. Bogomirja Deva.
r— Gradnja mostu v Kokrski dolini. Da* si je minilo že eno leto od katastrofalne povodnji v Kokrski dolini, ko je odnesla voda večino mostov, vendar ni mogla do danes Se izvesti kranjska sekcija gradbene direkcije radi pomanjkanja denarnih sred* stev vseh popravil Te dni se je vendar vršila javna licitacija za oddajo gradbenih del železobetonskega mosta nad Tupalča« mi pri km 10.6, preko katerega vodi poleg državne ceste tudi glavna cev kranjskega vodovoda. Z novim mostom se bode regu« Mrala tudi državna cesta, ki bo zgubila ovinek pred mostom. Gradbo mostu ima izvršiti tukajšnje stavbeno podjetje Slavec do junija 1928.
r— Oddaja lova Kovor v zakup. Dne 17. novembra se bo vršila v občinski pisarni v Tržiču javna oddaja lova krajevne obči« ne Kovor v petletni zakup do marca 1933. Dražbeni pogoji so razvidni pri sreskem poglavarju v Kranju.
r— Iz orožniške službe. Gospod Milan Kovinčid, kapetan K klase in komandir tukajšnjega orožniškega voda, je bil brzos javno odpoklican in dodeljen 7. orožniške« mu polku v Skoplje. Gospod kapetan slovi kot odličen funkcijonar in je vžival v tu« kajšnjih meščanskih krogih o-boo priljub* Ijenost Kranjska streljačka družina izgubi z njim svojega prvega predsednika. ,Go« spodu Kovinčiču želimo na novem služ« benem mestu mnogo sreče in skorajšnji povratek v gorenjsko metropolo!
r— Propagandna razstava v Kranju. V Kranju bo v dneh 23. in 24. oktobra odpi« ta propagandna razstava drž. osrednjega zavoda za ženski domači obrt iz Ljubljane v prostorih dekliške osnovne šole. Vablje. ni so vsi ljubitelji lepih ženskih ročnih del.
r— Kino v Narodnem domu predvaja v soboto ob 17. in pol 21. ter v nedeljo ob pol 14., 19 in 21. «Maciste» v levji kletki«. Največje cirkuške atrakcije z levi in div« jimi zvermi
Iz Litije
i— Darila. Naša sokolska blagajna je dobila del kot volilo iz zapuščine pokojne« ga brata Špica, ki je bil po rod-u Čeh in je bil dolgoletni oskrbnik grmaških vele« posestev. — Tudi gdč. Čokelnova je po« klonila našemu Sokolu 100 Din mesto ven« ca na krsto litijskega rojaka blagopokoj« nega Josipa Meška.
i— Uradni dnevi litijskega sreskega pos glavarja. V četrtek 27. t. m. uraduje litij« ski »reški poglavar v Zagorju.
i— Nabiralna akcija za spomenik kralja Petra v LJubljani. Rezervni oficirji, člani ljubljanskega pododbora, so prejeli bloke v razprodajo za spomenik kralja Petra. V našem kraju je akcija, ki je šla v isti na« men, že nedavno častno uspela, zato na« prošamo rojake, da se tudi pri nakupu blo* kov zavedajo svoje patrfjotične dolžnosti
Iz Trbovelj
t— Obisk Udruženja jugoslovenskih in-ienjerjev ln arhitektov. Danes v soboto se pripelje v Trbovlje več inženjerjev od Udr. jugosi inž. in arhit., sekcija Ljublja« na, da si ogledajo naprave v tukajšnji ee» mentalni
t— Nalezljive bolezni. Poleg škrlatinke se je pričela širiti diavica. V občinski izo» hrnici se zdravijo že trije, ki so zboleli za to boleznijo.
t— Streljačka družina v Trbovljah prič« ne s streljanjem. Prva streljačka vaja je v sredo 26. t. m. ob 19. na kegljišču pri Fot« teju. Udeležba obvezna.
t— Nesreče. V Knezdolu se je ponesre« čila posestnica Stojčevka. Povozili so jo voli. Zlomljenih ima več reber. — Na za« padnem obratu se je ponesrečil rudar Si« mon Kosič. Dobil je težje poškodbe. Od« dali so ga v bolnico.
Iz Ptuja
j— Okrajni zastop ptujski je razglasil, da je okrajna cesta Ptuj—Zavrč—Ormož radi tlakovanja v vasi Spuhlja, za tovorni promet do nadaljnega zaprta. Vozi se naj po okrajni cesti Ptuj—Brstje—Spuhlja.
j— Glasbeni matici v Ptuju se je posre« čilo pridobiti svetovno znani godalni kvar« tet «Zikai> za en večer, ki bo po priliki dne 8. novembra t. L Če pomislimo na uspehe, katere ima ta kvartet danes po celem svetu in če pomislimo, da je «Zi« kov» kvartet začel svojo umetniško kari« jero s prvim koncertom ravno v Ptuju, ra« čunamo lahko z gotovostjo, da bo dne 8. novembra dvorana Glasb, matice v Ptuju polno zasedena. — Ravnateljstvo. 1572
Dopisi
JAVORNIK-KOROŠKA BELA. Na Jesenicah je otroški vrtec, ki ga obiskuje nad 130 otrok. Skoraj polovica od teh hodi peš iz Javomika na Jesenice. Bliža se zima in tako bodo marali naši malčki hoditi eno uro daleč v mrazu in snegu, če bodo hoteli posečati wtec. Ali bi se ne dalo ukreniti, da bi dobili otroški vrtec na Javor-nikiu ,in sicer v prostorih, kjer je imel poprej Sokol svojo telovadnico? Prosimo, da se merodajoi faktorji zganejo in čim prej ukrenejo vse potrebno za dosego tega namena! — Prizadeti starši.
SEVNICA OB SAVI. Poročali smo že, kako nujmo bi bilo potrebno, da se v Sevnici naseli še en praktični zdravnik, ker enemu samemu zdravniku, ki je obenem okrožni, blagajniški in železniški zdravnik, kljub morebitni najboljši volji ni več mo-
foče, da bi ustregel potrebam iprebivilstva. ■evniški zdravstveni okraj je vrlo obsežen. V Sevnico gravitira tudi velik del prebivalstva onkraj Save, tako da je Sevnica tako rekoč centrum Posavša od Zidanega mosta do Krškega. Pomanjkanje zdravniške pomoči se zlasti občuti, kadar je prisiljen edini sevniški zdravnik, da zapusti Sevnico za daljši čas zaradi nujnih službenih ali privatnih poslov. Še bolj neprijetno pa je, če gre zdravnik, ki je tudi človek in mora imeti svoj počitek, na dopust in ga, kakor se to sedaj godi, nadomešča zdravnik iz sosednega trga. ki se pripelje ob 14. z vlakom in se zvečer že zopet odpelje. Tako ie Sevnica vso noč in
ves dan do 14. brez zdravnika. Ta okol-liost utegne biti usodna za marsikaterega bolnika, ki potrebuje takojšnje zdravniške pomoči. Še enega zdravnika bi torej prebivalstvo z velikim veseljem sprejelo. Prepričani smo, da mu bi bila eksistenca zagotovljena.
Din 159
snežni čevlji damski brez krzna
VOIKA (a siroti Mastnemu domu)
Lastna mehanična oopravljalnica čevljev in snežnih čevljev popravi vsak čevelj v teku pol ure.
Šport
Jutrišnje nogometne prvenstvene tekme.
Ilirija : Hermes — Primorje : Slavija — Panonija ; Reka.
V IV. kolu nogometnega prvenstva se srečajo jutri navidezno precej neenaki protivniki. Hermes v dobri formi bi bil pač moštvo, ki bi moglo nuditi Iliriji resen odpor ter ogroziti njeno zmago. Žal je ši« šenska enajstorica nestanovitna in je tudi v tem srečanju računati s precejšnjo go« tovostjo na zmago Ilirije. Od Slavije je pač pričakovati, aa bo nudila Primorju ve« lik odpor; da bi bila sposobna odvzeti mu dve ali tudi samo eno točko, se ne zdi ver« jetno. V srečanju drugorazrednih je pri« čakovati izravnane igre; za boljše moštvo velja Reka, ki je pokazala v nekaterih tekmah dober kombinacijski nogomet.
Jutrišnje tekme bodo gotovo spremenile vrstni red v prvenstveni tabeli Ilirija, ki vodi le z boljšo razliko, ' bo v primeru zmage ušla Slovanu in Jadranu za dve toč* ki. Primorje bo z zmago nad Slavijo, ki mu je skoraj gotova, dobilo dve točki ter se pridružilo Slovanu in Jadranu; vrstni red teh treh klubov zavisi od rezultata. Reka vodi v II. razredu z eno točko; radi ena« kovrednega nasprotnika bo njen boj za točki najbolj važen.
Razpored: igrišče ASK Primorja ob 10. Primorje rez. : Slavija rez., ob 14. Primor« je : Slavija, ob 15.30 Ilirija : Hermes; igri« šče Ilirie ob 10.: Ilirija rez. : Hermes rez., ob 14. Panonija : Reka.
Nedeljski nogomet v Mariboru. V ne« deljo se bosta v Mariboru vršili dve pr« venstveni tekmi na igrišču «Maribora». «Svoboda» in «Ptuj» nastopita ob pol 14. Svobodi se pripisuje več izgledov, ni pa izključeno, da si Ptuj pridobi nadaljni dve točki, kar bi mu zaisiguralo četrto mesto. — Sledila bo prvenstvena tekma med Že« lezničarji in Merkurjem. Obe moštvi na« stopita v šibkih postavah in izida ni mo« goče predvidevati. Dopoldne se bo vršila (ob 10.) trening tekma prve in druge gar« niture »Maribora®. Od izida in poteka za« visi postava moštva, ki bo prihodnjo ne« deljo nastopila proti «Rapidu».
Slovan v Celovcu. Jutri gostuje ljub« ljanski Slovan v Celovcu proti tamošnje* mu Rapidu. Moštvo je bilo v Ljubljani po« raženo z ,:5 ter bo v revanžni tekmi go« tovo napelo vse sile, da rehabilitira svoj poraz. Želimo uspeha!
Zanimiv, a nevaren sklep ZNP. ZNP je na zadnji poslovni seji razveljavil pr« venstveno tekmo Hašk : Gradjanski, v ka« teri je Hašk zmagal z 3:2. Svoj sklep je storil na pritožbo Gradjanskega radi sla« bega sojenja sodnika Podaubskega. Kakor se doznava, se bo Hašk proti sklepu ZNP pritožil na upravni odbor ZNP. Brez dvo> ma je gornji sklep nevaren precedens, ki lahko izzove med nogometnimi klubi po« polno anarhijo.
BSK v Grčiji. Beograjski Sportklub je odpotoval na turnejo v Grčijo, kjer bo igral tri tekme v Atenah in dve v Solunu.
Ha jena Maribora v Ptuju. V nedeljo 23. t. m. gostuje hazenska družina Mari« bora v Ptuju proti SK Ptuju, ki si je za jesensko sezono sestavil prvovrstno druži« no. Kombinirano družino Ilirije je prema« gal. Kombinirana Mura je s težavo zma« gala v razmerju 7:10, rezervo Mure jc porazil v razmerju 28:2 itd. «Maribor» bo moral zastaviti vse moči, ako bo hotel do» seči zmago.
Motociklistična ocenjevalna vožnja Motokluba Maribor. Ocenjevalne vožnje mariborskega Motokluba, ki se vrši 23. t. m„ se udeleže vsi člani in številni gostje ne le iz Slovenije, temveč tudi iz inozem« stva. Tekmovalo se bo na progi: Maribor— Celje—Velenje—Dravograd—Maribor, v sledečih kategorijah: 175 ccm, 250 ccm, 350 ccm, 500 ccm in preko 500 ccm. Kot poseben razred vozijo tudi motorji s pri« Klopnimi vozovi. Ocena vožnje se vrši po točkah, kakor je razvidno iz razpisa. Naj« boljše ocenjeni vozači v posameznih kate* gorijah dobe častna darila. Prijavnina zna* ša 25.— Din. Za ocenjevalno vožnjo, ki je poslednja motociklistična prireditev jesen« ske sezone, vlada splošno zanimanje.
Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora dne 19. 10. 1927.) — Prvenstvene tekme v nedeljo 23. t. m. v Ljubljani se vrše v sledečem redu: igrišču ASK Pri* morja: ob 10. Primorje rez. : Slavija rez., ob 14. Primorje : Slavija, ob 15.30 Ilirija : Hermes; igrišče SK Ilirije: ob 10. Ilirija rez. : Hermes rez., ob 14. Panonija : Re» ka. — Služba: dopoldne na igr. Ilirije g. Dolinar, vsak klub postavi 4 reditelje; po« poldne na igr. Ilirije g. Bari, blagajno vodi Panonija, vsak klub postavi po 4 reditelje; dopoldne na igr. Primorja g: Klemenfifi, vsak klub postavi 4 reditelje; popoldne na igr. Primorja opravlja blagajniško službo g. Uršič in Primorje, rediteljsko službo g. Kuret in po 3 reditelji vsakega kJuba. Nastop službe pol ure pred pričetkoro, kot običajno, reditelji s klubskimi redit, znakil
Verificirajo se s pravom nastopa dne 29. 10.: za SK Svoboda (Ljubljana): Batič Vik* tor, Rozman Mirko: za SK Železničar: Ko* rošec Leo, Bauer Maks, Krieger Franjo. — V smislu § 10. o. p. se dovoli igr. Rojcu Avgustu takojšno nastopanje v prijatelj* skih tekmah SK Amaterja. (Nadaljevanje sledi.) — Tajnik II.
SK Ilirija (Iahkoatletska sekcija). Seja sekcijskega odbora v nedeljo ob pol 10. v klubovem lokalu v Evropi. Vabijo se gg. prof. Čep, Pevalek, Rotar. Mahkovec, Ha« bič, da se seie sigurno udeleže. Atleti do* bfodošl! — Načelnik.
Gospodarstvo

Trgovinska pogodba z Nem-
v. .
ajo
Trgovinska in paroplovna pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo, ki je bila pred kratkim podpisana v Berlinu, obsega poleg prave pogodbe tarifni del, protokol, končni protokol in izjavo. Pogodba sestoji iz 81 členov. V prvem členu si obe državi garantirata prostost trgovine in plovbe. Pripadniki ene države imajo na teritoriju druge pogodbene države iste predpravice, ugodnosti in oprostitve kakor pripadniki najbolj privilegirane države. V končnem protokolu se k temu členu pripominja, da se njegove določbe dotikajo predpisov glede potnega viza, glede zaposljevanja inozemskih delavcev in pravice izgona inozemcev. V naslednjih členih si obe državi priznavata klavzulo največjih ugodnosti glede na ostale odnošajev v gospodarskem življenju. V čl. 6 se obe državi zavezujeta, da ne bosta potom uvoznih in izvoznih prepovedi ovirali prometa, izvzemši tedaj, če je to izjemoma potrebno iz razlogov javne varnosti, zdravstva ter zaščite živine in rastlin. Čl. 13 določa, da se v splošnem pri uvozu ne bodo zahtevala spričevala o izvozu blaga. Člena 19. in 20. predvidevata uvedbo direktnih tarif v osebnem, prtljažnem in blagovnem prometu kakor tudi uvedbo telefonskih zvez z najvažnejšimi gospodarskimi centri obeh držav. Člena 21 in 22 urejujeta medsebojno plovbo. Tetemljno načelo enakega postopanja kakor pri lastnih ladjah se ne nanaša na ugodnosti, ki jih uživa domače ribarstvo in obalna plovba. Cl. 27. izrecno določa, da se ne bo izdal monopol za prevažanje izseljencev. Čl. 28 določa, da se imajo v svrho zaščite na polju avtorskih pravic v literaturi in umetnosti uporabljati določbe revidirane bernske konvencije od 23. novembra 1908.
Spori, ki izvirajo iz te pogodbe, se imajo na zahtevo ene od obeh pogodbenih držav predložiti razsodišču, katerega razsodba ima obvezno moč. Pogodba stopi v veljavo 20 dni po izmenjavi ratifikacijskih dokumentov in ostanek od tega dne 2 leti v veljavi. Pogodba teče tudi po tem roku dalje, če ni bila odpovedana.
V	končnem protokolu izjavljata med drugim obe državi, da sta pripravljeni čim prej pričeti pogajanja glede odprave dvojnega obdavčenja ter pravne zaščite in pravne pomoči v davčnih zadevah. K členu 7 pripominja končni protokol, da dosedanje uvozne in izvozne prepovedi lahko ostanejo še dalje v veljavi.
V	posebnem protokolu se »be državi zavezujeta, da bosta odpravili ovire v prome-tp s sirovimi kožami in da bosta delali na to, da se tudi v drugih državah odpravijo izvozne prepovedi in ovire v prometu s sirovimi kožami. Odprava teh ovir se ima izvršiti 20 dni po tem, ko ena od obeh držav sporoči drugi, da namerava ukiniti te ovire. Tarifni del pogodbe je .v glavnem že znan.
Pogodbi je priložena izjava, po kateri imajo pogodbene carine in določbe pretokola stopiti v veljavo pred ratifikacijo, in to čim prej. Ker so mnoga vprašanja ostala nerešena (med drugimi tudi ureditev pravice naseljencev in odprava potnega (viza), bodo najbrž v doglednem času sledila nova pogajanja. Glede odprave potaega viza je naša delegacija tekom pogajanj podala izjavo, da hoče naša država odpraviti to oviro v osebnem prometu med obema državama.
Protestno zborovanje čevljarjev
Iz Maribora nam pišejo:
V	nedeljo se ie vršilo v Mariboru protestno zborovanje mariborskih čevljarjev pod vodstvom predsednika čevljarske zadruge g. Antona Krajcerja. Navzoči so bili tudi zastopniki mnogih usnjam iz Slovenije ter zastopniki čevljarskih zadrug iz Ptuja, Celja, Brežic in Ljubljane.
Na zborovanju se je razvila dolga ln stvarna debata o gospodarski krizi, ki je z vso ostrostjo zajela tudi naše čevljrstvo, tako da ta obrt vedno bolj hira. Sprejeta Je bila resolucija, ki zahteva od obrtne oblasti:
da se tvrdki Bata v Mariboru ne dovoli ustanovitev mehanične popravljalnice za čevlje, kakršno ima že v Zagrebu; kakor druge trgovine s čevlji, naa tudi Bata ne sme sprejemati čevljev v popravilo;
da se organiziranemu obrtništvu sporoči, koliko parov čevljev uvaža Bata v Jugoslavijo ter koliko plačuje carine in davkov;
da se prepove izvoz surovih kož, ker imamo doma dovolj tovarn za usnje; dovoli pa naj se carine prost uvoz vseh čevljarskih potrebščin ki se v naši državi ne izdelujejo;
da se ustavi izdelovanje novih in popravljanje starih čevljev v Jetnišnlcah in kaznilnicah; kaznenci naj delajo le za lastno potrebo;
da se ne dajejo več obrtna dovoljenja državnim nastavljencem;
da se v uradih pospeši reševanje prijav čevljarskih zadreg proti šušmarjem;
da vlada, ki nalaza domači industriji in obrti tako ogromne davke, stori svojo dolžnost tudi v tem pogledu, da omogoči tema panogama našega gospodarstva obstoj ter konkurenco z inozemstvom.
— Komercijalizacija državnih rudnikov. Komisija, ki je imela zbrati materijal za uredbo o komercijalizacijl državnih rudnikov na podlagi pooblastitve v čl. 248. finančnega zakona, je izdelala projekt o organizaciji in upravi državnih rudnikov, in sicer v
taki obliki, ki v trgovinskem zakonodajstvu ni predvidena, vendar pa bi omogočala državnim rudnikom polno svobodo poslovanja na trgovski bazi. Podjetja naj ostanejo v državni lasti in v zvezi z državno upravo. Komisija smatra, da bi osnovanje posebne delniške družbe šlo preko pooblastitve, ker bi pomenilo deetalizacijo. Projektirana uredba o komercijalizaciji izvzema državne rudnike iz območja zakonov o državnem računovodstvu, o glavni kontroli in o uradnikih. Samostojnost podjetja, ki je neobhodno potrebna za organizacijo dela na trgovski bazi, je popolnoma zasigurana. Podjetje bo nastopalo samostojno proti tretjim osebam in bo kot javna družba vpisano v trgovinskem registru. Celokupno nadzorno in upravno oblast naj po načrtu uredbe vrši nadzorstveni svet. Izvzeta so le najvažnejša vprašanja, katera bo reševal minister. Drugi olivni princip naj bi bil čim širša kompei .■•-a posameznih upravnih organov, posebno centralne direkcije. S tem naj bi bUo rešeno vprašanje hitrega poslovanja. Sličen sistem je bil uveden pred leti v Češkoslovaški. Tretji princip, ki ga predvideva uredba, pa je popolna decentralizacija poslov v tehničnem in koncentracija poslov v trgovskem in finančnem oziru. Nadzorstveni svet naj bi po načrtu štel 12 članov, imenovanih po ministrskem svetu. Stvarni upravni organ pa bi bil izvršni odbor, kjer bi bila osredotočena skupna uprava.
= Posojilo beograjske občine in finančni minister. Beograjska občina je v aprilu t. 1. sklenila z ameriško finančno skupino Chase Security Co. kratkoročno posojilo v znesku 2 milijonov dolarjev potom izdaje 6.5 % bonov z enoletnim, dveletnim in triletnim rokom. Sedaj pa je občina sklenila z isto skupino pod enakimi pogoji novo posojilo v višini 1 milijona dolarjev potom izdaje 6 % bonov s polletnim rokom in možnostjo pro-longacije. Finančni minister pa te pogodbe ni potrdil. Med drugim smatra, da ni v interesu beograjske občine sklepati tako kratkoročna posojila, ker ne vidi možnosti, da bi bila beograjska občina v stanju, v roku vrniti to posojilo. Pogodba sicer predvideva poznejšo konverzijo tega kratkoročnega posojila v dolgoročno posojilo, vendar bi bila ameriški bančni skupini v primeru nemožno-sti vrnitve tega posojila dana možnost, da izrabi položaj v svojo korist. Beograjska občina smatra, da ima finančni minister le tedaj pravico odbiti to posojilo, če je pogodba v nasprotju s pozitivnimi zakonskimi določbami.
= Kriza slovenske industrije bučnega olja. Pišejo nam: Carinski odbor avstrijskega parlamenta je sprejel zvišanje uvozne carine na bučno olje, in sicer za šestkratno dosedanjo višino. Ta naredba pomeni za slovensko industrijo bučnega olja prodajno izgubo 00 %; to znači isto, kakor uničenje industrije. Toda ne samo industrija bučnega elja je težko prizadeta po tem zvišanju carine, temveč tudi kmetijstvo, posebno v slavonskih in hrvatskih krajih, ki so prodajali svoje bučnice (letno več sto vagonov) po dobrih cenah tovarnarjem bučnega olja. Slovenske tvornice bučnega olja so že danes previdne pri nakupovanju bučnic, kar je popolnoma upravičeno, ker še ne vedo, kdaj se bo uveljavilo zvišanje avstrijske uvozne carine na bučno olje.
= Na nttrnberškem hmeljskem tržišču je v prvih treh dneh tekočega tedna znašal dovoz 850 bal, prodanih pa je bilo 250 bal. Čeprav je promet napram preteklemu tednu znatno nazadoval, so se cene obdržale na dosedanji čvrsti višini.
= Vprašanje ustanovitve tvornice za Izdelke iz gumija. Zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica ooroča, da namerava neki strokovnjak ustanoviti v naši dTŽavi moderna tvornico gumija in gumijevih Izdelkov v obliki delniške družbe. Investicijski kapital, stroji itd. stojijo ustanovitelju na razpolago, tako da bi imeli delničarji pribaviti le obratni kapital. Interesenti naj stavijo svoje ponudbe najkasneje do konca t. m. na Trgovsko in obrtniško zbornico v Zagrebu".
= Društvo kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko In mariborsko oblast bo imelo svoj redni občni zbor 12. novembra t. 1. v Celju (mala dvorana Narodnega doma). Začetek ob 9. dopoldne. Vabimo vse tovariše člane in druge zanimance, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Polovična vožnja odobrena.
= Lesna trgovina v Trst nazaduje. Pravkar je bila objavljena statistika o prometu lesa, ki se uvaža v Trst, odnosno izvaža iz Trsta. V prvih osmih mesecih t. 1. je ta promet znašal 151.000 ton napram 187.200 ton v istem razdobju 1926, kar pomeni nazadovanje za 19 %. Dočim je 1. 1911. predstavljal promet z lesom 8 % skupnega tržaškega prometa, je ta delež v prvih 8 mesecih L 1926. padel na 5.9 % v prvih 8 mesecih t. 1. pa na 4.7 %.
= Cinkarna, d. d. v Gabrju pri Celja, bo imela 8. novembra ob 8. popoldne v svojih poslovnih prostorih redni občai zbor z običajnim dnevnim redom.
= Znatno izboljšanje nemške zunanje trgovine v septembru. Pasivnost nemške zunanje trgovine je v mesecu septembru ponovno nazadovala na 242 milijonov mark napram 292 milijonom v avgustu in preko 400 milijonom v juliju. Izvoz se je v tem mesecu dvignil na 933 milijonov mark, kar predstavlja najvišje stanje izvoza po vojni.
= Dobave. Ekonomsko odelenie direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave meces-novih klrncev. do 28 t. m. glede dobave sirkovih in brezovih metel ter slamnatih metel ter slamnatih podnožnic, optičnih Instrumentov, cevi za kotel ter žičnikov, kositra, svinca in pločevine. — Direkcija dT-
Vremensko poročilo
Meteorološki ia»od » Ljubljani 21. oktobra 1927.
Višiua barometra 308.8 m
Kraj
Cas |
.pazovanj..
Ljubljana Maribor . . . Zagreb , > ■ • Beograd i ■ » Sarajevo • . > Skoplje . . . • Dubrovnik , t Split .... Prsh«
8l
a
co
I
Ot
3B
]>ES "v »
Smet »et i-.' 'r brzine » metrih
>67-4	11 1	98	mirno	10	dež 0.8
767-4	10-0	100	mimo	10
767-3	12 0	93	SE 4	10
765 2	12 0	94	mirno	8
767-1	n-o	9*	NW 1	10
7fi7't	150	88	mirno	5	dež 9.0
761-2	tf.-O	71	m:.no	10
765-7	15-0	91	E 2	1	dež 13.0
76S-n	80	-	mirno	10
Solnoe vzhaja ob 6.22, zahaja ob 17.7. Luna vzhaja ob 1.43, zahaja ob 16.1. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 12.8 C, najnižja 10.5 C.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Nobene bistvene izpremembe suhega milega
jesenske: a vremena.
Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki severni vetrovi, nebo spremenljivo, pozneje oblačno z dežjem. Temperatura 14 do 18 stopinj. Morje mirna
o
P
Padavine
Vrst«
• ma do t. d*
Če kupujete
Pyramidon i a b I e i e
pazite na to, da se Vam izroči pristna
originalna znamka
ujfbkUMuciMm,
žavnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave zobatih koles za vitlje.. — Vršila se bo ofertalna licitacija: 7. novembra pri direkciji državnih železnic v LJubljani glede dobave kartona za vozne karte.
Borze
21. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab, ker je bilo malo povpraševanja. Ponudba v devizah je bila razmeroma znatna, tako da Narodni banki ni bilo treba intervenirati Deviza na Berlin je v skladu z mednarodno tendenco popustila na 13.56 (včeraj 13.575). Tečaji ostalih deviz so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tendirala za malenkost čvrstejša. Promptna se je trgovala po 398 — 399, kasa po 398 in za december po 403. V večji meri se je okrepila Vojna škoda v Beogradu, kjer je notirala 401 - 4025 (včeraj 399.5—400). Tudi ostali državni papirji notirajo v Beogradu višje. Med bančnimi papirji se je Pra-štediona pri večjem prometu dvignila tekom borznega sestanka od 872.5 na 890. Med industrijskimi papirji pa je bila čvrstejša Še-čerana (zaključek 610), dočim je Slavonija popustila na 14. Od ostalih industrijskih papirjev so bili zabeleženi zaključki v Gutman-nu po 230, v Dravi po 585 ''n v Trbovljah po 490.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.86, Berlin 13.545 — 13.575 (13.56), Budimpešta 9.955 do 9.985 (9.97), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 0 — 276.7, Newyork 56.64 — 56.84 (56.74), Praga 16« do 168.80 (168.40), Trst 309.125 — 311.125J
Zagreb. Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.545 d<V 13.575, Budimpešta 9.945 — 9.975, Milan, 309.55 — 311.55, London 276.3 — 277.1,' Newyork 56.634 — 56.834, Pariz 222 — 224J Praga 167.99 — 168.79, Curih 1094 — 1097j dolar 56.2 — 56.4.
Beograd. London 276.3 — 277.1, Newyorl« 56.61 — 56.81, Milan 309.25 — 311.25, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Budimpešta 9.935 — 9.9651 Berlin 13.5475 — 13.5775, Bruselj 7.915 dd 7.945, Bukarešta 35.15 — 35.65.
Trst. Beograd 32.10 — 32.40, Dunaj 255.3 do 261.5, London 89.02 — 89.22, NewyorH 18.24 _ 18.30, Pariz 71.70 — 72, Curih 35» do 354; dinarji 31.80 — 32.30.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.775, London 22.25375, Newyork 518.85, Pariz 20.355, Milan 28.34, Praga 15.365, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.23, Dunaj 73.175.
Dunaj. Beograd 12.45625 — 12.49625, Berlin 168.89—169.39, London 34.46125—34.56125 Milan 38.675 — 38.775, Newyork 7.0695 do 7.0945, Pariz 71.76—27.86, Praga 20.345 do 21.025, Curih 136.39 — 136.89; dinarji 12.41 do 12.47. •
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.18, v Berlinu 7.371.
Efekti.
Liubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135—135 (135), Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133, Ruša 290 — 300, Kranjska industrijska 370 — 0, Sešir 104 — 0, Stavbna 56 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 398.5 — 399, kasa 398.5 — 399, za december 403 — 404, investicijsko 83.75 do 84, za december 0 — 86.75, agrarne 54 do 54.5; bančne: Eskomptna 91 — 93, Kreditna 90 — 93, Praštediona 890 — 900, Obrtna 40 do 41, Narodna 0 — 5150, Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 93; industrijske: Gutmann 225 do 232, Slaveks 106 — 108, Slavonija 24 do 25, Našice Union 1780 — 18«), Vagon 20 do 30, Vevče 132.5 — 135, Šečerana Osijek 610 do 614, Drava 580 — 585, Trbovlje 485—488, Union 290 — 300, Dubrovačka 405 — 410.
Beograd. Vojna škoda 401 — 406.5. investicijsko 83.5 — 84, agrarne 54.5 — 55.
Blagovna
Ljubljanska blagovna borza (21. t. m.) Les: Tendenca za trame čvrsta. Zaključenih je bilo 8 vagonov tramov merkantilnih, po kupčevi noti, fco vagon meja po 900. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78 /79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 337.5—340, za november po 340—3425, sremska promptna po 335 — 337.5, slavonska promptna po 332.5 — 335; turščica, baška, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 242.5—245, mlevska tarifa pa po 245 — 247.5; moka «0», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 480.
Svinjski sejem v Maribora (21. t. m.) Do-gon 358 svinj. Povprečne cene: prasci, 5—6 tednov stari 100—125, 7—9 tednov 150 do 200, 3—4 mesece 320—400. 5—7 mesecev 420—450, 8—10 mesecev 550—650, 1 leto 1000—1250 Din komad; kg žive teze 10 do 11.50, mrtve 15—17 Din. Prodanih 247 komadov. Kupčija živahna.
Dunajska borza ta kmetijske proirrode (20. t. m.) Nazadovanje tečajev v Ameriki kakor tudi v Budimpešti je povzročilo, da je bilo tudi razpoloženje na dunajski borzi zelo mirno. V tuzemski trgovini se opaža popolna stagnacija. Jugoslovenska pšenica Tisa se nudi po 1.89 Kč es šlep Dunaj, madžarska Tisa pa po 1.92 — 1.93 Kč. Cena turščiei se je stabilizirala. Tendenca v ovsu .ie ostala čvrsta. Uradno notirajo vključno tlagovnoprometni davek brez carine: plenica: domača 39—40, madžarska Tisa (81/83 kg) 43.5 - 44; rž: marchfeldska 38.75 — 39.25, madžarska 38 — 38.25; turščica: 27.25 — 27.75; oves: domači 805 do SI šilingov.
m sveta
Ob krs£i Cena bega
h. Praga, 20. oktobra.
Pred par dnevi je priobčilo komunistično glasilo «Rude Pravo» vehemen-ten napad na italijansko vlado, češ, da je njeno zadržanje prav čudno: vsi poslaniki so izrazili sožaJje nad umorom svoiega albanskega tovariša — edino italijanski poslanik tega ai storil. Na to opazko si je tukajšnje italijansko poslaništvo pribavilo pri češkoslovaškem zunanjem ministrstvu uradni demanti: ki so ga objavili današnji jutranji listi, demanti ne pove nič drugega, kakor da vest lista «Rude Pravo* ni istinita. Kakšna pa je resnica, tega demanti ne pove...
Truplo umorjenega poslanika je Mo, kakor je sporočeno, obducirano, balza-mirano in se zdaj nahaja v malem salonu na Wilsonovem kolodvoru. Tudi občinstvo ima pristop h krsti, vendar pa je policija storila varnostne ukrepe, da se ne bi tudi pri tej priložnosti žalilo albansko čustvovanje. Mrtvi poslanik je oblečen v paradni uniformi, ki jo je prinesel s seboj v Prago, da bi v njej šel k prezidentu Masaryku v nastopno avdijenco.
Danes dopoldne se je zunanji minister dr. Beneš v spremstvu visokih mini-sterijalnih uradnikov poklonil pokojniku v imenu vlade. Vpisali so se v sožalno knjigo in položili na krsto dva venca, ki sta jih poklonila čsl. vlada in minister dr. Beneš posebej. Poleg teh dveh je krsta obložena s številnimi venci, ki so jih položili pokojnikovi znanci; prijatelji in čestilci Albanije. Vence sta darovala tudi diplomatska zbora v Pragi in Beogradu ,a posamezni poslaniki' še posebej.
Krsta s truplom bo prepeljana v Ti-rano, odnosno v Djakovioo jutri zvečer ali pojutrišnjem. Niti čas, niti kraj, kamor odpeljejo krsto, še nista definitivno določena.
Posebni delegat albanske vlade, ki bo prevzel uradne stvari iz zapuščine* Cene bega. bivši minister Selah-eddin Blošmi. se že nahaja na Dunaju in pride v spremstvu konzula Saraccija jutri v Prago. Šele po njegovem prihodu bo mogoče razrešiti razne podrobnosti.
Mož leteče »gospodične"
Paradoksno, kaj? Ruth Elderjeva se da klicati za miss, čeprav je v resnici po vseh predpisih konvencijonalnosti upravičena in dolžna nazivati se mrs. Se ji pač tako lepše zdi.
Letalka je torej poročena. Mr. Lyle Womack je njen mož. Ko je zvedel o njeni rešitvi, ji je neutegoma telegrafi-ral in ji je sporočil, da jo ima za «naj-pogumnejšo deklico na svetu» in da komaj čaka, da bi jo objel v Balbou ob Panamskem prekopu. Ubogi mož — koliko je moral pretrpeti! Vprašali so ga. zakaj ni ženi skušal izbiti njenega načrta iz glave, pa je samo skomignil z rameni. Bilo bi pač vse zaman!
Zanimivo je, da se ameriški ženski svet nič kaj ne navdušuje nad uspehom miss Ruth Elderjeve. Nasprotno. Političarka mrs. Franklin D. Roose-veltova je suho izjavila: «Ta polet je bila glupost!» Mrs. Winifred Sackville-
Stonerjeva, ustanoviteljica lige za gojenje duha, pa je rekla:
<Dobra stenatipistka koristi človeštvu mnogo več.»
Sreča v ljubezni, smola v „poklicu"
Ta izrek se je v polni meri uveljavil pri Avgustu Koselevskem iz Berlina, ki je kljub svoji mladosti — šteje jedva 23 let — prebil že 5 in pol leta v ječi. Pred kratkim so ga odpustili iz zapora, toda mladi uzmovič se ni mogel odločiti, da bi krenil na pot poštenosti. Ker
pa je z Berlinom imel že dosti slabih skušenj, je iz previdnosti sklenil preložiti kraj svojega delovanja v provinco.
Pred dnevi je poskusil svojo srečo v Luckenwaldu. Vlomil je v tamošnjo drogerijo in je odnesel s seboj dva kovčega dehtečih olj, mila in klorodon-ta ter dva zavoja parfemov. Vse to je odnesel v stanovanje ene svojih treh ljubic, meneč da bo tam najbolj na varnem. Toda sreča mu ni Ma naklonjena. Še preden se mu je posrečilo vnovčiti svoj plen, so ga že zalotili in ga vnovič odpeljali v luknjo. Večino nakradenih stvari je policija našla v stanovanju njegove ljubice.
Maščevalec Izraela
Šolem Schwarzbart pred pariško poroto. — Priznanje zločina. — Petfjura nI naročil protižidovskih pogromov, temveč jih je obsojal.
K oceanskim poletom
Razjarjeni Neptun.
(xj ourneh>.)
Kakor smo že poročali, se je začel v torek ob 13. uri v pariški justični palači senzacijonalen proces proti uranu Šolemu Schwarzbartu, morilcu ukrajinskega hetmana Petljure, ki je padel kot žrtev atentata lani dne 26. maja v ulici Racine baš ko je stopil iz restavracije.
Obravnava vzbuja velikansko pozornost. Na tisoče ljudi pritiska v sodno dvorano, kjer je prostora komaj za par sto oseb. Vstop je dovoljen le proti posebni izkaznici V dvorano smejo poleg prič, ki jih je po številu 184, samo tisti, ki uživajo posebno naklonjenost sodišča. Razpravo vodi sodnik Flory, obtožnico zastopata poleg državnega pravdnika advokata Wilm in Campinchy, Schwarzbarta pa branita advokata Torres in Rosenthal. Schwarz-bart se zagovarja zelo mirno in ne trene z očesom. Na.prsih nosi francosko odlikovanje «Croix de guerre». Tik poleg njega stoji steklena omara, v kateri je shranjena okrvavljena morilčeva obleka. Obtožnica obsega 20 strani. Pisana je na stroj.
Osebnost morilca.
Schwarzbart je rodom ukrajinski Žid, toda je naturaliziran Francoz. Poročen je z Rusinjo, otrok nima. Potikal se je dolgo let po inozemstvu, kjer je pripadal anarhističnim organizacijam. Na Dunaju je bil pred leti zaradi nekega vloma obsojen na tri mesece zapora, iz Budimpešte pa je bil izgnan v domovino. L. 1917. se je vozil s parnikom «Melbourne» proti Odesi. Skušal je po-buniti moštvo, kar se mu pa ni posrečilo. Kapitan ladje je ustavil parnik pred ciljem in je dal vreči anarhista na suho.
Kako je bil izvršen zločin.
Schwarzbart je še v mlajših letih videl, kako so trpeli židje v BaltL Leta 1915. je M osebno priča velikih protižidovskih pogromov. L. 1920., ko je bil Petljura gospodar položaja v Ukrajini, se je nahajal Schwarzbart baš doma na dopustu. Videl je. da so vojaške tolpe precej neprizanesljivo ravnale z židovskim prebivalstvom. Padali so starci, moški, ženske in otroci. Nekoč je spoznal carističnega častnika, ki se je ba-hal, da je zaklal 26 židovk. Že takrat je sklenil, da se bo maščeval nad Pet-ljuro.
Po morilčevih informacijah ima Petljura na vesti pol milijona židovskih življenj. Ker je Petljura tako okrutno ravnal v Ukrajini cela tri leta in se ves ta čas morilska kampanja ni nehala, je v Schwarzbartu dozorel sklep, da je on naravnost poklican ubiti hetmana in maščevati Izrael. Bil je zelo vesel, ko je slišal, da je moral Petljura pobegniti in da se skriva v Parizu. Ker ga ni osebno poznal, si je nabavil njegovo sliko in je iskal njegov obraz med milijoni drugih obrazov v francoski prestolnici.
Streli na polmrtvo žrtev.
Prilika, da se maščuje, se je atentatorju ponudila lani koncem maja. Schwarzbart je oprezoval v pariški četrti. kjer je upal, da mu pride Petljura sam na pot. Naenkrat je uzrl pred sabo moža, ki je bil na las sličen onemu, katerega so predstavljale slike. Potegnil je revolver, napel petelina in sprožil. Petljura se je zgrudil na tla in se je začel valjati v strašnih bolečinah.
Atentatorju pa ni bila dovolj ena krogla. Ustrelil je še štirikrat. Obdukcija trupla je ugotovila, da je bila samo ena krogla oddana v horizontalni legi. Ostale štirje streli so počili potem, ko je ležal Petljura na pločniku.
Morilec vriska in objema stražnika.
Po atentatu se je pojavila na licu mesta policija. Morilec ni niti skušal pobegniti, marveč se je brez odpora izročil stražniku in ko mu je ta povedal, da je Petljura mrtev, je od veselja za-vriskal in ga objel. Schwarzbart ne taji svoje radosti in pravi, da mu je bilo v nepopisno zadovoljstvo izvedeti, da je umoril Petljuro, ne pa koga drugega. Petljura je moril Žide s kozaškimi četami. napadel jih je od zadaj, on Schwarzbart, pa je stopil organizatorju pogromov nasproti iz obraza v obraz.
Resnica o PetljurL
Princ Tokari, bivši član Petljurove vlade v Ukrajini, katerega je zaslišalo sodišče kot priča, je izpovedal, da je bil umorjeni ataman plemenit človek in da je imel čiste roke in čisto vest, kar se tiče preganjanja Židov. Njegovi sovražniki so ga obrekovali in napravili iz njega docela drugo figuro, kakor je bil pokojnik v resnici. Petljura je izdal na prebivalstvo več proklamacij, v katerih je pozival Ukrajince, naj ne podpirajo izgrednikov, ampak naj nastopajo proti njim. Protižidovske po grome so izzivali večinoma neodgovorni elementi. Izgredi so se vršili v dobi, ko je bila med Ukrajinci v polnem teku borba proti ruskim boljševikom. V dokaz, da Petljura ni bil Židom sovražen, navaja priča dejstvo, da je imel Petljura, ko je M diktator Ukrajine, v svoji vladi tudi ministra židovskega pokolenja. Res je,
Rumunska princesa Ileana,
o kateri so listi prinesli neosnovane vesti, da je pobegnila z nekim častnikom.
fle izločite se
od ogromnega kroga naročnikov na
najfinejše obleke, zimske suknje, raglane, ulstre itd. in se oblečite tudi fino in ceno pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana.
Gennaine Beaumont:
Odisejev povratek
2e deset let ie Odisej križem sveta iskal tehtnih izgovorov, da se mu ne bi bik) treba vrniti k ženi. .Sleherna nevarnost mu je bila dobro došla in vsaka neprilika mu je bila prijetnejša od varnega zavetja zakonskega življenja.
Verietno je, da bi bil iskal še novih prigod m bi bil odkril Ameriko in severni tečaj. Toda morje ga je vrglo na otok kralja Alkinoia.
Takisto ni dvoma, da bi si bil^tamkaj bržčas izpremenil ime in bi bil še dalje ostal pri odličnem gostitelju. Zakai Al-kinoj je bil na moč ljubezniv in njegova hči Navzikaja mu nikakor ni bila ne-všečna. Ali nastopil je dogodek, ki je docela prevrgel njegove načrte.
Alkinojeva palača je imela mimo drugega razkošja prekrasne vezenine. Zvezlo jih je petdeset robkini. ki so ž njimi imele posla vse življenje, vse noči in vse dni ter niso utegnile ne jesti ne piti ne spati. Prikazovale so — vezenine, ne robkinje — prizore iz bajeslov-ja in Odisej se kar ni mogel odtrgati od njih — ne od robkinj. ampak od vezenin. Zdele so se mu lepe da nikoli tega in Odisej je imel dober okus. Ne-
kega dne ga je kralj Alkinoi vzdramil iz zaverovanosti.
— Reci, kar hočeš, je dejal junaku, priznati mi moraš, da bolje nisem mogel naložiti svojega denarja. Vezenine bodo nekega dne dosegle bajno ceno in bodo vredne več od vseh moiilh zlatih in srebrnih psov, z bronom obloženih sten in od bogov blagoslovljenega sadovnjaka. Vse to dobi moja hči za doto.
Te besede so Odiseja pretresle. Misel. da bi se oženil z Navzikaio, ga je nekoliko prestrašila. Dvoženstva se sicer ni bal — taki malenkostni pomisleki so mu bili tuji —. toda odkar se je bil izmuznil iz otijema Kirke in Kalipse, je začutil v sebi globoko nagnjenje do samskega stanu. Na drugi strani pa mu je jelo primanjkovati novcev — tudi v tistih časih so potovania zahtevala obilo denarja — in vezenine, ki bi jih do-M za doto in bi jih umno vnovčil, bi mu za dolge mesece napolnila mošnjo.
Tako .ie razmišljal sam pri sebi, na-čenjaje vprašanje z vseh strani in ugi-baje, kako bi mogel na leo način priti do dragocenih vezenin, ne da bi mu bilo treba tvegati svobodo — ko je za-čul pokraj sebe šepetanje, ki ie vzbudilo njegovo pozornost.
V svoji zaverovanosti je bil prišel do
morske obale, kjer sta dva moža skrita za skalo natihoma govorila med seboi.	....
Po njunem izražanju je Odisej presodil, da nista žlahtnega pokolenja, iz naglasa pa je na mah spoznal, da prihajata z otoka Itake, ki ie bila njegova domovina.
—	Ah. prijatelj, je rekel eden, deset let že čaka ta uboga žena. Pomisli, deset let!
—	Kraljica, ki bi lahko prebila življenje v svoji gugalnici pri čitanju romanov, se mora t>o dnevi in po noči ukvarjati z vezenjem!
—	Rekla je. da bo takoi ugodila snubcu, ko dovrši svoie delo. Kaj praviš? Meni se zdi. da našega kralja ne bo več nazaj. Nu. vendarle deset let zvestobe, potrpežljivosti in vezenja — več pač nihče ne more zahtevati od Penelone!
—	Ali si jo že videl, vezenino?
—	Ne, ali čul sem. da ie lepše ni na svetu.
Drugi dan je Odisej povedal Alkino-ju, da je oženjen in da mu ie dolg čas po ženi. In Navzikaja se ie iz obupa znesla nad svojo staro sužnjo.
Odveč bi bilo pripovedovati o Odi-sejevem povratku na Itako. Vzel je, s
da so bile za časa Petljurove diktature v Ukrajini izredne razmere in da je imela vlada opraviti z vsakovrstnimi zločinci, ki so kradli, požigali in morili. Petljura je treM zločine in kaznoval krivce, kakor bi storil vsak na njegovem mestu. Ce so pa bili zločinci večinoma židje, ne more nositi te odgovornosti Petljura.
V nadaljni obravnavi je prišlo do zanimive izjave odvetnika, ki zastopa civilno tožbo. Rekel je: <V tej dvorani je mobiliziran ves Izrael. Govori se o moritvi židov, nihče pa ne zine o žrtvah kristjanov, katere so terorizirali ukrajinski židje in kateri niso prenesli nič manj muk in trpljenja, kakor ti, ki hočejo imeti sedaj vso pravico zase.»
Podoba je, po dosedanjem poteku stvari, da so šanse za Scbvrarzbarta manj ugodne, kakor v začetku procesa. Pariška in svetovna javnost sploh zasleduje obravnavo z največjim zanimanjem.
Za japonske študente
Princ Ri polaga temeljni kamen japonske« mu študentskemu domu v pariškem uni» verzitetnem mestu.
Boksarji, ki so siti svojih žen
O Jacku Dempseyu bi tega sicer ne mogli trditi, saj je znano, da se bivši svetovni prvak kaj dobro razume s svojo nežno ženico, filmsko igralko Estello Taylerjevo. Bolj rezolutni pa so v tem pogledu nemški boksarji.
Tako smo te dni čitali; da se je nemški prvak Breitenstratter naveličal svoje žene in je vložil tožbo za ločitev zakona. Po njegovem vzgledu je isto storil drugi nemški šampijon, prvak srednje kategorije Kurt Brentzl, ki je oženjen z znano filmsko igralko Fern Andro. V svoji tožbi je navedel, da ga je žena varala, kar pa le-ta odločno taji. V ostalem beležijo listi, da hoče Fern Andra zapustiti film in oditi k teatru, ne omenjajo pa, ali jo je k temu nagnila zakonska afera z Brentzlom, ki je v javnosti vzbudila veliko pozornost.
X Napitnina v Italiji odpravljena. Italijansko hotelsko osobje je dobilo nove delovne pogodbe, ki predvidevajo odpravo dosedanjih napitnin, mesto katerih se uvede 10% ni dodatek celotnega računa. Italijanska vlada striktno vztraja na provedbi te določbe in bo kaznovala vse hotelirje in restavraterje, ki bi postopali nasprotno, ter dovolili ali celo silili uslužbenstvo k nadaljnemu prejemanju miloščinarske napitnine
X Junkersovo letalo dospelo v Ameriko. Junkersov hidroplan D 1230 je srečno priletel z Azorov v Novo Fundlandijo, od koder bo nadaljeval vožnjo proti Newyorku. Nemški polet čez ocean se je torej obnesel in Junkersove tvornice so vesele uspeha, čeprav se je polet izvršil v etapah ter zategadelj nima tistega efekta, Kakor si ga je Junkers obetal od letal <Bremen> in Evropa*.
X Princ Kari se je ločil od ge Lupescove. Iz Bukarešte poročajo, da se je bivši rumun-ski prestolonaslednik princ Karel ločil od ge. Lupescove že 12. oktobra. Povod za ločitev je dala objava spominov in beležk, katere je gospa Lupescova zbrala ter jih prodala ameriškemu sNewyork Heraldu*. List je spomine sprejel, preden jih je začel objavljati, pa je povprašal v Bukarešti za mnenje. Rumunska vlada je ponudila lastništvu lista veliko svoto in je rokopis odkupila, ga dala v vpogled nekaterim državnikom in ga nato zaprla v svoje arhive. Posledica tega čina je bila ta, da je princ zapustil prijateljico, ki živi sedaj že nekaj dni na Dunaju.
Po občinskih volitvah na Češkoslovaškem
h Praga, 19. oktobra. V nedeljo so se v ČSR vršile občinske volitve. V okrog šest tisoč občinah so se v o. lilci dogovorili na kompromisne kandida« ture in se tam volitve torej sploh niso vr« šile. To znači, da se na deželi odvračajo od politike in se bolj zanimajo za zgolj gospodarska vprašanja Ljudje so siti poli« tike. V glavnem pa volitve niso prinesle sprememb, le da komunisti znatno izgub« ljajo. V Pragi je bila volilna borba zelo ostra in so jo vodili proti poedinim osebam ter z doslej nepoznano brezobzirnostjo. Male in nove skupine so doživele poraz, ali pa vsaj niso dosegle pričakovanih uspe« hov. Zrastla je narodno«ocijalistična stran ka, nekoliko je izgubila narodno demo« kratska, komunisti so izgubili tri mandate in po mnogih letih prvič doživeli znaten poraz, ker niti dosedanjih pozicij niso mo« gli ohraniti Praski občinski svet bo torej odslej sestavljen (v oklepaju dosedanje število) takode: Narodni demokrati 17 (23) mandatov Narodni socialisti 23 (22) „ Komunisti 17 _	(20) „
Obrtniška stranka 6	(7) „
Klerikalci 6	( 6)
Socialdemokrati 12	(9) „
Vsi Nemci skupaj 4	(4) „
Striberny 2	(—) „
Fašisti 2	(—) „
«Delo» 3	(—)
Najemniki 2	( 1) „
Hišni lastniki 2	( 1)
Agrarci 2	(2) „
Cionisti 2	( 1)
Kakor pri vseh drugih volitvah, se ji pokazalo tudi pri teh, da je občinstvo raz« meroma konservativno, da vztraja v starih strankah in da se nagiba k večjim stran* Kam. Pojavila se je ideja o bloku, toda zdi se, da občinstvo te ideje ni sprejelo s sim« patijo in da gre volilstvo raje za stranka« mi tudi nima pravega zaupanja do novih frakcij, tudi če se jim postavijo na čelo znani politiki, — glej neuspeh Stribernega. Presenetili so fašisti, ali pravzaprav, sami so nemilo presenečeni, ker so pričakovali, da bodo dosegli mnogo več, pa so priborili samo dva mandata ali 2 odst., kar se srna« tra kot njihova blamaža. Tako se maščuje njihovo geslo od nekdaj, da sme vsak član voKti kogar hoče. Niso imeli enotnega vodstva. 31. t. m. se bo zbralo novo izvo« ljeno občinsko zastopstvo, ki bo izbralo tudi župana, primatorja. Zdi se, da ostane primator dr. Baxa. Je pa tudi skoro go« tovo, da prvi namestnik ne bo več komu. nist. Doslej je to bil dr. Skala, pa so ga komunisti izključili. Sedaj bo najbrže na« mestnik narodni demokrat, drugi namest« nik pa socijalni demokrat.
Stribemy je pri teh volitvah zlasti zbral športnike okrog sebe. Njim se ima sploh zahvaliti za to, kar je dosegel, ker bi brez njih ne dosegel niti enega mandata. A tu« di ti so ga razočarali, ker vkljub temu, da so se v masah udeleževali njegovih volil« nih zborov, so se nazadnje razleteli in je Ie en del ostal pri njem, drugi pa so žrtvo« vali po starem.
Med volilno borbo so največ ropota pro« izvajale male stranke, ulice so bile vse po« plavljene z različnimi, včasih prav čudo vi« timi reklamami in neki list je napisal celo, da bi se ljudje niti preveč ne čudili, če bi kateri izmed novih voditeljev v sami srajci priletel na Vaclavski trg, samo da bi si s tem napravil večjo reklamo. Danes si pri« povedujejo po Pragi mnogo šal o tem lovu za glasovi. Stranke, ki so imele najmanj plakatov, so dosegle največ glasov, ali Praga je razumela plakate pravilno in je volila — druge.
Najboljše, uajtrpežnejše cato najcenejše.
seboj lepa darila, ki mu jih ie dal Alkinoi, ter se je iz previdnosti izkrcal pri svoji hiši. Hotel se ie uveriti, koliko resnice je na zgodbi o vezenini, zakaj rad bi bil zvedel, ali jo ie res vezla Penelopa. Skrbno preoblečen se je približal svoji ženi in se je zdrznil, ko je videl, da se ni postarala. Izdajaje se za Odisejevega tovariša si ie kmalu pridobil Penelopino zaupanje in je takoj načel pogovor o sloviti vezenini.
—	Da pridobim časa in da odložim poroko, mu je rekla kraljica, sem po noči vedno razdrla, kar sem navezla čez dan. Toda vsaki stvari ie usojen konec in snubci so me prisilili, da čim preje dovršim svoie delo
»Dobro za snubce.« si ie na tihem dejal Odisej. »Ravno prav. da sem se vrnil — baš pravočasno, da jih pome-čem čez prag.«
—	Kraljica, je izpregovoril, ali bi smel videti tisto vezenino?
—	Ne, je odvrnila Penelopa in ga je ošinila z nezaupljivim pogledom.
Tisti večer se je Odisej, kakor vsi vemo, lotil splošnega čiščenja svoje palače; od štiridesetih snubcev je ostal ie kup neporabnih razbitin. Vse robkinje so se iz obupa obesile in v palači je zavladal nepopisen nered.
In potem je Odisej imel polna usta dela, da se je Penelopi dal prepoznati. Sitnarila ie na dokazilih in se nikakor ni dala preveriti. Ko se mu je naposled s pljunkom posrečilo dokazati svojo istovetnost, je moral dopustiti, da ga je Penelopa okopala v vinu in oliu in solzah in da ga je s poljubi malone zadušila. Ko se mu je nato zdelo, da je trenutek ugoden, je namignil na vprašanje. ki mu je ležalo na duši.
—	Kie ie vezenina?
—	Katera vezenina, dragec?
—	Nu, tista vendar, ki si jo tako dolgo vezla in ki o njej pravijo, da je ni dragocenejše na svetu!
—	Kako praviš? Strašno, ne razumem te več!
—	Strašnih vezenin ni. v mislih imam ono, ki si jo sama napravila. Pokaži!
—	Cuj!... Bala sem se, da ne bi prišla v roke snubcem, in zato sem jo davi, ko si odšel, sežgala!
—	Ah! je vzdihnil Odisej.
Obrnil se ie in je vzel svoi klobuk in palico.
—	Za Boga! je zajecljala Penelopa. Kaj počenjaš? Kam hočeš? Kaj se je zgodilo?
—	Gospa, je odgovoril Odisej, vračam se k Kalipsi . . .
Jz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža Glonar.)
XIX.
Aly W.: Die Milesische NOvelle. Leipfcig 1925. (n 42.678—1.)
Baudouin de Courtenar J. L N.! O pewnym »talym kierunku zmian jezykowych w swl-azku z antropologja. We Lwowie. 1899. (44.500.)
B«rtl«ri R.: II libro italiano d'oggi. Maini
1925.	(II 42.208).
Birt Th.: Horaz Lieder. Leipzig 192ft. (43.490.)
Bonn M. J.: Die irišche Frage. Berlin 1920. (II 42.021-2.)
Buchholj E.: Anthologie aus den Lyrikern der Griechen. Leipeig 1875—80. (44.232.)
Clemen C.; Der gemeinindogermanische Totenkult. Leipzig 1926. (ti 42.678—2.)
Ctiji« /,: RemarCjues »ur 1'ethnographie de la Macčdoine. Pariš 1907. (44.489.)
DobschSta E. r.: Homer und die Bibel. Eine uberlieferungsgeschichtliche Verglei-chung. Leipzig 1925. (II 42.678-1.)
F.rdeljanovie J.: Orapa Up&a Topa. Beorpaa
1926.	(44.117 — 39).
Filipovie D. J.: Kocobckh 6oacypn. KpO 1918. (44.460)
Fries J. F.: Wissen, Glaube und Ahndung. Jena 1805. (44.396.)
Gesetzbuch Daniels I. Fursten und Gebie-ters vdn Montenegro und der Berda. Wiefl 1859. (44.494.)
Goidanioh P. G.: L'origine e le forme della dittongazione romanza. Halle 1907. (43.462—Bh. 5.)
Haenisch K.: Die Ursaehen der deutschen Revolutioa. Berlin 1920. (II 42.021—2.)
Hartwlch M.: Zarathustra oder Christus. Wien 1919. (44,420.)
Hofimann 0.: Die Ziele des lateinischen und gfiechischen Spraehunterriehteg. Leipfcig 1926. (II 43.381.)
Homes ol the Passing Sik>w. Sketches, Dra-\rings and Illustrations. London 1900. (44.499)
IftoOf I.sSyrapcKH clapHHH H3 MaKeaoHBja. Co$fta 1908. (44.504.)
Jolles O.: \Vunscbe der Schriftgiessereien. Mainz 1925. (II 42.208.)
Kanfor V.tMakeaoHBja. EraorpaMja n cTa-TačTBKi. Cocfcaa, 1900. (44.503.)
Knnpp F.: Orient und Abendland in der kiinstleriSčhen Kultur Spaniens. Leipzig 1926. (II 42.678-2.)
Kratochvil V.: Kanci« Metternich a po-čatky konstitucionalismu v Prusko (1842). V P raze 1906. (II 42.691.)
Kuadma«hungen und Verlautbarungen des k. u. k. Militar-General-Gouvernementg in MonteliegrO. Četinje, 1916— (44481.)
Lagenpusch E.: Grundriss zur Geschichte der Philosophie* Breslau 1900. (44.448.)
Lapajne I.: Kranjsko ljudsko šolstvo. V Ljubljani 1871 (44.471.)
Leger L. t Lee Slaves du Sud et leur clvi-lisation. Pariš 1869. (44.506.)
Mehlis G.* Die deutsche Romantik. Miin-chen 1922. (44.486.)
Mir. Političen list za koroške Slovence. V Celovcu, 1882- (ti, III 44.515.)
Petersen J.: Zur Lehre von den Dlch-tungsgattungen. Stuttgart 1925. (II 45.073.)
Petsch R : Die Verselnlage Im Roman (Epik und Lyrik). Leipzig 1925 (II 42.678—1.)
Pohlin J.: Ein PSckohen fflr die Prediger-kritiker Wiens zu ihrer gew5hnlichen Hand-thierung. Wien 1782. (44288.)
Prosateurs frangais. Bielefeld 1880—
(44.406.)
Radie Stj.: Slovanski politika v habsburg-ske monarchii. V Praze 1902. (44.508.)
Reinhard L.: Ein neuer Wog zur Berilck-sichtung der antiken Kunst <m Unterričht. Leipzig 1926. (II 43.381.)
Richter E.: Der innere Zusammenhang in der Entwicklung der romanischea Sprachen. Halle 1911. (43.462—Bh. 27.)
Rituale Ecclesiae Aegvptiacae eive Cophti-tarum. Venetiis 1733, (lit 43.301.)
Rosenkrani K.: Studlen zur Philosophie und Literatur. Leipfcig 1839-47. (44.413.)
Schiin E.: Probleme der franzosichen Kul-turkunde in der hoheren Schule. Leipzig 1925. (II 42.678—1.)
Schwentner E.: Die Wortfolg» im Litaui-schen. Heidelberg 1922. (43.032—5.)
Sladorid E.: 3anaTCKO npaBo (sanaT, Tpro-bhh», 0myctphial. Beorpaa 1926. (44.505.)
Slanima Ph.: Hundert Endsplele. Nach der zweiten, verbeas. Auflage vos 1745, Berlin 1856. (44.378.)
Stenograf. Glasilo hrv. stenografskog društva u Zagrebu. Zagreb 1891— (44.497.)
Tftmii I.: Les Albanais en Vieille-Serbis et dans le Sandjak de Novl-Baaar. Pariš 1913. (44496.)
Tul 1.1 Ples. PouSna knjifica m mlade in stare, sa prijatelje in sovražnike. V Trstu 1907. (44.456.)
Lebersberger H,: Die Interessengegen-satze auf dem Balkan, Berlin 1930. (ti 42.021—5.)
Voh J.: Truplo sv. Agapita mufienika v Novi cerkvi. V Mariboru 1882. (44««.)
Watzinger C.: Die griechische Heroenzeit und Homer. Leipzig 1926, (II 42.678—2.)
Winkler E.: La doctrine grammaticale fran^aise d'aprt» Maupts et Oudin. Halle 1912. (43.462—Bh. 38).
Zielinftki T.j Cicero im Wandel der Jahf-hunderte. Leipzig 1919. (44495.)
Sokol
Sokolsko gledališče r Radovljici uprizori jutri, v nedeljo ob 8. zvečer veseloigro «Na kmetih?, ki se dne 30. t. ffi. popoldne ponovi.
Odborora seja mariborske Sokolske ž up o bo v nedeljo 23. t. m. t>b 10. dopoldne v žup-ni sobi v Narodnem domu. Vsa župna društva se pozivajo, da sigurno pošljejo k tej seji svoje delegate, ker se bo razipravljalo o važnih sokolsko - ofganiiftttfrftlh in idejnih zadevah. Seje se udeležita tudi savezna delegata br. dr. Muraik in br. dr. Fux. Prvi bo predaval nocoj cb 20.80 v mali dvorani Orodnega dom« <0 telovadbi in narodnem gospodarstvu*. Priporoča se delegatom, da se po možnosti udeležijo že tega predavanja. — Starešinstvo MSZ.
Sokolska druKto Sv. Lovrenc na Poker* ju vabi k otvoritvi nove« Odra dne 28. oktobra ob 8. popoldne v dvorani gosp. J. Novaka. Uprizori se Moliereov tNamišljeni bolniki. komedija v treh dejanjih. Sosednja društva in občinstvo prosimo sa obilen obisk, ker je čist! dobiJek namenjen za novi oder. — Zdravo!
Sah
Londonski turnir
London, 17. okt. 1927. Naš tutrnir ima veliko hibo> ki postaja vse bolj in bolj neprijetna: dve prerazližiii skupini igralcev sta združeni. Še le v šestem kolu se je aasrečllo prvemu Angležu premagati Neangleža.
Navidezito ima grupacija igralcev v stranko zmagovalcev in stranko premaganih le statistične posledice. V resnici ta je zanesla v turnir hazardni moment, ki ener-vira vodeče velemojstre, ki spodkopava Vsako sigurnost, vsako kalkulacijo.
Ne gre več za to, kdo med velemojstri igra najjačje. Glavno ie. kdo bo Angležem odnesel največ točk. Opetovano sem videl velemojstre v zgubljenih pozicijah proti Angležem, ker so riskirali vse, da se izognejo remiju. R e t i n n'. pr. je imel Zgubljeno partijo proti Fairhurstu, zelo talentiranemu mlademu igralcu. Požheie se je tešil, dobil celo kmeta, kar pa še ni zadostovalo. Zato je še enkrat riskiral, dal figuro in bo najbrže remiziral. Bogoljubov je moral dati remis Buergerju. Take remize šO neprijetne.
Včeraj sem iscral s Fairhiirštom. Branil se ie zelo fifio in s težavo sem nju odvzel kmeta. Zapeljal je .v končnico, Ki je Ugodna za obrambo. Nisem se mogel odločiti, da igram va - banque. Igra je prekinjena v sledeči zelo interesantni poziciji: Beli (Vidmar): kralj f4, konj e4, kmeti f5 in h4
Cral (F a i r h u r s t): kralj f7, konj e8, kmet h7.
črni ie oddal svojo potezo. Bog vž katero! Dosedaj se ni upa! menjati konja. Upam torej po pravici, da je oddal Se8—c7. Zdi se mi, da bo imel potem zgubljeno igro. Ce pa je oddal Se8—f6! pod Vplivom iti-strukcij kakega konkurenta? Na tako odločitev čakati le neprijetno.
Končnica ie siteo zanimiva. Dokler stoji črni kmet na h7, sme črni meniati konja. Poglejmo;
1.)------Se8—f6!
2.)	Se4Xf6	KS7Xf6
3.)	Kf4—e4	Kf6—<7 {ali e7) 4).) Ke4—e5 Kf7—e7
5.)	f5—f6+	Ke7—f7
6.)	Ke5_f5
I.)	Kf5—e6	Kf8—e8
8.)	f6-!7+	Ke8—f«
9.)	Ke6—f6	h7—h6! Na h7—h5 d«bi Ki6—g6.
10.) Kft>—g6	h6—h5
remis.
Če bi v šesti potezi črn! igral Kf7—e8, bi zgubil:
7i) itI5—e6~	Ke8^
8.)	h4-b5!	Kf8—e8
9.)	f6-f7+	Ke8—f8
10.)	Ke6—f6	h7—h6
II.)	Kf6—g6 i« dobi.
Razume se, da sme črni še le takrat vleči kmeta, Že beli kmet že stoji na f7, ker drugae kralj vidre ha g9. Vefi'lhr pa je pozicija:
Beli: kralj e5 ali f5, kmeti f6 in h5. Črni: kralj f8, kmet h6 tudi remis.
Sreča Je, da Fairhurst mora pričeti s Se«—f6t, če hoče remizlratl, da je potezo že oddal In da očividno takrat še ni vedel, da sme menjati. Sigurno pa je zvečer, po preki-njeniu, zvedel veliko skrivnost te in-teresantne koračnice.
V četrtem kolu sem zgubil proti RStijii. Partija sledi. Že dolfro nisem igral tako skrbno in precizno, odbil silni naoad in prišel do Izrazito izlednačene končnice. V tem trenutku pa sem v časovn! stiski prezri na neverjetno enostaven načlti kmeta: Beli: R. RSHs Črni: Dr. M. Vidmar: igrano v Londonu 15. oktobra 1927,
1.)	Sgl—f3	Sf8—f6
2.)	c2—c4	— —
Ržtiiev otvoritveni šlštem. skrbno na-študiran ln rafinlrano zgrajen.
2.)	- - -	e7-e«
3.)	g2—g3	d7—d6
4.	Lfl—g2	d5Xc4
5.)	Ddl—a4+	Lc8—d7
6.)	Da4Xc4	Ld7—c6l
7.)	0-0	Lf8—e7
8.)	Dc4—c2	____
Beli hoče razviti konja na C3. Intere-santno je, da Rdtijev sistem zelo PoCasl funkcijonira, da mu ni za par tempov, da zadržuje centralne kmete in da preprečuje vse direktne akcije. 8.)--- 0-0
9.)	Sbl—c3	Sb8—d7
Za to potezo sem flofrabil 3S mintrt. Preštudiral s6m sistem 9. — b7—b6,^ 10.'* d2—d4, Lc6—67, 11. e2—e4, c7—c6, s katerim se doseže takozvana pozicija žage, ker kmetje na celi front! kažejo zobe. Karakteristične so sploh za moderni Sah različno začetne pozicije: Paulsenova, Maro-czyjeva, RStljeva, Nimcovlčeva, pozicija žage, zmaja Itd.
Metli k pozicija žage preveč defenzivna, zato sem se odločil za Sb8—d7, kar dovede do težkih komplikacij.
10.)	Tfl—dl	e6—e5
11.)	d2—d4	, e5Xd4
12.)	Sf3Xd4	Lc6Xg2
13.)	KglX<?2	c7-c6! Sd4"M, m-eS
15.)	Lcl-~g$l	Dd8—c7!!
3 OčlvMno Dd8—ao ne gre radi TdlX d7. Tud! Le?_f8 je nemogoče radi L&Sk f6. Preveč defenzivno bi bBo Dd8—c8. Sedaj pa je dama izpostavljena napadom Lf4, »b5, Sd5 ih vendar izdatno posega v igroi ker grozi Sd7—f8. kar b! na DdS—c8 ne bflo mojTOče.
16.)	Lg5—f4	Dc7—&5
17.)	Lf4—d6	Le7—18!
Slabo bi bilo 17. _ Le7Xd6, 18. Sf5X d6, TeS-e6, 19. Sd0Xb7 Da5-c7. 20. Sb7—d6! Te6Xd6?. 21. Sc3-b5 in dobi
18.)	Tdl—d2	g7—e6
19.)	Ld6Xf8	Sd7XW
20.)	Sf5—d6	Te8—e7
21.)	Tal—dl	Sf6—e8
22.)	Sc3—e4	Se8Xd6
23.)	T42Xd6	DaS—e5
24.)	Se4—f64-	Kg8—g7
25.)	Ke2—fl!	___ -
Na 25. Sf6—g4 sledi seveda DeS—e4+ 25.) j— —Te7—e6
De5Xe6 Ta8—e8 De6—e5 TeS—e6??
26.)	Td6Xe6
27.)	Sf6—e4
28.)	Dc2—G3+!
29.)	Se4-d6!
30.)	Sd£Xb7
31.)	b2Xc3
32.)	Tdl—d41 in beli čnioo.
De9Xc3 ie hiMta dobil kca-Dr. MAn Vidmar.
Turnir v Ld&do&u
Vili. kolo je prineslo zopet precejšnje spremembe v tabeli Kot prva sta zaključila partijo Reti-Marshall z remijem. Marshall je priče! vehementfto fiapadatl ln vse je kaž&k>, da bo partijo dobil. V odločHaern trenotku pa hI menjal figure in ves njegov napad ie bil rafcbit tet je moral po 30, po* tezi dati remis. Tragična 11 potekla partija Wtoter-NiemooVič. Danski 0rvak s! je že v otvoritvi osigural odločilno prednost, katero Je obdržal tud! v središnjlcl. V končnici pa je prišlo do nepričakovanih težav in zaplet-IJaJev, katere Je njegov nasprotnik Wlnter sigurno obšel. Niemcovič, ki ne ljubi za-ptetljajev, se Je hatel ž odločno žrtvijo Izmotati, vendar Je mladi AflgleŽ nadaljeval partijo brežhibno ln prisilil Nlemcoviča, da se Je v 4«. pot«! predal, Panifa Falrftursu Buerger je bila izredno Živahna ln le pri' nesla slednjemu zmago v 40. potezi. Tir* takower je premagal Yatesa po 46. potezah. Vidmar ni mogel proti Thomasu doseči več kot remis. Prekinjena je ostala partija Col-le«Bogoljubov,
Stanje po Viti. kolti: dr. Tartakower 6 in pol. Majshall 5 <8 pOl, Niemcovič 5, Vidmar 4 ln pol (1). Reti 4 ta j»J, V^ater 4, Bogoljubov in OfVlle 3 (1), Yates in Buer-ger 2 in pd (1), Thomas 2 in pol, Fairhurst 1 in pol.
XII. partija Aljehin-Capablanca
igrana 12. oktobra v Buenos Alresu.
Beli: Aljehin.	Črni: Capablanca.
1. d2—d4	Sg8—16
ž. cž—c4	e7—e<5
3. Šbl—c3	d7—d5
1. Lcl—g5	Sb8—d7
5.	ei—o$	LI8—e7
6.	Sgl—43	0—0
7.	Tal—el	t7—c6
8.	Ddl—c2	a7—a6
9.	42—a3	h7—h6
10.	Lg5~4i4	TfS—e8
11.	Tcl-dl	bt—b5 1«. c4Xd5 c^XdS
13.	lil—43	LcS—b7
14.	0-0	Ta8—c8
15.	Dc2—bi	Dd8—a5
16.	S«s»-e2	Sd7—b6
17.	Sf3—es	Sbft—c4 (Ako bi Igrsl Strni	bi »tal beli po
18.	KK»—4S1 19. Lb4—®3 fflOo«t)
bollŠe.)
18.	Lh4Xf6	Le7Xf6
19.	Ld3-4t7+	K|Š~*f8
30.	Se5-d7+	Kf»-e7 Capablanca hoče najbrie provočirati na*
oad na kraljevskem krilu« Mto pa udariti tia damsko krilo, vendar mu naspromik ne da
č&ŠcL*
31.'	Sd7—e«
22.	ScšX!b7	Db6Xb7
23.	Lh7—d3	Tc<We7
24.	Dbl—a2	Te8—c8
25.	b2MM . r..	So6—d4 M Da2—dž	Db7—b6
27.	Tdl—cl	Kc7—d7
28.	TolXc7+	Tc«Xč7
29.	Ld3—bi	.
30.	Se2—f4	Kd7—c8
31.	Dd&—e3	g7-«6
32.	Sf4*-<J3	Sd6-«4
33.	b3—b4	Tc7—c3? Bolje b! bilo Se4-o3.
34.	De2-b2
35.	Sd3—c5!
Odločilna poteza! čml stolp je odrezan.
35.	—-- —	Le7Xfc5
36.	d4Xc5	De7—e5 Orož.1 LXe4.
37.	f2—44	DeS—g7
38.	LblXe4	d5Xe4
39.	Kgl—f2
Potrebno, da čmi po Ttl—cl s šahom ne vzame stolpa.
39.------Dg7—16
g0—g3	(da zabrani
šah na h4)	g6—g5
41. Tfi—«1	črni predla.
★
Capablanca-Aljehm zopet remis
Buenos Alres, 21. oktobra (lo.) Danes se Je odigrala 18. partija med Atjehinom in Cflipablanco ter ie kooSala po 28. potezah remlš. Partija je bila otvorjena z damskim gambitom in jef trajala dve uri la pol.
Naši onstran granlc
p— ttmozsavanfr litre. Bliža se dan 28. oktobra, ko se bo praznovala peta oblet« niča fašističnega pohoda na Rim. Ta dan mora biti zaključena ^prostovoljna zbirka* Za aeroplan, ki ga mora istrska pokrajina durtrnti Italijanski vojski. Odkod naj vza* me SifOffla&ia Istra 230.000 lir? Istrske dr. lavne iti pokrajinske oblasti in ž njimi vred vsi fašistični mogotci so se obrnili na osrednjo vlado v Rimu, da naj bi priskoa Sik ha pomoč težko prizadeti Istri, in osrednja vlada je res določila neke zneske m zgradbo cest, za melijoracije v dolinah Raše in Mirne ih za zgradbo nekih šolskih poslopij, kar pa je in .bo seveda le kaplji* ca pomoči v morje istrske bede, toda vkljub tej bedi, ki so jo sami tako živo očrtavali osrednji vladi, pa sedaj isti fa« šisticni prvaki in priganjači naravnost sili* jo stradajoče ljudstvo, da naj prispeva za — aeroplan! Provinci j alna federacija fašl* gtovskih poljedelskih sindikatov je izdala naslednji proglas na istrske kmete, ki pra< vi, da kakor v vseh dirugih slojih, mora nastati tudi med istrskimi kmetovalci tekma za to, da bo dosegla domoljubna zasnova o aeroplanu dober uspeh. Nacijo nalna fašistična konfederacija poljedelcev bo s prispevki Vseh posameznih pokrajins skih federacij poklonila letalo, ki naj v knenu poljedelstva plove po domovinskem nebu, posamezni kmetovalci pa imajo dolžs nost, da vsi, ne da bi kdo izostal, dajo SVoje prispevke zbirki za aeroplan, ki bo nosil ime istrske pokrajine. In ker se ebirka nepreklicno zaključi 28. t. m., se pozivajo kmetovalci, ki še niso dali svoje* ga prispevka, da ga izroče ali sekciji po* tovatee kmetijske šole ali pa poljedelske* mu konsorciju.n Tako torej naj stradajoči istrski kmet prispeva za nabavo kar dveh aeroplanov!!
p— Počasna pomoč Reki. Leta 1925. je hwjenska vlada določila 25 milijonov lit f svrho, da se olajša podeljevanje p oso« jil industrijskim in trgovskim podjetjem na Reki. Finančni minister je predložil to* fcadevni načrt dele sedaj ministrskemu sve* tu v odobritev!.
p— Da skrbi za iolsko izobrazbo svojih otrok, mora dokazati vsakdo, kdor išče pri kvesturi kako dovoljenje. Kdor je ro« jen po letu 1885, mora tako proinjo sam napisati, če ni vešč italijanščine, treba priložiti posebno izjavo didaktičnega rav. natelja. V takem slučaju Se ima izvršiti
eis prošnje pred obfitoskim načelni« ... KdOr ne zna italijansko, za teg^i lil upanja, da bi se njegova prošnja ugod. no rešila.
p— Z vinsko letino Se bavi »Gospodar* skd Vestnik*. Pridelalo se je razven Istre in Krasa več vina kakor lani. Ali kam ž njim? Vino je navezano le na domače tr» ŽttSe. Goriškemu pridelku dela konkuren* Oo itftliiansfoo vino. Po gorskem delu go* riške pokrajine se je prebivalstvo zelo omejilo v kcmsumu vina. Enako tam ob iNvki. Se za najnujnejše življenjske po* trebšoine ni denarja! Lanske cene vina so bile preoej visoke. Vinogradnik, ki ima to« liko truda in stroskov ter mora plačevati Ogromne davščine, ne ve, kaj storiti? Ali Saj drži cene visoko aH nizko? Zaslužil bi rad, ali pri Visoki ceni beži lcupeo od nje* ga, za nizko ceno pa ni pravega zaslužka!
p— Agrarni krediti za KraSevce. Dne 18. t. m. se j« vršil v Sežani sestanek zastop* nikov vseh kraških občinskih kmetskih sindikatov, kateremu je predsedoval nad* zornik kmetskih sindikatov vse tržaške po* krajine, Gherafdi, potovalno kmetijsko šo« lo pa njen voditelj «dt.» Klauser (menda Klavžar?) Na sestanku se je razpravljalo 0 vseh mogočih kmetijskih vprašanjih, zla* ati pa o agrarnem kreditu, o katerem pra* Vijo, da «so ga mnogi koloni (na Krasu vendar ni kolonov!) že dobfld in ga mnogi drugi žele dobiti*. Sklenilo se je, da bodo Vodstva kmetskih fašističnih sindikatov na vse načine skušala olajšavati dobivanje po» soji! za pospeševanje in umni razvoj kra= škega poljedelstva. Kredit je napovedan seveda le Otitm, ki so že fašisti in pa onim, za katere se upa, da jih posojilo privede
V	fašizem. Tako bodo zadovoljni tudi tisti,
V	katerih imenu se je pritoževal neki Na» brežinec v fašističnem «Popolu», da slo« Venske kmetske posojilnice ravnajo pristransko in ne dajejo denarja ljudem, ki so naklonjeni fašizmu! Tako bi tcrej fašistični denar začel igrati ulogo vabe med našimi Kraševcil Kraški kmet je večino, ma mali kmet in se mora pač, ker živi ha Zemlji, ki ni ravno preradorarna s svojimi sadovi, bolj ko marsikje drugje, boriti z gospodarskimi težavami. Naj tudi znosi in spelje v Trst vse, kar pridela, mu vendar Vedno primanjkuje c veni a, a izdatki so danes za razne davke — poznam kmeta, ki
je prej plačal po 150 kron nt loto davka z vsemi deželnimi bi obStnSkiifti doklada* mi vred, danes pa, ko so mu dohodki ttutniši, pa plača samo državnih davkov nad 700 lir letno — tako visoki in stroški za razne potrebščine tako veiiki, da ne vc. Odkod naj bi dobil denarja žanle. Razum* ljivo je, da so v takem položaju posojila zelo — zapeljiva! To pa vedo tudi fkSUtlč* ni prvaki in znajo pfav dobro izkoriščati te razmere. Domači kmečki denarni za« Vodi so štR)gl pri doVoljeVafijti posojil, ket nočejo kmeta zapeljavati v dolgove. Do» slej se jih fa&isti 6e niso lotili, imajo pa že načrte, kako bodo pograbili denar ho* venskih posojilfile ia hranilnic.
p— Občirti šernpas pridružijo še Osek* Vitovlje in Ozeljan. Slovenski obdhttki tajniki, ki so dolgo vrsto let delovali v teh krajah, bodo morali pustiti svoj košček kruha, ker v Šempaš pride italijanski taj* hf&, ki je že imenovan, šempaski občinski tajnik Perftč je sicer vnet faSist, pa bo moral iti tako, kot drugi. Občinski načelnik Julij Savelli, domačin, pripoveduje rad, da je njegov Stari oče priromal v Sempas na* ravnost iz Rima, Vipavci pa vedo, da je režeta prodajal pO Ribniti. Savellijeva Za* sluga je, da postopa orožniški brigadir z ljudmi prav po živalsko.
Bančne lokale
oddamo
v kratkem
v najem
v prometnem kraju na Koroškem kjer bo sedaj opuščena banka. Dopisi pod ^Zaslužek" na Oglasni oddelek „Jutra".
Polnojarmenik
hitro tekoti (Schnellgatter) vsaj tO cm premera, malo rabljen, « najboljšem stanju, najmodernejši in kompleten m vsemi pri* (•Minami In nairti — se kupi.
'Ponudbe na upravo (ista pOd St. 886.
■■■■	10.739-a
III2IIRIKI
th prodajo brezkonkurenCnega art ki« se v vseh mestah iščejč. Potreben je kapital do Din 4.000-—. Ponudbe na „Jugoad*" Celje.

SELITVE
Izvršuje vestno, najtočneje In po najfližjl ceni
tvrdka Savna skladišča 9. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska cesta £t. 33
Telefon St. 28-66.
Shranjuje pohištvo v dobrih skladiščnih prostorih najceneje.
SJSTSSESISaSSSacSaSSSa eras oaoic
KDOR SE ZANIMA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO
NAJ BERE ANTON MELIK
izdala knjioarna tiskovne zadruge v ljubljani.
TOVARNIŠKO ŽALGGO
Usodna pogeška. TeS—e? naredi brez težave remis, n. pr. 30. Dr3Xe3, Tp7Xe.l 31. Sd6Xb7, Te5-b5 ali 31. Sd6-c8, TeS i -e«!
POHIŠTVA
priporoča za nakup in vabi na ogled
ANDRE) KREGA®
ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora
Vižmarje. £antew«šte «en«tc
LOKAL
zelo obširen d sredini mesfa Braiice (preje
trgOOlsa Upef) se za kako specijalno trgovino boljšo obrt, ali za kako slično podjetje
odda. —
10889
Ponudbe do dne 1. novemb/a 1927 na naslov ^Posojilnica Brežice", Narodni dom.
Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani
priporoča
Dr. Ivana Tavčana zbrani spisi
Urejuje dr. Ivan Prijatelj.
»V. zvezek Grajski pisar. 4000. V Zali, Izgubljeni Bog. Broširano Din 84'—, v platno vez. Din 100-— polfranc Din 106-—.
zvezek Izza kongresa. Broš. Din 84'—, platno Din 100-—, polfranc. Din 106-—.
VI. ivezek; Cvetje v jeseni. Višoika kronika. Broš.
Din 72'-, platno Din 86--, polfr. Din 92--
C. Phillips Oppenfceimt	6
Milijonar brez denarja
Masters je zamrmral nekaj nerazumljivega in je izginil v skladišče. Bliss se je sesedel na stol in si je zakril obraz z rokami. Mladenka je globoko vzdihirila. »Zelo trudni ste videti. Ali naj vam skuham skodelico čaja?«
Njono toplo sočutje mu je dobro delo. »Prav ljubeznivo bi bilo. Izmučen sem, da bolj biti ne morem. Zdi se mi, da res nisem za raibo. Mislim pa, da teh štedilnikov ne bi prodal niti sam arhangel Gabrijel.*
»Zelo se bojim, da jih proda sodni izvršitelj.«
Prepadeno jo je pogledal. »Kaj pravite? Jaz sem pa mislil, da jih ne moremo dovolj naglo izgotavljati, ker so vse namenjene za izvoz.«
»Blufl, sam bluff! Saj zdaj vam lahko povem: gospod Masters je kupil vso likvidacijsko maso neke livarne v Sheffieldu. Špekulacija je bila jako drzna, a saj veste, da je nepoboljšljiv optimist. Izdelal je malone pet sto štedilnikov in jih še ni razpečal dvajset po štirinajst funtov komad. Prvi račun za nakupljeno tvorivo smo poravnali minuli teden, drugi pa zapade v torek. Baš toliko da bomo v soboto lahko odšteli plače. V torek bomo imeli pet sto štedilnikov v zalogi in prazno blagajno.«
Bliss je nemo strmel v zrak.
»Gospod Masters se mi tako strašno smili,« je nadaljevala de-vojka in solze so ji stopile v oči. »Preprost delavec je bil in si je od ust prrtrgal nekaj sto funtov, da bi si z njimi ustvaril boljšo bodočnost. Tako ponosen je na svoje dobro ime; srce mu bo počilo, ako bo moral napovedati konkurz.«
Bliss je stisnil zobe. Izraz njegovega obličja je postal tako od-
ločen, da bi se mu bil dr. Aldroyd gotovo začudil. »Še dva dni imam časa,« je srdito škrtnil z zobmi.
Vrata so se odprla; glasno, kakor je bila njegova navada, je stopil Masters v sobo. Čeprav je brundal nekakšen napev, je bilo vendar videti, da je njegova veseiost prisiljena. »A, Bliss, ali ste še tu? Neprijetno mi je, a povedati vam moram, da je v soboto konec vaše siužbe. Zmenila sva se bila za mesec dni na poizkušnjo, kaj ne?<
Bliss se je s težavo vzdignil s stola. »Zal mi je, gospod Masters, da ste imeli z menoj tako malo sreče. Toda dva dni še imam in — nu — v tem, ko sem tu sedel, me je obšla dobra misel. Morda bo tudi to zaman, a vendar bi jutri še nekaj poizkusil. Ali lahko dobim v ta namen en štedilnik za vzorec?«
»Gotovo da. Tim še ni odšel, on lahko spravi štedilnik kamor vam drago. Saj itak nima nič dela.« Masters je stopil iz sobe in je poklical skladiščnika.
Devojka je očitajoče pogledala. »Zakaj mu spet vzbujate varljive upe?«
»0 varljivih upih ni niti govora! Do jutri zvečer bo ta štedilnik prodan in še nekaj tucatov drugih.«
»Oh, če bi se vam posrečilo!< Njene oči so se zableščale od solz.
Bliss jo je pogledal in se je zastrmel vanjo kakor izgubljen. Zardela je in pobesila glavo. Bliss je mahoma začutil voljo in moč, da doseže karkoli. »Posrečilo se mi bo!« je zatrdil z uverjenim glasom.
*
Bliss se je šele vpraševal, kaj prav za prav namerava. Stopal je tako naglo, da ga je Tim s svojo samokolnico komaj dohajal, vsekrižem po mestu, poln negotovosti, kam naj se obrne. Tim, ki je živel že toliko tednov brez dela, je postal naposled truden. »Ali je še zelo daleč, gospod Bliss?« je vprašal, brišoč si potno čelo.
»Oh, res, saj si tu! Skoro bi te bil pozabil! Še nekaj nujnih potov
imam, preden bom potreboval štedilnika. Ni treba, da bi me spremljal. Najbolje bo--ali poznaš St. Jamesovo cesto, kaj?«
»Tisto v Westendu mislite?«
»Da. Ali najdeš tja brez mene? Počakaj me pred hišo št. 37, tam, kjer boš videl izvesek z napisom ,Broadbent, zastopstvo za prodajo neprimičnin'. Cez kako uro pridem za teboj.«
Tim si je temeljito otrebil nos in je prostodušno opozoril na to, da ni zmožen priti do St. Jamesove ceste, ne da bi se preje primerno okrepčal. Bliss je z globokim vzdihom preštel svojo gotovino. Imel je točno dva šilinga in devet penijev — vsotico, s katero je upal prebiti do sobote. Vzel je devet penijev in jih je dal dečaku. »A da si mi gotovo tam! Stvar je silno važna!«
Četrt ure po tem je stal Bliss pred svojo banko. Bilo je že uro po zatvoritvi in moral je vztrajno zvoniti pri stranskem vhodu, preden so mu odprli. Ko je povedal svoje ime, so kajpak izginile vse zapreke. Ostavil je banko z nekaj sto funti v žepu; kmalu nato se je pojavil v pisarni Broadbentovega zastopstva za prodajo nepremičnin. Mladi uradnik, ki je poslušal njegovo zahtevo, se je smejal prismojenosfi tega človeka: hotel je najeti veliko, elegantno prodajalno na najboljšem koncu Regentove ceste za najmanj deset let! Bliss ga je odrinil in je vdrl v šefovo sobo; s pomočjo lepega števila stotakov je bila stvar čez pet minut zadovoljivo urejena. Neutegoma se je odpravil s Timom na Regentovo cesto, v prodajalno, ki jo je bil najel.
»Vzemi zdaj štedilnik z vozička,< je velel delavcu, »postavi ga v izložbo in glej, da bo jutri zjutraj zakurjen. Vse ostalo je moja skrb!«
Tim se je v zadregi popraskal za ušesom. »Prav za prav bi potreboval tudi kuriva in denarja za polituro.«
Bliss je potegnil iz desnega hlačnega žepa nekaj zlatnncov. »Vzemi to in kupi vse česar treba! Nocoj se ne vrneš k Mastersu, a jutri moraš biti točno ob 09mih tu v prodajalni.«
Naročila tn, vsa. dopisa.. lii&ot,jt, malih, oglasov, j t, puslab, na. Oglasno od, cUUk -!UUra,' hublfajva,. VrtS€m&\ja,+. Tal št.
V, v
ti obuuun, z c*r n. oglasu tu. „ Čdtavnt, račun, p<~7— — nihuc* [jjtbl^uia.sL ttf/i.
Xali oglasi hi sluiijcr » posredovalne in, socijaL I ihodu*,, <Lypis<w<2Aja, ul. oglasu brgourki&a,alu tu, rucunuuLc 'obcUsloa. vsaka btsula &opcu-.-Naj- rvJdcujin+ga. zsigčaja,-. vsaka. b*JtdayJ)M, r-.- Maj-mxuysi zsLasak Vin, 5-. Pristojbina, za, šifro Via,3-. 1 nanj st zjusek Vu, >o~ Vrtstojbona, za, st/rt> UiA,
Zabavni večer
c plesom v soboto in v ne-deijo v gostilni »Amerika* na Glincah.	33464
Snežne čevlje
in galoše popravlja Avg. Bkof, Borštnikov trg 1.
33261
Specialiteta
visokodebelne chrjrsanthe-me. nagrobne dekoracije s palmami prevzamem. Poljanska cesta 12. 33440
Stanko Japelj
zlatar v Šiški javlja, da opasti svojo delavnico v Šiški, Trina ulica It 5 in naproša stranke, da vzamejo do tega časa njemu izročena popravila. 33408
Prodajalko
papirne stroke, za vodstvo podružnice, sprejmem takoj Kavcije ali jamstva zmožne naj pošljejo ponudbe pod »Starejša moS» na oglasni oddelek »Jutra*. 83312
Poltovorni avto
kupi Viktor Olzol, Dol. Hrastnik. Slovenija. 33318
B S A motocikle
prodajamo radi konca sezone s loodstotnim popustom! Izkoristite to redko priliko! Jugo-Auto d. z o. z., Lj','-Ijana, Dunajska cesta 36.
33-294
Buick automobil
6cilinderski. 5sedežni, v zelo dobrem stanju, prav ugodno prodamo. Na ogled in poskušnjo pri »Jugo-Auto. Ljubljana, Dunajska ce.;ta 36. Telefon 2236.
33293
Motorno kolo
▼ jako dobrem stanju poceni prodam. Pojasnila dramskem gledališču pri mojstru od 8.-24. ure.
33420
Mladinskih knjig
»ovejšib, večjo množino vezanih. kupim antikvarično. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra».	33315
Zaljubljeni kapucin
Knpim ponatis romana »Zaljubljeni kapucin«. Ponndbe na ojL odd. »Jntra« po rt Šifro »Zaljubljeni Ita-pucin«.	53279
We>tall und
Menschheit
ladano od Hinu Kraamer, 6 krasno t usnje vezan5k,
popolnoma novih knjig poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
Verz. knjigovodjo
potrebuje večje trgovsko podjetje s takojšnjim nastopom. Ponudbe na poštni predal 41. Ljubljana.
33265
Vzgojiteljico
ki govori poleg slovenščine tudi perfektno nemški ter zna nekoliko šivati, sprejmem k trem deklicam od 2—6 let. Predpogoj 4e-po ravnanje. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja kakor predizobraz-be, katerim naj se po možnosti priloži tudi slika, ki se vrne, naj se pošljejo na naslov: Poštni predal 58 Celje.	33244
Ključavničarja
prvovrstno moč. iščem za takoj. Plača po dogovoru. J. Ulčar, kovaštvo. Gorje pri Bledu.	33240
Več krojaških pomočnikov
za delo na dom sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra..	33361
Pošteno dekle
pridno, z znancem nemškega jezika, sprejmem kot pomočnico v trgovino. Pismene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod ~ šifro •Pomočnica*.	33339
Kroj. pomočnika
sprejme Davorin Krajnc — Zagorje ob Savi. Reflekti-ra le na prvovrstne. 33428
Kroj. pomočnika
marljivega, mlajšega sprejme Andrej Oman. Rajhen-burg.	S3405
Klepar, pomočnika
vajenega samostojnega dela sprejme takoj kleparska obrt Sadnik, 2alec št. SI.
2 vajenca
za kovaško obrt sprejme Franc Krajnik, Št. Jurij ob južni železnici. 33396
Natakarico
e kavcijo, sprejmem takoj. Naslov pri podrul. »Jutra* v Celju.	33394
Valvasor
originalna izdaja (1680) zelo ugodno proda Soršak Ferdo. Maribor, Maistrova št. 18.	33402
Poslovodjo
▼ starosti od 24 do 36 let sprejmem za svojo kolcni-jalno in Špecerijsko trgovino. Zahtevam znanje srb-iko-hrvatskega in nemškega jezika. Neoženjeni Imajo prednost. Ponudbe u N. Gjurišič, Ruma. 32978
Prodajalko
u trgovino z mešanim blagom. samo dobro računari-eo. sprejmem takoj. Po-nudh» s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 58».
Mesarja
starejšega, treznega in samostojnega. z obrtom, za mesarijo in prekajevalni-štvo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».
38393
Pletiljo
samostojno, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra>.	33449
Prodajalko
s petletnim spričevalom sprejmem v špecerijo z vso oskrbo v hiši. Ponudbe • sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod «5pecerija».
33458
Pozor! Največja senzacija!
ovska tvrdka potrebuje boljše potnike(ce) za razpe-čavanje najboljših kirur-gičnih predmetov. Nove iznajdb*! Potrebna kavcija 800 Din. Mesečni zaslužek najmanj do 8000 Din. C«-njene ponudbe je poslati pod značko: »Krasen zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«.	83216
Vpokojenec
višji oficir 43 let star, sprejme službo nadzorovanega, zaupnega in pisarniškega značaja — proti zmerni stalni plači. Po potrebi položi tudi kavcijo. Razen tega bi mogel na domu izvrševati tudi korespondenco v vseh svetovnih jezikih (franc.. angl., i tal. is nemščini). Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod «Penzijonist».
H*
Šofer
želi primerne službe- Ponudbe pod značko »Vesten šofer« na oglasni odd. »Jutra«.	33184
2obotehnik
vešč v operativnem in tehničnem delu, želi premeniti mesto. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor, pod »St. 1998«.
33302
Knjigovodja
perfekten bilanci«* in ko-respondent vseh pisarniških deJ, z večletno prakso, vojaščine prost, išče name-ščenja. Cenj. ponudbe na poštni predal 104. Ljubljana.	33291
Bivši državni
nameščenec
vešč vseh pisarniških del ter strojepisja in stenografije, išče primerne službe kot pisarniška moč proti najnižji plači Sprejme tudi vsako drugo mesto. — Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	33275a
Kletar
šolsko naobražen v tej stroki, želi službe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
33431
Gospodična
priletna in poštena, želi službo v kaki prodajalni kruha, točilnici ali zajtr-kovalnici. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro .Vstrajna v delu». 33436
Strojnik
izučan strojni ključavničar, trezen in zanesljiv, vajen popravil vBeh parnih stro-
.xv- - ._t_ *
jev, želi službe za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Strojnik*.
33441
Pošteno dekle
z dežele želi službo natakarice — najraje izven Ljubljane. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33427
2 kroj. pomočnika
sprejmem za veliko in malo delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 88461
- A^-V-^
Zastopnike
prvovrstne za prodajo s*-men sočivja vrtnarjem, sprejme inozemsko podjetje ki m kavi z ftjeajem so-M. Visoka provizija. Ponudb« pod »Samec 100» na Rudolf Mosse, Berlin — v francoščini, angleščini zli nsmščini.	38217
Izurjena šivilja
želi službe kot pomočnica kje na deželi. Gre tudi v boljšo hišo k otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Šivilja 17».
83387
Pekovski pomočnik
mlad, ž«li službo na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	S3407
Trg. pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, želi službe za takoj. Razpolaga s ca. 15.000 Din, event. pristopi kot družabnik k dobičkanosnemu podjetju. Cenjen« ponudbe na odasni oddelek »Jutra« pod •Zanesljiv 29».	83414
Službo gospodinje
želi starejša oseba pri kaki majhni družini, najraje pa v župnišču. Ponudb« pod šifro »Starejša« na oglasni oddelek »Jutra.. 83415
Perfektna kuharica
zmožna tudi samostojno voditi gospodinjstvo. žeU službe v boljši h3i. Nastopi takoj ali kasneje. Ponudbe pod »Samostojna* na ogl. oddelek »Jutra*. SS463
Šoferska šola
daje pouk in izobrazuje praktično m teoretično kandidate za tamostojne šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekti gratia Natančne informacije v avto-šoli — Zagreb. Kaptol 15. — Telef
telefon št 11-95
32340
Klavir
Din 15 — ura poučuje gospodična po laliko razumljivi metodi. Istotam klavir za vajo na razpolago. Uspeh siguren. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
33376
Učitelja
ali učteljico želim za poučevanje italijanščine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Uspeh*.
33435
Nemško
konverzacijo
dajem in temejito poučujem klasične jezike poceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	33432
Inštrukcije
da dijakom in dijakinjam, inclusive IV. razred, osmo-šolee v matematiki, nemščini, eventuelno v mineralogiji in kemiji ter latinščini po jako zmernih cenah. Plača mesečno ali za posamezne ure. Dopise na oglas, oddelek »Jutra» pod »Sijajni uspehi*. 33201
Visokošolec
daje inštrukcije iz srednješolskih predmetov po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33458
Radio Indukt
Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. razprodaja le do konca t. m. nizko pod nabavno ceno	33289
Ribje olje
sveže, najfinejše. norveško, iz lekarne dr. G Pie-coii-ja v Ljubljani priporočam bledim, slabotnim osebam.	211
Lntzove peči
m email tablice ima v logi inž Mate G u • • 1 j. Ljubljana TO 'Šiška 1. Jer. nejeva št. 5
Krožna žaga
amerikanska (Lattenkreis-sige), dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83341
Barako
dobro ohranjeno poceni prodam. Informarije daje »Levante*, Kolodvorska 30 33359
Stroj
za rezanje vsakovrstnega usnja, dobro ohranjen, — na nožni pogon, prodam po j&ko nizki ceni. Jamčim. da je v delazmožnem stanju. Poizvedbe v ogl. odd. »Jutra«	82701
Pohištvo
lepo in dobro ohranjeno proda po nizki ceni Franc Krajnik. St. Jur ob južm železnici
Jedilnico
dobro ohranjeno, ozko ste-lažo za trgovino in pisalno mizo za otroke po ugodni ceni prodam. Informacije pri uradu na velesejmn.
33354
Zimsko sukno
moško, ugodno prodam. — Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	33409
Otroški voziček
lep in dobro ohranjen poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
33422
Vrtalni stroj
elektr. «Cyklon*. 150 voltov in operacijski stol »Oplimus* prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
33444
Električne žarnice
kupiš najbolje pri elektro-podjetju Slavo Kol ar, Ljubljana.	33456
Lep umivalnik
z belo marmornato ploščo in velikim zrcalom prodam. Stan in Dom. Primožičeva hiša.	83457
Stroj za deljenje testa
nov aU rabljen, v dobrem tanju kupi Ivan ZakoljL pek, Gorenja vas it. 5 nad
Skofjo Loko.	33410
Javorjeva debla
stoječa, od 85 cm prem* debeline naprej kupim. Ponudbe z navedb« »aožin«
na oglasni oddelek »Jutra* pod »Javor*.	83378
Mlin
na 4 tečaje, z malim posestvom, ob cesti na prometnem kraju, pripravljen tudi za valjčni mlin, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 33317
Preselitve
s pohištvenim ali piatovo zom brzo in najceneje preskrbuje špedicija »Slovenija Traisport«, Ljubljana. Mi-klošuiova cesta 86. Telefon 2718.	207
30—40.000 Din
brezobrestnega posojila nudim hišnemu posestniku za stanovanje 2 sob in kuhinje. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jmtra» pod šifro <Ne daleč pošte*. 33442
1000 Din nagrade
onemu, ki mi za takoj preskrbi stanovanje s 8 sobami in kuhinjo v sredini mesta. Ponudbe na oglat, oddelek »Jutra* pod šifro ♦Nagrada*.	33416
Kuhinjo in sobo
takoj oddam. — Poizve se Kodeljevo 251 (Moste).
33421
Enodružinsko hišo
4 sobe. velik vrt, v bližini Prul prodam za 75.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	33343
Hišo
prodam nad postajo. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra».	83248
2 sobi za pisarno
v pritličju, s posebnim vhodom, sredi mesta (Miklošičeva cesta) takoj oddani. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.	83346
Lokal
oddam v sredini mesta. — Naslov v oglas, oddelkn »Jutra..	83411
Zimskih jabolk
štajerskih, trganih, proda cel vagon Amalija Lott-speich, Rimske Toplice.
83406
Brzojavne droge
od 7 m do 12 m dolge, od 14 do 19 cm na vrhu debele. kupim na vseh postajah mariborske oblasti. Rok dobave do konca januarja 1928 Pošljte Vaše ponudbe pod naslov: .Drogi« na oglasni odd. »Jutra«. 33166
Lesni trgovci
Kdor ima za oddati rezan in tesan les, oglje, oglje, želez prage. brzojavne droge itd., naj sporoči »Eiimp. d. z. n. z, Trst. Istotako prevzamemo vsakovrstna zastop»tra. 83110
poljskih, člh metri
Tračnic
približno 200 teko-•Ih metrov, ter 2—8 vozičke za los knpim za neko lesno skladišče. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».
83342
Lokomobilo
s pregreto paro — tvrdke »Lani Mannh«tm>, 86—42 HP, iz leta 1M2, novo, taborno okrasja«, lo v obratu. zaradi povečanji obrata takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
83840
Generator
za vrtilni tok, 8 X 880/220 volt, 50 period, 48 kva, skoraj popolnoma nov, i kompletno stikalno ploščo prodam po zelo ugodni coni. Natančnejša pojasnila daje Zadružna elektrarnav Ormožu.
Jamski les
Razpisujemo dobavo 120 ma jamskega leta. Ponudbe je vložiti do S. novembra t. L Pojasnila tri Direkciji državnega rudnika Zabu-kovca, p. Griže. 88481
Srebrne krone
Preiemo ^i™'
Plinskih cevi
od 1" angl., starih, rabljenih, v dolžinah od 1.5 do
8 m. nnjno potrebujemo 500 metr. Primerne ponudbe na Elektrarno Falo d. d., Maribor.	53400
Čevljar, delavnico
dobro vpeljano, prodam zaradi opustitve obrti. Stalna stranke. Naslov pove oglas, oddelek <Jutra». 83451
Trgovino
t mešanim blagom oddam v najem na zelo prometnem prostoru. Pogoji ugodni. Ponndbe na oglas. od. *Jutra« pod *Takoj — trgovina«.
Specer, trgovino
na najbolj prometnem kraju v Ljubljani, radi prezaposlenosti -akoj > vsem inventarjem in zalogo oddam. Naslov pove oglasni od. »Jutra«
»Posest"
Realitetna pisarna
družba s o a
LJubljana Miklošičeva cesta 4
sprejema prijave la pn daje pri oddaji stanom), trgovskih, obrtnih lokalov u oddajale« brotplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob. trgov-skib m obrtnih lokalrr. po nizkih pristojbinah. Za 04-dajalee najboljša prilika oddaje itanovanj — ker bre« v.eh stroškov.	195
Stanovanje
v sredini mosta, obstoječ« U 1-3 sob, • kuhinjo «• gospa, ki le cel dan odsotna. Dotični, ki ra jrakrU, dobi nagrado. Haa&v poro oglasni oddelek <Jntra>.
Stanovanje
1 ali 2 sob la kahUo. • posebnim vh odeta ooaaa za november, stranki brez otrok. Naslov pove orla*, oddeiok »Jutra*. Mf
Stanovanje
manjše, prazno (sobo in kuhinjo) želi samski gospod s 1. novembrom 1927 in sicer le v okrožju glavnega kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «1927*.	33423

Veliko trgovino
z mešanim blagom v večjem kraju na Kranjskem, tik železnice, z zajamčeno eksistenco, prodam. Potreben kaptaj 400.000 Din. — onudbe pod »Sijajna bodočnost« na oglasni odd. »Jutra«.	33142
V trgovino
dobro idočo sprejmem kot družabnico starejšo gospo ali gospodično z manjšim kapitalom. — Ponudbe pod Franc Uršič na oglasni oddelek <Jutra».	33439
3 mladih gdč.
želi dopisovati z dostojnimi gospodi. Ponudbe pod šifro «Liljana, Marinka, Nuša» na oglasni oddelek »Jutra* 33430
Stanovanje
8—i sob s kopalnico želim s 1. februarjem. Ponudbe s ceno na poštni predal 209 33412
Stanovanje
2—5 sob s pritikli-nami želi s 1. novembrom Miloš Ry-baf, Narodna banka
33443
Stanovanje
suho in solnčno, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33454
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje želim za Bežigradom ali neposredni hližm; za takoj, event. pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zračno*.	83452
Prazno sobo
iščeta dve starejši gospodični v bližini sodnije. — Ponudbo na oglaEni odd. »Jutra« pod značko »Prenočišče«.	83115
Sobo
z 2 ali 3 posteljami, tudi s souporabo kuhinje oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	33403
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. novembrom solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».
Opremljeno sobico
oddam in prodam par volnenih dekoracij, blazin. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*.	83446
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom In električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83450
Na hrano
ivrstao, kosilo in ve-rjo. sprejmem abonente ovent. tudi z dostavo na dom. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 88152
prvo v čerjo.
Več gospodi čen
sprejmem na dobro hrano. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	88418
V VSo oskrbo
vzamoB staro priletno ose-k« (koepo «11 reapoda) i
nekaj premoženja ali pokojnino in sicer do smrti. Najslev v oglasnem oddelkn »Jutra*.	33462
Mladi vdovici
želita dopisovati samo akademično izobraženimi — starejšimi gospodi pod šifro »Zapuščeni* na oglasni oddelek »Jutra*.
Mlad trgovec
s precejšnjim kapitalom — želi znanja z gospodično — lastnico nepremičnin, trgovine ali slično. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Plemeniti značaj*.
88429
Izjava
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki jih naredi moj mož Fr. Kržič, invalid. — Jožefa Kržič, Grm 11 pri Trebnjem.	33418
Z gospodi
bogatimi želiva dopisovati. Pisma na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Mate-rijalistki*.	33388-a
Hiromant
V. Umofejev pride na zahtevo publike za kratko dobo v Novo mesto. Začne 22. t. m.	33296
ti »t
dobro
Klavir
ohranjen.
poceni
prodam Naelov v podružnici »Jutra« Celje. 33235
Berde
kitaro, bekornet (francoski na sesalko. z usnj. etui), dobro ohranjeno, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Berde*.
33230

Rujav doberman
6 tednov star, z rodovnikom, naprodaj za 250 Din. Istotam naprodaj 2 nemški dogi, 3 mesece stari — Konjski mesar, Ljubljana, Rimska cesta 19. 33368
Pred nakupom sva rim!
Ukradena sta bila 2 mlada psa nemška ovčarja (pes in p6ica). Nakup istih takoj javite v hotelu Tivoli.
33377
Ubog učenec
je izgubil 19. t. m denarnico s 300 Din v Kolodvorski ulici. — Poštenega najditelja naproša, da jo odda pri vratarju hotela Štrukelj, proti nagradi.
33425
JUNIPER'
ie eno francosko žganje z brinievim eksuamom ie najboljše sredstvo proti levmatizmu. glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriii tn trgovini
Glavna zaloga:
Vitomir Dolinšek
Trgovci zahtevajte Agentura „Juniper(i angros cene. Celje, Gosposka uiica št. 26
Za jesensko sezono
se pripi ročam za izdelavo lovskih, jahalnih damskih in otroških škornjev, kakor vseh v čevljarsko streko spada-jočib naročil, katere izdelujem iz najboljšega materi ala.
Tvrdka I. Zollenstein, Maribor,
Slovenska ul. 12.	Ustanovljena leta 1874.
i®' Specifdlist za bolne noge ~VS
»Petovia
99
24 - 28
38
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 PTUJ, Slovenski trg.
DRVA IN PREMOG TUOI LAHKO
KUPITE NA OBROKE
ako se poslužite novega kreditnega sistema i0876-« ki Vam ga nudi	KREDITNA ZADRUGA
DETAUNIH TRGOVCEV Prospekti in pogoji interesentom	r. z. z o. z.
v pisarni na razpolago. V Ljubljani, Selenburgova ul. 7/1-
z inventarjem vred prodam, eventuelno želim zvezo
s tovarno te stroke, v svrho izdelave istega. Dopise na ogl. oddelek „Jutra" pod šifro „Spetial\
Uimfmfc Dsrorin Rr^en. Icdcja s* Konzorcij <Jutra> Adoli Rftoflrar. Z« N »rodno
dd, kot