248. številka.
Ljubljana, v petek 30. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan svetar, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti projeinan za a v s t r i j sko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld. m četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za ineHec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaČnje se od Četiristopne potit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvoli' rrankovati.    Rokopisi se no vračajo.   Uredništvo in upravnistvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravm6tva r\ij se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, tj. vao ftiliuiniatrativne stvari.
Vabilo na naročim.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6 „  50 „
„ četrt leta........3 „  30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
Uprtrvni&tvo f,Slov, JSarodn*'.
'„Nationalkirche."
To je še vselej tako bilo, in tako menda tudi ostane! Kadar pri nas kdo izreče frazo, ki boža nemško uho, takoj čitaš potem tisto frazo gotovo po vseh nemških listih, katoliških in nekatoliških; čitaš jo zabeljeno z zloradostnim dovtipom, češ, saj nas res ubogajo, pridni učenci to! — Mil. g. knezo-škof Ljubljanski rekel je oni dan v cecilijanskem društvu, da ne odobrava prizadevanja tistih ljudi, ki hočejo v naših cerkvah tudi pri slovesnih opravilih narodno petje, še manj pa da je prijatelj težnjam nekaterih, ki žele, da bi se uvedla slovenska 1 i tu rg i j a pri nas. Kajti (rekel je g. škof) katoliška cerkev ni nikakeršna narodna cerkev — nationalkirche! Poslednji stavek se zdi lapidaren in „sapozaporen" za tistega namreč, ki ni nikdar v svojem, življenji 5 minut dolgo mislil, niti ne pozna 5 listov iz zgodovine katoliške
cerkve, niti njenih liturgičnih razmer......„Aj,
vi prenapetneži slovenski, ki ne veste, česar zahtevate! Vi hočete, da bi se namesto latinskega
jezika, ki je vender po vsem svetu v katoliški cerkvi jedini liturgiČni jezik, — uvedel (stnro)-slovenski jezik! /a Boga. kaj Vam pride na misel! Ali ne veste, da je latinski liturgični jezik tista vez, ki veže razprostrano katoliško cerkev po svetu ? Vi hočete torej, da bi naše slovenske škofije, vspri-jemši (staro)-slovenski liturgični jezik, ponižale se do — nationalkirche! Vprašam Vas: Ali se rabi kje v katoliški cerkvi razen latinskega jezika kak drugi jezik? Ali res verjamete, daje sv. Metod svoje dni na Moravskem mašo služil v slovenskem jeziku?! Ali res verjamete, da bi bili na svetu kje rimokatolički kristjani, ki imajo sv. mašo in druga liturgitfna opravila v slovenskem jeziku? Verjamete li res tisto pravljico, da se v današnjih dneh, v 19. stoletji, v Evropi, v Avstriji, v škofijah: senjski, krški (Veglia), šibeniški, spletaki in zadarski sv. maša služi v slovenskem, staroslo-venskem jeziku, in da se sv. evangelij včasi peva Ci 16 v moderni srbohrvaščini?! In kaj takega, mislite, da bi trpel sv. oča v Rimu? No, če verjamete takim bajkam, potem sem do trda prepričan, da verjamete tudi, ka se bere sv. maša pri nekaterih riiiiokatolikih dandanes tudi n. pr. v grškem, armenskem.....jeziku! — Jaz kot škof bi vender moral vedeti, da se sv. maša nikjer na svetu pri riiiiokatolikih ni čitala in se ne čita v nobenem (Irugem jeziku, nego v j edine m, samem latinskem! Vi pa hočete zdaj kar najedenkrat nekaj popolnem novega, nekaj nečuvenoga, ker hočete imeti slovensko liturgijo namesto latinske. Ali jaz pravim: Katoliška cerkev ni nikakeršna nationalkirche, ampak za vse narode, ki pa vsi imajo dozdaj samo latinsko liturgijo!1'
Ali neinajo — govorimo zdaj naravnost — besede g. knezoškofa drja. Misli, govorjene v cecilijanskem društvu, gorenjega pomena? In mi pravimo v očigled faktom, da so besede g. škofa gola fraza. Ne! Ako bi hteli biti zločesti, lahko bi trdili, da >o njegove besede več, nego gola fraza, namreč težko raz žaljenje za tiste rimokatolike, ki se poslužujejo še dandanes staroslovenskega jezika. Kateri jezik pa hote naši „ fanatiki", če ne staro-s lovenskega?
Mi vemo da so katoliki senjske, šibeniške, krške (Veglia) itd škofije zarad svojega slovenskega liturgičnega jezika še vedno dobri katoliki, da ne stoje v nobenem razkolniškem, separatistnem razmerji nasproti občni katoliški cerkvi. Kako se more torej reči, da se v naših škofijah ne bi smela uvesti slovenščina za liturgični jezik, ker — katoliška cerkev ni nikakeršna narodna cerkev — nationalkirche??
G. knezoškof razžali s svojo „nationalkirche" seveda tudi zjedinjene Grke in Armence, kateri ne rabijo latinskega jezika pri božji službi. „Nationalkirche!" Taki bi lahko rekel g. dr. Missia, če bi n. pr. Nemci zahtevali liturgijo v staronemškem jeziku, ker zgodovina nikjer ne priča, da bi se bil kdaj kje na svetu v katoliški cerkvi rabil nemški jezik za liturgični jezik. Ako pa želimo mi Slovenci za liturgični jezik svoj staroslovenski jezik, potem tii želja prav za prav ni nič novega, to ni nobena novotarija v zlem pomenu. —
Mi hočemo tedaj g. knezoškota Ljubljanskega za zdaj zagovarjati zarad njegovih besed, izrečenih v cecilijanskem društvu, namreč, da si g. knezoškof pri besedah: „katoliška cerkev ni nikakeršna narodna cerkev — nationalkirche", sploh ničesar mislil ni, ampak da mu je ta frazu kar tako mehanično prišla na jezik! Vidi se g. knezožkofu, da je dolgo časa bival mej Nemci, kateri sovražijo vse, karkoli je slovanskega, torej tudi slovanski liturgični jezik.
G. knezoškof je v rečenem društvu tudi rekel, da bi slovenska liturgija razdvojila narod in kle"us. Tako more govoriti samo tisti, ki ne poznd svojega naroda! Kdor pa živi mej svojim narodom, ta dobro ve, kako dobro dene ljudem, ako slišijo tudi pri najsvetejših opravilih v cerkvi svoj ali saj svojih očakov jezik.
V obče čislajo vsi prosvetljeni duhovi dragoceni zaklad slovenskega liturgičnega jezika, mej njegovimi čestitelji jesam rimskokatoliški škof Strossmajer, kateri piše v jednem svojih ženi-jalnih pastirskih listov: „Po nekem posebnem ču-desu milosti in dobrote božje vzdržala se je do današnjega dne v sredini našega naroda navada, da
LISTEK.
Nastopno berilo iz slovanoznanstva
prof. Legera v Parizu.
(Le monde slave au XIX. sičele. Lection d' ouverturo du cours de langues et littčratures d' origine slavo profosse au collego do France par M. Louis Leger. Pariš, 1885 in 8» cmp. 81.)
Sedanji čas bo Blovanske stolice skoro po vsej zapadni Evropi in na vseh višjih učnih zavodih izimši neko malo število držav zlasti manjših, namreč: Holandsko, Belgijo, Švico, Portugalijo in Španijo. Sta pa tudi v vzhodnji Evropi dve državici, katerih zgodovina se ne da dobro razumeti brez Blovanske zgodovine, ker sta naroda, ki sestavljata ti državi, bila vedno v zvezi s Slovani, odkar so ti nastopili v zgodovini, in sta še tudi sedaj. Ti dve državici sta Grška in Rumunija, kateri še sedaj na svojih vseučiliščih nemata slovanskih stolic. Mislil bi kdo, da bi haš Grki in Rumuni izmej vseh neslovenskih narodov najprej morali imeti take stolice, zlasti Rumuni! Kako bogate plodove dajale bi take stolice na Grškem in Rumunskem za etnografijo, zgodovino in slovstvo ne le južriovzbodne, ampak tudi vzhodne Evrope in razen tog* tudi za
zgodovino izobraženosti v Evropi Znanstvena dela grških in rumunskih slavistov razsvetila bi marsikatere temne dobe vzhodnoevropske zgodovine. S tega stališča moramo reči, da bi take stolice za Grke in Rumu ne bila prava potreba, dočim so v zapadni Evropi večkrat le razkošnost. Škoda, da premajhno poznanje državnih potreb in politiške strasti še vedno ne dopuščajo, da bi se pri teh narodnostih res uresničila tako važna stvar ....
Francija bila je jedna prvih zapadno-evrop-skih držav, ki si je osnovala slovansko stolico in slavistika ima tam že tretjega predavatelja. Res je, da prva dva oficijalna slavista nesta bila Francoza, ampak Poljaka: Mickievicz in Hodzko. Pa po primerno kratkem času, — od 1840 leta, ko je bila ustanovljena ta stolica dobila je tudi Francija svojega slavista Francoza L. Legera, ki je poznat po svojih delih v francoski literaturi, ki so po večjem popularna. L. Leger zašel je nedavno to stolico in IG. aprila tega leta imel svoje nastopno borilo v College de France. Da bi bili kratki, povemo sodbo nekega Rusa o njem, ki je je slišal. Kakor vse Jessons d' ouverture" bilo je tudi to berilo popularno in lahko umljivo, zraven pa tudi zanimivo. Leger-a so ravno kar izbrali članom „College de France"  in  bil   je  z začetka malo boječ. Pri
predavanji so bili navzočni Uenan, (Juizot, Sar-dou, Hreni, Gaston, Pariš in še nekoliko profesorjev, dijakoni pravoslavne cerkve in mnogo Rusov, Srbov, nekaj Poljakov in Francozov. Razlagal ni toliko učeno, kakor stvarno. Res da se ne dajo zanikavati nekatere pomanjkljivosti, a temu je morda krivo to, da je predavatelj skušal vse le ob kratkem narisati. Ko je omenil v kratkih besedah, kako je v Franciji s slavistiko, ter tudi omenil Hodzkega, prešel je k zgodovini začetka te stolico in k Mickieviczu. Razlagal je mnenja tedanjih Francozov o Slovanih in slavistiki in pri tem narisal položaj Slovanov v sedanjosti in končal je predavanje s tem, kak pomen ima slavistika za Francoze, francosko znanstvo in slovstvo. Najzanimivejši del predavanja je bil, ko je navajal razne vzglede, mnenja in ugovore francoskih poslancev, ko se je zbornica posvetovala o osnovi take stolice. Mnogo jih je nasprotovalo osnovi take stolice, češ da ni vredno, baviti se s Slovani in slavistiko. Pa našel se je poslanec — baron de Gerandeau, filozofski izobražen mož, kateri je goreče zagovarjal osnovo te stolice in z vnetim in lepim govorom dokazal, da je slavistika velike važnosti za znan*-stvo in vsled tega bilo je dovoljeno osnovanje te' stolice.
se sv. maša zapadnega (^rimskega) obreda služi in P°jq Y styyen||fqin jez(|<u. Na^ to sveto in s posebnim aprtatalskim dojoljeajeui za Itkl uuirjtiuu na-vado zaganjali *o se vekovi in, ve^ov.j, pa dasi so jo na mnogih tyajih zares iz sv. maše iu iz naših cerkva iztisnoli, vender je, hvala IKam neso mogli popolnem zatreti. Še se razlega naj slovenski jezik pri sv. maši v zapadnih str.muh nase douwyiue; m je moči na svetu, katera bi mogla dbuies zatretj slovensko besedo pri božji sjužbi te' iz)rgajf jo iz ust pobožnega ljudstva!" — Tako govp,rj ri^uokatoliški škof Strossmajer, katerji ve, j]n aarad trga, če se rabi od Metodovih časov posvečeni, autqrizo-vani slovenski liturgični jezik, katoliška cerkev še ni „nationalkirche". Ej, saj že mali šolarji vedo, da mej znakovi rimokatoliške cerkve ni latinski liturgični jezik, ker katekizem pravi: „Sveta rimska katoliška cerkev je vidni zbor vseh pravovernih kristjanov, ki verujejo jedne nauke, prejemajo jedne zakramente, ter stoje pod jednim poglavarjem — rimskim papežem." —
Nećemo nadalje preiskavati, zakaj so baš naši slovenski škofje tako nervozni, kadar čujejo o slovenskem liturgičnem jeziku. Razlog tej norvoznosti mi dobro vemo in menda tudi naši bralci, ki znajo kaj misliti. —
Samo jedno še: Leto Metodovo se nagiba svojemu koncu. Prilika, da bi se bil izprosil pri rimski stolici privilegij naših očakov in naših bratov okolu 60 milijonnih, rabiti slovenski jezik pri sv. liturgijah, je zamujena, ker: „der grosse Moment fand ein k le i ne s Geschh-eht!" Ali namesto, da zabavljaje na sveti liturgični jezik slovenski, psujete delo sv. apostolov Cirila in Metoda, psujete sami sebe, sv.'j narod in okolu 60 milijonov Slovanov: premišljujte raji poleg skrbi za svoje latifun lije nekaj bolj dostojnega. Premišljujte, kako bi Re dala cerkvena liturgija prenoviti in prerod it i kar se tiče jezične oblike, da bi odgovarjala vsemogočni n ti rodni ideji. Delajte na to, da bo narod slišal cerkvene liturgije v razumljivem jeziku ; potem boste gotovo manj razloga imeli vzdihovati: „Yera peša, vera peša!"* —
P h i i a 1 e t h e s.
Politični razgled
V Ljubljani 30. oktobra.
Baron <»o<lcI priobčil je v Politiki sledečo izjavo: „ResniCu je, da sem izstopil iz kluba iz stvarnih razlogov, nikakor pa ne nameravam kot uskok pridružit! se kakemu drugemu klubu in glasovati proti svojim dosedanjim tovarišem.' Zmatram pa za svojo prvo in najvišji dolžnost, zastopati koristi svojih volilcev, ko bi to tudi nasprotovalo klubovim sklepom. S samim odtegovanjem pri glasovanji pa po mojih mislih še ne spolnim te dolžnosti, to sem pokazal tudi vlaui pri debati o zemljiškem davku, ko neseni samo glasoval proti sklepom večine, ampak tudi govoril. Da bodem imel popolno svobodno roko, ko bi bile koristi mojih volilcev v nevarnosti, sem i/stopil iz kluba, ne da bi bil kaj prememl svoje politiško prepričanje, kateremu hočem vedno ostati veren."
Državno Mulišre se je izreklo, da je okrajno glavarstvo v Zloczovein 48 virilnih volilcev
protipostavno upisalo v volilno listo. Po volijnem redu.™ (iajicijp: ima namivč virjlni v#lj|^j g(afl v kmetski občinah vsak, Kilor ima kako posestvo uknjiženo v "dezeliii" "dešlči"" pa z.i"riulf""preriTzlvih davkov qe v;oli v vele posestvu. Te,h 4.5 vqlj|c,nv ima ajcej. posamične parajo upisne v dejpjpo (|e-sltQ, nikakor pa ne posedi/, zarili te^a ]|ni .je.'dr^vjm'an-dlšče odreklo vjnjpo vofjjsko jira^p, Dybn(je oma-
nji«, državno ^đjjp, k$ bi imel vsak, tylpr ima kako v deželno ij^jigo u^isami parcelo, viuluo to-lilsko pravico, qj se kjualn lahUcj. primerilo, da h,i taki lastniki odjočevali pri vojirvi. Razdelilo hi se kaHp veleposestvo v majhne kogjjjp in, bilq bi vqč virjjnih kakor pa volje,nj|i v<fl|jlsW|i mqž. Ua.dpv.(,<(ni smq, ali bode sedaj držuvju, /jior ovrgel vpljtev grofa Stadnickega, ko je državno sodišče tako razsodilo. Poljski listi so že poprej zatrjevali, da razsodba državnega sodišča ne hode imela nobenega upliva na veljavnost volitve. Nam se pa vendar čudno zdi, da bi nepostavna volitev, vendar bila veljavna.
4fslii deželni budgct določil se je za prihodnje leto na 8,005.000 gld. Deželni odbor predlaga, da se naloži aO'/i'/o deželne priklade, kakor jo je bilo tudi letos.
Viianje <lržave.
Veleposlaniki v Carigradu imeli so včeraj predposvetovanje, da so se dogovarjali, s čim da naj bi se bavila konlVrciuMi. Sicer se še nič ne da
sklepati, kaj bode sklenila konferenca. Govori se sedaj, da bodo najbrž sklenili, da se ustanovi vsaj na videz status quo ante. Ker pa zapadne vlasti neso zato, da bi turške čete silile Bolgare k pokorščini bode konferenca poskusila se najbrž mirno pobotati ž njimi. Priporočila bode sultanu, da bolgarskega kneza imenuje vzhodnjerumehjskim guvernerjem in se h kratil spremeni nekoliko statut vzhodnjerumelijski. Res da Srbi in Grki prete, da bi v tem slučaji začeli boj, vendar so vlasti prepričane, da tega ne bodo storili proti volji vse Evrope.
V Siv,uji se vlada neki že boji da bi bolgarske čete ne zmagale, ko hi prišlo do vojne. Do 8-daj so se Srbi vedno zanašali, da bode tudi Turčija napala Bolgarsko in tedaj bi zmaga ne bila težavna. Sedaj se pa kaže, da Turki nemajo posebnega veselja posluževati se sile proti Bolgarom in se bi najrajše ž njimi mirno pohotdi. Zato so pa poslednji lahko poslali večino svojih polkov na srbsko mejo. Razen tega seje puhati, da za hrbtom srbski vojski ne bukne ustanek v okrajih Niš, Pirot, Les-kovac in Vranja. Ministri neki očitajo kralju, da je tako dolgo odlašal z vojno, da so se Bolgari dobro pripravili.
<*i*ki so sklicali pomorske rezerve. Zbornica je pritrdila v drugem branji vsem kreditnim predlogam, katere je predlagala vlada. Dokler traja mo-I bilizacija, se bode dd uradniških plač in pri vseh druzih izplačilih iz državnega zaklada utrgovao
:   pO fijf/,,
Se ni urejena af^-miska meja, že se kaže i kal novega razpora. Kakor se iz Merva poroča, prišla je tja deputacija i/, Me.jinanahn, katera se je
■ pritoževala zaradi pritiskanja od afganskih vlastij in prosila ruske pomoči. Rusom je to kakor nalašč.
i Ako bodo Angleži kaj storili na Balkanu, kar ne : hode Rusom ugajalo, bodo takoj udrli v Afganistan, i To bode pa Angležem napravilo tem večje sitnosti, ! ker se bodo najbrž zapleli z Birmo v vojno.
Nemški državni zbor sklical seje na l'J. dan > novembra, — Včeraj so bile na Pruskem volitve volilnih mož za deželni zbor. Izid še ni znan. Najin ž BO liberalci Zgubil zopet nekaj sedežev. Vlada
■ bi bila rada, da bi konservativci sami pridobili ve-! čino toda to hode težko šlo. Naibrž bodo še na-! dalje odločevali v zbornici katoliki. Na katero stran
se bode obrnili, tam bodo veČina in vlada bode prisiljena kolikor toliko ozirati, se, na njih žejje,
■felgi.} sle i konservativci neki nikakor ne bodo hoteli dovdirti"povišanja troŠkov za vojaščino. Ravno tako se qodo tudi odlqčno upirali osnovi rezerve. tyo bi potem n,obeo general ne hofel prevzeti vojnega minieter^a, se bode pa pokljcala kaka civilna o- ibu za v«• jiu;g.i mipistra.
LSI.
Iz i Vlo* v a, 28. oktobra [Izviren dopis.] Po bi z javneru potu naznanili smo Vara preteklo nedeljo, večer, veselo vest, da se je v Celovci ustanovilo  „po<ldružno šolsko društvq  sv. Cirila in
Metoda".
Vabilo, katero je izdal starosta koroških Slovencev, mnogozaslužni gospod prof. And. Einspieler in na katere upisalo se je v najkrajšem času nad 40 članov, slove:
»Castitim slovenskim rodoljubom v Celovci! Slovenci smo srečni in veseli, da se nam je dovolila toliko potrebna šolska družba sv. Cirila in Metoda. — Po vseh tdoveuskih krajih se snujejo p od dr užnice. Srčno želim, da tudi v Celovci napravimo tako poddružnico in zato vabim čč. gg rodoljube v Celovci, naj se oglasijo kot udje Celovške poddružnice s svojim podpisom na tej poli. Kakor hitro se oglasi 20 potrebnih druž-nikov, sklical Be bode prvi zbor Celovške poddružnice.
V Celovci, dne 14. oktobra 1885.
And. Einspieler.8 Na podlagi tega vabila ni bilo dvomiti, da so takoj oglasi dovoljno število družabnikov, kajti Že samo podpis Einspielerjev bil nam je v to porok.
V nedeljo 25. t. m. zbralo se nas je tedaj blizu 30 članov v dvorani katoliškega rokodelskega društva v prvo posvetovanje. Predsednikom zborovanja volil se je jednoglasno tukajšnji trgovec gospod Uossbacher, mož že osivelih las a nepremakljiv v svojem narodnem prepričanji in navzlic groznim ter vednim pritiskom tukajšnjih Nemcev trdno in zvesto udan majki Slavi. — Ko g. predsednik skupščini predstavi navzoenega g. vladnega zastopnika, naprosi g. Haderlapa, da prečita pravila glavnega društva v Ljubljani in poddružničua pravila. Slednja so se po prečitanji nespremenjena vzprejela in volil se je „per acclamationem" začasni odbor treh članov, in sicer predsednikom gospod prof. And. Einspieler, blagajnikom gosp. Veko-slav Legat in tajnikom g. Filip Haderlap. — Ta odbor ima sedaj nalog, v najkrajšem času vse potrebno ukreniti. — Poddružnjca pravila v petih izvodih z ulogo vred so se takoj drugi dan tukajšnji deželni vladi v potrjenje predložila in kakor hitro so se ista od slednje pregledala in potrdila, bode počelo društvo tudi vsestransko svoje delovanje.
Pri tej priliki ne moremo si kaj, da bi ne grajali nepostavnega ravnanja tukajšnjega mestnega magistrata, oziroma nekaterih njegovih uradnikov. — Kolikor znano, stojijo slednji v najtesneji zvezi s uredništvom „Freie Stimmen" v Celovci, in ker je predpisano, da se mora vsako zborovanje prej v uradu objaviti, je jasno, da Slovenci v Celovci dudo z takimi objavami vedno mnogo „štofal< tudi zloglasnim „Freie Stimmen," za koje v jednakih slu-
Kandidat nesmrtnosti.
(Hnmoriutiški runiau. — Ceaki spisal Svatopluk (jedi.) (Duljc.) XVIII.
V tej tesnobi vzravnal je Vojteha pogled na bližaječo se nesmrtnost. Poslednja pola njegovih pesnij bila je dotiskana. Za kratka vzprejel je celo knjižico. Čimbolj se je bližala ta doba, tembolj ga je nadvladovala zimska napetost in razburjenost, tembolj ga je tlačila pomisel na hitro slavo in v ozadji nesrečna ljubezen do Lidunke. Sedaj pa, ko je držal v roci tiskano zbirko svojih pesnij, ni imel radi literarnih zajemov nobenega zanimanja več za vas in hotel se je brez odlašanja vrniti v Prago, da bi tam z neposredno bližino použil utise svoje zkirke na ožje in širje literarne kroge.
Le z veliko silo ga je pregovoril Stoklasa, da bi počakal pisma Ezopovcga o izstriževanji in hrezodkladnem pošilanji vseh dotičnih kritik.
Nestrpljivi Vojteh bojeval je na to vsak dan sani na pošto v bližnje mestice. Konečno! Konečno! S tresočo se roko odpre pismo Ezopovo precej pri izhodu poštnega poslopja in pregleda hipno izstri-žek, ki je bil v njem; zbledi, izstrižek in pismo padeta mu iz roke.   Kdor ga je pozoroval v tem
trenotku, spomnil se je gotovo, da je vzprejel vest j
o smrti najdražje osobe.
Pobere izstrižek in pismo, prečita kritiko z
nova in preleti v nadi, da najde tam morda kako
razjasnitev te uganke, Ezopovo pismo. Ah, ni bilo
tam, kar je mislil! Ni stalo tam, da je izstrižek j gola šala, s kojo je hotel prijatelja samo za treno-j tek ustrašiti. Slaba bila je res uteha, da se ta kri-i tika sploh obsoja in pridevek, da pripravlja Ezop
za adresata prijetno iznenađenje, zvenel je poleg i te kritike in potrdila njene istine kakor otrovni
sarkazem.
Po poti proti domu čital je Vojteh z nova in z nova usodno kritiko, kakor bi upal, da je nj precej razumel, da ji je podložil preveč neugodni nezmisel. Ali kakor je čital in čital, vsaka beseda bila je dvoostro otrovano bodalce, zadirajoče Be v njegovo srce. Niti iskre nadarjenosti, niti sluha izvornosti — niti pableska zdravega mišljenja ali stroške pravcatega čuta! To je grozno. To vse je mogel ta človek napisati, mirno napisati na trpež-ljivi papiri Da skrpati i s svojo pretresajočo kritiko trnje zasmehov, utisniti mu je na glavo v posmeh občinstva!
Kako bi mogel naslikati vse čute, ki so se valili v notranjosti Vojtehovi na tej ritenski cesti!
Sedaj se je udal temnemu obupu nad uničenimi krasnimi sanjami živenja. sedaj je klel kritika, sedaj se je tešil z nado, da kateri drugi drugače oceni njegovo delo, sedaj ga je zopet peklo, da se je našel pri najmanjšem precej ta jedini in baš prvi.
Utrujen odpočije v lesu pod šumnimi borovci pri bobnečem potoku. Voda se je lesketala tako jasno v polni solnčni zarji, modri kačji pastirji preletavali so tako veselo nad okroglim listjem, vse okoli je dihalo s tako blazino, da je ubožec za hip vse pozabil in da se mu je zdelo vse goli strašlivi sen. Toda pogled v naročje na izstrižek ga je preveril o grozni resnici.
Do jutra je otopela nekoliko ost prvega utiša in prevladala nada, da bode prihodnja kritika pra-vednejša. Z novo nestrpnostjo je hodil na pošto in za časa je nesel od tod novo pretresajočo kritiko z zopetno uteho Ezopovo, da se i ta kritika splošno obsoja in z dostavkom, o prijetnem iznenadenji.
A preganjale so ga vesti Jobove. Niti jedna sodba prijazna, dasi si v obsegu često nasprotujejo ; bilo je, kakor bi se pisatelji samo zato postavili na jedno stališče, da bi mogli auktorja ometati od vseh stranij s kamenjem in blatom.
(.Daljo pri h.)
Čajih prav po očetovsko skrbe našega mestnega magistrata organi, luJifflrtak^poiniiM kftr gorke donaSajo, v kar nam je cjpkaz to, da snm v petek popoludne šele zborovanje pri magistratu oglasili, a v soboto v jutru donesle so ,Freie Stimmen" v svoji 43. številki svojim pičlo merjenim naročnikom in čitateljem že notieq, katera, n« daje najboljšega sprjčevala toli naglašanemu omikanju in izobraženju tukajšnjih Nemcev „der scharfsten Topart."
Da bodo tudi čitatelji „Slovenskoga Naroda" o tem uverjeni, navedemo tO te duhovito pisane vrstice, ki so bolj proti našemu starosti prof. Ein-ap.ielerju, nego proti društvu sv. Cjrila in Metoda samemu naperjene, ter se glase:
„Slovenischer Scbulverein. R. Einspieler als Bevollmachtigter des slovenischen Schulvereines in Laibach, hat flir morgen Sonntag 7 Uhr Abends in katholiscjien Gesellenvereinshause eine constituirende Versammlung fur eine hiesige Ortsgruppe einberu-fen. Wir wiinschen viel Gltick und a bisserl Klein-geld (lazu. Die Karntner Slovenen, mit Ausnahme der Consorten des P. Einspieler, sind Anhanger der deutschen Schule.' (!??!)
Mi temu ucosnovanemu napadu ničesar ne odgovarjamo, pristavljamo pa le samo vprašanje: n J e li tako ravnanje od strani magistrata ali njegovih organov postavno dovoljeno?" Na to vprašanje prejeli bi radi od kompetentne straui odgovor.
Omeniti mi je konično še, da se je po sklepu zborovanja razvnela prav živahna zabava. Napitnie bilo je.mnogo in splošno se je obžalovalo, da je bil g. Ivan Hribar iz Ljubljane zadržan, priti osobno k našemu zborovanju, da bi nam bil natančneje poročal o Ljubljanskem društvu in o podružnicah sploh. Njegovega prihoda smo se prav iz srca vsi tukajšnji Slovenci veselili, ker poznamo ga kot vrlega in znaenjnega narodnjaka ter vemo njegove zasluge za naš narod ceniti.
Gosp. Justin potrudil se je tudi in zbral za ta večer okolu sebe slovenske pevce, ki so nas prav izvrstno zabavali, prepevajo nam milozvočne domače pesni. — Vsestransko izrekla se je pri tej priliki želja, naj bi se v najkrajšem času ustanovilo v Celovci „slovensko pevsko društvo" s početka v ožjem zmislu, a v teku časa na podlagi pravil. — V to svrlio je tukajšnje katoliško rokodelsko društvo tudi pevcem že radovoljno in brezplačno prepustilo svojo pevsko sobo z glasovirjem vred za pevske vaje in za slučaj pevskih produkcij tudi svojo lepo prostorno dvorano, s popolnim gledališkim odrom oskrbljeno.
— Ni dvojbe tedaj, da se bode g. Justin te prilike sedaj s podvojenim veseljem poprijel in nadejam se, da Vam bodem mogel v teku času poročati, da se je v Celovci jelo tud: v za levi slovenskega petja napredovati in gibati. — Mi vsaj bodemo storili vse, kar se po postavni poti storiti da, da bode tukaj toli preziran! in zaničevani Slovenec tudi v Celovci imel svoje zavetje, in razveseljevanje mej svojimi. Potlačili nas N^mci tudi tukaj ne bodo, in naj še tako nnpnd svoje sile. — „Slovan gre na dan!"
— Danes zvečer ob 8. uri ima Celovška slovenska čitalnica svoj redni občni zbor v gostilnici „pri Fortuni'.
N Slovenskega Štajerskima 28. okt. (Naše zemljišne k nj i g e.) Naše zemljišne knjige so se zadnja leta na novo napravile, deloma se pa še delajo. Žal, da so nove zemljišne knjige polne napak, da se strankam stare, pri graščinah narejene zemljišne knjige boljše zde. S prav malimi izjemami sme se o novih zemljišnih knjigah trditi, da so nekateri zemljišni uložki le slučajno prav. Nasledki slabih zemljišnih knjig se že čutijo, ker so obroki za popravila večinoma zamujeni in ker je spakedrano delo že postalo pravoveijavno, na veliko škodo zemljišnomu kreditu.
Tu zapazi marsikateri upnik — prepozno — da so nove zemljišne knjige njegove) terjatvi dale vse drugo manj vredno hipoteko, marsikateri lastnik je ob posest, nekateri pa so prepisani na zemljišča, katerih neso nikdar imeli. Polagoma zapazijo stranke ali pa evidenčni geometer napake in kar v tolpah romajo posestniki „v graščine" (k Bodnijam), da se urede zemljiščne knjige. Vse to romanje pa prouzroeuje neprimernih trojko?. V nekaterih slučajih bile so napake v zemljiščnih knjigah že uzrok, da so se pričele drage pravde. S kratka, pritožbe o naših novih a slabih zemljišnih knjigah so splošne, a opravičene.
Da so pa zemljišne knjige tako slabe in napačne, krivo je predsedstvo okrožne sodnije Celj-
| ske.   Po postavi naj bi se zemljišne knjige delale \ pod  neposrednim   vodstvom predsednika sodišča prve instance, in predsednika sme kak sodnik v tem , vodstvu zastopati. Naš predsednik pa je vodstvo pri i novih zemljišnih knjigah stalno mladim pristavom i izročil in je samo podpisaval, kar je bilo dodelanega, i Sicer se je pa samo na to gledalo, da so bile zera-• Ijišne knjige hitro gotove in ker so bili sodniki, ki so bili prvi gotovi, odlikovani, hitelo je vse na vse pretege in zemljišne knjige bile so res kmalu do-| vršene, pa kako? Gospoda predsednika pristavi so j delali in delajo — ljudstvo ima pa škodo. Naj bi vsaj nove zemljišne knjige in njih ogromne napake napotile našega predsednika, da bi šel v pokoj. Saj mu vendar ne more biti prijetno, da ima napake zemljišnih knjig vsak ljubi dan na žlici. Vrhu tega ima pa tudi že nad 40 let — bil bi torej že čas!
Domače stvari.
— (Narodne tiskarne občni zbor) je v soboto 31. t. m. ob G. uri, na kar opozorjamo gg. delničarje. Na dnevnem redu je volitev novega upravnega odboru.
— (Knezoškof dr. Misija) poklonil je duhovskomu podpornemu društvu kranjskemu 100 gld. veteranskemu društvu in Cecilijinemu društvu pa po 50 gld.
— (Premeščen) je c k. major Teodor Dre ni k, naš rojak, od pešpolka baron Weher št. 22, k pešpolku Kari I. kralj Rumunski št. G.
— (Poročil) se je včeraj g. Jurij Vučkovic, trgovec v Trstu z gospico P. Moro, iskreno Slovenko.
— (Odbor „slovenskoga delniškega pevskega društva Slavec") usoja si slavnemu občinstvu naznanjati, da bode društvo na vseh Svetnikov dan ob 4. uri popoludne na gomili pokojnega Bloi\veisa in Jurčiča pelo naslednje pesni: „Oce naš"; F. Stegnarjevo, „Na jmmili", P. A. Hribarjevo, „Nagrobnieo" in „Nad zvezdami". — Gospodje pevci pak se prosijo v nedeljo popoludne točno ob 2. uri udeležiti se glavne pevske vaje v društveni sobi.
— (Matici Slovenski) so na novo pristojali od 10. junija sledeči gospodje kot udje: Ber-gant Lovro, župnik v Gorenjem Logatci; Bizjak Vinko, župnik v Laporji; Bizjan 'van, e. kr. kaz-nilniški kurat v Begunjah; Bralno društvo v Šem-
j pasu pri Gorici; Bratina Anton, veleposestnik na ] Ustiji; Biezovšek i)av., župnik pri Martinu na Po-j horji; Čitalnica v Ormoži; Čotar Josip,  učitelj v j Zgoniku; Dolenc Karol, župan in posestnik v Vi-j pavi; dr. Fraidl Josip, c. kr. sodu. pristav na Vrhniki : Gerdadolnik Fran, posestnik v Dolenjem Logatci; Goljmajer Josi]), kaplan na Bohinjskej Bistrici; Gostiša Mih., posestnik v Gorenjem Logatci; Illow-sky Albin, kaplan v Vipavi; dr. Jelene Josip, odgojitelj na Dunajl; Jurij Benedikt, župnik v Poliča-nah; Kernc Ivan, vodja ljudske šole v Gorenjem Logatci; Klobovs Ivan, kaplan v Štanjelu; gospa KogOlj Marija, posestnica v Gorenjem Logatci; Kor-man Fran, župnik v Mežici; Košar Jakob, župnik na Zgornji Polskavi; Koželj Anton, duhovni oskrbnik v Skopem; Krajne Vekoslav, belež. koncipijent v Ormož j; Kralj Ignacij, bogoslovec v Gorici: Kralj Jos., župnik pri D. M. v Puščavi; Kramer A. o kr. okr. tajnik v Gor. Logatci; Kunstič Iv., učitelj v Sevnici; Lavrenčič M., posestnik in dež. poslanec na Vrhpolji; Lednik A. kaplan v Žavei; Lenček Pr., veleposestnik itd. na Blanci; Leveč Anton, c. kr. sodu. pristav v Sevnici; gospa Maver Karolina, posestnica itd. v Vipavi; Mavric Ivan, župnik na Ustiji; Mesar Ivan, župnik in duhovni svetovalec na Bohinjskej Bistrici; Mlakar Ivan, kaplan v Pazinu; Novak Josip, župnik  v Povirji; Petan Fran, župnik pri sv. Venclji; Petrič Martin, posestnik v Dolenjem Logatci; Prešern Ivan. kaplan v Sevnici: Razbor-šek Josip, dekan na Bledu; Rozman Robert, redovnik v Varaždinu; Rudolf Ivan, učitelj na Vrabčah; Rybaf Otokar, pravnik na Dunaji; Sedej Andrej, strojevodja v Secgrabnu pri Ljubnem; Silvester Franc, trgovec v Vipavi; Skubin Anton, c. kr. vad-niški učitelj v Gorici; Smole Josip, posestnik v Dolenjem Logatci; Soršak Ignacij, posestnikov sin v Kropi; Stajer Fran, c. kr. notar v Metliki; Starki Mijo, c. kr. kancelist v Sevnici; Sirca Josip, trgovec v Žavci; Škerjanc Rok, nadučitelj v Makolah; dr. Šmidinger Karol. c. kr. notar v Kamenik'u ; Šola v Metliki; Štubelj Leopold, bogoslovec v Gorici; Šuflaj Daniel, c. kr. okr. sodnik v Velikih Lašičah.;
Teran Ivan, duhovnik v Štorjih; Vezjak J., učitelj v Slatini; Volkar Andrej, c. kr.' okrajni komisan v Karllnu na Češkem; Vrunkar Radnslav, učitelji v Makolah; Zajec Fran, c. kr. gozdar v Gorenjem Logatci; Zarnik Josip v Vipavi; dr. Zhašnik. Fr., c. kr. vladni konoipist v Ljubljani}; Žigon Fraut bogoslovec v Gorici, — vsi kot letni plačniki.
— (Novemberski avancemeut.) Mej gospodi častniki, ki spadajo, ali se po novi stopinji prištevajo našim domačim polkom in lovskim hata-lijonom avansovali so naslednji: Stotnik Žiga K hi g, pri 9. lovskem batalijonu, imenovan je majorjem pri domačem pešpolku baron Kuhn; stotnikom prvega razreda imenovan je stotnik druzoga Nareda Miroslav Thoman, pri topničarskem polku vojvoda Leopold Bavarski št. 7; stotnikoma prvega razreda sta nadalje imenovana: Ivan Polajnar in Teodor Praner, 97. pešpolka kralj srbski Milan I., oba'V polku. Stotniki druzega razreda imenovani so nad-častniki: Jakob Modrijan, pešpolka št. 97, IIu-gon Clausnitz istega polka, Eugen Konschegg 17. pešpolka, vsi trije v svojih polkih. Nadčastuik postal je časruik Alojzij Bergkesel v 17. pešpolku. Častniki postali so kadetje: Raimund Udy, Josip Pelikan, Fran Michel, vsi trije 97t pešpolka; Karol Bruner, v pešpolku št. 17, Gustav Garzarolli pl. Thurnlack, v koroškem pešpolku baron Dahlen št. 7; pri konjici: Ernst grof W u r m h r a n d - S t u p p a h, v husarskem polku F ran knez Liechtenstein štev. 9; pri topničarstvu: Ivan Klein (sin mestnega odbornika tiskarja A. Kleina) topuičarskega polka pl. Gerlich št. 14, prvi teški baterijski diviziji št. 20. V reservi postali so nad-častniki: Robet Folius v 97. pešpolku; pri lovcih: Tilen Kastrevc, 7. lovskega batalijona; Karol Ta m bor ni no v trdnjavskem batalijonu štev. 12. Častnikom imenovan je kadet Anton Je ras, v topničarskem polku baron llartlieb št. 13. Majorja avdi-torja imenovana sta stotniki avditorja dr. Jos. Gott« lieb, pešpolka baron Kuhn št. 17, pri garnizijskem sodišči v Ljubljani, in Miroslav Pogačnik (naš rojak) garni/ijskega sodišča v Temešvaru z določbo, da ostaneta pri dotičnih sodiščih.
— (Prememba posestva.) Hišo št. 15 v Gradišči dosedaj lastnina veletržca g. Jodpa K u-šarja, kupil je za 9700 gld. dosedanji gostilničar pri „Šikei" g. Andrej Črne.
— (Iz Celja se nam piše: Dne 27. t. m. je na tukajšnjem kolodvoru zvečer, ko je prišel mešani vlak iz Maribora, žena paznika železniških premen na Zidanem mostu Štora skočila z vlaka, predno je popolnoma obstal. Sirota je prišla z obema nogama pod vagonovo kolo, ki ji je tudi obe nogi nad gležnjema zdrobilo. Prenesli so jo v Celjsko bolnišnico. • Drugi dan pa je v Celji železnišk težak strehe na vagonih pometal in ni zapazil, da se je k vagonu, na katerem je ravno delal, priklenila mašina. Mašina potegne, ubogi doLvec pa pade na tir in obleži mrtev. — Isti dan je nekega Čevljarja v Celji na ulici nirtvoud zađe). Čevljar je kmalu umrl. — V kurirskem vlaku po noči mej 2S, in 29. t. m. našli so na postaji v Poličanah v kupeji prvega razreda potovalca, ki se je mejpotom sam umoril.
— (V Gorici) dogodilo se je preteklo nedeljo več nesreč. Dva zakonska šla sta zvečer z jednim sinkom v krčmo, pustivši doma dva otroka, od katerih je bil jeden 3 '/a, drugi poldrugo leto star. Otroka sta petrolejevo svetilnico prevrnila in začelo je goreti.   Ko so tuji ljudje ogenj zapazili,
j in vratu uloniili, bil je starejši otrok mrtev, mlajši I pa tako ožgan, da je v malo trenutkih dušo izdihnil. Ogenj so pogasili. - Gosp. E. B., avkultant pri okrožni sodniji v Gorici, šel je v Vertojbo na lov. Meneč, da strelja na jerebice, zadel je nekega kmeta v prsi in obraz tako močno, da so ga nevarno ranjenega prepeljali v bolnico. — Nek trgovski agent prerezal si je vrat, a rana ni smrtna. — Pri Stražišči skočil je nek pek v Sočo, a delavci so ga še živega izvlekli.
— (Kako se časi spreminjajo.) Nemci v Celovci že od nekedaj ne morejo trpeti Kranjca. Zatorej skozi vse loto čuješ prav nesramne psovke, ki so le nemškim Korošcem prirojene in jih nosijo že na jezikih. Pogostoma čuješ: „Dunnner Kraner", „verstoekter Windischor", nwindischer Esel", „kra-neriseher Liimmel" itd. — Kedar se k slabemu vremenu pripravlja, čuješ pogostokrat: „ja do Kraner schieben", sploh z jedno besedo rečeno, vse so stori, da se le grdi Kranjca. — Vendar pa je prišel čas, da so se Korošci pokorili in da sedaj jako težko čakajo na Kranjce, namreč na kranjbjke ine-
sarje, ki naj bi jim prinesli v Celovec mesa in slanine (špeba) ter jih tako zopet za leto dnij oskrbeli z živežem. Ti mesarji iz Kranjske, ki vozijo navadno vsako leto o tem Času semkaj na trg svinjino in surovo slanino, katere v Celovci drugače niti ne dobiš, izostali so letos, ali pa so bili; doslej po slabem vremenu zadržani, da neso prišli na veliki somenj, ki traja 14 dnij, tu sem v Celovec. Zaradi tega čuješ sedaj vsak dan po trgu stokanje, jav-kanje in škripanje z zobmi in vse povprašuje: „San de Krancr schon do"; „0 Jeses, no immer koan Speck am Plotz"; n's is zum derplotzen met dese Kraner-Fleischerhauer"; „Maria, wonn kummen denn de Kraner, — scho koan Speck mehr z1 krign" itd. — Jaz pa pravim: „Nur nicht brummen, de Kraner wer'n schon kummen!" — Ali se ne spreminjajo časi?
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Carigrad 30. oktobra. Veleposlaniki imeli so včeraj shod, pri katerem so se pogovarjali o konferenci. Srbski poslanik objavil je Porti že znani srbski odgovor na velevlastij kolektivno noto.
Pariz 30. oktobra. Atentatovec neče povedati svojega imena niti nagibov. Ko ga je policijski načelnik zaslišaval. priznal je, da je z namenom ravnal. Frevcineta poznal je samo po fotografiji. Jezen je bil nanj, ker mu je škodoval na spoštovanji, časti in premoženji. Več bode le svojemu odvetniku povedal. Misli se, da je zlodejec s Korzike, a da ni Italijan.
Bukarešt 30. oktobra. Vlada je ukrenila, da se iztira dvanajst židovskih časnikarjev, kakor pišejo listi, ker so Rumunsko napadali.
Dunaj 29. oktobra. Odvetnik Lichtenfels se je zaradi denarnih zadreg ustrelil.
Gradec 29. oktobra. Cesar pomilostil je grofa Henrika Attemsa, ki je bil obsojen na tri tedne v zapor, ker je jednega slugo tepel. Kazen premenila se mu je v globo 500 gld, in jedenteden-ski hišni zapor.
Pariz 29. oktobra. Danes dopoludne ustrelil je nekdo s samokresom na voz, v katerem se je vozil Frevcinet iz ministerskega sveta v palačo vnanjega ministerstva. Nihče ranjen. Napadovalca so prijeli.
Javna zahvala.
Zopet se je pokazala radodarnost in blago dušnost Slovencev unetih za svoj narod. Okrajna posojilnica Ljutomerska blagovolila je podpiralni zalogi slovenskih vseučilišnikov v Gradci podariti 80 gid. Podpisani odbor se je za ta velikodušni dar v imenu vseh dijakov, kojim pride ta svota v prid, na tem mestu iz srca javno zahvaljuje. V Gradci 26. okrobra 1885. Za odbor: Vseučiliščni profesor Cand. phil.
d.r. O-regror ICrelc,        Tanlso Bezja-lc, predsednik. tajnik.
Tiajcl:
29. oktobra.
Pri Ninimi Mensch z Dunaja. — Urbas, Steiner iz Prage. — Rosenkerg iz Zagreba. — Dr. Binter iz Kamnika. — Moiisten z Dunaja.
Pri '•»»lici: Pollak z Dunaja. — Margam h Celovca. — Staudinger iz Gradca. — Hocheimer z Dunaja. — Behofechitz iz Linca.
Meteorologično poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v min.
29. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	7S6'06m. 721'. 88 mm. 728 ;">l mm.	28° C 62°C 4-6° C	Z. BVZ. m. svz. z. 8VZ.	d. ja.8. obl. obl.	03 ram. dežja.
Srednja temperatura 45°, za 36° pod normalom.
Vremensko poročilo 28. oktobra. Zračni tlak je jako nejednako razdeljen po Evropi. Na zapadu je višji, na severu, vzhodu in jugu pa nižji. Temperatura je nizka Vreme večidel oblačno in v več krajih deževno. V Istri in Valabiji nevihti, Prstu toča, Ischlu sneg. — Pričakovati severozapadne vetrove, somtcrtja oblačno in dež, semtrtja pa jasno, sploh pa jako hladno vreme.
Dujtiajslsa "borza,
dne 30. oktobra t. 1.
ihtvirno telegraficno poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld 40
Srebrna renta...... 82 . 85
Zlata renta........... 109 , 30
5° 0 marčna reuta......... 99 , 80
Akcije narodne banke....... 865 , —
Kreditne akcije......... 2-4 2H
London ....             .  .          . 125 . 10
Srebro........... — . •-
Napol.                        ... 9 , 93'/,
C kr. cekini                        . 5 . 98
Nemške marke 61 , 50
4»/0 državne srečke iz I. I8&4   2f)0 *ld 12B , BO
Državne srečke iz 1  1804        100 gld 171 25
4°/0 »vstr zlata renta, davka prosta 109 , tO
Odrska zlata renta 4°/0 ^8 . 75
„    papirna renta 5°/0 W , 80
5*'0 štajerske zemljiSč odvez oblig 104 , —
Dunava reg srečke 5°/„           100 gld 116 , 50
Zemlj. obč avstr 4,/,°/0 zlati zast listi 125 , 4l)
Prior, obli«; Elizabetine zapad železnice 115
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice J.08 . 50
Kreditne srečke   .   .             100 gld 176 . Ib
Kudolfove srečke.....                    10  „ 17 . 50
Akcije anglo-avstr. banke        120  „ 98 , 2">
Trammway-druit velj  170 gld a. v. . 183 , 50
Poslano. i7
kr
37)
GLAVNO SKLADIŠTE
—"   najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« izkušan llek proti trajnom kašlju plućevlnel ieludca bolesti grkljana I proti molu rnlm kataru,
IIIMK MATTOYI.ll
Karlovi vari i Widn.
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi so knjižica l
ena
s-*i»i.-inl iluliovcn ljubi I anale u dlcoiijo.
Cena 3_0 ls:r.
Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518-11)
Trgovski pomočnik,
izurjen prodajalec špecerijskega blaga in železnine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išco hIh >.Im* na Dolenjskem ali Spodnjem Štajerskem. — Ponudbo naj ho poši ljajo upravništvu „Sloveiiskega Naroda". (o'41—1)
L
astna skušnja
je najboljša;
Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatizmu ali bolečemu trganji po udih,
kupi naj za 40 kr. steklenico
14 PAIN-EXPELLER
z morskim muci. o m,
Sedemnajstletna skušnja in mnogohrojui vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseli lekarnah*. Glavna zaloga: Lekarna pri
Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J.
W. Konig, lekar. (613-5)
v kakem malem mestu, trgu ali večjem kraji na dobrem prostoru IiSčo mo v na|em. — Natančneje pove upravniJtvo „Slovenskoga Naroda". (640—1>
Št. 12.580. ""(634-1)
Dijaške ustanove.
S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni sta pri magistratu dve mesti cesar Fran Josipovih, po Ljubljanski mastni občini ustanovljenih štipendij po 50 gld. na leto.
Pravico do teh štipendij, katere podeljuje mestni odbor Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljano pristojni, ali ko bi tacih ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki.
Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem pa šolski spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se do 30. novembra t. 1. potom šolskega ravnateljstva pri magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 28. dan oktobra 1885.
Župana namestnik: V on čin a.
iiiMiaiii iiiiiiiiiin ii mu iii ii um m i in
Marij inceljske kapljice za želodec,
neprese/uo Izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno loper neslast do Jedi, slabi želodoo, smrdočo sapo, naplbne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želo dol, Egago, da se ne nareja pesek ln pieno in slez, zoper zlatenloo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ie-lodol, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, Koper bolezni na vranici, Jetrah in /.oper zlato žilo.
Glnviui 5«!i1ojjjn: Lekar C. Ilnulj, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane »s *r». "mu
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna f*abrie) Piccoli, na DunaJBkej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovom trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. VfJo-4 tci: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Micbael frugliolmo. V Celji: lekar J. K u [i fe rs c h mi od. V K ra n j: lekar Drag. Ravnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A,, Rob le k. V Reftan I i lekar Pl\ Ritschel. V Omom I j i: lekar Ivan Hlažek. V Škot jej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar An t. Mizzan.
WT Svarite v! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kiipuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljic« za želodec morajo imeti V sklenieo vtisnene besede: Kefire Mariazeller Magentroptou — JJradv 4 Dosial Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za raho in na zavitku, na katerem je podoba MarijItlOelJaku matere božje, mora biti poleg to podobe urisriono god« nijsko spravljeno varstven«  -jutiu^nje in zavoj
mora biti zapečaten /. uašnn v»*rMveiiim ......
njciu. Izdelki podobnega ali Istega imena, ki ne* majo teh znakov Istinitosti, naj gu zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo soduijski kaznovani izdelovalci in •»rodaialoi (90—88)
fllpsoiii .SO !
27. oktobra: Marija Stonovc, delavka, 60 let, Kravja dolina štev. 1, za krvavenjem pljuč. — Marija Petek, hišna oskrbnica, 48 let, Gospodsko ulico št 6, za vodenico.
20. oktobra: Cecilija Šegatin, gostija, f>7 let, Kravja dolina štev. 11, za jetiko.
V deželnej bolnici:
26. oktobra: Janez Poljanec, gostačev sin, 16 let za vodenico. — Janez Sluga, gostač, 71 let, za starostjo.
27. oktobra. Franc* Svete, dninar, 2(J let, za jetiko. — Josip Oknrn, dninar, 45 let, za srčno hibo. — Urša Modic, gostija, 72 let, za starostjo.
I
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivati želi, obrne naj se z zaupanjem na (517—9)
n n | Mtu.ro j Ao I trunu <> Urino sen tnukno
Meter po 2—7 gld.    MORITZ BUM v BRUU.     Ustanovljeno 1822.
■HHI^BHBHHIIIHBHHBnBHHBHi^^
N
EUSTEIN-ove
poHltidltorjcne
KRI ČISTEČE PILE
SršVETE ELIZABETE.
BolJSl od vaoh podobnih Udolkov, nćniojo to pustiljo nle škodljivega v sebi; najuspešneje ar rabijo zoper baletni v oruiuiili upodnjoira dala vir i, prehajalno mrzlico, bolozni na koži, v moi-jauili in žmitko bolezui; čistijo kri in lohko odpravljajo blato. Ni tf* zdravilu, ki bi Ullo boUie in pri tom i .< > |.i > 111. ni noikodljlvo zopor
telesno &apretje9
gotovi vir vsoh boloznij. Kor »o poBladkorjono, uiivajo Jih radi tudi otroci. To pilo so odlikovano z Jako častnim piamom rfvomrtjti svetniku 1'ltha,
BjBT J <l>m sh,\lljlca h tS vilami vrfja 15 kr. — Zavitek, osem škatljic skupaj, 120 pil, vetja
samo 1 gUt. a. v. (58.<—4)
Qv> idonin I Vgaka «k»llJi0»> kl nima flrmo: AVOtheke *t«m OVoljClIJC. i,rili,/rn Ijeopnld ln na zadnjoj struni nase vavstve.ie tnamke, Je ponarejeni, tor »varimo, naj ie ne
kupnjo.
Patiti (tfl mora dobro, da kdo ne dobi slabemu, neupllv-nega aH eelo škodljivega Udelkn. Vaakdo naj izročno zalitova Ifeiistiinov'h Ellzabetlnlh pil, to imajo na zavitku tor navodilu za rubo poleg stojeei podpis.
Glavnu zhiIokh na Dunajl: Apotbeke .,7.uui heiligeii Leopold«« des IMi. NeuNteiu, Studi, Ecke der Flanken- umi SniegelgugMe. \ i.;iii'l:i«ul se d bivajo pri gospodu lekarji Cinbrijcl Plocoll.
hdatelj in odgovoini urednik: Ivan Žele^riikar,
i
Liistninu in tisk „Narodne Tiskanu