Pofitnina plafana v gotovini.
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca.
POŠTAR
Letna naročnina . . Din 24-— Polletna naročnina.	„	12-—
Posamezna številka „	1-50
STROKOVNI LIST POŠTNIH NAMEŠČENCEV.
Štev. 11.
V Ljubljani, dne 5. junija 1929
I. leto.
Jošt:
Nekaj misli k novem zakonu o pokojninah.
Pod prejšnjimi političnimi režimi so se trdovratno vzdrževale vesti, da bo minimalni rok za dosego osebne pokojnine razširjen od 15 na 20 ali celo 25 let, rok, ki je potreben za dosego polne pokojnine pa od 35 na -10 let.
Državni uslužbenci smo bili sploh oni vir, h kateremu so sc gospodje politiki zatekali, da so »razbremenjevali« d'ržavne finance. Po neizplačanih »razlikah«, razširjenju minimalnega roka za dosego osebne pokojnine od 10 na 15 let, po znanih »poplavah« in podobnih nesrečah smo državni uslužbenci, ki tvorimo sicer važen člen v državnem mehanizmu, gledali z obupom v bodočnost. Dasi so že takorekoč vrabci po strehah čivkali, da plače državnih nameščencev zadostujejo komaj za borno životarjenje, in da zahteva državni interes, da so organi države svojim funkcijam primerno plačani, so politiki še vedno razširjali glasove o nadaljnjem - znižanju plač.
• Zato nas je po zgodovinskem 6. januarju prijetno presenetila novela od 1. marca t. 1. k pragmatiki iz leta 1923, ki ima naslov: »Zakon o dosegi pravice do osebne pokojnine držav-nih uslužbencev civilnega reda in uslužbencev državnih prometnih ustanov, kakor tudi (zakon) o odpustnini takih uslužbencev in pogodbenih uradnikov ter dnevničarjev«. Novela določa zopet 10 letno službeno dobo za dosego osebne pokojnine in razveljavlja torej določbe finančnih zakonov, s katerimi je bila ta pravica vezana na 15 letno službovanje. S to novelo smo se zopet vrnili nazaj na določilo člena 140 pragmatike. Pač pa uvaja novela novo štetje pri odmeri pokojninskih Prejemkov s tem, da 'se za vsako leto preko minimalne dobe (10 let - 50%) računata 2%, in sicer šele od započete druge polovice leta. S 35 službenimi leti pripada torej uslužbencu popolna pokojninska osnova kot pokojnina. To velja za nas poštarje, za osobje prometnih ustanov pa veljajo glede dosege polne pokojnine drugi roki.
Izrečno pa določa novela, da se v 10 letno minimalno dobo računa samo dejanska (efektivna) služba. V desetletno dobo se potemtakem na primer ne računajo dvo/no vojna leta in pa leta. prebita v južni Srbiji. Nadalje, kar je najbolj zanimivo, izvzema novela iz 10 letne dobe tudi zaposlitev kot pogodbeni uradnik in dnevničar.
Ze v enem svojih prejšnjih člankov o vračunljivih službah sem postavil trditev, da je zakonodajalec naše pragmatike hotel, naj se tudi dnevničarska služba všteje ob poznejšem sprejemu dnevničarja v red državnih uslužbencev. V tern me podpira tudi besedilo pokojninske novele.
Čemu bi zakonodajalec novele odrekal dnevničarski službi značaj efektivne, torej v 10 letno dobo vštevne službe, ako ta služba sploh ni vštevna v pokojnino, pa tudi po dovršenih 10 letih efektivne službe ne?!
To omcnjaml samo mimogrede, ker se mi zdi važno za vse dnevničarje, ki so bili baš prevedeni v red državnih uslužbencev.
Nastale pa so težkoče pri apliciranju novele na razne vrste služb pred !. septembrom 1923.
Katera služba pa je efektivna, in katera dnevničarska? Saj v poštni službi pred 1. septembrom 1923 nismo' imeli uslužbencev, ki bi se nazivali dnevničarji. Pač pa srno imeli celo vrsto uslužbencev z različnimi »zvanji«, ki so prejemali dnino ; ali pa tudi mesečno (ne letno) plačo in ki sličijo popolnoma ' dnevničarjem v sedanjem smislu. Naše ministrstvo tolmači v j odloku P. F. številka 21556 od I. maja t. 1. novelo v tem .oni-! slu, da se more za »efektivno« službo smatrati samo tista, za | katero je uslužbenec prejemal letno sistematično plačo. Čas službe, v kateri so uslužbenci, kakorkoli so se že imenovali, prejemali nagrado dnevno (tedaj dnino), se smatra za dnevni-čarsko službo, ker je že sam značaj take službe dnevničarski. Isto bo najbrž veljalo za take službe, za katere je bila plača določena mesečno in ne letno. To sliči baš sedanjim dnevničarjem, kateri po uredbi o pogodbenih uradnikih in dnevničar-jih prejemajo- tudi mesečno nagrado.
Po vsem tem smemo reči. da šteje v 10 letni rok res samo tista služba, za katero so uslužbenci prejemali letno plačo, seveda tudi v mesečnih anticipativnih obrokih. Taka služba je bila (znana mi ni nobena izjema) že po prejšnjih predlpisih | vštevna v pokojnino, uočim ostale službe niso bile vštevne.
j	-
Kaj je z vojaško službo, še ni pojasnjeno. V začetku član-j ka sem sicer nekako predpostavil, da šteje v efektivnem tra-1-janju v 10 letni rok, toda bojim se, da to ne bo držalo in da jo | utegnejo v tem pogledu izenačiti z dnevničarsko službo.
Novela je rešila tudi v socialnen) pogledu važno vpraša-1 nje odpravnine odpuščenih državnih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev. Besedilo novele glede odpustnin (odpravnin) je nejasno stilizirano. Glede odpuščenih državnih uslužbencev, to je onih, ki so bili uvrščeni v eno izmed treh kategorij uradnikov, med zvaničnike ali pa med' služitelje, se namreč določa, da prejmejo, ako imajo najmanj eno efektivno neprekinjeno službeno leto, kot odpravnino celokupne enomesečne prejemke, za vsaki nadaljnji (najbrž polni!) dve neprekinjeni leti zopet po trne mesečne prejemke, a začeta peta dvoletna perijoda se smatra za dovršeno, čela odpravnina, ne sme prekoračiti šestmesečnih prejemkov. V slučajih neposrednega prestopa iz kontraktualne in dnevničarske službe v državno službo se upošteva ko-ntraktualna in dnevničarska služba pri odmeri odpustnine kakor prava državna služba.
Stvar bi se mogla razumeti takole: do enega leta službe ne gre nikaka! odpravnina. Ako pa ima uslužbenec več ko 1 pa manj ko 3 leta. dobi enomesečne prejemke, ako ima več ko 3, pa manj ko 5 let, dvomesečne prejemke itd. Dri tein računu pa pridemo v zagato pri 9 letih službe. Ako manjka namreč uslužbencu nekaj dni do 9 let, dobi štirimesečne prejemke, ako ima točo 9 let, petmesečne prejemke, ako pa prekorači 9. leto samo za en dan, mu pa pripada kot odpravnina že šestmesečna plača?
Tudi besedilo glede odpravnin kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev je nejasno, ker pravi: oni, ki so prebili najmanj eno nepretrgano efektivno leto, dobijo svoje celokupne enomesečne prejemke, oni, ki so prebili najmanj pet let, dobijo dvomesečne prejemke, oni pa, ki so prebili nad pet let, pa tro-mesečne prejemke. Kako naj razumemo »najmanj pet let« in
»lud pet let«? To zveni preveč enako. Zakonodajalec je vse-kako hotel reči, da dobijo dnevničarji do 1 leta službe enomesečne, do petih let dvomesečne, nad 5 let pa tromesečne prejemke. Pri takem tolmačenju pa moramo seveda tudi državnim uslužbencem, ki pri odpustu še niso dovršili enega leta efektivne službe, priznati kot odpustnino enomesečne prejemke. Glede pogodbenih uradnikov je v prvi vrsti merodajna
pogodba, lako pripada recimo našim pogodbenim poštarjem pri administrativni odpovedi še vedno šestmesečna plača.
Po tem zakonu in po izplačilu »razlik«, na katere že skoro več niti mislili nismo, smemo državni uslužbenci z zaupanjem gledati v prestolico, kjer kujejo našo usodo državniki, katerim je na srcu le blaginja države in kjer res z naglico celijo rane, ki so jih prizadejale državi nesmiselne partijske boroe.
Iz „Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani".
Seznam trgovin in tvrdk, ki dajejo članom Gospodarske zadruge blago na nakazila.
1.	Manufakturne in modne trgovine.
Češko hi angleško sukno, ševiot, razno blago za obleke in plašče za dame in gospode, brisače, platno za rjuhe, prti, garniture za mizo in postelje, plašči itd.:
1.	Fabjani in Jurjevec. Stritarjeva ulica 5.
2.	J. Grobelnik, Mestni trg 28.
3.	Josip Ivančič, Šelenburgova ul. 8 in Dunajska cesta 7.
4.	Ljubljanski oblačilni bazar. Mestni trg 8.
5.	1. C. Maver, Stritarjeva ulica !.
6.	R. Miklavc, Pred škofijo 3.
7.	Franc Prevoršek,'Sv. Petra c. 19.
8.	A. Potokar, Vodnikov trg 1.
9.	Produkcija d. z o. z.. Tržaška cesta 26 (hiše Stan in Dom).
10.	A. in F. Skaberne, Mestni trg 10.
11.	J. Šlibar, Stari trg 21.
12.	Drago Sclnvab, Dvorni trg 10.
13.	Tekstilbazar, Vodnikov trg 10.
14.	Fel. Urbanc, Sv. Petra cesta 1.
15.	Žitnik in Lončar, Stari trg 16.
16.	»Rekord«, reprezentant J. Plankar. Šelenburgova ulica 4.
17.	Josip Olup, Stari trg 2.
18.	Ivan Krošelj, Kette Murnova c. 15.
19.	Ciuha & Jesih, Stari trg L
20.	Franjo A. Novak, Kongresni trg 15.
II. Konfekcijske trgovine.
Izgotovljene obleke za dame, gospode in otroke, izgotovljeni kostimi, plašči i. dr.:
1.	Konfekcija Frande, K. Derenda, Gradišče 4.
2.	Elite, konfekcija d. z o. z., Prešernova ulica 9.
3.	A. Kunc, Gosposka ulica 7.
4.	T. Kunc, Mestni trg 14.
5.	F. Lukič, Stritarjeva ul. 9 (Filipov dvorec).
6.	J. Maček, Aleksandrova cesta 10.
111.	Modne in športne trgovine.
Razni modni in športni izdelki za dame. gospode in deco:
1.	J. Kette, Aleksandrova cesta 3.
2.	P. Magdič, Aleksandrova cesta 7.
3.	A. Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg 18—19.
IV.	Trgovine s čevlji in usnjenimi izdelki.
Vsakovrstni čevlji lastnega in inozemskega izdelka, usnjene torbice, kov-čegi in drugo:
L Ant. Krisper. Mestni trg'26.
2.	1. C. Mayer, Stritarjeva ulica 4.
3.	Petovia, d. z o. z., Dunajska c. L
4.	A. Žibert, Prešernova ulica 38 in Kongresni trg 19.
V.	Modistinje.
1 Jamski klobuki, vsakovrstni in za razne prilike, popravila klobukov in druga v to stroko spadajoča dela:
1.	M. Sedej-Strnad, Prešernova ulica 3.
2.	Ida Škof-VVanek nasl.. Pod Tran-
čo 2.	^
3.	Am. Tršan, Sv. Petra cesta 6.
VI.	Galanterijske trgovine.
Razno galanterijsko blago:
1.	Ant. Krisper, Mestni trg 26.
VII.	Zobni zdravniki in zobni tehniki:
L Dr. Mirko Kambič, Vidovdanska cesta 2.
2.	Ivan Radovan, Šelenburgova ulica 4.
3.	Josip Kovač, Sv. Petra cesta 27.
Vlil. Urarji.
I.	Slavko Rus. Dunajska cesta 7.
IX.	Fotografi.
Umetni zavod za poveča vanje slik in fotografij. Kopira umetniške slike.
1. K. Staut, trgovina razmnoženih slik. Gosposvetska cesta L
X.	Krznarstvo in kožuhovina.
1.	Filip Bizjak, Šelenburgova ul. 8.
2.	Ludovik Rot, Mestni trg 9.
XI.	Radio-trgovine.
1.	Franc Bar, Mestni trg. Zaloga ra-dioaparatov in sestavnih delov, akumulatorjev, anodnih baterij, elektronk itd.
2.	Radioval, družba z o. z., Kongresni trg 3. Radioaparati in potrebščine.
XII.	Razne tvrdke.
1.	Davorin Bizjak, Stari trg 8, krojaška in konfekcijska trgovina. Izdeluje obleke po meri, ima v zalogi vsakovrstno perilo, klobuke itd.
2.	M. Franzi in sinovi. Privoz 10. Tovarna pletenin in nogavic.
3.	Emilija Gostinčar, Sv. Petra cesta. Pletenine in perilo.
4.	Genica Vojska, Gosposka ulica 16. Tovarna perila za dame, gospode in otroke.
5.	M. Novljan. Mesarska stojnica ua živilskem trgu.
6.	E. Slamič, Gosposvetska cesta 6. Vsakovrstni mesni izdelki in tovarna konserv.
7.	Mirko Bogataj, Stari trg 14. Trgovina s klobuki.
8.	Fajdiga F. sin, mizarska delavnica, Sv. Petra cesta 17.
Opozarjamo člane, naj se v vseh zadevah. kakor glede odtegovanja oz. plačevanja obrokov, ali ako imajo kake pritožbe glede postrežbe v tej ali oni tvrdki itd., obračajo edino na zadrugo. Člani, ki nečejo, da bi jim obroke odtegoval računsko kontrolni odsek, naj to sporoče zadrugi, da jim d o-pošlje svoje položnice (štev. ček. računa 12936). Odplačevanje, višina obrokov itd., vse to se ne tiče tvrdke, ker poravna Zadruga pri vsaki tvrdki ob mesecu vse račune za dotični mesec. Za tvrdko je torej važno samo nakazilo zadruge, vse drugo pa spada v delokrog zadruge.
Naročajte premog v poletnih mesecih! Vse člane vljudno opozarjamo, naj se za letošnjo zimo pravočasno preskrbijo s premogom, ker se bo po sporočilu Trboveljske premogokopne družbe kriza v dostavi premoga letos zgodaj začela. Vsak član naj se zato do konca avgusta založi vsa/ s premogom, oziroma naj ga vsaj do konca julija naroči, da si bomo pri Trboveljski družbi premog v naprej zagotovili.
Glede drv pa svetujemo vsem članom, da si jih nabavijo v juliju in avgustu, če imajo seveda dovolj prostorne shrambe. Ce teh nimajo, pa naj se v prvi vrsti založe s premogom, ker bomo imeli drva vso zimo na skladišču in jih bomo tudi sproti
dostavljali. Seveda se kurivo poleti bolje in lažje vskladišči, ker vemo iz izkustva, da prihajajo na jesen in na zimo vagoni v dežju in snegu in je premog zato moker in se težje spravi.
Drva bodo letos dražja ko lani, vendar pa upamo, da bomo zaključili ugodno kupčijo in da bomo drva lahko znatno ceneje dostavljali. Že sedaj s L majem smo znižali ceno za 5 Din in upamo, da bomo od 1. junija naprej drva še ceneje dostavljali.
Hkrati prosimo vse člane in tovariše na deželi, da nas takoj obveste ako bi izvedeli v svojem okolišu za zdrava bukova drva, ki bi ne bila draga.
Službena obleka.
Službena obleka brzojavnih nadzirateliev. Iz verodostojnega vira se nam sporoča, da bo nabavilo poštno ministrstvo letno obleko po vzorcu, ki bo po vsem podoben železniški službeni obleki. Vendar pa ne bodo prejemali nadziratelji obleke posebne vrste, kakor so to zahtevali z raznimi spomenicami, temveč bodo vsi poštni in brzojavni uslužbenci dobivali enako obleko, kar je tudi v skladu s pravilnikom o službeni obleki.
Ako bi uprava delala razliko med uslužbenci poštne stroke in med brzojavnimi nadziratelji ter eno skupino drugače uniformirala kakor drugo, bi to povzročilo mnogo razburjenja.
Zato odobravamo sklep poštne uprave glede enakega uniformiranja.
Društvene vesti.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzoj, uslužbencev, skupina Celje, priredi dne 16. junija t. 1. ob 3. uri popoldan na Dečkovem trgu pred Narodnim domom v Celju »Veliko javno tombolo« z mnogobrojnimi krasnimi dobitki, kateri so že v izložbi M. Josek na glavnem trgu. Tombolske karte po 3 Din se dobijo pn vseh pismonoših in raznih trafikah.
Člane društva »Dobrota« obveščamo, da je dne 15. aprila 1(C9 umrla Kati Bajd, članica skupine »A« in »13«. Odbor.
Občni zbor maturantskega društva se bo vršil, kakor se ie sklenilo lani na občnem zboru, v Mariboru, in sicer najbrž lla Praznik Sv Petra in Pavla. Mariborska podružnica je že določila tričlanski odbor, kateremu so poverjene vse predpriprave. Ljubljanska podružnica bo imela pred občnim zborom svoj sestanek, na katerem se bo razpravljalo o aktualnih vprašanjih. ki se bodo obravnavala na občnem zboru in pa o sporedu zbora sploh.
Podrobnejša pojasnila oz. navodila priobčimo v prihodnji številki »Poštarja«.
To in ono.
Brez žice. V predavanju o valni tehniki in svetovnem prostoru je pokazal nemški grof Arco v Berlinu na čudovite odmeve v vsemirju. Približno 100 do 200 km nad zemljo je zrak tako redek, da solnčni žarki premikajo posamične plinove mo-lekile in vračajo valove k zemlji. Najnovejše preiskave, posebno opažanje norveškega profesorja Stormera, sili k razmišljanju, da plast ob nekaterih okolnostih prepušča kratke valove in da bi mogli dobiti s tem brezžična znamenja v razdalji več milijonov kilometrov. Stbrmer, ki je bil v spoju s holandsko stanico na kratke valove v Eindhoven, je poizkušal pošiljati signale v presledkih ene dvajsetine sekunde. Ti signali niso bili samo zaznamovani, ampak se je ugotovila cela vrsta odmevov, ki so jih slišali v 3 do 17 sekundah po signalu. Pa ni samo Stbrmer zaznamoval odmeve, temveč tudi v Eidhoven so jili zaznamovali. Ako so Stdrmerjeva opazovanja točna, Potem vse kaže, da moremo z radio signali predreti svetovni kro-g. Seveda bo treba porabiti primerno' električno energijo, morda 100 kilovatov ali pa nemara še več. Na drugi strani moremo sprejemati spričo občutljivosti naših sprejemnih apa-r;dov z drugih planetov električno energijo. Tisto, kar je Stbrmer zaznamoval, je bila kakšna nevihta, ki je imela svoj izvor izven zemlje, morda celo na solncu. Kakor nam je mogoče z gotovostjo zaznamovati izžarevanje toplote daljnih zvezd, tako bomo v dogledni bodočnosti lahko opažali električno izžarevanje planetov. Če bo pa mogoče na osnovi dosedanjih uspe-
hov sporazumeti se s prebivalci drugih planetov in v katerem jeziku bi se to moglo zgoditi, bo pokazala šele daljna bodočnost.
Zasebne poštne poslovalnice na Nemškem so začele delovati proti koncu meseca avgusta 1928. Na poštno upravo je bilo poslanih čez 300 novih prošenj, pa se vsem ne bode ugodilo. Pač pa se upoštevajo po potrebi prošnje bank, velikih trgovin ter manjših prodajalnic papirja. Zasebne poštne poslovalnice smejo prodajati poštne vrednotnice in sprejemati priporočene poštne pošiljke. Proti prvotnemu predlogu, da bi I lahko sprejemale tudi poštne nakaznice, je zavzela poštna j uprava iz raznih razlogov odklonilno stališče.
Telefon v Angliji. Število telefonskih naročnikov v Londo-. nu stalno raste. Nedavno tega je bil spojen z mestnim telefon-! skim omrežjem 600 tisoči naročnik. Ker znaša število vseh telefonskih abonentov v Angliji (vštevši severno Irsko) 1.730.000, pride na glavno mesto več ko tretjina vseh angleških telefonov. Na Angleškem zrase število telefonskih naročnikov mesečno povprečno za 8500 novih telefonskih abonentov.
Razmah telefona v Ameriki, iz letnega poročila »American Telephon and Telegraph« za 1. 1927. posnemamo tole: L. 1927 je pristopilo 791.000 novih telefonskih abonentov, tako da je bilo vseh naročnikov ob koncu označenega leta že 18,365.0(X). Za razširjenje telefonskega omrežja in izboljšanje aparatov se i izdalo 377 milijonov dolarjev. Zmanjšanje pristojbin za dalj-’ še telefonske linije je imelo za javnost 115 milijona dolarjev j prihranka. Povprečni čas čakanja na medkrajevno zvezo je I padel zbog pomnožit ve linij z 2 minut v letu 1926 in I minuto i in 30 sekund. V najbližja mesta se zveza dobi mahoma, tako ! da ne sme človek niti za trenutek odložiti slušal. Na eno sta-! nieo pride poškodba šele v 17. mesecu.
Povečanje brzojavnega prometa na Angleškem. Na vprašanje angleške spodnje zbornice je odgovoril Postmaster General, sir W. VVitchell Thomson, da namerava v bližnji bo-dočnoti poslati uradnike glavne uprave na studijsko potovanje v Zedinjene države v Ameriki. Tam bodo natančno proučevali brzojavni promet in preizkušali, aJi bi se dale posamične ameriške metode porabiti tudi v britanski brzojavni službi. A da bi ves promet tako preuredili kakor je v Ameriki, ni misliti, ker so v obeh deželah različne razmere.
New York Telephone Company. New York Telephone Company je dovolila lani 85 milijonov dolarjev v razširjavo prometa v državi New York in nekoliko v državi Connecticut, od katerih pride 62 milijonov na Veliki New York, tako zvani Metropolitanski okraj. Doslej se je izplačal od te vsote lep del 60 milijonov dolarjev. Denar so porabili za napeljavo glavnih kablov za samostojni prispojni urad v West Street, za kabe-lizacijo v Bronscu, za zgradbo posredovalnih uradov Wet-chester, Amityville, Farmingdale. Green pobit. Hicksville, Laurchton Massapegua. Oyster Bay, River head, Southolda VVantagh, kakor tudi za ustanovo nove vadnice za telefonsko osebje. Število telefonskih naročnikov je poskočilo proti letu 1927 za 143.860. Danes je vseh telefonskih stanic 2,300.000, od katerih pripadle samo na New Yo>rk 1,600.000. Število govorov je naraslo dnevno na 10,650.000, to je za pol milijona govorov več ko v letu 1926. Družba je morala število1 uslužbencev povečati za 600 uradnikov in ima danes 53.100 nameščencev. V Velikem New Yorku je bilo zgrajenih v telefonske namene 21 poslopij. Družba je lastnica 166 hiš in palač, v najemu pa ima 234 hiš. Število telefonov v celi državi se ceni na 18 milijonov in po^, vsega telefonskega osebja pa je 375.000. a rajši več ko manj. V telefonski promet investirana glavnica znaša nekako 3 in pol milijarde dolarjev, od katerih pride 31 milijarde na sistem Bell.
Na Angleškem se je poročalo v parlamentu, da zadnjih pet let stalno raste dobiček hranilnice. L. 1926. je imela poštna hranilnica 2,922.344 funtov sterlingov (približno 798 milijonov dinarjev) čistega dobička. Jasno je, da je na Angleškem denarni promet poštne hranilnice tudi med priprostim narodom ' silno razvit. Poštna uprava ga na vso moč pospešuje.
Osebne vesti.
Postavljeni: za zvaničnike 3. skupine so postavljeni sledeči dnevničarji: Janez Košir, Ida Škrbec, Helena Kržin in Emilij Uršič na Ljubljani 1, Zorislava Tilde, in Ivana Kokol na ravnateljstvu, Angela Tomažin v Grpbelnem, Štefanija Strehovec v Ljutomeru, Vida Gorišek v Št. Vidu nad Ljubljano, Nikolaj Puhan v Murski Soboti, Ivana Urbas in Pavlina Zadek na Rakeku, Danica Štolfa v Kranju, Klara Stanič v Murski Soboti, Franc Jerančič in Josip Žužek na Ljubljani 2, Ana Kolman v Radovljici, Jurij Pintar in Franc Hudimi v Ptuju, Ana Ribič v Trbovljah 1, Marija Žan rojena Kopitar v Dolenjem Logatcu, Zorislava Štepic v Šmarjah pri Jelšah, Alojzija Tanko v Tržiču, inž. Josipina Debelak pri 31. ter. t. t. tehu. sekciji v Ljubljani in Matej Rozman na Mariboru 2. Za služitelje so postavljeni sledeči dnevničarji: Blaž Smodiš v Križevcih v Prekmurju, Franc Podobnik v Škofji Loki, Franc Supančič, Rupert Meglič in Konrad Mak na Mariboru I, Anton Bizjak v Žireh, Josip Šperne, Uršula Pavlič in Karel Škerjanc v Trbovljah 1, Mihael Ekart v Pragerskem, Jurij Hajdinjak v Rogaševcih, Reinhold Uratarič in L udovi k Ožek v Laškem, Marija Muhovič v Hrastniku, Anton Vodenov v Radečah pri Zid. mostu, Lovrenc Polak v Prevaljah, Andrej Škraba na ravnateljstvu, Aloj-
zij Švagan v Poljčanah, Alojzij Zagoršek v Moškanjcih, Jožef Levak v Brežicah, Anton Sotlič v Črnomlju, Ivan Kramberger v Sv. Lenartu v Slov. gor., Marija Hojkar v Ložu, Ivan Mencinger v Bohinjski Bistrici, Marjeta Klemenčič v Moškanjcih, Franc Šušteršič na Ljubljani 2, Josip Puklavec v Slatini Radencih, Josip Polanjko in Ivan Vrabl v Ormožu, Ivan Marn v Kamniku, Josip Rapotec v Laškem, Milan Oberski v Rogatcu. in Alojzij Gajšek v Sv. Juriju ob južni želez. Za pogodbene poštarje: Julka Fajdiga v Dolenji vasi pri Ribnici, Franc Štangclj v Stopičah in Josip Knez v Sv. Juriju pod Kumom.
Premeščeni: zvan. 1. skupine Martin Pogorevc iz Pragerskega na Maribor 2; zvan. 2. skup; Vincenc Trček z Ljubljane 1 na Ljubljano 2 in Matko Kucler z ravnateljstva na Ljubljano 2, zvan. 3. skup. Olga Zupančič iz Vojnika v Ptuj in Vida Stadler iz Celja v Velenje; služ. L skup. Franc Geršak z Ljubljane 2 v Moste pri Ljubljani; služ. 2. skup. Friderik Bolko z Maribora 2 v Pragersko, Bernard Koblar iz Škofje Loke v Tržič in Albert Kariž iz Most pri Ljubljani na Ljubljano 2.
Upokojeni: zvan. 1. skup. Avgust Vogelari na Mariboru 2 in Franc Jamšek na Ljubljani I.
Poroke: pb. ur. II 2 Ludovik Podgornik na Mariboru 1 se je poročil s pb. ur. 113 Olgo Slabino.
Tvornica dežnikov
L. MliCUŠ
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
12—10
Ant. Krisper
Ljubljana, Mestni trg 26
Tovarna čevljev, zaloga drobnega in galanterijskega blaga.	6—4
Olepšaj si dom!
Zaloga pohištva
Ervin Zelenka
Maribor
ulica 10 oktobra 5.
Priporoča svojo bogato zalogo:
spalnic,	žimnic,
jedilnic.	zastorov,
gosposkih sob,	preprog,
klubgarnitur,	otroških posteti,
divanov,	odej.
otomanov.	medenih zastornih
palic
ter vsakovrsnih mizarskih in tapetniških potrebščini
Solidne cene!
Dobro biaso!
Lastne delavnice!
12—4
Prispevajte za tisBoviii sklad, do bomo list posesali!
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
L3UBL3ANA, Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
One zmerne! Postrežba točna in solidna!
24—10
TUJEC EV«EN
uiiiolstous [iiicfi što. 3
se priporoča za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Samoprodaja za SHS barve proti rji „R M T O XI D“.	12-10
Laneno olje, firnež, ©maline tn
ostale §ake, ošinete barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEDlČ-ZffllKL, d. z 0. z. tam siju, firiizža, lolis in Im
LIuibllana-Medlvoda, častnik Franjo Medic.
24—8	Podružnica Maribor -- Novi Sad.
Naj večja zaloga žepnih in stenskih ur iz lastne tovarne v Švici
H. SUTTNER
Ljubljans štev. 6, Prešernova ul. 4.
Bogata zaloga zlatih, srebrnih in vsakovrstnih uporabnih predmetov. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Tilen Epich v Ljubljani. — Rokopise je pošiljati aredništvu lista „Poštar” v Ljubljani; reklamacije, oglase itd pa na upravo lista v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.