268. številka. Ljubljana, v četrtek 21. novembra 1901. XXXIV. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja veak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman a» «vstro-ogrske dežele za vse leto 25JK, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBüjatve naročnino se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali V9Čkrat tiska. — Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnfštvo je na Kongresnem trga 8L 12. Upravništvu naj selbla* govolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniätvo pa s Kongresnega trga öt. 12. »Slovenski Narod" telefon öt. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Za univerzo v Ljubljani. Iz Gradca, 20. novembra. Kot dokaz, da se v slovenskem jeziku na vseučilišču da predavati, navajamo v sledečem brez vsakega komentara do-sloven izvleček iz kataloga o javnih predavanjih na Fran-Karlovi univerzi v Gradcu: Zimski tečaj 1850./51. »Vaja v slovenskih pobožnih nagovorih. Četrtek od 10 do 11 Dr. Robič«. — »£ez austrijan-sko deržavljansko pravo v slovenskem jeziku bere gospod Dr. Jožef Krainc, kot docent vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. do 9. ure predpoludnem, v pondelkih in petkih popoldne od 4 do 5« Poletni tečaj 1851. »Vaja v slovenskih pobožnih nagovorih o petkih popoldne 2—3 Dr. Robič.« — »Austrijansko deržavljansko pravo, skozi 7 ur, dopoldne od 8 do 9 in popoldne v pondelkih in petkih od 4. do 5. docent Dr. Jožef Krainc« — »Red kazenske pravde, četirikrat na teden, popoldan pondelek in petek od 3 do 4, sreda in sobota od 4 do 5, prof. Dr. Janez Kopač.« — »O Austrijanskih kaznovavnih postavah čez hudodelstva, popoldan: v po-nedelek od 2 do 3, torek, sreda in sobota od 3 do 4. Dr. Josip Skedl.« Zimski tečaj 1851./52. »Vaja v slovenskih pobožnih nagovorih o petkih popoldne 2—3 Dr. Robič.« — »Austrijansko derzerwljansko pravo, skoz 7 ur, dopoldne od 8 do 9 in popoldan o pondelkih in petkih od 4ih do 5ih docent Dr. Jožef Krainč.« — »O Austrijanskih kaznovavnih postavah čez hudodelstva: 4 ure v pondelek od 2 do 3, torek, sreda in sobota od 3 do 4 Dr. Jozip Skedl.« — »Red kazenske pravde, 4 ure na teden: popoldne pondelek od 3 do 4 sreda, petek in sobota od 4 do 5 Prof. Dr. Janez Kopač.« Poletni tečaj 1852. »Austrijansko kazensko pravo razlaga skoz 4 ure v pondelek, torek, sredo in saboto gosp. prof. Dr. Josip Skedl.« — »Austrijansko deržavljansko pravo razlaga skoz 7 ur, dopoldne od 8—9, in popoldan v pondelkih in petkih od 4 do 5 docent Dr. Jožef Krainc« Literatom in občinstvu. Spisal Ljubomir Ba bic-G j al sk i.*) S ponosom v duši in z utešeno skrbjo prihajam pred vas, da označim z nekaterimi besedami znamenitost časa, katera nas je tu zjedinila. S ponosom v duši — pravim — ker resnično, vsakemu Hrvatu se morajo širiti prsa od ponosa in zadovoljstva, ko ve, da je minilo že štiristo let, odkar izvaja naša leposlovna knjiga svojo umetnost v živi besedi naroda, — štiristo let je prešlo, odkar deluje Hrvat na tem vzvišenem in toli koristnem polju dnevnega truda člo-večanstva in si more biti vsled tega v svesti, da je že davno člen in staroselec v kulturnem svetu. Za nas Hrvate je ta prigodek tem večje vrednosti, — in mora našo narodno zavest, naš narodni ponos in vero v naš kulturni poklic jačiti še bolj, kajti s tem dogodkom odpadejo vsi navali nasprotnikov, vse obdolžitve in razžalitve, s katerimi nam hote to zanikati, predstavljajo nas svetu kakor barbare. *) Svečanostni govor na zborovanju jugoslovanskih literatov ob 4001etnem jubileju hrvatske književnosti v Zagrebu 13. t m. Zimski tečaj 1852.53. »Vaja v sloven • skih pobožnih nagovorih v petkih popoldne 2—3 Dr. Robič, coli, publ.« — »Austrijansko deržavljansko pravo skoz 7 ur razlaga gosp. Dr. Josip Krainc v pondelek, torek, sredo, petek in saboto od 8—9ih dopoldne in v pondelek in petek od 4—5ih popoldne.« — »Novo knjigo kazenskih postav čez hudodelstva razlaga skoz 4 ure na teden, pondelek, torek, sredo in saboto od 3—4 popoldne gosp. Prof. Dr. Josip Skedl.« Poletni tečaj 1853. »Vaja v razlaganju kersanskega nauka o petkih popoldne 2—3. Prof. Robič«. — »Austrijansko deržavljansko pravo skoz 7 ur razlaga gospod Dr. Josip Krainč v pondelek in saboto od 8—9ih dopoldne in v pondelek in petek od 4—5ih popoldne.« — »Novo knjigo kazenskih postav čez hudodelstva, pregreške in prestopke razlaga skoz 4 ure na teden, pondelek, torek, sredo in saboto od 3 do 4 popoldne gospod Dr. Josip Skedl«. Zimski tečaj 1853./54. »Vaja v slovenskih pobožnih nagovorih o petkih popoldne 2—3 Dr. Tosi.« — »Novo knjigo kazenskih postav čez hudodelstva skoz 4 ure na teden, pondelek, torek, sredo in saboto od 3—4 popoldne gospod Dr. Josip Skedl.« Poletni tečaj 1854. »Vaja v krščanskim nauku o petkih popoldne 2—3 Prot. Tosi.« — »Knjigo kazenskih postav čez hudodelstva razlaga skoz 4 ure na teden, pondelek, torek, sredo in petek Dr. Jože Skedl.« Do zimskega tečaja 1855./56. predaval je v slovenskem jeziku še nadalje »Pobožne nagovore« Dr. Tosi. Tudi je bil i pred 1. 1848. i po letu 1856. še nadalje nastavljen kot »öffentlicher Lehrer der slovenischen (nekoliko tečajev der windischen) Sprache«, »Herr Kolomann Quass (Kvas!)«, ki je predaval po 4 ure na teden v nemškem jeziku slovenščino. Od tedaj do danes ni slovenskih predavanj niti na graškem, niti na kakem drugem vseučilišču tega sveta. In samozavestno se mi širijo prsa od zahvalnosti in potrebe slavljenja — pred vsem pa moram izustiti veliko ime nesmrtnika — Maruliča. Slava — slava — in zopet slava mu kliče vsak atom moje duše, — njemu, ki je bil prvi, da je dal pesniški duši duška v besedi, ka tero se je naučil od matere, — on, ki je imel v popolni oblasti vso tedanjo latinsko naobrazbo. Od takrat je prešlo štiristo let — in brazda, ki jo je zaoral Marulic, ni ostala osamljena. Štiristo let takega dela je minulo, in s ponosom more kazati nanje narod, katerega je žgalo sedaj žarko solnce, sedaj pa sijalo nad njim vedro nebo, — naš hrvatski narod! On more in mora biti zares s pravico na to ponosen, ker — nad njegovim obzorjem so se podili v teh štiristo letih grdi oblaki, v katerih se je neprestano bliskalo, kjer je bobnel grom in razsajala nevihta. Kazaje na štiristo leta staro umetno književnost — pokazuje ob jednem Hrvat tudi, da je tekom teh štiristo let trpel najstrašnejšo tragedijo nepretrganega, nad dvesto let trajajočega vsakdanjega boja ter mu je osoda odtrgala največjo stran domovine, razdejal* cele pokrajine in razgnala njegove otroke na vse štiri strani sveta, — a iz preostanka — iz »reliquiae reliquiarum« je napravila »Kurjer Lwowski«, ki je dne 12. t m. prinesel temeljit uvodni članek o slovenski univerzi (prijavljen tudi v ponedeljkovi številki zagrebškega »Tagblatta«) objavlja v predvčerajšnji številki sledeči »Poziv mladeže slovenske na mladež poljsko«: »Slovenska mladež graška obrača se na poljsko mladež vseh društev z gorečo prošnjo, da jo ista podpira v boju za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Ker smo edini narod v Avstriji, ki nima univerze, iz tega je razvidno, da se slovenska mladež ne da voditi narodnim šovinizmom, ampak da si hoče priboriti samo to, do česar ima popolno pravico. Podpisano društvo Vas prosi, da poljska mladež blagovoli podpirati to zahtevo, bodisi v obliki peticij na naučno ministrstvo, bodisi da podpira to prošnjo pri poljskem klubu v državnem zboru. »Triglav« itd. Isti »Kurjer Lwowski« poroča: »Ako namerava dr. pl. Körber ustanoviti vseučilišče v Ljubljani, zavzelo se bode »Kolo poljsko« za to ustanovitev. * Tržaški »Picolo« je postal slovanofil; vabi južnoslovanske akademike na bodočo univerzo v Trst, na kateri bi se baje lahko ustanovile slovenske paralelke. Ne oziraje se na tržaške družabne in politične razmere, moramo tu s stališča slovenskega dijaštva kar najodločneje povdarjati, da o tem, naj bi Slovenci študirali v Trstu, pa če tudi na popolnoma slovanski univerzi, nikakor ne sme biti niti govora. Naj naši poslanci v tem oziru ne izvolijo pozabiti, zakaj si mi želimo proč od Dunaja in proč od Gradca: nikakor ne le iz narodnih, ampak tudi iz gmotnih, ali če hočete, iz socialnih ozirov in vzrokov. V Trstu bi bili še na slabšem nego v Gradcu ali na Dunaju. O Trstu torej ni diskusije. Tudi Hrvatje so istega mnenja. Kar se tiče vladine morebitne koncesije, da se v Ljubljani ustanovi le par judicijelnih stolic, niti tega bi po sodbi slovensko dijaštvo ne moglo sprejeti. Mar naj študiramo prve dve leti na Dunaju, potem pa v Ljubljani ? Ako se nam da prilika študirati v Ljub- potem krvavo srajco — srajco, katere mu ni potegnila z izmučenih in ranjenih ledij niti potem, ko je že davno prestal boj na rodni zemlji in ni bilo več treba braniti domačega ognjišča, — ni mu je potegnila, ker sedaj mora Hrvat močiti in pojiti s svojo krvjo nemške loge in italijanske poljane, ruske stepe in ogrske puste, a mora v istem času tudi doma neprestano braniti svoje ime, obstanek svoje kraljevine in svojih pravic proti onim, za katere je prelival v tujini svojo kri. Ko je pel Marulic svojo Judito in jo izročal svetu, v istem času ni bil gotov, ali mu do večera ne zapali in uniči rojstnega mesta sovražnik; — ko se je javljala hrvatska umetna pesem in knjiga na jadranskih otokih, ko je sladko zadonela čarobna in divna »Pisan ljuvena« nesmrtnega in velikega pesnika Hanibala Luciča — istodobno so letele preko hrvatskega morja sovražne bojne ladje, a po vsem kopnem hrvatskega sveta je oril zaglušno glas bojne troblje, vojniški hrup in ječanje nesrečnikov, — vse je bilo zastrto z dimom popaljenih mest in vasij; — v istem času, ko je ustvarjala hrvatska pesem krasne in dovršene epe, ko je zadonela sijajna nebesna dubrovniška pesen, — v istem času je izvajalo tudi hrvatsko življenje samo slavne, veličastne epe in Klio je klesala v svoje ploče Kiseg, Siget, Sisek, ljani, mora se nam dati prilika, da se po polnoma v vseh strokah in temeljito izobrazimo, kakor da Študiramo v Gradcu ali na Dunaju. Proč z drobtinicami! Aut-aut! * . * Mogoče je, da izprememba splošne politične konstelacije odgodi javno razpravo naše vseučiliške zadeve v zbornici. Pričakujemo z gotovostjo, da naši poslanci v to ne privolijo, ako se jim ne da jamstva ugodne rešitve naše zahteve. Kar se dijaštva tiče, prepričani smo, da ne bode kar umolknilo, naj so politične razmere kakoršnekoli. Dovolj žalostno, da se je udalo leta 1898, ko je bilo vsaj na videz že dosti blizu svojega cilja. Vlada mora ob vsakem času in ob vsaki politični kon-stelaciji imeti čas, da popravi krivico, ki traja že nad petdeset let, in da opere madež svojih predhodnic, ki so upropastile stotine slovenskih mladih talentov, ker narodu niso dale univerze na domačih tleh. Dijaštvo ni v zadregi, kaj naj stori — v kratkem izveste o nadaljnjih korakih. Shod na Dunaju. Z Dunaja, 14. novembra. IV. Posl. Povše: Veseli ga, ko vidi, da se je zopet začela akcija, ki nikakor ni nova. On sam že nad trideset let nosi nade na vresničenje te ideje v srcu. Vse svoje moči in vse svoje delo da je doslej zastavil, da se čim prej uresničijo njegove nade. Ko se je pred tremi leti ta misel, ki je že bila skoraj zaspala, znova porodila, je bil tudi on med tistimi, ki so se neumorno potegovali za njo, in on je bil tudi voljen v deputacijo, ki bi naj šla k vladi. Dalje govori o sklepih deželnega odbora kranjskega in ljubljanske občine. (Odobravanje). Posl. Spinčič: Radost mi napolnjuje srce, ko gledam to nešteto množico, ki se je združila danes, da v mogočni manifestaciji zahteva svoje pravice. Veseli me, ko gledam, da se je danes združilo vse, Srb, Hrvat in Slovenec, liberalec in — pa kdo bi to naštel! Povsod naokoli je bilo vse uničeno in popaljeno, — vsaki teden je moral ostavljati pokupski in zagorski in posavski hrvatski kmet dom in polje, da pojde vršit na mejo svojo vojaško službo, — a vendar je v teh črnih dneh rodila hrvatska duša s kajkovsko pesmijo kajkovsko knjigo. Slavni ban in velik junak Petar Zrinjski je moral hiteti iz bitke v bitko ter se poleg tega dan na dan ruvati z nemškimi generali in se boriti za pravice hrvatske kraljevine, pa zopet — velika njegova duša je še pevala in dajala svojemu hrvatskemu narodu umeten pesmotvor. Tudi Vitezovic, Došen in Reljkovič so morali poleg svoje zveste službe muzi in hrvatski knjigi opasati si sablje ter vršiti še drug posel. In tako je bilo in ostalo vedno jednako. Nečem se zadržavati pri tem, da so bili tudi moderni pesniki Preradovic in Trnski v istih neprilikah, niti pri tem, da je moral živeti pesnik himne »Liepa naša domovina« daleč od njenih planin in ravnin, — opozoriti hočem samo, da je moral veliki pesnik »Cengic-age«, pevaje o nadlogi raje, v istem času ostriti pero, da brani hrvatsko kraljevino njenih sovražnikov s politiškimi brošurami, da se je moral bo riti z najelementarnejšimi pogoji narodnega obstanka. In tako dalje — vse do današnjega dne. (Dalje prih.) klerikalec. Ravno to slednje povdarjam, da naš narod ni ne liberalen ne klerikalen, ampak da ima vero. In za to vero se bori zoper svoje neprijatelje. — Govorilo se je danes tukaj o organizaciji. Z veseljem pozdravljam to misel, ker tudi moje prepričanje je, da ravno v organizaciji leži sila, zoper katero ne premore brahialna sila ničesar. Da, organizirajte se, a organizirajte se tako, da boste lahko branili svoje pravice i »umom i šakom«. Povdarjam »šakom«, ker tudi tega je treba. Od naše ljube Avstrije brez sile ne dobodeš ničesar. Ko so nas hoteli uspavati, so nam rekli, da se moramo boriti samo z umom ; ko smo to storili in smo se počeli boriti z umom, pa smo bili prisiljeni boriti se s »šakom«. Treba torej vedno, da smo pripravljeni braniti se i umom i šakom. In v to ime, v ime orga nizacije in sloge pozdravljam Vašo akcijo najprisrčnejše. (Burno odobravanje). S tem je bilo zborovanje končano. Preds. Rus zaključuje sejo in prosi vse * navzoče, da se mirno razidejo. Predno se je dijaštvo razšlo, pele so se z navdušenjem vse slovanske narodne himne. Za tem so se vsi mirno in dostojno razšli. Policija se je menda bala, da bode dijaštvo iz dvorane v Rezurzi, ki je blizu parlamenta, šlo kar pred zbornico, in že med zborovanjem je bilo v bližini kakih 50 policistov, ki so bili pripravljeni takoj zadušiti vsaktero demonstracijo. V LJubljani. 21. novembra. K položaju. Ministri so bili te dni jako nervozni, ali pa so se vsaj delali. Govoriti ni bilo ž njimi. Ali sedaj se je položaj parlamenta že dokaj izboljšal. Vladni in napolvladni listi so raztrobentali, da je v nevarnosti kabinet, da se menda razpusti drž. zbor, in da se razpišejo nove volitve. Te grožnje niso ostale brez uspeha. Nemške stranke so priskočilo Koerberju na pomoč ter na-svetovale vladi, naj poprime inicijativo za sporazumljenje strank glede pravočasne rešitve proračuna. Parlament naj dela z vso naglico, da se dožene nujna točka do božiča. Nemci so bili prej proti vsakim pogajanjem, predno se ne dožene nagodba z Ogrsko, danes pa so pripravljeni na pogajanja po dovršeni proračunski nalogi in predno se začne delo za nagodbo. Ali Nemci proglašajo že danes, da bodo neizprosno nasprotovali češkim zahtevam, četudi bi trpelo parlamentarno delo in parlamentarizem škodo. Nemci torej izjavljajo, da razumejo pod pogodbo le absolutno kapitulacijo cehov, sicer bodo ovirali parlament in vlado. Kriza se torej le odgodi in zavleče, a reši ne. Novi turški veliki vezir. Razmere v Turčiji, ki delajo F.vropi vedno velike skrbi, so se zopet nekoliko izboljšale. Na mesto umrlega Halil-Rifaata paše, velikega vezirja turškega, je imenoval sultan zopet Said pašo, ki je bil že dvakrat veliki vezir, a je padel pri sultanu tudi že dvakrat v nemilost. Said paša je naprednjak, ki je že davno izpre-videl, da je treba upravo turške države reformirati in modernizirati. Bil je guverner različnih važnih okrajev, 1. 1882. pa mu je podelil sultan prvikrat mesto velikega vezirja; takrat je upeljal v Turčiji institucijo državnega pravdništva in še nekaj druzih, prav koristnih naprav. A kmalu je padel, ter je bil 1. 1895. zopet imenovan velikim vezirjem. Toda, ker je hotel upravo zopet nekaj reformirati, ga je 6ultan iznova odstavil. Padel je takrat pri sultanu tako v nemilost, da se je moral zateči k angleškem poslaništvu. Njegov naslednik je bil Kiamil paša, ki je bil le mesec dni vezir, njemu je sledil Rifaat paša. Said paša je sedaj 65 let star. Vojna v Južni Afriki. Položaj je za Angleže zopet prav neugoden. V bitki pri Brakespruitu so bili Angleži docela poraženi. Imeli so 6 mrtvih, 10 ranjenih in 64 mož so jim Buri ujeli. Ujetnike so Buri slekli in izpustili, obdržali so le nekega poročnika. Polkovnik Hickie je torej lagal, ko je poročal, da je Bure pregnal. Prav tako je z bitkami pri Schoenspruitu in pri Heilbronu. Tepeni so bili Angleži tudi ob Klipriverju blizu Standertona. Poraženi pa so bili končno tudi v Kaplandiji. Pri Doorn-buschu blizu Sommerseta južno Cradocka je zgrabilo 13. oktobra 200 mož Smutso-vega oddelka pod vodstvom Van der Venterja angleško pozicijo, katero je branilo le 50 Angležev. Kapitan Thornton kapske policije jim je prišel s 130 možmi na pomoč, a ni mogel zabraniti, da bi se obleganci ne udali, nego so Buri ujeli celo njega samega. Take blamaže so v zadnjem času na dnevnem redu, zato ni čudno, če so v Londonu zelo nervozni in vojne že dokaj siti. Angleški bankirji, na čelu jim vplivni Robinson, prigovarjajo vladi, naj sklene mir in naj pokliče Mil-nerja domov. Iz Durbana poročajo, da je Kitchener pismeno povabil Botho, naj bi začela pogajanja. Roberts se je z vojnim uradom spri in namerava baje kot gene-ralisimus demisijonirati. Kitchener meni baje radi slabega zdravja zapustiti Afriko in prepustiti nadpoveljništvo generalu Hamiltonu. Potemtakem se izvrše velike osebne izpremembe. Zanimiva je vest, da so angleška oblastva pripravljena, dovoliti Burkam, da se vrnejo k svojim možem pod tem pogojem, ako izpuste Buri enako število ujetih angleških častnikov. Za vsakega častnika po eno Burko! Značilna zamena! Dopisi. Iz Dola, 20. novembra. K dopisu v »Slovenskem Narodu« z dne 5. t. m. »Moder mož« naj se še sledeče doda: Gosp. župnik Ceme v Dolu naznanil je raz lečo, da bode na Vernih duš libera na domačem pokopališču, v ponedeljek, 4. t. m. pri podružnici na Beriče-vem maša, če pa hočete — je dejal župnik — da bo z libero, morate dati tri krone več! Ker se je pa ravno na dan, ko je bila maša na Beričevem oznanjena, ne-kovi mlinar namenil poročiti, je mlinar rekel, da se bode pa v Ljubljani poročil, če ne bo tisti dan v Dolu maše. Župnik Ceme se je tega seveda prestrašil. Ce ne bo on poročal, odletel mu bode lep zaslužek, maša in ofer pri poroki — pa zvita buča si je znal hitro pomagati; češ — saj duše v Vicah, če že leta in leta po rešitvi hrepene, lahko še 24 ur počakajo, in prestavil je mašo na Beričevem na drugi dan. Nenasitena pohlepnost do ofra ga je premagala, da je duhovsko dolžnost za rešenje Vernih duš prestavil, ne da bi bil to naznanil. Ljudstvo je prišlo iz daljnih krajev na Beričevo, da bi na grobeh svojih sorodnikov in prijateljev za rešenje ali olajšavo duš v Vicah molilo, pa maše ni bilo. S tem je g. župnik Ceme pokazal, da mu je več za ofer pri poroki, kakor za izveličanje duš. Če je g. Cemetu to v greh šteto, bode na onem svetu težko odgovor dajal, ker ima takih, in še druzih grehov toliko na svoji vesti, da ga bode po njegovi smrti gotovo Rogač vzel, in ga prav v gorak kotiček svojega dobro kurjenega stanovanja potisnil. Da je gospod župnik Ceme v svojem poklicu len, naj še sledeči dogodek pokaže : V preteklem letu ga je »Slovenski Narod« radi dveh zamujenih mrličev dobro omil. Mislili smo, da ga bode to kaj spreobrnilo, pa varali smo se. Tudi letošnje leto zamudil je eno žensko, da je brez sv. zakramentov umrla. Bilo je sredi meseca septembra t. 1. Ko je prišel nekdo okoli 5. ure zjutraj gosp. župnika Cemeta klicat, naj gre v domači vasi k nekovi na smrt bolni ženi, katera je nagloma zbolela, da jo z Bogom spravi, češ, žena je slaba, in ni trenutka zamuditi. Župnik je poslani ženski rekel, da naj gre, domu, da bo kmalu prišel. Ker je pa še v topli postelji ležal in se mu ni zljubilo vstati, poslal je organista, naj on pogleda, če je žena resnično nevarno bolna. Kratkonožni organistek prikobacal je v eni sapi k župniku nazaj, in povedal, da je žena v zadnjih zdihlajih, da nič več ne govori, in nobenega več ne pozna. Župnik šel je nato k ubogi bolnici, katera se pa ni več zavedela. Mazilil jo je s svetim oljem, a menda že — mrtvo. Pa naj še kdo reče, da vera peša ! Za gospoda župnika Cemeta imamo še polno torbico; če se ne poboljša, mu bomo še kaj napisali. Iz postnih krogov, 20. novembra. V Številki 259. dnevnikov »Edinost« in »Slovenec« zagnal se je nekdo prav po nepotrebnem v osebo c. kr. poštnega nad-komisarja gospoda H. Resje, da omenjeni gospod slovenščine ne umeje, ali resnici na ljubo moramo tu izjaviti, da je baš ta gospod vsemu poštnemu osebju slovenske in hrvatske narodnosti jako naklonjen, in le tem tudi, ako se svoje narodnosti v polni meri zavedajo, to se pravi, ako so odločni narodnjaki, nikakor ni nasproten. Onih, kateri so se hoteli ravno njemu na ljubo, sprva se potajiti in se kot Nemce pripoznavati, (takih ljudi je tudi pri pošti), nikakor nima v posebnih čislih. Nemške politike ne uganja v uradih nikdar, kakor je to storil njegov prednik, siloviti Lah, Peter Corra, kateri je vse Slovence in Hrvate, službujoče v kranjskih in primorskih poštnih uradih, naravnost pogoltniti hotel. To je v resnici slaba naša stran, da prehitro pozabimo, kar smo jedva pred petimi ali šestimi leti hudega pretrpeti morali. Gospod poštni nadkomisar H. je vsem podložnim nasproti pravičen, kon-cilianten, celo kolegialen, ako najde v do-tičnem uradu red. Samo ob sebi umeje se pa, da v uradih, kjer se dogodijo nekorektnosti, kjer se nahaja nered, kjer se, kakor se je to zgodilo v nekem uradu na Notranjskem, vračajo liberalni slovenski časniki uredništvom, ne da bi se bili naročnikom dostavili, posebno pa, kjer ima opraviti z nepoštenimi ljudmi, mora strogo postopati, in tudi strogo postopa. Kai dopisnik v rečenih dveh dopisih omenja, da se nahajajo pri deželnih poštnih uradih nemščine nezmožne delavne moči, katere gospoda H. in nasproti gosp. H. njih ne more umeti, je to le deloma istina, in velja jedino le za poštne odpravnike (poštne ekspediente), kateri so cesto-krat le kaki kmetje, neizobraženi gostilničarji in prav mali trgovci (kramarji). Ti mogoče ne umejo nemščine, a gotovo je tudi, da le ti svojega poštnega posla sami ne opravljajo, ampak ima vsak zato to izprašano in zapriseženo poštno odpravi-teljico. No, kar se pa tiče teh oseb — nekatere so male postave, nekatere pravcate orjakinje — naj bo dopisnik onih dopisov (to je gotovo, in se izprevidi na mah, da je ta dva dopisa namazala jedna roka) prepričan, da vse poštne odpraviteljice, kar jih služi v kranjskih poštnih uradih, v sramoto celega slovenskega naroda bolje umejo nemščino, torej tuj jezik, nego materin jezik, to je slovenščino; smelo trdimo tu, da je tretjina teh gospic komaj slovenščine zmožna! Gospod II. torej, kot poštni nadkomisar, prav lahko občuje s poštnim osebjem na deželi. Dopisnik omenjenih dopisov pa naj bolje poskrbi, da bodemo v prvi vrsti dobili slovenščine popolnoma zmožne poštne ekspeditorice, potem se ne bode čitalo in slišalo tožiti, da poštne pošiljatve, nakaznice, pisma vsake vrste, časniki s slovenskimi naslovi, čestokrat romajo sirom slovenskega ozemlja, predno srečno dojdejo v roke adresatov. Dopisnik bo gotovo na ta način veliko več koristil potrebam strank, nego da napada brez pravega povoda člane poštnega ravnateljstva tržaškega, kateri tacih napadov niso zaslužili. Res je, vsak Slovenec po vsej pravici sme zahtevati, in sicer, da se povsod v Sloveniji nastavljajo, ako že ravno ne slovenski narodnjaki, vsaj slovenščine popolnoma zmožni uradniki. Tudi pri poštnem ravnateljstvu v Trstu imamo pravico, zahtevati, kar je naše, da namreč ono ravnateljstvo v slovenskem delu tržaškega poštnega okraja pošilja le poštne komisarje Slovence. Toda — kje jih vzeti? Dva Slovenca imamo pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, in sicer: gospoda Frana Vidmarja, ki kot komisar potuje po Dolenjskem in konci-pijenta g. dr. Ivana Slejka, vrlega slovenskega rodoljuba, ki potuje v tržaški okolici. Gladko in pravilno govori slovenščino dvorni svetnik, gospod nadravnatelj Moritz Felicetti pl. Liebenfels, no menimo, da ta gospod kot načelnik ravnateljstva vendar ne bode po deželi potoval. Dopisnik naj torej poskrbi, da se bode kar mogoče veliko slovenskih pravnikov odločilo za baš sedaj za pravnike nehvaležno poštno službo, in prosilo za vsprejem ali vstop pri tržaškem poštnem ravnateljstvu, potem se sme nadejati tekom nekaj let za slovenske po- krajine samih sloveuskih poštnih komisarjev. S tem nikakor nečemo odreči imenovanima listoma pristoječe jim pravice kritike, menimo pa, da se mora vsaka stvar lojalno obravnavati. Koder se nam godi krivica — tedaj se odločno uprimo, a kadar se nam ne more ustreči, tedaj ne smemo reči, da se nam neče ustreči. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. novembra. — Osebne vesti. V sedmi či-novni razred so pomaknjeni ljubljanski profesorji gg. dr. H. Gartenauer, Fr. Breznik, Rajko Perušek, Simon Rutar, dr. I. I. Binder in ces. svetnik Ivan Franke. — Rudniški zdravnik v Zagorju ob Savi g. dr. Tomaž Zarnik je imenovan okrožnim zdravnikom istotam. — Za vseučilišče v Ljubljani so poslale peticije potom ljubljanskega magistrata tudi tele kranjske občine: Črnomelj, Kropa, Lož, Lukovica, Smarca, Velika Loka, Vojsko, V r h pri Vinici, Zlato polje, Žiri. Štajerske: Sv. Andrej v Leskovcu, II osni ca pri Mariboru, Lukavci, Salovci, Sv. Štefan pri Žusmu, S p. Voličina. Primorske: Štandrež pri Gorici in Skopo. — Starešinstvo občine Naklo na Goriškem je sklenilo pri svoji seji dne 19. t. m. soglasno, naj se vloži prošnja za vseučilišče v Ljubljani. — Potrjeni zakoni. Cesar je sankcioniral od deželnega zbora kranjskega sklenjene zakone glede okrajne ceste Podlipa Smrečje glede tacenske okrajne ceste in glede pristojbin za ogledovanje mrličev na Kranjskem. — ,,Nikdar niso siti". Pod tem naslovom smo priobčili dne 31. oktobra notico, v kateri je bilo povedano, kako skrivnostno je prišel necega premožnega nemškega gospoda v Ljubljani obhajat duhovnik, ki ni v javni duhovniški službi, ki pa je netjak doletne gospodinje dotič-nega starčka. Sedaj nam je dotični duhovnik to zadevo pojasnil tako-le: »Gosp. X. je nevarno obolel. Rad bi se bil izpovedal in je moji teti, ki pri njem služi, naročil, naj ga pridem obiskat, dasi ga nisem obiskal preje nikdar, razen kakega are čanja v veži, ko sem bil pri teti. Izpolnil sem željo starca, ne vedoč pravzaprav, kaj mi hoče, in ga obiskal ob uri, katero je določil. Prišedši k njemu mi pove. kaj želi in izreče, da prav mene hoče, ker nisem politično delaven. Da sem drage volje ustregel njegovi želji iz najgloblje pietete do vrlega starčka, to je samoumevno. Prosil me je, naj ga tudi pridem obhajat in sicer : v zaprtem vozu — brez zvonjenja v hiši in naj domačih nihče ne ve. Tudi to sem izvršil in poiskal dovoljenja pri stolnem župniku. Odšel sem potem, ne da bi črkico govoril o drugi stvari, kot strogo o poslu, radi kojega me je pozval. S tem sem izvršil samo delo ljubezni, in zato me lahko boli, če sem v »Narodu« naslikan kot pravi Erbschleicher«. — Politikujoči nune vzrok velike nesreče. Župnik vPodbrduje hotel biti na vsak način pravočasno na Grahovem, da bo vodil svoje ovce. Naročil je z Grahovega voz, ki je res odšel ob 4. uri zjutraj proti Podbrdu. Ž njim se je vozil neki odposlanec podjetnika Cecco-nija. — Silni naliv je napolnil Bačo tako močno, da je na nekaterih krajih cesto odnesla. Voz je zalezel v tak odplavljeni del in v deročo vodo — ki je odnesla voz in konja. Našli so vse mrtve. — Ko so slišali nunci na volišču govorico o nesreči, so začeli takoj pobožno agitovati: »Vidite kazen božjo. Šli so po liberalce v Podbrdo. Prst božji ne počiva!« — Ko so pa slišali, da je šel voz po župnika, so seveda utihnili. V tem slučaju pa ni ta slučaj posledica jeze božje nad — nesramnostjo farovške brezobraznosti. — Slovensko gledališče. Danes je premijera Flotowe opere »Ales-sandro Stradellaa. Prihodnji teden gostuje gospa Irma P o lak o v a. — »Glasbena Matica" v Ljubljani priredi v prvi polovici meseca decembra slavnosten koncert v proslavo šestdesetletnice svojega častnega člana, največjega skladatelja sedanje dobe, dr. Antona D vor d k a. Na tem komcertu so bodo izvajale samo Dvofä-kove skladbe, in sicer najpriljubljenejše in deloma najnovejše. Pevski zbor »Glasbene Matice« je v teku svojega desetletnega obstanka izjavil že večino njegovih velikih zborovih del, kakor »149 psalm«, »Moravske dvospeve«, oratorij »Stabat mater«, kantato »Hymnus«, balado »Mrtvaški ženin«, cerkveno skladbo »Te Deum«, oratorij »Sv. Ljudmila« (I. del). Nadalje se je v koncertih »Glasbene Matice« izvajala njegova velika simfonija d-dur, ouvertura »Carneval«, »Slovanski plesia itd. Gospod Dvorak tudi z zanimanjem zasleduje delovanje in razvoj »Glasbene Matice«, odkar je osebno dirigiral nje pevski zbor v drugem dunajskem koncertu. Zato pač pristoja »Glasbeni Matici«, da proslavlja svojega slavnega častnega člana. Za december nameravana desetletnica pevskega zbora se zato po odborovem sklepu preloži na začetek januarija. — Stavbišče za novo gimnazijo. Vsled prošnje mestnega magistrata vršil se je predvčerajšnjim komisionalen ogled onih stavbišč ob Poljanski cesti, ki pridejo v poštev kot stavbišča za drugo državno gimnazijo. Kakor se nam poroča, izrekla je komisija, da bi dra. Eiala posestvo in pa Dečmanov svet ob Elizabetni cesti bila pripravna za zgradbo nove gimnazije. Ako naučna uprava ne pritrdi temu, da se zgradi gimnazija na jednem teh stavbišč, zgradila se bode mestna tržnica na prostoru, kjer stoji sedaj licealno poslopje. — Volilno gibanje v Istri. V Kopru razobesili so se lepaki, ki priporočajo deželnozborskim kandidatom za mesto Koper dosedanjega poslanca dr. Gambinija, medtem ko so nekateri volilci laškemu centralnemu odboru priporočili kandidaturo odvetnika dra. Nikolaja Bellija. Volitve volilnih mož nadaljujejo. Občina Klanec je volila petorico narodnih volilnih mož, Materija pa 11. Na volitvi volilnih mož za zunanja sela mestne občine Koper so se godile očividne nazakonitosti. V jasnem eklatantnem nasprotstvu z določili zakona so volili tudi taki, ki imajo volilno pravico v mestu. Ti bodo volili dvakrat vsem zakonom v brk.Prav ima »Naša Sloga«, ki vzklika: »No, mi se temu ni malo ne čudimo, ker je znano, da v tem okraju zapoveduje c. kr. poslanec Fe-lice Bennati; proti njegovi volji in njegovim zahtevam ne pomagajo vsi protesti in utoki — pa naj so še tako utemeljeni! — Urednik „Slow.Gospodarja", prefekt Korošec, mora imeti velikanski strah pred »Celjsko Vahtarico«, ker je isti poslal popravek, da ni res, da bi bil on predsedoval zborovanju v Slatini, kakor je »Deutsche Wacht« poročala. Ker piše dotični list v svoji zadnji številki, da je dal sveti Peter za Korošca pri nekem mizarju že lestvico v nebesa napraviti, radovedni smo, ako bode gospod prefekt Korošec tudi sedaj poslal »D.W.« popravek, da ni on tisti Korošec, ki dobi v kratkem lestvico v nebesa. — ,,Slavec" priredi v nedeljo, dne 24. novembra 1.1. ob 8. uri zvečer v svojih društvenih prostorih v »Nar. domu« družb ins k i zabavni večer s petjem, komičnimi prizori, kupleti in plesom. Za restavracijo skrbel bode gosp. Masaryk. Vstopnine ni. Posebna vabila se niso razpošiljala, ter so častiti podporni člani tem potom vljudno vabljeni ter dobrodošli. — Prememba posesti. Bivši trgovec g. Josip Leskovic je kupil hišo g. dra. Jos. Derča v Florijanskih ulicah za 4G.000 K. — Učiteljsko društvo za radovljiški okraj je pri svojem zborovanju dne 19. novembra t. 1. sklenilo peticijo za ustanovitev univerze v Ljubljani. — Utopljenca so našli dne 19. t. m. na levem bregu Save pri Klečah poleg Dola. Utopljenec je baje 43 let stari tovarniški delavec Franc Črne iz Medvod, kateri je iz Sorskega mostu padel v Soro in šele pri Medvodah v Savi utonil. — Velik požar. Včeraj je nastal v Volavljah v občini Trebeljevo, sodni okraj litijski, požar, ki je skoro celo vas upepelil. — Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam piše: V soboto 16. t. m. rodila je pri nas v Radečah Marija Paš trojčke, 2 fanta in eno deklico, ki pa so vsi trije v pondeljek zvečer umrli To je v enem letu v radeškem okraju že drug slučaj. Tudi pri nas je bila povodenj in je Sava potok Sapoto tako pri odtoku ovirala, da je visoko narasel in je tekla voda po radeškem trgu. Že 23 let se ljudje ne spominjajo take povodnji. Tudi pri nas je naredila veliko škode po vrtovih in v kletih, v katere je prišla. — Nesreča ali samomor? 8-letni Josip Dežman, sin peka Iv. Dežmana na Bledu, je 13. t. m. šel brez očetove vedaosti v Gorje in se je šele zvečer vrnil domov. Ko mu je mati zažugala, da ga bo oče kaznoval, je fantič odšel iz hiše in se ni več vrnil. Dne 19. t. m. so ga potegnili mrtvega iz jezera. Sodi se, da je fant iz strahu pred kaznijo skočil v jezero. — Povodenj dne 16. t. m. je v Selški dolini silno veliko škode pouzro-čila. Vzela in razdrla je več mostov in poškodovala deželno in okrajno cesto na več mestih. Občinska in privatna pota je deloma popolnoma razdrla. Podporni zid na dež. cesti pri Železnikih je na več mestih razdrt, tako da se je mogla cesta zapreti. Most na okr. cesti pod Sušo je tako poškodovan, da je za vsaki promet zaprt. Vožnji promet med Zalilo-gom in Železniki je nemogoč. Veliko rodovitne zemlje je voda odnesla. Vsi travniki in njive tik vode Sore so zelo poškodovani, ker voda je nanesla mnogo kamnja in raznega lesovja. Voda Sora je v soboto tako narasla, da je bila na treh mestih na deželni cesti l/i metra visoko. Potrebno bo vsekako, da se ljudem na eni ali drugi način pomaga, ker ljudje ne bodo mogli vsega sami popraviti — zlasti reguliranje vode »Sore« se ne pusti odlašati, ker drugače je vse Bukovško polje v nevarnosti. Privatno pot med Podrostom in Petrovbrdom, takoimeno-vana Pahmanova cesta) je popolnoma razdrta; mostovi so vsi odneseni. To je edina pot, katera veže našo dolino z Podbrdom (Primorskim). Š. — Celjsko pevsko društvo uprizori dne 1. decembra v »Narodnem domu« v Celju gledališko predstavo. Igrali se bodeta gluma »Šolski nadzornik« in spevoigra »Ob vrbskem jezeru«. — Povodnji. Leseni most, ki črez Sočo veže Zdravščino in Gradišče, je povodenj zrušila. Škodo cenijo do 40.000 K. — Samomor I2letnega otroka. V Trstu se je zastrupila 121etna Ivana Klebec, ker jo je šivilja, pri kateri se je učila, radi malomarnega dela oštela. — Otrok umrl vsled opeklin. V Šempasu je v nedeljo okolu poludne otrok Vincenca Brankoviča padel v ogenj. Otrok se je opekel tako hudo, da je še isto noč umrl v hudih bolečinah. — Razpis daril iz cesarja Franca Jožefa I. zaklada za stare in zveste kmetijske posle. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske razglaša: Iz tega zaklada, ki je bil ustanovljen 1. 1898. v proslav i vladarjeve petdesetletnice, se letos odda deset daril po 20 kron. Ta darila se razdele pričetkom meseca decembra takim kmetijskim poslom s Kranjskega, ki še sedaj služijo in se izkažejo, da so nravnega vedenja, in da služijo mnogo (najmanj 30 let) neprenehoma pri jedni in isti hiši, ki se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili obdarovani. Prošnje je vložiti d o 5. decembra t. 1. pri odboru. Vsaka prošnja (katere ni treba kolekovati) mora biti potrjena od domačega gospoda župnika in od županstva. Odbor prav prijazno prosi vse one, katerim so taki posli znani, naj jih opozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali pa naj jo narode namesto njih. — Defravdant Kecskemethy. Včeraj smo poročali, da je budimpeštanska policija dobila sled, da se je Kecskemethy odpeljal iz Budimpešte čez Pragersko v Trst in odtod v Ljubljano, kjer se izgubi sled. Budimpeštanska policija je menda na nepravi poti, kajti dotičnik, ki je bil v petek dne 15. t m. v Ljubljani in se je odpeljal proti Trstu, je bil neki ogrski trgovski potnik, ki je zelo podoben Kecskemethyju. Le-ta potnik je prišel včeraj zvečer iz Maribora v Ljubljano, in ga je na kolodvoru policijski stražnik ustavil. Potnik je koj dejal stražniku: »Aha, sie glauben, ich bin der Kecskemethy«, in se je legitimoval, da je zastopnik neke dunajske tvrdke. Bil je v petek res v Na- brežini in se je zvečer pripeljal do Ljubljane, odkoder pa se je peljal naprej v Maribor. Brez dvoma sta tista dva budimpeštanska detektiva, ki sta bila včeraj v Ljubljani, sledila temu potniku in ne Ke-cskemethyu. Bilo je tudi neverjetno, da bi se bil navihani defravdant vozil iz Ljubljane v Trst in spet nazaj. Imel je gotovo že pred izvršitvijo defravdacije natančno zasnovan načrt svojega bega ali načina, kako bode pred zasledujočimi ga organi se skril. Mogoče je, da tiči v kakem skrivališču v Budimpešti ali v bližnji okolici. — Konj splašil se je včeraj zvečer v Frančiškanskih ulicah Francetu Gre-gorinu, vrtnarju v Trnovskih ulicah št. 6. Ustrašil se je peči za kostanj peči in dir jal čez Marijin trg v Wolfove ulice, kjer ga je hlapec Josip Sotlar ustavil in ujel. Mej dirom se je prevrnil voz in sta Franc Gregorin in njegova hči padla z voza, ne da bi se bila poškodovala. — Nepreviden voznik. Eijakar-ski hlapec Josip Simončič, Rimska cesta št. 5, je včeraj zvečer na ovinku Gosposkih ulic na Kongresni trg tako naglo in neprevidno vozil, da je podrl na tla delavko Marijo Stupico, stanujočo na sv. Petra cesti št. 31 in jo poškodoval. * Spomenik pokojni cesarici Elizabeti postavijo Dunajčanje. Odbor je pod protektorstvom nadvojvode Otona in nadvojvodinje Marije Jožefe. Na Dunaju se že pridno zbira za spomenik. * Kaznovana dolžnost. Kakor znano, sta se vsled razsodbe častnega oficirskega sodišča morala dvobojevati častnika Hildebrandt in Blaskowitz, dasi bi se bila rada spravila iz lepa, ker sta se sporekla v pijanosti. Blaskowitz je dobil istega dne, ko se je hotel oženiti, v trebuh smrtonosno krogljo. Sedaj poročajo iz Insterburga, da je vojno sodišče nadporočnika Hildebrandta obsodilo v ječo za dve leti na trdnjavi in sekundanta Gro-deckega v zapor za pet dnij. Kje je logika! ? Oficir se mora dvobojevati, sicer ga za-pode; če pa se dvobojuje, mora v ječo. »Incidit in Scyllam, qui' vult vitare Cha-rybdim.« * Maksin Gorkij, znani ruski pisatelj, je opasno bolan. Ker je v Nižnem Novgorodu pod policijskim nadzorstvom, ni smel na Krim zdravit se. Ali zdaj so mu prijatelji to dovoljenje izposlovali ter pojde na Krim, kjer bo tudi pod policijskim nadzorstvom. Na Krimu se zdravi tudi prijatelj Gorkega, novelist Anton Čehov. * Čudna oporoka. V Pragi umrli profesor farmakologije, dvorni svetnik pl. Firuš je zapustil češkemu muzeju 70.000 kron in vso svojo zbirko oblek, uniform, fotogralij, knjig, rokopisov, pohištva itd. V oporoki je zahteval, naj se njegove zbirke zabijejo v zaboje, potreso z naftalinom in hermetično zapro. Šele čez 200 let naj se ' zaboji odpro, da vidi svet, kako se je oblačil in kako je živel češki narod začetkom XX. veka. Za razvoj nravnosti. Parižan Edmont Ligot je daroval v svoji oporoki francoski akademiji 20.000 frankov, da bi z obrestmi te glavnice obdarila revnega otroka, ki se vede posebno vljudno napram staršem. * Spomenik Kristijanu De* v#etu so postavili navdušeni prijatelji Burov v Schiersteinu ob Renu. Denar so zložili sami Nemci, katerih ime je tudi Kristijan. Pri odkritju spomenika pa seje demonstriralo tudi za junaka — Viljema II. Ministrova žena — učiteljica. Žena bulgarskega ministra Kara-velova je bila, predno se je omožila, učiteljica. Tudi po zakonu ni nehala iti v šolo poučevat, nego hodi še danes, ko je žena ministra, dan za dnevom v svoj razred. Učiteljski štrajk se je pričel pretočenega meseca v Valenciji. Učitelji so poslali krasnega jutra učence domov. Takšne razmere vladajo v deželah kleri-kalizma: v Italiji in Španiji. ' Pametna reforma. Brez vseh konferenc, brez vseh posvetovanj in brez vseh pogovorov, ukazal je minister za pro-sveto v Buenos Airosu, da se imajo v srednjih šolah uvesti prirodne vede mesto starih jezikov. Književnost — Janko Kersnika zbrani spisi. Uredil dr. VI. L e v ec. Zvezek II. Sešitek I. »Na Žerinjah«. Roman. Založil L. Schwentner v Ljubljani 1901. Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 60. Prvi Kersnikov roman, ki je v knjigotrštvu že docela pošel, leži pred nami v 2. izdaji. Gotovo seže po njem slovensko občinstvo z veseljem, saj je tudi ta roman krasen, zdrav in duhapoln sad Kersnikovega genijalnega peresa. Malokateri roman je vzbudil toliko pozornosti kakor ta Kersnikov prvenec ob svojem času. Kersnik je postal z njim mahoma ugleden in priznan pisatelj. Za I. zvezek Kersnikovih zbranih spisov, (obsegajoč romana »Cyclamen« in »Agitator) je priredilo založništvo jako elegantne izvirne platnice, in sicer: a) platnene v 3 barvnem tisku po 80 h, b) pol franc. (z modernim usnjenim hrbtom* 1 K 70 h s poštnino po 10 b več. Enake platnice izdam tudi za ostale 4 zvezke. — Narodnogospodarski Vest-nik ima v št. 8 naslednjo vsebino: 1. Potreba trgovske izobrazbe. Spisal — a. 2. Trgovina. Spisal A. L. (Dalje prih.) 3. Kranjsko deželne linance. Spisal —r. (Dalje prih.) 4. Malemu obrtniku v pomoč. (Dalje prih.) 5. Delavska stanovanja. 6. Društveni vesti. 7. Raznoterosti. 8. Listek. Strigalca. Spisal R. Murnik. 9. Razsodbe obrtnih sodišč. 10. Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 11. Tržno poročno in tržne cene. 12. Oglasi. Telefonska in brzojavna poročila. Trst 21. novembra Laški listi poročajo, da so pri volitvi volilnih mož v Kanfanaru, najvažnejši občini pulj-sko-rovinjskega okraja, zmagali Lahi z jednim glasom večine Takisto so zmagali Lahi v Moščenicah pri Opatiji. Dunaj 21. novembra. Sodba o parlamentarnem položaju je postala zopet jako pesimistična Prouzro-čila je to skupna izjava češkega kluba, čeških veleposestnikov in čeških agrarcev, v kateri se sicer Nemcem čitajo zaslužene levite, v katerih pa ni povedano, kaj mislijo Cehi storiti. Češki listi oznanjajo brez ovinkov, da se motijo vsi tisti, ki menijo, da se je situvacija zboljšala. „Politik* pravi, da se težave šele začno. „Nar. Listy" oznanjajo, da se Cehi ne pokore nemškemu vodstvu. Koerberju se je prav zgodilo, da so Nemci tudi njega potisnili na stran, a Poljaki, ki so prej imeli prvo besedo, so sami krivi, da je prvenstvo prešlo na nemškoliberalno veleposestvo. Cehi so ostali sicer osamljeni v boju zoper nemško vodstvo, ali udali se temu vodstvu ne bodo. Dunaj 21. novembra. „Slavische Correspondenz f javlja, da so poslanci Stransky, Sileny in Perek naznanili moravskemu dež. glavarju svoj izstop iz spravne komisije moravskega dež. zbora. Dunaj 21. novembra. Načelniki vseh parlamentarnih klubov se snidejo jutri pri prezidentu Vetterju na posvetovanje o nasvetih nemških strank glede rešitve proračuna. Načelniki nemških klubov imajo v tej zadevi danes posebno posvetovanje. Dunaj 21. novembra Zakonski načrt, s katerim se adjutum za avskul-tante določa na 1600 do 2000 K, za sodne praktikante pa na 1000 K, j s odsek odobril. Dunaj 21 novembra Včeraj zvečer se je raznesla vest, da je bila kraljica Draga v Belemgradu umorjena, ali da se je zastrupila. Iz Belegagrada se danes proglaša ta vest kot popolnoma neosnovana. Atene 21. novembra. Že tri dni trajajo izgredi, ki so jih uprizorili vi-sokošolci zaradi zahtevanja, naj se evangeliji prevedejo na novogrški jezik. Včeraj je moralo vojaštvo rabiti orožje in je bilo mnogo dijakov ranjenih. Tudi dijaki so streljali na vojaštvo. Bruselj 21. novembra. Odbor mej narodnega razsodišča v Hagu seje izrekel nekompetentnim intervenirati glede južnoafriške vojne. Za prebivalce mest, uradnik« I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ..Moll-ov SeidlitE-pra&ek", ker vpliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. Mol.I-,, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (2—16) Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 11. novembra: Štefan Novak, hlapec, 52 let, jetika. — Helena Samsa, gostija, 80 let, ostarelost. Dne 16. novembra: Josip Cajhen, dninar, 55 let, pljučnica. V hiralniei: Dne 14. novembra: Franja Jelenič, krojačeva v lova. 74 let, ostarelost. Dne 17. novembra: Mihael Remc, krojač, 33 let, jetika, Meteorologično poročilo. VIÜ2J1 nad morjem 806-8 m. Srednji »račnl tl*b 780-0 nm Stanje Čas opa- baro- j zovanja metraj si Nebo tSa •I fr*S »Z 20 21 9. zvečer; 7. zjutraj ;2. popol. 7361 736 9 735 2 3 1 si. jzahod oblačno g 1 8 si. sever del. jasno *~ 10*3 si. zahod I jasno g, Srednja včerajšnja male: 26°. temperatura 29', nor- Dunajska borza dne 21. novembra 1900. bkupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4 . . . Ogrska zlata renta 4°/0 ...... Ogrska kronska renta 4*/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice , . Kreditne delnice . ...... L-ondon vista..... ... NemBki državni bankovci za 100 mark BO mark .... ...... BO frankov..... . , . (. .^Liannki bankovci . n. kr. cekini . . 99 — 9890 11860 90-50 11H05 9315 1615 — 629 75 23940 117415 23 44 1906' 92 80 11-31 PŽST Izurjena "Tal šivilja se priporoča cenjenim damam za vsakovrstna dela in sicer nihmo v privatnih stanovanjih. Cenjene ponube prosi pošiljati pod naslovom ,,F. T." na upravništvo „Slov. Naroda". (2520—2) Zasebni uradnik /. lepo in hitro pisavo, verziran v y«eh pisarniških stvareh, dober rUar in izvržban v slovenski in nemški MtenotcrafiJI. išče službe. Ponudbe pod ,.zasebni uradnik** na na upravništvo „Slov. Naroda". (2526—4) trgovski pomočnik vešč trgovine z mešanim blagom, išče službe. 2543—2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. V poslopju meščanske "bolnice. \ -top m «.«»dnpsa tritu. Pogaearjev tre- Umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Ta teden le do sobote razstavljeno: Prvo potovanje po zanimivi Sardiniji in Siciliji. \|kdo naj ne zamudi ogledati hI to lepo. zanimivo potovanje. — Sicilija je razdeljena v tri različne cikle. Otvorjeno mak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. ure zjutraj do ». ure zveeer. (2564) TMopnlna za odrasle -»O h, za otroke, dijake in vojake do narednika «O h. Malincev sirup lekarnarja Piccolija 61 •w Bu_I nI» *.i anl se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepreaežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z m al i novim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 110, 100 kilogr. «= 100 kron. I- (1368-50) Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstroogerski monarhiji proti povzetju z R 5 30. Hotel „Lloyd". Danes v četrtek, 21. novembra t. I. KONCERT ciganske kapele iz Vukovarja. (255i) Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. !!Božična prilika!! Čudovito po ceni! 400 komadov za I gld. 80 kr. Lepo pozlačena ura z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov Ia žepnih robcev, 1 svetovno pat. žepno pisalno orodje iz nikla, 1 prekrasni album s slikami, obsega 36 podob, najkraa-nejših na svetu, 1 računski stroj „Patentau, kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podučilo, 1 podstavek na pisma za vsakogar poraben, 5 komadov prelepih razglednic, 5 komadov čudovitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, s patent, zakle-palom, 3" 0 zlata, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek, 1 fin nastavek za smodke iz jantarja, 1 modem prstan za gospode z imit. druguljem, 20 kom. predmetov za dopisovanje in še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane ■ gld. SO Ia a-- Odpošilja po postnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2555) Krakovo št. O-4:. Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar. •JBrr- 3*JBI*ÄC^»^-^^-^^^H&5>B1 n ^ponudba. Gospodična, 25 let stara, v trgovski stroki izvežbana, z nekoliko premoženjem, želi se seznaniti s trgovcem ali uradnikom. Ponudbe do 15. decembra pod šifro „99" poste restante Ljubljana. (jsa-i) Učenec se sprejme takoj v trgovino z mešanim blag-om. (2553—1) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Ce&. kr. avstrijski £j& dr2avm železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls Ljubljane juž. kol. Proga čez Tre.-. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno, tez Selztha) v Anssee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dauaj via Amoterten. — Ob 7. ari 5 lj zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Danaj, čez Selzthal v Solncgrad, Inomost, čez Amstetten na Danaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 na popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovrc, Franzensfeste, Inom«>st, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v So'nograd, Lend-Gaatein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I in II. razreda), Lipsko, Danaj via Amstetten. — Ob 10. uri 2večer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensteste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga V Novo mesto ln v Hočete. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjatraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob t>. ari 55 m zvečer. Prihod v LJubljane juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja vta Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Aasseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ll. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Hebt», Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vozovi I. in II. razreda , Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geueve, Carina, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Leud-Oasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. ari 44 m popoladne osobni vlak z Dunaja Lja-hna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob Ö. ari 51 m zvečer osobni vi ak z Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lx Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjatraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. ari 35 m zvečer. — Odhod iz LJublJ ase drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 2» rc zjutraj, ob 2. ari 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 uri "5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljaco drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 40 m zjatraj. ob 11. uri 6 m üopoladne. ob ti. ari 10 m zvečer in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. Varuj mvoJo zeno! viako rodbiuo najvaomej^ 'knjigo t ntroakih zadovah lU.oč »ahvalaimi pi8mi po.jjj, \ ii.kretno aa 80 rim, v aygtr znamkah (odprto 70 »ln.) poapa A. Kanpa, rliu S. W aao I/in- St. 6698. viki W< (2519-2) C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem ponudbeno obravnavo za leto 1902. eventualno 1903. glede čiščenja stranišč, oziroma odprave fekalij iz njih. Ponudbe, ki se morajo opremiti s kolekom za jedno krono od vsake pole, morajo imeti na vnanji strani kuverta napis: »Ponudba za čiščenje stranišč, oziroma za odpravo fekalij k štev. 6698 ex 1901«, se naj vlože najpozneje do 25. novembra 1901, do enajste ure dopoludne pri podpisani c. kr. tobačni glavni tovarni. Način, kako je odpravljati fekalije, je razvideti iz pogojev, ki so razpoloženi na vpogled pri c. kr. tobačni glavni tovarni. Ponudniki morajo v ponudbah izrecno opomniti, da so strinjajo s temi pogoji. Ponudniku dano je na prosto voljo, da stavi ponudbo za jedno ali dve leti. Ponudeno ceno je navesti s številkami in besedami. Odločitev o došlih ponudbah je v rokah c. kr. generalnega vodstva tobačne uprave na Dunaju in si isto pridrži pravico, čiščenje stranišč oddati za jedno ali dve leti. Vsak ponudnik je s svojo ponudbo vezan do odločitve c. kr. generalnega vodstva tobačne uprave in je dolžan odpovedati se določbam § 862 a. b. d. z. in člena 318 in 319 trgovinskega zakona, glede roka za razglasitev odločbe o njegovi ponudbi. Na ponudbe, ki se ne strinjajo z navedenimi pogoji ali se prepozno vlože, se ne bode oziralo. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani dne 4. novembra 1901. I Zelo znižane božične cene! jDflleško skladišče oblak" Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3 prodaja: najfinejše jope, prej gld. 25—, zdaj samo gld. 12— najfinejše paletote, » » 50—, » » » 25-— lepe paletote, » » 20-—, » » » lO-— doubel-ovratnike, » » 18-—, » » » lO-— Isto tako obleka za gospode in dečke, zimske suknje, haveloki za jako znižane cene. Cnoniolitofa i Moderne, zelenkaste športne suknje s OPöüldlllöld i postranskimi žepi, prej gld. 20—, zdaj samo gld. 12-—. (2539—2) Z vele8poBtovanjem Oroslav Bernatovič. (1912-23) Na Golniku pri Tržiču, postaja Kranj, 2656 »e proda na prostovoljni dražbi dne 26. novembra t. I. od 10. ure zjutraj: 19 krav, I bik, 20 glav mlade govedo, I kobila, 2000 centov sena, stroj za posnemanje mleka (centrifuga) in druga mlekarska oprava. Proda so ceno klavir dobro ohranjen. Poizve se na Karlovski cesti št. 30 v Ljubljani, I. nadstropje. _ (2507—3) Tukajšnji stavbenik išče v svojo pisarno risarskega praktikanta kateri ima lepo, čitljivo pisavo in je vešč nekaj računstva ter nekoliko izurjen v risanji. (2527-3) Pismene ponudbe naj so pošljejo uprav-ništvu »Slov. Naroda« pod ,,Praktikant". Firm. 26 3. Razglas. Posam. II. 58 1. Objavlja se, da se je izvršil v tusodnem trgovinskem registru za posamezne tirme vpia tvrdke ,,F. Križaj" podjetje za parno žago in trgovina z lesom, z različnim (mešanim blagom in z deželnimi pridelki v Št. Petru na Krasu — ter Franceta Kri-Zaja, trgovca in posestnika v Št. Petru na Krasu kot imetelja te tvrdke. C. kr. deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani, odd. III., dne 14. novembra 1901. (2549) Špecijalna trgovina za trn Edmund Kavčič 7 LJubljani, Prešernova nllce, nasproti poste priporoča kuvo Nhii(oh dobrega ukusa po gld. 1'— kil«; „ Xellnherry aromatično- krepkega okusa......n 1*40 „ Plraldj najfinejega okusa „ 160 n Postne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno »peeerlJnUo IiIhko v najboljsr kakovosti. (12-229) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „TrlcteVA"« Firm. 26 2. Druž. 1C9 1. Razglas. Objavlja se, da se je izvröil v tusodnem trgovinskem registru na podlagi razJruiae pogodbe z dne 9. novembra 1901 izbris tvrdke Medica & Križaj" odprte trgovinske družbe v Št. Petru na Kraß i za parno žago, trgovino z lesom, z različnim (me šanim) blagom in z deželnimi pridelki z dostav-kom, da prevzame celotno podjetje in trgovino dosedanji družabnik Franc Križaj, trgovec in posestnik v Št. Petru in da bode isto nadaljeval pod svojim imenom. C kr deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani, odd. III., dne 14. novembra 1901. (2550) Lattermannov drevored. Božični sen. Basenska čarovna slika v 20 skupinah. Z velikimi stroški se je posrečilo ravnateljstva, da poda na ogled p. n. velecenjenemu občinstvu največjo umetniško uprizorjeno bäum v YO Mllltuti. polnih vtisa. To je največja zanimivost v tem področju, pol**a bo-čut**:;«« Izbranega p rog runi a najno-%4-jMlh iloK<»dlJaJr\ lit hiimorlMtlrnili ••lik. 1'redHlav«* \>uk «Inn od 9. ur«* porrnNl, ob nedeljah od 10. ure dopoludne do 9. ure zvečer. — V ponedeljek ne ».aenö zadnje predMtave, pri katerih je dopuščeno vsakemu odraSčenemu, vzeti s seboj brezplačno po enega otroka Z velespoStovanjem (2557) ravnateljstvo. Kupujte in zahtevajte povsod le svinčnike, ki nosijo napis: „Svincnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Ti svinčniki so v o blago in r.ane-*-IJIvo dobri ter iz svetovnoznane avstrijske tvrdke Hardtmuth-ove in nie dražji od drugih Svinčniki _družbev8v. Cirila in Metoda" naj me vpeljejo v *•**♦- aole. Maj dlena na m a družba Mkrbl najvrr za narodne »ole in vsak krajcar jej dobro dojde. (2331—5) Z blagim namenom je združeno dobro blago. Cena ic duratovt Št. 100 št. 90 St 301 St. 302 St. 504 K iv42. K 2 70. K 450. K 5 04. K 6 84. Glavno zalogo ima trgovina Ivana Bonača v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o a i p Noll i. Lastnina in tiak »Narodne tiskarne« B^0C 592319 95