VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 72 INFORMACIJE PREDSTAVITEV KNJIGE PSIHOLOGIJA SUBJEKTIVNEGA BLAGOSTANJA: ZNANSTVENA SPOZNANJA O SREČI Dr. Polona Gradišek Univ erz a v Ljubljani, Pedagošk a f akult eta A v sec, A., Ka v čič, T . in Zager Kocjan, T. (2022). Psihologija subjektivnega blagostanja: znanstvena spoznanja o sreči. Zalo žba Univ erz e v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/ 9789617128475 S reča je pogosto razumljena kot življenjski cilj, h kateremu stre- mimo, pa vendar jo je težko enoznačno opredeliti. Avtorice dr. Andreja Avsec, dr. Tina Kavčič in dr. Gaja Zager Kocjan v mo- nografiji Psihologija subjektivnega blagostanja: znanstvena spoznanja o sreči predstavljajo razumevanje sreče z vidika psihološke znanosti. Monografija je prva slovenska znanstvena monografija s področja po- zitivne psihologije. Vsebina knjige je zasnovana po načelu od splošnega k specifičnemu. V uvodnem, prvem poglavju avtorice uvedejo bralca v področje preuče- vanja sreče, ki je v vsakdanjem življenju razumljena na različne načine in v različnih kontekstih. Zato utemeljijo uporabo psihološkega izraza »subjektivno blagostanje«, ki je, kot se izrazijo avtorice, »najboljši pri- bližek razumevanju koncepta sreče« (str. 10). Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi sreče in z njo povezanih psiholoških konstruktov. Avtorice opišejo začetke in razvoj pozitivne psihologije, ki od preloma tisočletja usmerja pozornost psihologov »k pozitivnim človeškim kvalitetam, optimalnemu delovanju in izkušnjam ter proučevanju dobrega življenja« (str. 7). Predstavijo tudi zgodovinski pregled ukvarjanja z vprašanji o sreči in drugih pozitivnih vidikih člo- veškega delovanja, o katerih so razmišljali že antični filozofi. Avtorice predstavijo sodobne modele subjektivnega blagostanja in izpostavijo trenutno najpogosteje omenjani Keyesov model subjektivnega blagos- tanja. Ta združuje tri vidike blagostanja: čustveno, psihološko in so- cialno. Čustveno blagostanje izvira iz hedonskega vidika razumevanja sreče, pri katerem prevladuje ugodje, psihološko in socialno blagosta- nje pa odražata evdajmonski vidik razumevanja sreče, pri katerem je v ospredju kakovost življenja kot celote. Avtorice v tem poglavju tudi opisujejo, kako ljudje razumemo pojem sreče v vsakdanjem življenju in kako se ta razumevanja ujemajo z znanstvenimi pogledi na srečo. V medkulturni raziskavi, ki jo povzemajo avtorice, se je izkazalo, da odrasli iz različnih držav večinoma razumejo srečo kot notranje stanje ali občutek, povezan s harmonijo, notranjim mirom, ravnovesjem, za- dovoljstvom in psihofizičnim blagostanjem. Avtorice se tudi sprašujejo, ali je res večina ljudi srečnih, kot to pogosto kažejo raziskave. V tretjem poglavju se avtorice posvetijo merjenju subjektivnega blagos- tanja. Eden pomembnih poudarkov v pozitivni psihologiji je znanstveni raziskovalni pristop, saj jo prav ta ločuje od laičnih poskusov opiso- vanja sreče. Avtorice predstavijo najbolj razširjene samoocenjevalne vprašalnike, ki izhajajo iz hedonske in/ali evdajmonske tradicije in so prevedeni v slovenski jezik: Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik pozitivne in negativne čustvene naravnanosti PANAS, Le- stvica pozitivnih in negativnih izkušenj SPANE, Lestvica pozitivnega delovanja FS, Vprašalnik duševnega zdravja – kratka oblika MHC-SF, Lestvica subjektivne sreče SHS, Vprašalnik usmeritev k sreči OTH, Book Presentation: Psychology of Subjective Well-Being: Scientific Findings on Happiness 73 | 2023 | št. 1–2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE INFORMACIJE Vprašalnik PERMA. Vsak vprašalnik natančno opišejo in predstavijo mer- ske značilnosti njihovih slovenskih prevodov. Avtorice predstavijo tudi dve pogosto uporabljeni raziskovalni metodi v pozitivni psihologiji, meto- do vzorčenja izkušenj in metodo ob- novitve dneva. Pri metodi vzorčenja izkušenj udeleženec večkrat na dan, npr. vsake tri ure, oceni svoje trenu- tno doživljanje, najpogosteje prek aplikacije na mobilnem telefonu. Pri metodi obnovitve dneva pa udele- ženci vsak večer opišejo svoj pretekli dan v obliki epizod ali aktivnosti od jutra do večera in navedejo, s kom so bili in kako so se takrat počutili. Ti dve raziskovalni metodi omogo- čata večjo t. i. ekološko veljavnost, saj se podatki zbirajo sproti in v posameznikovem naravnem okolju. Avtorice monografije poudarjajo, da je pomembno, da se kot uporabniki instrumentov za merjenje subjek- tivnega blagostanja v raziskovalne ali praktične namene »zavedamo konceptualnih in psihometričnih razlik med njimi, ustrezno presodimo njihov izbor in zavzamemo kritično stališče pri interpretaciji z njimi do- bljenih podatkov« (str. 31). Poglavje s predstavitvijo instrumentov je zelo dobrodošlo za raziskovalce in prakti- ke na področju pozitivne psihologije. Četrto poglavje je namenjeno razlagi povezanosti med telesnim in dušev- nim zdravjem, natančneje pregledu empiričnih raziskav o povezanosti med specifičnimi vidiki telesnega zdravja in subjektivnega blagosta- nja ter mehanizmi, ki privedejo do teh povezav. Avtorice predstavijo ugotovitve raziskave, v kateri so slo- venski odrasli svoje zdravje ocenili kot dobro. Ženske so svoje zdravje sicer ocenile z nižjimi ocenami kot moški, z naraščajočo starostjo pa so udeleženci svoje zdravje ocenjevali z vedno nižjimi ocenami. Bolje kot so udeleženci ocenili svoje zdravje, višje je bilo njihovo čustveno, psihološko in socialno blagostanje. Avtorice na temelju pregleda ugotovitev številnih raziskav ugotavljajo, da srečni ljudje živijo dlje, kar velja tako za tiste, ki doživljajo več pozitivnih čustev in so zadovoljnejši z življenjem (tj. hedon- sko blagostanje), kot tudi za tiste z višjim evdajmonskim blagostanjem. V tem poglavju avtorice predstavi- jo tudi povezanost subjektivnega blagostanja z različnimi boleznimi, z doživljanjem bolečine, s telesno dejavnostjo in značilnostmi spanja. Pri razlagi mehanizmov povezanosti med telesnim zdravjem in subjektiv- nim blagostanjem avtorice navedejo, da »subjektivno blagostanje nepos- redno vpliva na fiziološke procese, poleg tega blaži neugodne učinke stresa na fiziološke procese, vpliva pa tudi na vedenjske procese, ki se pove- zujejo s telesnim zdravjem« (str. 101). Omenijo pa tudi drugo verjetno smer povezanosti med telesnim zdravjem in subjektivnim blagostanjem, in si- cer da zdrav življenjski slog prispeva k višjemu subjektivnemu blagostanju. To področje je za sodobnega človeka zelo aktualno, zlasti zaradi nenehne- ga stremljenja k doseganju sreče. Najobsežnejše, peto poglavje je na- menjeno osebnosti kot dejavniku subjektivnega blagostanja. Avtorice opozarjajo na nujnost previdnega obravnavanja rezultatov korelacijskih študij in sklepanja na vzročno-posle- dične odnose pri preučevanju dejav- nikov, ki prispevajo k subjektivnemu blagostanju. Kot primer navedejo vprašanje, ali denar prinaša srečo: prečne raziskave, v katerih merimo pojave v danem trenutku, kažejo, da so posamezniki, ki imajo več denarja, srečnejši. Vendar pa vzdolžne raziska- ve, v katerih spremljamo udeležence skozi daljše časovno obdobje, kažejo, da srečni posamezniki zaslužijo tudi več denarja, torej je povezanost dvo- smerna. Avtorice predstavijo tudi za- nimive raziskovalne ugotovitve o od- nosu med spolom in zadovoljstvom z življenjem, in sicer da med spoloma v povprečju ni razlik v samoocenje- vanju blagostanja, vendar pa ženske v povprečju čustvujemo bolj inten- zivno kot moški, torej smo lahko zelo srečne ali zelo nesrečne. V mono- grafiji so predstavljene tudi različne ugotovitve raziskav o povezanosti med zadovoljstvom z življenjem oz. subjektivnim blagostanjem in izbra- nimi spremenljivkami: raziskave ka- žejo različne ugotovitve o povezano- sti med subjektivnim blagostanjem in starostjo; višja izobrazba je povezana z nekoliko višjim zadovoljstvom z življenjem (kar zanika pogosto sli- šano laično trditev, da je nevednost blagoslov); občutek sreče narašča sorazmerno z dohodkom do meje 2300 evrov na mesec, potem ne več; brezposelnost se negativno povezuje s subjektivnim blagostanjem; religi- ozni posamezniki poročajo o večjem zadovoljstvu z življenjem kot nereli- giozni, poročeni pa o višjem čustve- nem in psihološkem blagostanju kot neporočeni ali ločeni. Avtorice po- drobno predstavijo tudi pomembnost osebnostnih lastnosti za doživljanje subjektivnega blagostanja ter obrav- navajo subjektivno blagostanje z različnih vidikov, kot so zadovoljitev temeljnih potreb, doživljanje zanosa in izražanje osebnostne prožnosti. V predzadnjem poglavju avtorice izpostavijo, da posamezniki izbiramo različne poti do sreče, ki jih lahko ra- zumemo kot cilje, prioritete, orienta- cije, pa tudi vrednote, ki jim sledimo. O tem govori teorija o treh usmeri- tvah k sreči, v kateri je k hedonskemu in evdajmonskemu vidiku doživljanja sreče dodan še tretji, tj. zanos oz. zatopljenost v neko dejavnost. Ta lahko dolgoročno vodi k višjemu bla- gostanju, saj posameznik prek njega razvija svoje interese in sposobnosti. Tri poti oz. usmeritve k sreči so opre- deljene kot ugodje, smisel in zanos. Avtorice monografije predstavijo nji- hove najpogostejše kombinacije pri posamezniku ter kako te kombinacije prispevajo k subjektivnemu blagos- tanju, pri čemer gre za t. i. tipološki pristop. Avtorice opišejo štiri možne kombinacije teh poti pri posamezni- kih (tj. polno življenje, življenje užitka, prazno življenje in življenje smisla) in njihovo povezanost s sub- jektivnim blagostanjem. V zadnjem poglavju znanstvene mo- nografije avtorice natančneje preds- tavijo tiste raziskave, katerih razi- skovalne ugotovitve so opisovale v posameznih poglavjih knjige. Av- torice opišejo namen posamezne raz- iskave, metodologijo, uporabljene vprašalnike in reference člankov oz. del, v katerih so objavljeni rezultati navedenih raziskav. Znanstvena monografija Psihologija subjektivnega blagostanja: znanstvena spoznanja o sreči predstavlja izjemno pomembno delo s področja pre- učevanja subjektivnega blagostanja, saj predstavlja prvi tovrstni pregled teorij o sreči v slovenskem jeziku, podkrepljen s številnimi empiričnimi ugotovitvami, do katerih so prišle avtorice pri svojem znanstvenoraz- iskovalnem delu. Knjiga predstavlja zanimivo branje za vso strokovno javnost, ki jo zanima bolj poglobljeno razumevanje sreče oz. subjektivnega blagostanja. Ker je v sodobnem svetu vedno bolj aktualna interdisciplinar- na obravnava subjektivnega blagos- tanja oz. sreče, so lahko psihološki vi- diki subjektivnega blagostanja, pred- stavljeni v monografiji, pomembno izhodišče tudi za druge, npr. sociološ- ke, ekonomske, filozofske in antropo- loške poglede na srečo.