V^ANilfM HVmbmi V fotuHnl
Leto XV., štev. 47
'f. 1334

LJubljana, torek 27« februarja 1934
Cena 2.— Dir
upmvuiaivo. ujuoijana. Knafljeva ulica & — reletoo It 8122. 8123, SUi 8125. 8126 mseratm oddelek: Ljubljana, fieJen-tjurgova ai. 3. — Tei 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
AL 11. — Teleton flt 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica tt.
2. — Teleton St 190. Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wif»n « t OS 241
Naročnina znaša mesečne Din 25._.
Za inozemstvo Din 40.—%
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. L Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Zaton socialne demokracije
Mednarodna socialna demokracija^ je po svetovni vojni zavzela tako važno pozicijo v evropskih državah, da si štiri leta prej tega niso upali sanjati niti največji zanesenjaki iz njenih vrst. Razmah socializma je bil tako elementaren, da se je zdelo, kakor da hočejo narodi odločno prelomiti tradicijo in poveriti odločevanje o svoji usodi onim, ki so dotlej tvorili večno levičarsko opozicijo v parlamentih. Kakor zrelo jabolko je padla socialni demokraciji v naročje oblast nad mnogimi državami in jo prisilila, da se je začela baviti s problemi vlade in države tudi praktično, ko se je v teoriji in teoretični opoziciji tako sijajno izkazala. Socialisti so se smatrali za snujoče se dediče dotedanjega sistema, ki se je po vsem videzu nagibal k svojemu zatonu. Lotili so se naloge, ki jim jo je vsilil razvoj, toda kmalu so morali spoznati, da imata oblast in vlada tudi svoje grenke strani, česar ni bilo videti iz opozicije.
Opozicija pred vsem nikoli ni bila obtežena z odgovornostjo, ki je najtežja prritiiklina vsake vlade. Vse dejanje in nehanje opozicije se je osredotočevalo na pekočo kritiko in njene parlamentarne zmage so bile dobojevane le v besednem boju, kjer je veliko trušča in hru-šča, praktičnih posledic pa je po navadi bilo kruto malo. Borbeni možje, vgoje-ni za večno besedno in taktično borbo, so se naenkrat znašli v položaju nasprotnika, bili so potisnjeni v defenzivo ter začeli uvidevati, kako lahek posel so opravljali do onih dni, dokler jih ni razvoj dogodkov sam potisnil v ospredje, da pokažejo, kaj znajo.
Za okvir tega članka bi bfia preobširna razprava o tem, kako so se večni opozicionalci obnesli na krmilu različnih držav. Vladanje je kompromis in kompromisi so smrt za vsako stranko, ki dogmatično prisega na doktrino o nujnosti in potrebnosti enega samega družbenega razreda. Tako so se začele rušiti v neodločnosti in kompromisarstvu socialistične utrdbe druga za drugo. Srednjeevropsiri socializem je veljal za matico vsega svetovnega socializma in ie to ostal še precej časa. potem, ko. je bila socialna demokracija skoro povsod drugod že pogažena in uničena. Njemu, ki je bil pretežno nemški, je bilo dodeljenih še nekaj let življenja in udejstvo-vanja, toda tudi njemu je bila že pisana smrt. Zatonila je v politični borbi socialna demokracija Nemčije in to na način, kakor menda še nobena stranka s tako ponosno tradicijo. Padla je pod prvim pritiskom nastopajočega imperialističnega nacionalizma, da od nje skoro ni ostalo sledu.
Prošli teden pa je bil svet priča pogreba drugega dela nemške socialne demokracije. Sto in sto ubitih državljanov je bilo pokopanih: eni z največjim sijajem, ki lahko z njim obdasta zadnjo pot človeka država in cerkev, drugi — in teh je večji del — brez blišča in do-nečih koračnic ob onemoglem srdu in topi žalosti sorodnikov in somišljenikov. S temi drugimi lega v grob ne samo socialna demokracija, marveč tudi demokracija, s katero so se naši severni sosedje toliko ponašali in gledali nas prežimo preko rame. Na nejevoljne besede iz Anglije so dunajski mogotci tudi dovolj hitro pospravili vislice, kakor bi jih bili radi še nekoliko časa obdržali v veljavi, da se uresniči staro geslo: Vae victis!
Na nagrobnik avstrijski socialni demokraciji lahko sicer napišemo besede priznanja, da je padla v junaški borbi proti neenaki premoči, da je v dobah svojega sijaja izvršila mnogo koristnega in zaslužnega ter da je v odločilni borbi pokazala neprimerno več možatosti in odločnosti nego njena posestrima v Nemčiji. Vsa taka priznanja danes nimajo nobenega pomena več, kajti kljub požrtvovalnosti avstrijskega delavstva in nekaterih izmed njegovih voditeljev je nesporno dejstvo, da je tudi avstrijska socialna demokracija razbita, podrta na tla in poteptana v prah. Vse priznanje junakom zadnjih borb ne izbriše niti ene usodne napake, ki jih je poprej zagrešilo vodstvo in ki jih je dolga, dolga vrsta.
Vsem neprizadetim pa lahko služi Avstrija za primer, kam pride država, ako državljani nimajo vere v njeno moč in ako namesto v njen prid trosijo vse svoje energije v strankarskih bojih za razpihovanje strasti, srda in mržnje. Brez sličnih pojavov p0 prirodi ni nobena skupina človeške družbe. Zgoraj smo poudarili, kako lahko je iz opozicije ali brez zavesti odgovornosti učiti one, ki so na vladi, jim kazati pravo pot ter jih obsojati, ako ne reagirajo pokorno na vsak migljaj demagoške kritike. Slednja običajno ne govori v prid stvari, marveč je namenjena ulici, zato je vedno pavšalna in nekonkretna. Za takimi gesli in frazami navadno ni ničesar, kar bi vladajoči morda lahko « pridom izkoristili, kajti obračaj frazo, kakor hočeš, koristi od nje ni nikake. In
Naša gospodarska in finančna politika
Narodna skupščina je včeraj začela razpravljati o novem državnem proračunu - Uvodni ekspoze finančnega ministra dr. Djordjeviča - Osnove novega proračuna
Beograd, 26. febr. p. Narodna skupščina je danes pričela načelno razpravo o proračunu in finančnem zakonu za leto 1934-35. Za načelno razpravo je prijavljenih nad 70 govornikov. Razumljivo je, da vlada največje zanimanje za to debato, ki predstavlja ne samo pregled vsega javnega gospodarstva, marveč tudi revijo celokupne notranje in zunanje politike. Poslanska zbornica je bila tudi res danes zasedena do zadnjega kotička. Narodni poslanci prisostvujejo razpravi skoraj polnoštevilno, prav tako pa so nabito polne tudi galerije, kjer je videti zlasti mnogo predstavnikov raznih gospodarskih korporacij in ustanov. Tudi v diplomatskih krogih vlada za razpravo veliko zanimanje in je bila tudi diplomatska loža skoraj ves dan zasedena. Proračunska razprava v Narodni skupščini bo trajala predvidoma 14 dni; ves ta čas bo zasedala skupščina dopoldne in popoldne do 9 z^ječer, po potrebi pa bo imela tudi nočne seje.
Današnja seja se je pričela kmalu po 8. uri. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je predsednik dr. Kumanudi sporočil, da je nar. posl. dr. Stjepan Bačič naslovil na predsednika vprašanje, ali mu je znano, da vrše nekateri poslanci še vedno funkcije pri raznih avtonomnih ustanovah, kar ni v skladu z določbami zakona. Dr. Kumanudi je v odgovoru naglasil, da bo zadevo preiskal verifikacijski odbor, ki bo o tem podal svoje poročilo. Med ostalimi poročili je predsednik Narodne skupščine tudi povedal, da je nar. posl. dr. Metikoš vložil 7 novih interpelacij, ki pa bodo prišle na dnevni red pozneje Narodna skupščina je prešla nato na dnevni red.
Govor finančnega ministra
Uvod v proračunsko razpravo je tvorilo poročilo finančnega odbora. V imenu večine je prečital poročilo drugi referent finančnega odbora nar. posl. dr. Kuntarič, poročilo manjšine pa je podal nar. posl. dr. Dragovič.
Ko sta bili prečitani obe poročili, je načelno razpravo otvoril z obširnim ekspo-zejem finančni minister dr. Djordjevič. Podal je podroben pregled finančnega in gospodarskega položaja, orisal splošne gospodarske prilike in podčrtal osnovne smernice svoje finančne in gospodarske politike. Izvajal je med drugim:
Na prvi pogled se zdi, da se ta proračun po svoji višini in po svoji strukturi ne razlikuje mnogo od prejšnjih proračunov. Toda to je samo površen vtis. Novi proračun je obenem
nova eiapa v delu za konsolidacijo naših državnih financ.
Kakor vsak delavec po končanem poslu, ki se mu je posvetil z dušo in srcem, čuti nekako notranjo potrebo, da se v gotovih presledkih ustavi in vrže pogled nazaj na izvršeno delo in napravi nekako bilanco, tako moramo storiti tudi mi. Če pogledamo nazaj na prehojeno pot, ki je obeležena s skupnimi napori za dobrobit splošno-sti, in potem ocenimo ta proračun, lahko čutimo neko notranjo zadovoljnost. Proračun je kakor lanskoletni zasnovan na idejah in smernicah, ki so se izkazale kot edino pravilne osnova za ureditev državnih financ, za vzdrževanje reda v državni upravi, za čuvanje in dviganje državnega kredita in za očuvanje nedotaknjene vrednosti našega nacionalnega denarja. Realizirano je bilo načelo štednje, načelo redukcije izdatkov do skrajne meje možnosti ter paralelno s tam iskanje novih dohodkov in novih virov Pri tem pa se je vlada mnogo bolj posluževala prvega sredstva. to je
konsekventne redukcije izdatkov ter prilagoditve stvarni gospodarski moči države in manj nalaganja novih bremen in iskanja novih fiskalnih virov. Že leta 1931. je zadel naše državne finance hud udarec z ustavitvijo reparacijskih plačil. Temu je sledil pojav krize, ki se je z vso silo razmahnila ob koncu leta 1931. in trajala skozi vse leto 1932. Znižal se je obseg poslov in padlo zaupanje, nastopala so vedno večja razočaranja, kar je povzročalo vse večje težkoče za ohranitev proračunskega ravnotežja. 2e leto 1931-32 bi se zaključilo z mnogo večjim deficitom, če se ne bi storilo vse, da se ta deficit zniža. Vlada je v to svrho izvedla rcdukcija državnih izdatkov za 740 milijonov Din. Redukcija se je nanašala na osebne, zlasti pa na materialne izdatke.
NajnujnejSe naloge
V svojih nadaljnjih izvajanjih je finančni minister podrobno navedel vse
oni, ki so se z gesli in taktiziranjem povzpeli na vodstvo države, v glavnem niso znali drugega, kakor nadaljevati s politiko svojih prednikov, poprej tako kritiziranih in psovanih. To je s pomočjo manjših ali večjih nians še šlo, dokler smo živeli v normalnih razmerah. Ko pa se je začel svet majati v viharju gospodarske in socialne krize, ta politika ni bila kos položaju.
Časi so danes taki, da ne prenesejo ne taktiziranja, ne frazerstva in zlasti ne demagogije. Združiti se morajo k skupnemu naporu vse sile, ki res hočejo dobro narodu. Le s trdim, vztrajnim delom, ki se tudi žrtev ne straši in ima pred seboj jasen cilj, je mogoče graditi boljšo bodočnost.
ukrepe vlade v času od !. 1931. do danes in nato nadaljeval:
Samo en pogled preko mej zadostuje, da vidimo, da
ti problemi niso naša specialiteta,
marveč da obstojajo povsod in tlačijo ves svet. Delo vlade pri zniževanju državnih izdatkov je bilo uspešno in zato upam, da bo tudi tekoče proračunsko leto (1933-34) zaključeno le z majhnim deficitom.
Na trnjevi poti za ohranitev proračunskega ravnotežja smo imeli še kolikortoli-ko sreče. Posrečilo se je skleniti nov aranž-man z našimi inozemskimi upniki. Inozemstvo je pravilno cenilo naše napore za ohranitev in ureditev državnih financ ter nam je zato dovolilo olajšave, kakršnih do sedaj ni dobila še nobena druga država To dokazuje, da nas inozemstvo vpo-števa kot dobre in poštene dolžnike, ki strogo pazijo na to, kako se gospodari.
Finančna administracija je neke vrste ogledalo vsega državnega aparata. Ona je osnovna materija, ki žene ves ostali državni organizem. Zato se delu te administracije, njeni ureditvi in izboljšanju posveča največja pozornost. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se kažejo znaki velikega izboljšanja naše finančne administracije. Naše državno knjigovodstvo je ažurno in v tem pogledu je naša država gotovo na enem prvih mest med vsemi evropskimi državami Kolike važnosti je dobro državno knjigovodstvo lahko presodi tudi vsak laik po svojem lastnem gospodarstvu.
Prehajajoč na analizo proračuna, ki znaša 10.171 milijonov, je finančni minister dejal, da se proračun tehnično ne razlikuje mnogo od prejšnjih. 69 milijard gre za osebne izdatke, ki se krijejo s fiskalnimi dohodki in viškom državnih podjetij, 3.2 milijarde pa gre za državna podjetja, ki krijejo te izdatke z lastnimi dohodki. Tudi tokrat so bila merodajna ista načela kakor prejšnja leta: štednja pri državnih izdatkih in realno predvidevanje dohodkov ter prizadevanje, da se za vsako ceno ohrani proračunsko ravnotežje. Tudi letos smo
nadaljevali z zniževanjem izdatkov.
Pri državnih podjetjih s>- izdatki znižani za 191 milijonov, pri dr*«..ni upravi pa za 75 milijonov. Prihranki bi bili še večji, če ne bi morali na drugi strani vpoštevati 185 milijonov za povečanje penzij, katerim se ni dalo izogniti, in 50 milijonov za gradnjo novih železniških prog. Višina proračuna je v prvi vrsti odvisna od obsega državnega aparata, od potreb tega aparata, na drugi strani pa od stvarnih gospodarskih možnosti in plačilne moči prebivalstva. Pri sestavi proračuna se morata strogo vpoštevati oba ta faktorja in niti eden se ne more zanemarjati. Obseg državnega aparata se ni mogel znižati
Stanje narodnega gospodarstva
ob koncu leta 1933. ni bistveno drugačno, kakor je bilo leta 1932. P.aziika je le ta, da je to stanje sedaj stacionarno. Statistični podatki kažejo sicer neznatno olajšanje, vendar pa to ne more vplivati na stanje državnih financ, ki je ostalo enako kakor je bilo ob začetku leta 1933. V želji da spravi državne izdatike v sklad s plačilno močjo naroda, je vlada zastavila vse svoje sile in je dosegla gori navedeno nadaljnjo znižanje izdatkov. Znižanje znaša pri raznih pozicijah po 5 do 50 odstotkov. Finančni odbor je posvetil še prav posebno pozornost tudi
postranskim prejemkom drž. nameščencev.
Ker ne gre, da bi bilo neznatno število uradnikov privilegirano, je bilo sklenjeno, da se ti postranski dohodki reducirajo ali po možnosti popolnoma ukinejo. To stališče finančnega od>bora je v popolnem skladu s stalisčem vlade in zaradi tega je vlada predložila amandimane, ki jo pooblaščajo, da izvrši revizijo vseh predpisov, na katerih slone specialni dohodki. So pa tudi
državni izdatki, |<l ae ne dajo reducirati
Sem spadajo predvsem državni dolgovi. V interesu državnega ugleda in kredita mora država izvrševati svoje obveznosti. Prav tako se ne morejo še bolj znižati materialni izdatki državnih gospodarskih podjetij, ker je od njih odvisna višina dohodkov teh podjetij.
Upoštevajoč vse te okolščine lahko rečem, da proračun ni pretirano visok in da ue bi mogel biti manjši, ne da bi bilo ogroženo normalno funkcioniranje državnega aparata. Ako od skupne vsote proračuna za splošno upravo, ki znaša 6914 milijone, odibijemo višek dokodikov državnih podjetij v višini 385 milijonov, vidimo, da znaša stvarna obremenitev na osnovi proračuna 6529 milijonov. Na vsako glavo jugoslovenskega prebivalstva pride potemtakem 466 Din. Temu je treba dodati še samoupravne dajatve v višini 1473 milijonov ali 101 Din na glavo, tako da
znaša celokupna davčna obremenitev v Jugoslaviji na glavo 577 Din
To je mnogo manj, kakor v katerikoli drugi evropski državi z edino izjemo Bolgarije. Vse druge države v Evropi Imajo mnogo večjo obremenitev na glavo. Odnos te obremenitve napram skupnemu nacionalnemu dohodku je izražen številčno 22 do 23 odstotkov, računajoč pri tem celokupni nacionalni dohodek na 35 milijard Din. Jugoslavija torej v tem pogledu ni nič na slabšem nego so ostale evropske države V drugih državah je odnos fiskalne obre menit ve do nacionalnega dohodika celo mnogo nepovoljnejši nego pri nas.
Pri odmeri državnih dohodkov
smo postopali skrajno oprezno. Upoštevala
so se ne samo efektivna vplačila lanskega
leta, marveč tudi dotok davkov ln drugih dohodkov v tekočem letu vse do trenutka, ko se je sestavil proračun. Vsa skrb je bila posvečena temu, da se realno odmerijo dohodki na osnovi izkušenj in dejansko izvršenih vplačil. Finančni odbor si je dal mnogo truda, da je dohodke temeljito proučil. Zato se sme reči, da so po vseh človeških možnostih predvideni realno.
Državni nameščenci
Pregled osebnih izdatkov kaže, da imamo skupno 207.0U0 državnih uradnikov. V ožjem smislu to niso samo uradniki marveč so tu všteti tudi orožniki in podoficirji vojske in mornarice, ki jih je 37.000, enako pa tudi vsi delavci državnih in gospodarskih podjetij, nadalje vse nerazvrščeno pomožno osobje, dnevničarji in pogodbeni na-stavljenci. Poleg tega imamo 60.000 upokojencev in 70.000 invalidov.
SkuPno število od države plačanih ljudi Je torej okroglo 330.000
j To Število je gotovo zelo veliko ln se bo moralo znižati, za kar je predvsem potrebna korenita reforma državne uprave ter iaprememba sistema in načina poslovanja celokupnega državnega aparata. V to svrho je vlada zahtevala potrebna pooblastila, da lahko izvrši te reforme. Pri tej priliki naj še podčrtam, da
prejemki državnih uslužbencev niso pretirani
in da so znatno nižji kakor v drugih gospodarsko in finančno močnejših državah. Na osnovi veljavnih zakonskih predpisov je bila doslej že trikrat izvršena redukcija teh prejemkov. Novi finančni zakon predvideva v členu 17. izreden doprinos v višini enega odstotka celokupnih prejemkov.
Prihranki, ki se bodo dosegli z revizijo specialnih dohodkov, nagrad, honorarjev in drugih postranskih prejemkov, se bodo izključno uporabili za
zaposlitev novih kandidatov
ki te mesece in leta čakajo na zaposlitev. (Viharno odobravanje vse zibomice). To ni enostaven problem, kajti število mladih ljudi, ki so končali šole in so danes tako-rekoč na ulici, narašča od leta do leta. Pri vseh ministrstvih je danes 1722 prošenj mladih ljudi s polno fakultetno Izobrazbo, dalje 2290 prošenj absolventov strokovnih šol In 1165 prošenj maturantov srednjih šol, tako da je samo po teh številkah 5187 brezposelnih Inteligentov, k| nikjer ne morejo dobiti zaposlitve.
Zaključek ekspozeja
Ob zaključku svojega ekspozeja je finančni minister Izrazil prepričanje, da bo predloženi in znatno znižani proračun ob sedanjem stacionarnem gospodarskem položaju praktično izvršljiv. Kakšna bo situacija v podrobnostih, pač ne more nihče iprorokovati. V naši državi je ključ situacije vedno v doprinosu naših glavnih, poljedelskih proizvodov. Vprašanje vnovčenja teh pridelkov žal ni odvisno od nas samih, marveč od mednarodnega trgovinskega položaja. Edino, kar se more pričakovati od vlade in finančnega ministra, je, da z budnim očesom spremljata in vodita državne finance, izvajata proračun in motrita vse izprememibe v situaciji ter da skrbno ocenjujeta stvarno moč državnih in narodnih financ in da svoje celokupno delo prilagodita plačilni moči naroda.
V	imenu kraljevske vlade prosim, da sprejme Narodna skupščina predloženi proračun, vlada pa si bo tudi v bodoče prizadevala. da do kraja izvrši svojo dolžnost ter da omogoči izvedbo tega proračuna ob čim bolj normalnih prilikah in da prilagodi državne izdatke in sploh vso gospodarsko politiko plačilni moči naroda.
Narodna skupščina je sprejeia izvijanja finančnega ministra z dolgotrajnim aplavzom
Prvi govornik kluba JNS
V	načelni debati je prvi govoril podpredsednik finančnega odbora dr. Slavko Šeče-rov, ki je v imenu poslanskega kluba JNS naslovil na poslansko zbornico apel, naj sprejme proračun, kakor ga je odobril finančni odbor. V svojem govoru je med drugim dejal:
Proračun zadira v interese in življenje vseh onih. ki od države prejemajo ali državi dajejo. Zato ga je treba z največjo resnostjo in iskrenostjo proučiti in oceniti ter po najboljši vesti glasovati za eli proti. Vladi in finančnemu ministru se mora priznati, da sta storila vse za ohranitev proračunskega ravnotežja in stabilnost naše valute. Napori za ohranitev proračunskega ravnotežja se zrcalijo v stalnem zni" ževanju izdatkov. V teku zadnjih treh let so bili državni izdatki znižani za 3.8 milijarde Din.
V	preteklih 10 mesecih tekočega proračunskega leta smo imeli 6909 milijonov dejanskih dohodkov Verjetno je. da bo zadnje četrtletje dalo še 2.3 milijarde, tako da bomo v zvezi z novimi davčnimi predpisi do 31. marca dosegli okrog 9.5 milijarde.
Pooblastila vladi
Največja možnost za dosego novih pri" hrankov je dana v pooblastilu ki ga je dobil po našem predlogu ministrsk* svet da izvede racionalno štednio s tem da izpre-meni pravne osnove in pcgoje za sedanje državne izdatke. Morda bo kdo ugovarjal, češ ali je upravičeno, da se zakonodajna oblast Narodnega predstavništva prenese
na ministrski svet. Jaz bi postavil vprašanje drugače: Ali je mogoče brzo in uspešno izpremeniti pravne osnove po redni zakonodajni poti spričo cele vrste sankcij? Vlada g. Nikola Uzunoviča (Viharne ova-cije) zasluži v polni meri naše zaupanje. G. Uzunovič ni samo predsednik vlade in poslanskega kluba, marveč je tudi predsednik JNS (Ponovne dolgotrajne ovacije). Takemu možu pač lahko brez rezerve zaupamo, ker vemo, da ne bo storil ničesar, kar bi bilo na škodo državnih in narodnih interesov in da ne bo v nobenem pogledu zlorabil dane mu oblasti. Naše gospodarstvo ne more čakati na finančno sanacijo po redni zakonodajni poti. Mislim, da se vsi gospodarski krogi strinjajo v tem, da se sanacija izvrši potom delegiranja oblasti.
So gotovi momenti, ki vzbujajo veliko skrb.
Naša zunanja trgovina
se je povečala v teku lanskega leta za 5.8 odstotkov. Tudi trgovinska bilanca je aktivna. Toda ta aktivnost bo trajala samo dotlej, dokler bo trajal aranžma o odgoditvi
Elačil za državne dolgove, to je do okto-
ra 1935. Naša proizvodnja je v glavnem stacionirana. Edino v lesni in tekstilni industriji se kažejo znaki olajšanja in na" predka. Železniški promet je stacioniran, ponekod pa se še vedno kaže nazadovanje.
Indeks cen za leto 1932 je znašal 67.6. za leto 1933 pa znaša 62.9. To padanje cen je zlasti vidno pri bilčni proizvodnji. Agrarni proizvodi so padli za 10 točk, industrijski pridelki pa so porastli za 4 točke. Mora se izvršiti preorientacija poljedelske proizvodnje. Naše poljedelstvo sc mora preurediti po potrebah najbližjih tržišč.
Zaradi takega stanja našega gospodarstva je potrebno, da se naše finance postavijo na čim sigurnejšo osnovo. Predsednik vlade g. Uzunovič je nedavno naglasil, da je prišel čas, ko se ne more iti več dalje v dviganju bremen in se mora začeti postopno izvajati politika razbremenitve. Globoko sem prepričan, da bo sedanjemu stacionarnemu stanju v gospodarskem življenju sledil
začetek gospodarskega poleta.
Za to dobo pa se moramo pripraviti. Naj* bolje bomo storili to, če postavimo naše finance na zdravo osnovo. Potem bomo lahko izdali tudi niz ukrepov, da se pove-de naše gospodarstvo iz sedanjega stanja v novo in boljšo dobo. Četudi je sedanja politika štednje zdrava, ne smemo pozabiti, da so znižani v glavnem materialni izdatki. Noben normalni proračun pa ne sme izkazovati osebnih izdatkov v znesku, ki presega 50 odst. skupnih izdatkov. Pri nas gredo osebni izdatki nad 60 odst
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je bavil govornik z našo zunanjo politiko. Zaključil je: Z glasovanjem za ta proračun odobravamo celokupno notranjo in zunanjo politiko vlade ter podpiramo politiko učvrščevanja narodnega in državnega edin-stva ter ustvarjanja močne in neodvisne Jugoslavije. V imenu poslanskega kluba JNS vas zato vse pozivam, da sprejmete proračun kakor je predložen.
Opozicija seveda napada
Nato je govoril v imenu Jugoslovenskega narodnega kluba nar. posl. dr. Milan Metikoš. Izjavil je, da njegov klub ne bo glasoval za proračun, ker nima zaupanja v vlado in njeno večino. Vlada si ni upala izdati zakona o pobijanju korupcije. (Medklic: Zakaj trobite vedno eno in isto?) Vi hočete ustvariti duhovno edinstvo naroda, pa dopuščate vladi, da dela, kar hoče. Ni se treba udajati iluzijam, da so prilike dobre, če smo dosegli ta ali oni mednarodni pakt. Res je, da beležimo v zunanji politiki lepe uspehe. Toda balkanski pakt nas ne zadovoljuje, ker mu ni pristopila tudi Bolgarija.
Dr. Metikoš je nato še dalje razpravljal o zunanji politiki, nato pa se vrnil na notranje razmere in rekel med drugim: Državna uprava je slaba, vlada pa ni storila ničesar, da bi jo izboljšala. Lani smo imeli takozvane punktacije. Punktaši so lahko mirno razvijali svoje delovanje, ne da bi se jim kdo resno zoperstavil.
Ko je govornik kritiziral volilni in društveni zakon, je nastalo hudo prerekanje. Slišali so se medklici: Saj ste vi sami izvoljeni po tem zakonu. Vaša stranka je odobrena in se nimate pritoževati! V svojih nadaljnjih izvajanjih jo dr. Metikoš ostro napadal	, —- in nagla-
šal, da cenzurna praksa onemogoča vsako kritiko, u	- za katerega iz-
da država 52 milijonov, je ustanovljen samo zato, da deklamira in pesnikuje. Mnogo je v njem uradnikov, ki sploh ne prihajajo v urad, a plačo vlečejo. Prav tako je dr. Metikoš ostro kritiziral Agencijo Avalo, upravo državnih monopolov itd Končno je govoril o pomanjkanju gotovi-ne in zahteval, naj se točno ugotovi, koliko je našega denarja doma in koliko v inozemstvu.
Energična zavrnitev
Na njegova izvajanja ie takoj odgovori! poročevalec večine finančnega odbora, ki je odločno zavrnil izvajanja dr. Metikoša it njegovo žongliranje s številkami. Za <-elo kupno predsedništvo vlade 6 o^ntralniir Presbiroiem. državnim svetom, glavno kontrolo in mnogimi drugimi istanovami j« predvid snih eamo 31 5 milijona. Centralni Presbiro. na katerem govornik ni pustil dobrega lasu. vrši važno funkcijo.
Zadnji dopoldanski govornik ji bil narodni poslanec Djordje Djirie. ki je prav tako
odloCno zavrnil trditve dr. Metikoša in naglasi 1. da ima baš on najmanj očitati vladi Žalostno ie, da se ie spozabil celo tako 'taleč. da ie skušal kritizirati zunanjo politiko. Kar se tiče svobode tiska, smo popolnoma enodušni in se vsi strinjamo v tem. da mora biti tisk svoboden. Upoštevati pa ie tr?-ba. da smo v nekakem vojnem stanju notranje politike in je bil sedanji tiskovni zakon izdan samo zaradi razbesnelib političnih strasti. ki bi jib radi dr. Metikoš Ln njecovi tovariši znova razpihali.
Popoldanska šefa
Ob 13. ie bila seja prekinjena in se ie nadaljevala popoldne.
Prvi je govoril posl. Pavlic, ki je povedal da bo glasoval deloma za. deloma pa oroti proračunu. Posl. Bogoljub Kijundžič je dejal med d ruši m. da ie proračun, četudi znatno znižan, še vedno breme, o katerem r-e treba resno razmišljati. Naše narodno gospodarstvo t^žko prenese tako obremenitev. Vendar pa ie res. da ie naš proračun relativno najnižji v Evropi. Olo dvakrat manjša avstrijska republika ima dvakrat večji proračun. Izjava predsednika vlade in šefa stranke, da novih bremen ne bo več. ie dala finančnem 1 odboru pobudo, da to misel izvede v deianip. Zato ie bilo sklenjeno, da ee nai vse to. kar ni neobhodno potrebno /.a pravilno fimkcioniranie državnega aparata.
radikalno odstrani, npoStevafo? pri tem socialne, gospodarske in nacionalne momente Posledica t^ca sklepa je amandman. ki ea je vlada v sporazumu e finančnim odborom preložila Narodni sknpščini. Prev tako kakor zakon o zaščiti kmetov. § 7. davčnih zakonov tudi ta amandman ni nič drugega. nego socialni inrjerativ. To eo paliativni ukrepi. ki bodo prenehali takoj, ko bodo odstranjeni razlog!, ki so iih narekovali.
V svrho osebnega pojasnila je govoril nato zopet posl. P a v 1 i č, nakar je povzel besedo dr. Bogumil VoSnjak. Obširno se je bavil z zunanje političnimi problemi in naglasil, da stoji za to politiko ves 14-mili jonski jugoslovenski narod. Na-glasil je, da je minulo leto leto mednarodnih paktov, galkanski pakt znači ogromen korak naprej. Govoreč o notranji politiki je govornik z zadovoljstvom ugotovil, da je politika punktacij izginila. Bila bi norost, če bi se mi danes zatekali k federalizmu, ki so ga n. pr. v Nemčiji ravnokar ukinili. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je govornik obzirno bavil s trgovinsko politiko in se zavzemal za avtarkijo.
Za posl. dr. Vošnjakom so govorili še posl. dr. K e š e 1 j e v i č. dr. Miloslav S t o-jadinovič in dr živan Lukič. nakar je bila seja ob 21.15 zaključena. Prihodnja bo jutri ob 8.
Nemčija
ČSR
pakt o nenapadanju
Nemška vlada bi rada sklenila s češkoslovaško slično pogodbo, kakor jo Je s Poljsko
Berlin, 26. febr. č. V tukajšnjih političnih krosrh <t e razširila novica, da namerava nemška viada predlagati češkoslovaški vladi, na.i se med obema državama sklene sli-čen pakt o nenapadanju, kakršnega je Nem-č."a pred kratkim sklenila s Poljsko.
Berlin. 26. februarja, p. Nemški listi mnogo komentirajo vest. da namerava ribiška vlada dati iniciativo za sklenitev češkoslovaško - nemškega pakta o nenapadanju. iCer-liner Tageblatt'' dodaja svojem j komentarju še informacijo, da ie nemški poslanik v Pragi že dobil tozadevna navodila. Zajetni uradni razgovori nai bi se pričali že ta teden- List meni, da češkoslovaška vlada ne bo odklonila nemške ponudbe.
Praga. 26. februarja, č. Glede na vest. da namerava nemška vlada Pričeti pogajanja s Češkoslovaško za sklenitev pakta o ne-napadanju. pravijo brnske »Lidove Novi-nv«, da o tem praški vladni krogi še niso obvp5?eni. Razni znak; sicer kažejo, da bi
v Berlinu v gotovih okoliščinah pričeli pogajanja za zaključjte-v pogodbe o nenapa-danju s Češkoslovaško, katere stališče pa je znano. Po načelni koncepciji češkoslovaške zunanje politike, ki se kljub mednarodnim dogodkom zadnjega časa ni spremenila, Češkoslovaška načelno ne odklanja Dogajanj, ki bi mogla omiliti mednarodni položaj ln okrepiti evropski mir. Zaradi tega tudi ne bo odklonila morebitne po-nudfr-e i z Berlina, toda pri tem se bo lo-.alno ravnala po vseh obveznostih, ki iih ima Po organizacijski pogodbi Male antante ter bo ostala zvesta Franciji in Društvu narodov, kar pomeni, da b; vodila pogaja-nia in sklepala pogodbe samo sporazumno z ostalima državama Male antante in Francijo in da bi morale biti vse od Češkoslovaške p >rlr:vsne pogodbe v skladu s sp'oš-no pol.t ko ženevske ustanove.
LIkvM iisijst avstrijske krščansko-sodalne stranke
Avstrijska krščansko-socialna stranka se bo razšla, ker smatra, da jc z uničenjem liberalizma in marksizma
njen cilj dosežen
Dunaj, 26 februarja, d Včerajšnja »Reichspost« se bavi z likvidacijo krščanske socialne stranke ter pravi med drugim: Liberalizem je kot politična stranka že davno izginil in odpravljen je tudi marksizem. ker je v svoji avstrijski oblik- izvršil sam harakiri. zaradi česar preostaja samo še nekaj strankarskih drobcev ostan-kov nekdanjih nemških nacionalcev n narodnega socializma, ki pa se je ko; siran-
kd oropal v Avstriji sam možnosti legal-nega udejstvovanja Zato je naloga. Ki si 10 je postavila krščansko-socialna stranka, izvršena Najvišji cilj vsake stranke, da pridobi državo in njeno vlado za «voje ideje je bil dosežen, kajti vlada >-ama izjavlja, da je njena glavna naloga /opetno po-kristianienie država in stanm-A-a
šanje v Inomostu so odgovorili, da o koncentraciji čet neposredno na meji ne more biti govora, na poučenih mestih pa izjavljajo, da je odšlo okoli 3000 mož asistence na mejo zaradi razbremenitve tamfkajšnje-ga vojaštva.
Dunaj, 25. februarja g. Nadvojvoda Anton Habsburški demantira vesti angleškega tiska, da je odletel z letalom v Braunau odkoder naj bi pripeljal Hitlerjeve eonisar-
kristjanjenje države in stanov,k3 opredelitev prebivalstva, kar je bila od nekdaj želja in cilj krščanskih socialcev. Zato morejo kiščanski socialci s potzrfig ijeno glavo, kadar bodo smatrali trenutek za primeren, likvidirati svojo stranko ki je izpolnilo svojo nciogo in dosegla svoj cilj, ki si ga je p sv <avila Prišel je nov čas m začel:- se je nova doba Krščanskim socialccm pre-ostajajo še njihove organizacije ki se morajo prilagoditi potrebam novega časa in ki naj vzgoje voditelje in borce, da bodo mogli zasesti kot polnovredni svoja mesta, kadar jih bo pozvala stanovska država.
Vsekakor je gotovo, da se krščanska socialna stranka kot politična skupina ne mori več vzdržati v novem času Nikakor se tudi ne more zanikati, da je Doliiussova ustanova, domovinska fronta, že sprejela vase največji del krščansko-socialnib množic Krščansko-socialna stranka mora doprinesti stanovski ideji ki je ena zmed glavnih točk n lenega programa na i več 10 žrtev. samo sebe. če b' tega ne hotela, bi st- v Avstriji ne mogla osnovati stanovska država na podlag: papeževe enciklike, temveč le totalitetna država, zgrajena na en: sami stranki kakor v Nemčiji
Želje monarhistov
Dunaj, 26 februarja d Včeraj se je vršilo zborovanje cesarju zveste ljudske stranke, na kateri je polkovnik Gustav VVolff izjavil, da more Dolltussova vlada v vseh okoliščinah računati z njeno podporo Vprašanja monarhije ali republike ne moremo sami rešiti, je dejal zahtevamo pa, da se v novi ustavi prekliče izgon Habsburžanov iz Avstrije zaplemba premoženja bivše dinastije, kakor tudi prepoved nekdanjega plemstva Polkovnik \Volff se je pn tem sklicev«! na nedavno 'ziavo pravosodnega m nistra dr Schuschn-gga. da Te more it' noben Nemec m mo kapucinske .'rkve na Dunaju ne d» b sc spomn i ve" <e krivice storjene habsburški d'nastiji, ie vladala v Avstriji 650 let
Koncentracija čet na nemški meji
Dur.aj, 26. februarja g. Tudi danes so bilt »ukaj razširjene govorice o veliki kon centrac-iji avstrijskih čet na nemški meji -e bolj verjetne so se zdele zaradi tega, ker se je današnje parade asistenčnih oddelkov udeležilo samo 5000 m-ož. Na vpra-
dlingu pri Dunaju in se ne namerava vmešavati v politična vprašanja. V ostalem močno simpatizira s Heimwehrom in je odtočen nasprotnik narodnega socializma in vseh prizadevanj za »Anschluss«. Tudi uradno izjavljajo, da so popolnoma Izmišljene in brez sleherne podlage vesti o dozdevnih spopadih ali nemirih okoli Brau-naua na meji.
Sodišča prezaposlena
Dunaj, 2t>. februarja g. Z naporom vseh sil rešujejo te dni pri obeh deželnih sodiščih preiskovalni sodniki io državni pravd-aiki spise o neštetih primerih uporov in drugih prestopkov v teku zadnjih krvavih dogortkov na Dunaju. V preiskovalnem za poru je okoli 2000 jetnikov, med katerimi je okroglo 700 obtoženih nepolitičnih prestopkov.
Dunajski preki sod je v nedeljo odšel v Gradec, kjer se je danes pričela razprava proti članu Schutzbunda Frideriku Goll-uerju, ki je obtožen, da je pri napadu na policijsko stražnico dne 15. t. m. ustrelil dva stražnika.
Gradec, 26. febr. s. Friderik Gollner je bil pred prekim sodom obsojeo na smrt na vešalih, zvezni predsednik pa je kazen iz-premenil v 20 letno težko ječo s trdim ležiščem vsakega črt leta ter temnico in postom vsakega 12. februarja.
Socialistično imetje v inozemskih rokah
Dunaj, 26. tebr. g Kakor se je izvedelo, je socialno-demokratska stranka sipravila vse svoje premoženje, ki ga cenijo na 100 milijonov šilingov, v inozemstvo ter ga tako odtegnila zaplembi vlade. Značilno je, da so bile tudi mnoge planinske koče, lasi socialističnega planinskega društva »Na turfreunde« po večini prodane inozemskim predvsem švicarskim državljanom Prodaje so bile zabeležene tudi v zemljiških knji gah Na slične težave je vlada naletela tu di pri uporabljanju socialco-demokratske tiskarne »Vorvvartsa«. Kakor zatrjujejo, je stavba tako preobremenjena z inozemskimi hipotekami, da bo povzročila likvidacija te zadeve vladi še precejšnje težave.
Novi angleški poslanik v Parizu
London, 26. februarja AA. Angleški kralj je imenoval dosedanjega angleškega poslanika v Bruslju sira Georga Russella-Cler-ka za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Parizu. Kakor znano. Je bil te dni upokojen dosedanji angleški poslanik v Parizu lord Tyrrell. Novi poslanik bo prevze' svojo nove dolžnosti meseca aprila. V Bruslju je služboval eno leto, od L 1926. pa je bil poslanik v Turčr^.
Regulacija Savinje odobrena
Beograd. 26. februarja, v. Minister za gradnje dr. Srkulj je na ponovno intervencijo ministra gosp. dr. Krameria ixxlpisal odlok, e katerim se odobrava generalni načrt za regulacijo Savinje in njenih pritokov, kakor ga je predložila banska w>rava e skupnim revidiranim proračunom v višini 22.878.000 Din. Rfišitev m odobritev načrtov za nove železniške nasipe, odstranitev dveh želeT.ii-škib mostov ter preureditev železniške proge in porfaje v Celju s proračunom v višini 13.l06.n00 Din izdatkov, bo izdalo pristojno ministrstvo za promet v naikraišem časi Istočasno je bilo odreieno banski jpravj v Ljubljani, nai takoj izdela podrobne načrte vseh regulacijskih del v okviru finančnih motnosti, določenih v proračunu, in ustanovi vodne zadruge za Izvršitev in vzdrževanje regulacije.
Pogodba s Turčijo Hožena parlamentu
pred!
Beograd. 26. febr. AA. Minister za zu-nanie zadeve je danes posla! narodnemu predstavništvu v razpravo zakonske predloge: o dopo!n;!nem sporazumu k trgovinski pogodbi z Albanijo, o mednarodni konvenciji glede ustanovitve mednarodnega urada za kemijo v Parizu ter o ratifikaciji prijateljske, nenapadalne in arbitražne pogodbe s Turčijo.
Podpore za pogozdovanje
Beograd, 26. febr AA. Minister za šume in rudnike je odredil, da se iz fonda za pogozdovanje razdeli banskim upravam ter državnim direkcijam gozdov in rudnikov 3 milijone Din za kulturna dela v proračunskem letu 1934-35.
Dobile bodo: gozdna direkcija v Vinkov-cih 80.000 Din, v Aleksincu 70.000 Din, v Ljubljani 35.000 Din. v Apatinu 185.000 Din, na Sušaku 70.000 Din, v Zagrebu 65.000 Din, v čačku 100 000 Din. v Binjaluki 320.000 Din, v Sarajevu 320 000 Din, v Skoplju 60.000 Din, uprava parka Topčidera 40.000 Din, banska uprava v Nišu 100000 Din, v Ljubljani 50.000 l>in. v Banjaluki 60.000 Din v Zagrebu 330.000 D:n. v Skoplju 330.000 Din. v Snlitu 325.000 Din. na Cetinju 31)0.000 Din, v Sarajevu 80.000 Din. v Novem Sadu 80.000 Din.
Iz teh kreditov se bodo pokrili izdatki za popis in podeljevanje goličav po čl. 92 do 97 gozdnega zakona, za vzdrževanje gozdnih vrtov, nabavo in zbiranje semen, za pogozdovanje goličav, za obnovo grmičevja in pogozdovanje starih posekanih predelov, požganih delov in od gozdnih škodljivcev prizadetih predelov v državnih gozdovih.
Poljsko-rusko razmerje
Berlin, 26. febr. č. »Vossische Zeitung« je objavila članek svojega moskovskega dopisnika, ki pravi, da so se po Beckovem po-setu v Moskvi odnošaji Poljske in Rusije napram ostalim baltiškim državam že v marsičem spremenili. Med Moskvo in Berlinom je bil sedaj speljan most preko Litve. Sedaj ni nikake ovire, da se ta most prestavi na poljska tla. ki so v vsakem primeru ugodnejša.
Dokumenti o aferi Staviskega izginili
Pariz, 26. febr. č. »Jour« poroča, da e pravosodn: minister izdal nalog, naj se uvede preiskovalno postopanje proti bivšim ministrom Dalimieru, Reynaldyju in Reynaudu, kakor tudi proti bivšemu predsedniku apeiacijskega sodišča Bressardu.
Sin ubitega preiskovalnega sodnika Prin-cea je izročil predsedniku pr.zivnega sodišča Lescouveru vse dokumente, ki jih je naše, v miznicj svojega pokojnega očeta Lescouver je izjavil, da ti dokumenti n so v nikaki zvezi z afero Staviskega, nego se nanašajo na neke druge afere. V prvem vznemirjenju je sin pokojnika mislil, da se dokumenti nanašajo na afero Staviskega in jih je zato izročil preiskovalnemu sodišču Dei dokumentov o aferi Staviskega je \vc skrivnosten način izginil iz Princeoves stanovanja.
Obeta se nova zima
Duna], 26. febr. č. Lepega vremena bo. kakor vse kaže, kmalu konec. V severni Evropi so se pojavili močni mrzli vetrov., ki podijo pred seboj oblake in sneg. Na Danskem, Švedskem in Norveškem že močno sneži. Ce bo ciklon prodrl do srednje Evrope, je v kratkem pričakovati velik vremenski preobrat.
Newyork, 26. tebr. č. V Ameriki je zavladala ponovno izredno huda zima. Skoraj oovsod divjajo v vzhodnem delu Amerike silni snežni viharji. V Newyorku sneži nepretrgoma že od včeraj dopoldne. V Fi-tadeifiji je zmrznilo več ljudi. Tudi v A!a-bami in Georgij: ie umrlo 17 oseb zaradi mraza.
Angleško-francoska trgovinska pogajanja
London, 26. februarja g. Angleška vlada bo prihodnje dni povabila francosko vlado, naj takoj prične trgovinska pogajanja z Anglijo. Kakor menijo, bo prva seja obeh delegacij že prihodnji teden.
Konferenca treh v Rimu
Gombos in Dollfuss bosta odpotovala v Rim ie v začetka marca - Predmet razgovorov bo Mussolinijev načrt o ureditvi Podunavja
Bim. 26. februarja, e. Državnega pod tam i-
ka Suvicha, ki se je vrnil iz Budimpešte, ji danes sprejel Mussolini, ki mu je poročal o izidu svojih razgovorov.
Oricielni komunike madžarske vlade, Su-vicheve izjave madžarskemu tisku in časopisni glasovi iz Budimpešte, kakor tudi domači naprarvljajo vtis. da so zadnji razgovori Suvicha zelo pospešili sporazum med Rimom, BudimpeSto ;n Dunajem. Tudi v tukajšnjih diplomatskih misijah so poučeni tako, da je ideja, o kateri je Mussolini sv-j-iečasno razpravljal z dr. Dollfussom v Ric-cionu, dobila s sestanki Suvicha stvarne oblike in 6e polagoma bliža uresničenju. Olivni smo,cr vseh teh razgovorov je go-Rj>odarska skupnost m?d Rimom. Dunajem in Budimpešto, zgrajena na preferencah, to-da_ nikakor ne ekskluzivna nasproti ostalim državam, niti vezana na politično zivezo.
Budimpešta. 26. februarja. AA. Po informacijah političnih krogov bo odpotoval Gombfis v Rim že v prvi polovici marca. Spremljala ga bosta zunanji minister KanJ'a Ln minister za trgovino Fabini. Rimskemu sestanku bo prisostvoval tudi avstrijski kancelar dr. Dollfuss. Naloga tega sestanka naj bi bila razširjenje obstoječih trgovinskih in kompenzacijskih pogodb, ki naj še tesneie s poie v.-a tri gospodarska področja. Tudi v političmun pogledu pričakujejo od sestanka v Rimu razne sklepe. Tako naj bi v Rimu sestavili organizacijsko ogrodje po zgledu Male antante, mnogo verjetneje pa je. da bo prišlo samo do sklenitve posvetovalnega pakta.
Politični krogi mislijo, da bodo na sestanku v Rimu na dnevnem redu prav važni gospodarski in politični aranžmani in da bo ustvarjen načrt, ki ga ie Mu^olini namanil že meseca septembra lani. Posebno pozornost zasluži pri teh kombinacijah vwrzija, da bodo tudi države Male antante pozvane, naj sodelujejo v novem političnem in gospodarskem bloku.
Dunaj, 26. februarja, d. Kakor poročajo 1/Sti, ni prišlo pri Suvichevem obisku v Bu-
dimpešti do nobenega končnoveljavnega dogovora med Italijo in Madžarsko, temveč se aodo pogajanja nadaljevala v Rimu, kamor bosta ministrski predsednik Gombos
in zunanji minister Kanya bržkone odpotovala 10. marca. Obisk Suvicha v Budimpešti in njegov sestanek z dr. Dollfussom na Dunaju se moreta smatratj samo kot priprava za konference, k: bo v Rimu v času od 10. do 15. marca in se je bo udeležil tudi avstrijski zvezni kanceiar dr. Dollfuss. Pri tem ne gre samo za poglobitev gospodarskih odnošajev med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, temveč za novo ureditev razmer v Podunavju. ki naj bi se zagotovila z gospodarskimi dogovori med vsemi podu-navskimi državami ca podlagi sklepov konference v Stresi. Razen tega poudarjajo v avstrijskih političnih krogih, da na konferenci treh v Rimu nikakor ne bo šlo za ustvaritev avstrijsko - madžarske - italijanske carinske unije, ker tak uugover sploh ne more prit: v poštey Lz političnih, kakor tudi i z gospodarskih razlogov, pač Pa upajo, da bo r.a njej prllagodca Mussolinijev podunavski načrt iz septembra lanskega leta tako, da bo prinesel vsem trem državam koristi, predvsem gospodarskega značaja, re da bi rušil dobre odnošaje s sosedi iz ostaio Evropo.
Praga, 26. febr. j. Češkoslovaški tisk smatra, da ni nevarnost zbližanja Avstrije, Italije in Madžarske nič manjšega ro-mena kakor obnova avstro-ogrske monarhije. Vsi listi odklanjajo nadvlado Mussolinija v Avstriji, kakor odklanjajo vpliv Nemčije. »Lidove Novin.v« pišejo med drugim, da si Češkoslovaška ni mislila reSl-tve Avstrije v tej obliki in če se j s govorilo o potrebi avstrijske neodvisnosti, ni bilo mišljeno, da naj se branj pred Nemčij« s tem, da se izroči Italiji.
Eden v Rimu
O razorožitvi ne more biti
nadaljnjega
Rim, 26. februarja, k. Angleški nvnister Eden, ki je v soboto popoldne prispel v Rim, se je včeraj dopoldne prvič sestal z Mussolinijem, s katerim je imel daljši razgovor o političnem položaju v Evropi. Agencija Štefani je objav;la o sestanku le kratek komunike, rimski listi z »Giornale d' Italia« na čelu pa so prinesli daljše komentarje o Edenovi nalogi za ureditev že dovolj zavlačevanega razorožitvenega vprašanja.
Angleški načrt določa po navedbi rimskih listov naglo in radikalno odpravo vsega napadalnega orožja v najbolj oboroženih državah in deloma ponovno oborožitev Nemčije, seveda zgolj z obrambnim orožjem, tako da bi dosegla v oborožitvi enako stopnjo z ostalimi tremi zapadno"ev-ropskimi velesilami, kakor je to že določeno v obstoječih pogodbah Francoski načrt se upira sleherni oborožitvi Nemčije preko gotovega povečanja Djenin vojaških efektivov, kar naj b. se doseglo z izpre-membo sedanje milice z dolgim službenim rokom v vojsko s kratkim rokom, zato pa določa postopno razorožitev ostalih velesil pod pogojem, da se uvede stroga kontrola in organizira mednaredra varnostna služba. Italija se končno zavzema za oborožitev Nemčije v toliki meri, da doseže enakost z ostalimi velesilami, nadalje za odgo-ditev radikalne razorožitve, k. pa naj se glede na metode, obliko in količino določi s posebnim sporazumom že sedaj. Italijanski listi ugotavljajo, da so razlike med italijanskim, angleškim in nemškim raz-orožitvenim načrtom nebistvene, dočim se ti načrti s francoskim načrtom nikakor nc morejo spraviti v sklad Italija kljub svojemu namenu, da se razorožitev odgodi, ni proti njej, marveč hoče s tem le pokazati, da v današnjih razmerah z radikalnimi sredstvi ni mogoče doseči stvarnih uspe-
govora, pač pa o ustavitvi oboroževanja
hov. Po Mussolinijerem mnenju se more za .«edaj doseči največ to, da si prizadete države ne nabavijo novega orožja.
V razgovoru z novinarji, ki se je vršil po sestanku, je bil Eden manj rezerviran ka" kor tik po svojem prihodu v italijansko prestolnico. Iz njegovih odgovorov sklepajo listi, da se predvsem zavzema za povratek Nemčije v Ženevo. Ce bi to uspelo, bodo razorožitvena pogajanja nedvomno na najboljši poti. Eden je naglasil, da za sedaj ne more biti govora o razorožitvi, marveč je nujno potrebno, da se ustavi nadaljnje oboroževanje evropskih držav, Nemčije je v glavnem prištela na angleški, načrt, upira se le, da bi svojo delegacijo ponovno poslala v Ženevo, češ, da bi pomenilo za njo ponižanje, če bi ji prizadete države prej ne zajamčile že obetane revno-pravnosti v oboroževanju Kakor menijo listi, je dobil Eden v Londonu predvsem nalogo, da pridobi Italijo in Francijo za delno oborožitev Nemčije.
Eden se je dopoldne ponovno sestal s Mussolinijem, opoldne pa je bil sprejet v posebni avdijenci pri papežu.
London, 36 februarja, g. Po »Dai!y Te-legraphu« jc Mussolini mnenja, da imata vladi v Londonu in Parizu dovolj močno moralno in diplomatsko pozicijo, da lahko po svoje izdelan sporazum med francoskim in nemškim stališčem vsilita ostalim državam. Italija m Anglija Lahko kot garanta nemške in francoske varnosti na podlagi locarnske pogodbe obvestita vladi v Parizu in Berlinu, da bi v primeru če bi bil fca posredovalni predlog odklonjen, zahtevali revizijo v locarnski pogodbi do-| ločenih obveznosti. »Dailv Mail« zatrjuje, 1 da Eden niti v Berlinu niti v Parzu ni : imel najmanjšega uspeha, in zahteva, naj se j napravi konec temu diplomatskemu nesmislu, ki stane samo čas in denar.
Novo oboroževanje
Neuspeh razorožitvenih pogajanj dokazujejo najbolje nove priprave za oboroževanje
Pariz, 26. febr. č. Vojaški sotrudnik lista »Echo de Pariš«, Pironeau, ki je zaup nik francoskega generalnega štaba, je ob javil članek, v katerem se zavzema za ustanovitev posebnega francoskega voja skega oddelka, v katerem naj bi se zbrali •e do kraja specializirani vojaki. Te čete bi imele nalog, da v danem primeru s silo podprejo trancosko zunanjo politiko. Član kar utemeljuje svoje predloge s poslednjimi krvavimi dogodki v Avstriji. Alir se da danes ohraniti le s silo. O tem je ne dvomno prepričana tudi Doumergueova vlada. 2e sestava vlade, kakor tudi osebno prepričanje ministrskega predsednika, ki se je pokazalo pri njegovih poslednjih energičnih nastopih v razorožitvenem vprašanju. pričata, da so pretekli časi, ko so se v politiki posluževali zgolj diplomatskih razgovorov in pogajanj. Vojni minister Petam dela z vsemi močmi v interesu narodne obrambe, kar pa še ne zadostuje. Franciji so potrebne čete izurjenih vojakov, ki bodo izven francoskih mej podpi rale francosko politiko. Te čete bi lahko služile tako v preventivne kakor tudi v obrambne svrhe Opremljene pa morajo biti z vsem najmodernejšim vojnim ma-terijalom, zlasti s tanki.
London, 26. februarja č. Razširile so se vesti, da gradijo v tukajšnjih letalskih tvornicah orjaško letalo, ki bo z razpetimi krili merilo v širino 40 m, v dolžino pa 20 m. Opremljeno bo s štirimi motorji, skupno s 3.360 konjskimi silami. Aparat bo vozil z brzino 320 km na uro. Prenašal bo do 7.000 ton bomb ali drugih eksplozivnih sredstev Brez pristanka bo lahko poletel iz Londona v Berlin, Pariz in Rim ln se vrnil nazaj v Anglijo. Dve eska-dri takih letal bosta lahko porabili toliko bomb. kolikor jih je porabila NemCija v vseh Štirih letih svetovne vojne za bom-
bardiranje Londona. Letalo bo oboroženo
s štirimi ali petimi težkimi strojnicami za evenutalne boje v zraku.
Rim, 26. februarja k. V prosvetnem ministrstvu so se sestali državni pedtajniki za vojdko, mornarico, letalstvo, za telesno vzgojo in načelniki prosvetnega ministrstva za ljudsko, srednje in visokošolstvo, da določijo program za vojaško izobrazbo vse italijanske šolske mladine. Pričakovati je, da bodo že s pričetkom prihodnjega šolskega leta uvedeni na vseh italijanskih šolah elementarni predmeti vojaških ved. Vojaška izobrazba bo obsegala v srednjih in visokih šolah tudi teoretično obravnavo posameznih panog. Na ljudskih šolah se bodo pred vsem praktično izvajale posamezne vojaške discipline.
Basel, 26. februarja s. Predstojnik Švicarskega vojaškega departementa zvezni svetnik Minger je imel v Schaffhausenu pomemben govor o švicarski državni obrambi, v katerem je označil kot največjo dolžnost gvice, naj se toliko oboroži, da bo mogla v morebitni novi evropski vojni varovati svoj mir. Vsako prošnjo za prekoračenje švicarskega ozemlja bo morala Švica odločno odkloniti.
Vremenska naooved
Zagrebška vremenska napo red za dane«:
Prebfžno oblačno, mestoma deževno, posebno na zapadn. toplo — Situacija včerajšnjega dne: V južni Evropi prevladuj relativno višji pritisk, ki vpliva na razmere celo daleč do severovzhodne Evrope.
Dunajska vremenska napoved sa torek: Na eeverozapadu bo za nskai časa topleje, nato pa bodo nastopili severozahodni vetrovi in sne«: drigod bo snežilo, temperatura bo zopet padla.
Maši kraji in ljudje
Žrtvam c. in kr. nasilja
Dve pietetni počastitvi nacionalne revolucionarnosti v svetovni vojni — Z grobovi potrjeno krvno bratstvo
Novi Sad. 26. februarja
V nedeljo je bil v Petrovaradinu po zaslugi Sokolskega društva odkrit spomenik narodnim mučenikom iz Batajnice, ki jih je avstrijska soldateska 17 septembra 1914 ustrelila na trgu pred očmi vsega prebivalstva. Petrovaradinsko Sokolsko društvo se je, kakor je »Jutro« ponovno poročalo, že dolgo časa trudilo, da bi dobile žrtve avstrijskega terorja iz Srema dostojen spomenik. Posebno skrb je društvo posvetilo žrtvam iz Batajnice. Beške in iz Sremskih Kar-lovcev, kjer so bile posebno številne v prvih tednih svetovne vojne Bolj kakor v drugih krajih, se je avstrijska soldateska znašala nad prebivalstvom Srema. kajti
v prvih dneh vojne je baš Srem dal mnogo navdušenih borcev za naše osvobojenje.
Ko je avstrijska vojska zasedla Srem, je bila njena prva naloga, da je po vseh vaseh pobrala same znane narodno-zavedne može, ki so jih potem vojaški oddelki jemali s seboj za talce, najbolj popularne od njih pa so poslali v Petrovaradin pred vojaško sodišče, ki si je brez vsake preiskave odbralo izmed njih 11 žrtev in te so bile takoj ustreljene. Sokosko društvo je moralo dolgo iskati grobove teh narodnih mu-čenikov. Kakor znano, so zadnje grobove odkrii šele pred nekaj tedni ter potem uredili skupno grobišče vseh žrtev iz Batajnice. Tn to grobišče so v nedeljo blagoslovili. V njem počivajo
naslednji narodni mučeniki:
Živan Markovič, kmet. ki je bil star 46 let in je zapustil troje otrok; Stavko Elen-džija, 221etni kmet ki je zapustil dvoje otrok: Maksim Miovič. 46 letni kmet, oče treh otrok; Bogoljub Bokun, 461etni rokodelec, vdovec s 4 otroki: Stanko Radojčič, 411etni kmet, ki je zapustil troje otrok; Milan Sfenanovič, 401etni kmet. oče treh otrok: Svetozar Jovanovič. 441etni kmet, ki j« ime! 6 otrok; Rajo Jovanovič, 271etni kmet, ki je imel 2 otroka: Peter Jovanovič, ki je bil star komaj 18 let. na je imel že otroka: 281etni kmet Nikola Jovanovič, oče dveh otrok in 321etni občinski uslužbenec Ivan Senkovič, oče treh otrok.
Pri posvetitvi groba so govorili odborniki Sokolskega društva, oglasil pa se je tudi batajniški ekonom Momir Stanisavlje-vič, ki je usodnega dne tudi čakal na smrt. O smrti mučenikov je mož pripovedoval takole:
— V septembr i 1914 je oddelek srbske konjenice prišel v Batajnico in mi, ki smo pričakovali srbsko vojsko že desetletja, smo bili seveda srečni, ko smo zagledali prve srbske vojake.
Naša sreča pa je trajala samo štiri dni. Ko se je srbska vojska umaknila in ko so Avstrijci spet prišli v Batajnico, so nastopili za nas Srbe najtežji časi. Vsi. ki nismo mogli s srbsko vojsko, smo bili od-gnani v Petrovaradin. in izmed na so odbrali 40 mož, ki smo bili vsi obsojeni na smrt 17. septembra 1014 ob 3. popoldne so nas vse, ki smo bili obsojeni na smrt, zvezali in potem na petrovaradinskem trgu postavili v eno samo vrsto. Nekaj časa smo tako stali, potem pa je stopil pred nas mlad oficir, ki nas je pričel šteti ter je vsakemu četrtemu velel, stopiti na nasprotno stran trga pred dolg, preko noči ;rkopan jarek. Takoj nam je bilo jasno, da bo od nas
vsak četrti ustreljen.
Ko je bilo štetje končano, »o žrtvam za-povedali. naj pokleknejo ter si s svojimi robci zavežejo oči. Nekateri so to storili, drugi pa niso hoteli. Ko smo še mi stali na nasprotni strani, se je pojavil oddelek vojaštva ter začel streljati na klečeče žrtve ob jarku. Eden od prej omenjenih, Ivan .Senkovič, občinski uslužbenec in blagajnik, pa je bil umorjen že dan poprej. Senkovič je že pred vojno služil v avstrijski vojni ter je dosegel čin narednika. Takrat, ko so prišli Srbi-konjeniki, je bil doma na dopustu. Ko so se Avstrijci umikali, je ostal do-
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah
v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita. krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
ma. Obsodili so ga seveda že zaradi tega na smrt. Po obsodbi so hoteli pred četo avstrijskih vojakov slovesno izvršiti njegovo degradacijo, on pa je planil k najbližjemu madžarskemu vojaku ter mu iztrgal puško iz rok. Vsa četa je navalila nanj ter ga iz-mrcvarila z bajoneti...
Na češkoslovaškem grobišču
Kragujevac, 26 februarja Istočasno kakor v Petrovaradinu se je na kragujevškem pokopališču vršila skromna, turobna slavnost, ki je manifestirala krvno bratstvo jugoslovenskih in češkoslovaških nacionalnih revolucionarjev. Tedaj, ko je bila topliška vstaja pod vodstvom čet-niškega vojvode Koste Pečanca v polnem
razvoju, se je uprl velik del v Kragujevcu nastanjenega polka Čehoslovakov iz Tren-čina. Iz upornega volka si je avstrijska vojaška justica odbrala mnogo žrtev, ki so bile ustreljene. Po prevratu in osvobojenju so naša oblastva in društva lepo uredila pokopališče narodnih mučenikov iz Češkoslovaške. Ker so baš sedaj v Beogradu dovršili prosvetni film. posvečen jugosloven-sko-češkoslovaškemu sodelovanju v vojni dobi z vsemi momenti in dogodki iz te dobe, so filmski operaterji posneli tudi sliko grobnice češkoslovaških vojakov v Kragujevcu kot enega najsvetlejših in najpleme-nitejših znakov herojskih dob vojne in kot najboljši dokaz jugoslovenske in češkoslovaške nacionalne revolucionarnosti.
Po filmanju je bila dopoldne ob pol 11. izvršena spominska slavnost ob grobnici češkoslovaških narodnih mučenikov. Cerkvene obrede so opravili katoliški in pravoslavni duhovniki, slavnosti pa je prisostvoval tudi češkoslovaški poslanik iz Beograda poleg zastopnikov oblastev, ustanov in društev ter velike narodne množice.
žene v državni službi
Mnenja in predlogi beograjskih vseučiliško Izobraženih žena
Beograd, 25. februarja Združenje vseučiliško izobraženih žena v Beogradu je svoj občni zbor v prvi vrsti posvetilo razmotrivanju položaja, ki je nastal zaradi nameravanih redukcij žen v državni in samoupravni službi. Gospa Zorka Karadžičeva je otvorila razpravo z naslednjimi besedami:
— Prišel je čas, ki zahteva novo pot v našem delovanju. Na tem zborovanju moramo opozoriti na skrajno reakcionarno razpoloženje, ki je zavladalo proti nam v naši javnosti. Kdor želi dan danes ženi onemogočiti delovanje, se prišteva k onim, ki zahtevajo, naj bi se spet uvedlo žensko suženjstvo. Žene so dosegle pravice državljanske enakopravnosti, ki se ne sme kršiti. Kdor misli, da bo rešil krizo z odpuščanjem žen iz državnih in javnih služb, je v veliki zmoti. Vsi lahko vidimo, kako mnogo moških uradnih moči ne deluje iz gmotne potrebe, marveč samo zaradi ugleda, važnosti in podobnega. V kritični dobi bi bila najboljša in najpravičnejša rešitev, če bi država iskala in izbirala najsposobnejše uradne moči med ženami in možmi. Vsako drugo reševanje pa ima lahko hude posledice in ne more doseči svojega cilja.
Druga govornica gdč. Milena Atanasije-vičeva pa je naglašala. da so tudi žene pripravljene na žrtve v težkih gmotnih raz-
merah, žrtve, ki se sedaj zahtevajo, pa nasprotujejo državljanski enakopravnosti. Nameravana akcija bi dosegla svoj smoter samo z revizijo po splošnih načelih med ženskimi in moškimi državnimi in samoupravnimi uslužbenci. Merilo pri tem naj bi bile kvalifikacije, ocene službenega delovanja in naposled tudi gospodarske razmere vsakega poedinca.
V istem smislu so govorile še druge govornice in sprejeta je bila resolucija, ki pravi med drugim:
Če je potrebna revizija uradnikov državne službe, naj se izvrši sistematična revizija vseh uradnikov v državni službi brez ozira na spol in reducirajo naj se samo oni uradniki, ki so brez kvalifikacije na mestih, za katera <e zahteva strokovna izobrazba. Nadalje naj se reducirajo oni, ki nimajo zadovoljivih ocen svojega službenega delovanja in ki kot uradniki nimajo tako markantnih sposobnosti, da bi stali nad povprečnostjo uslužbencev svoje stroke. Take povprečne in podpovprečne uradnike moškega ali ženskega spola naj se reducira. če ostali njihovi dohodki ali pa dohodki ter premoženja njihove najožje rodbine popolnoma omogočajo preživljanje. V komisiji, ki bi izvedla tako revizijo, naj bi bile zastopane poleg uradnikov tudi uradnice.
Jožko Božič f
Ljubljana, 26. februarja
V nedeljo ob 11. dopoldne je v splošni bolnici po dolgi in mučni bolezni izdihnil višji kontrolor in referent za materijalno službo saobračajno-komercijalnega odelje-nja ljubljanske železniške direkcije Jožko Božič, star komaj 53 let. Dolgo je kljubovala njegova krepka narava hladnemu objemu smrti, toda naposled je moralo prenehati biti tudi to blago srce.
Rodil se je 1881 v Tacnu pod Šmarno goro in se je po študijah na ljubljanski gimnaziji in vojaški službi posvetil železničar-skemu poklicu. Začel je na postaji v Št. Vi-du-Vižmarjih, odkoder je bil kot asistent premeščen v Trst, odtam pa 1. 1908. na Jesenice. Že 1. 1913., torej po 9 letih službe, mu je bilo poverjeno samostojno vodstvo postaje v Podnartu-Kropi, kjer je bil leta 1918. povišan za revidenta in bil takoj po uedinjenju pozvan na takrat precej disorga-niziranje hrvaške proge kot šef prometnih ekspozitur v Belovar ozir. Brod na Savi, kjer je tudi napredoval za višjega revidenta. V tem svojstvu se je 1. 1923. vrnil spet v območje ljubljanske direkcije, ki mu je
poverila vodstvo blejske postaje, na' kateri je služboval do 1. 1925., ko ga je direkcija premestila kot referenta v saobračajno-ko-mercijalno odeljenje. Povsod, kjer je služboval, so spoznali v njem izbornega šefa in dobrega tovariša, poleg službe pa se je pokojni Božič z vso ljubeznijo udeleževal tudi društvenega dela v raznih strokovnih, nacionalnih in dobrodelnih društvih.
Med svoje najstarejše in najagilnejše člane in odbornike ter iniciatorja tako potrebnega podpornega fonda prišteva pokojnega Božiča udruženje železniških uradnikov, ki je izgubilo ž njim neumornega delavca in najboljšega tovariša. Prav tako kot za svoje stanovske tovariše pa je bil z dušo in srcem član Jadranske straže, kjer je bil v odboru, razen tega pa je bil ustanovitelj posebne železničarske sekcije, ki šteje danes že na tisoče članov. Kljub vsej tej zaposlitvi je sodeloval v drugih nacionalnih organizacijah, tako pri Sokolu, JNS, udru-ženju rezervnih oficirjev, Rdečem križu itd. Skratka, pok. Jožko je bil povsod, kjer je bilo treba nesebičnega dela za dobro stvar!
Pokojni zapušča vdovo gospo Marijo iz znane Česnove družine v Kranju ter štiri nepreskrbljene otroke, ki jim vsa brezmejna ljubezen ni mogla oteti dobrega moža in očeta. Plemenitemu možu časten spomin, njegovi družini pa naše iskreno sožalje. Pogreb bo popoldne ob 16. od mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Počastimo njegovo zadnjo pot vsi, ki nam je bil pokojnik srčno drag!
Obrtniška samopomoč je podala svoj obračun
Ljubljana, 26 februarja Včeraj dopoldne se je vršil ob povoljni udeležbi v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani XII. občni zbor Obrtniške samopomoči. Zbor je pozdravil kot prvi predsednik g. Hribar in je med drugim izrazil zadovoljstvo, da se je članstvo Obrtniške samopomoči kljub vsem težkočam znatno dvignilo, kar je znamenje, da uživa ustanova zaupanje pri obrtnikih. Omenil je tudi, da se je glede na težavni gospodarski položaj znižala vpisnina za obrtni-
ke, ki žele na novo pristopiti. Važna iz-prememba je odlok banske uprave, s katerim se postavlja vsem registrovanim pomožnim blagajnam v svrho nadzorstva vladni komisar.
Po preglednem blagajniškem poročilu, ki ga je podal g Slovnik, je stanje ob koncu leta 1933. naslednje: V preteklem letu je imelo društvo 134.898.66 Din dohodkov. Članarina, pristopnine in mesečni prispevki so znašali 59.713 Din, drugi dohodki pa 4678.18 Din. Za posmrtnino je izplačalo društvo 47.839 Din. Premoženje ob koncu leta 1933. je bilo 60.438 Din in je pupilar-no varno naloženo pri Poštni hranilnici in drugih zavodih.
Iz obširnega tajniškega poročila je posneti, da je Obrtniška samopomoč vneto delovala. Med letom je umrlo 17 članov. Izstopilo, odnosno črtalo se je 16, na novo pristopilo pa je 146 članov. Zbor pa je po-kazah, da se obrtniki zavedajo velikega pomena te ustanove in da odbor vztrajno dela na tem, da ustanovi pripomore do čim krepkejšega razmaha in ugleda med obrtniki kakor tudi v javnosti.
Občni zbor je na predlog predsednika tudi pooblastil odbor, da prične priprave glede starostnega zavarovanja obrtnikov, kar bo izkušala izvesti Obrtniška samopomoč kot prostovoljno zavarovanje. Ta zamisel bo gotovo vzbudila pozornost med obrtništvom, ki je danes prepuščeno samo sebi. Odbor je vestno vršil svojo nalogo, zato naj tudi vsi zavedni obrtniki cenijo humanitarni značaj ustanove in pristopijo k njej ter jo podpirajo.
V odbor so bili tudi izvoljeni kot namestniki odbornikov gg.: Ferkula Franc, Starič Franc in Rozmanova Pavlina.
Spominu bratov Ipavcev
Maribor, 26. februarja
Ipavčeva pevska župa pripravlja slavje, da se postavi trajen spomenik našim zaslužnim skladateljem bratom Ipavcem, ki so s pesmijo prvi vzbujali narodno zavest zlasti na bivšem Štajerskem. Njihove pesmi so postale last ne le Slovencev, ampak tudi Hrvatov in Srbov. Da se tem možem vsaj nekoliko oddolži in počasti njihov spomin, si je župa ob ustanovitvi nadela po njih tudi ime. Letos namerava odkriti krasno spominsko ploščo na njihovi rojstni hiši v St. Jurju ob južni železnici in sicer 13. maja dopoldne. Odkritje pa ni samo zadeva Ipav-čeve župe, marveč vse naše narodne javnosti in mora postati narodna manifestacija.
Slavnost bo zahtevala poleg mnogega or-ganizatornega dela tudi precej sredstev, predvsem za nabavo plošče in za kritje ostalih stroškov. Ker pa župa ne razpolaga s takimi sredstvi, se obrača na našo javnost, predvsem na premožnejše, ki naj ji s primernimi prispevki pripomorejo, da se svečanost izvrši čim dostojnejše. Prispevke zbira Ipavčeva župa JPS v Mariboru. Če se je posrečilo pred dvema letoma Hubadovi pevski župi, da je odkrila spominski plošči Davorinu Jenku in Miroslavu Vilharju, upa Ipavčeva župa, da bo to uspelo tudi njej. S tem slavjem bo združena tudi proslava 401etnice Celjskega pevskega društva. Zato se bo 12. maja vršil jubilejni koncert v Celju, a naslednji dan bo istotam v okviru proslave koncert Ipavčeve župe.
Družina iz starega avtobusa zapusti Ljubljano
Ljubljana, 26. februarja
Vse topleje je posijalo sonce ljudske dobrote na številno družinico Besičev, bosanskih muslimanov v razdrti avtomobilski karoseriji na Muzejskem trgu, ko smo opisali njihovo revščino. Prej so jih poznali le dobrotniki iz organizacije JNS v dvorskem okraju, ki so jim nanosili nekaj moke, masti, sladkorja in drugih živil, da je mogla izčrpana mamica Mejra za silo potolažiti lačne kljunčke svojih malih, medtem ko je ležal oče Ramo še vedno v bolnici. Nato so jele prihajati na kraj kričeče revščine gospe in gospodje iz raznih delov mesta, prinašajoč s seboj prav različne dobrote. Da bi videli vi tiste hvaležne poglede, da bi videli iztegajoče se ročice, s kako radostjo so prejemale darila! Lesketajočih se oči so se postavljali v vrsto mati Mejra, za njo najstarejša 121etna Derviša. 81etna Rasema, 71etna Samka, 5Ietni Sajko, pod nogami posetnikov pa sta se kobacala 31et-na Remiza in 21etni Šerfo. Hvaležno se je oglašala iz povojev v improvizirani gugal-nici še 3 mesece stara Šefika in z jokom izražala hvalo.
Družinica je navzlic mrazu in morečim skrbem zadihala nekam prosteje. Vse živahnejše so skakali otroci okrog karoserije. opoldne ali zvečer, ko so se stiskali Be-sičevi v zatohlem prostoru so mleli zobčki malih krepčilno jed. da jih je mamica opazovala vsa radostna. Glas o hudi usodi Be-sičevih pa je segel tudi tja doli med muslimanske vernike v Bosno. Iz »Jutra« je povzelo vest o trpljenju rojakov v Ljubljani muslimansko glasilo »Islamski Svijet«, ki je apeliralo na ljudi »merhametli srca«, da pomagajo. Poziv ni ostal zaman: Iz Uži-ca, Sarajeva. Lukavca in od drugod so se zglasili ljudje merhametli src in poslali upravi manjše vsote, da se je slednjič na-
KJERKOLI SI BODI
m
POVSODI
ČOKOLADO?
SEVEDA ZOPET SAMO
bralo okrog 500 Din. ki so bili odposlani na naslov Besičevih v Ljubljano.
Družinica Besičevih bo okrog 1. marca zapustila Ljubljano. Oče Ramo se je vrnil iz bolnice, še vedno je slab, nezmožen za delo. Revščina se vrača med ožje rojake nazaj v Sarajevo. Otroci in starši pa zatrjujejo, da Ljubljane in dobrih Ljubljančanov ne bodo pozabili. Pot jim bo olajšana tudi zato, ker je oskrbel mestni 'izik dr. Rus brezplačni prevoz po železnici, tako zanje kakor tudi za skromno robo, ki jo bodo mogli vzeti s seboj.
Gospodarsko poslopje in kozolec žrtvi plamenov
Zagorje, 26. februarja V soboto okrog pol 17. je rudniška sirena naznanila požar. Telefonsko je bilo iz Kisovca sporočeno, da gori gospodarsko poslopje posestnika Franca Klančišarja v Spodnjih Zavinih. Požar je nastal baje zaradi vnetja saj v dimniku in je iskra padla na bližnji hlev. Ker je pihal močan veter, se je vnel tudi bližnji veliki kozolec. Domači so mogli še rešiti iz gospodarskega poslopja živino.
Tudi sosed posestnik Celestina, ki je sicer oddaljen kakih 300 metrov, je bil v nevarnosti za svoje imetje, ker je veter nosil goreče žarke preko njegovega gospodarskega poslopja. Prvi so bili pri požaru sosedje in orožniki. Kmalu pa so prišli gasilci iz Lok in Zagorja, ki so se zaradi pomanjkanja vode morali omejiti le na obrambo hiše in svinjskega hleva.
Posestnik Klančišar ima okrog 80.000 Din škode, ker so mu pogoreli poleg zgradb vse gospodarsko orodje, krma, devet vozov in drugo. Zavarovan je pa bil samo za 12.500 Din.
Smrt v klavnici
Celje, 26. februarja
V soboto se je vršila pred celjskim malim senatom razprava proti 291etnemu mesarskemu pomočniku Francu Lešniku iz Celja, pristojnemu na Dobrno. Lešnik se je moral zagovarjati zaradi uboja, ker je v prepiru z nožem usmrtil 201etnega mesarskega pomočnika Josipa Brezovška iz Celja.
Franc Lešnik je bil 26. januarja okrog 15. zaposlen pri koritu in kotlu v mestni klavnici. Poleg njega je stal Brezovšek, ki je vprašal Lešnika, ali bi smel nadaljevati izpiranje črev v njegovem kotlu. Ker Lešnik tega ni dovolil, je zače! Brezovšek godrnjati ter je udaril Lešnika s pestjo po obeh licih in glavi. Lešnik je nato sunil Brezovška z ostrim mesarskim nožem v prsi in prebodel hrustančasti spodnji del prsnice, osrčnik in srce. Ranjeni Brezovšek je napravil nekaj korakov, nato pa se je zgrudil in izdihnil. Lešnik se je po tem dogodku takoj javil na policijski stražnici. Dejanje prizna, pravi pa, da se je. ko ga je Brezovšek večkrat udaril s pestjo po licu in glavi, sklonil na desko in se hotel zravnati V levici je imel oster nož in se okrenil na levo stran in nazaj, pri tem pa je zadel Brezovška.
Lešnik je bil zaradi usmrtitve Brezovška obsojen na 2 leti zatočenja. Sodišče je upoštevalo, da je Lešnik izvršil dejanje v veliki živčni razdraženosti, ki jo je povzročil Brezovšek.
DANTE S POJE
TINO PATTIEM
v veseli opereti
BENEŠKA NOC
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Predstave ob 4., 7% in 9 % Predprodaja od 11. do % 13. uri
KULTURNI PREGLED
„Carmen" v prenovljeni stari obliki
Bi zet. ki je izlil svojo srčno kri v »Carmen«, ni več doživel njenega svetovnega uspeha. Po pravici smemo prištevati »Carmen« med najpril iubHemejša operna dela •vseh dosedanjih dob S svojim divje strastnim dejanpm je močno vplivala na italijanski veriz^m. izredno srečna mešanica vesele in temine muzike je pokazala Bizetovim naslednikom nova glasbena pota. V prvem aktu: živahno poc^tno življenje v Sevili, menjava 6traže, nastop obeh glavnih junakov, upor tobačnih delarvk. poboj, beg, kot močan kontrast ciganke Carmen. nedolžna, naivna Micaela. Muzi kalno: po mojstrsko zgrajeni pr^igri. v kateri si podajajo roko vsi najvažnejši glasbeni motivi, srečno muzikal-no slikanja pocestnega okolja, originalna koračnica straže, vročekrvna ciganska haba-nera. miline polna pesem Micaele. markant-na segnidila. dramatični prepir tobačnih delavk, krepak, strmo dvignjen konec. Drugi akt: cigansko življenje. petje, ple6. pomemben nastop torera Escamilla. tihotapski kvintet, duševni konflikt Jozeia. v vrtin častem finalu zmaga demonska Carmen. Gra-cioma predigra, bohemska pesem, živahni, pisani plesi, slavnoznani torerov klic, sijajno. duhovito komponiran tihotapski kvintet, eden izmed viškov Carmen partiture, ples Carmen s kastanjetami. krasna cvetlična ari-
ja Jozeja, pestro glasbeno slikani dvoboj. Tnertjii akt: tihotapska idila, ugibanje ciganske dekliške trojice i« kart. plastičen, kontrasten nastop Micaele, bahavi prihod Escamilla, dvoboi na nož, usodna izprem emba v ljubezni brezsrčne kokete Carmen, njena juž-njaško trmasta onemoglost. Poetični, draže-stni glasbeni uvod, dvospev flavte in klarineta na prozornih harfnih akordih, zanimivi tercet cigank F rasa J it«, Mercedes in Carmen, kot zopet ni močni kontrast spev Micaele, Jozeja. Četrti akt: živahna cesta, prodajalci, plesi. poleg brezskrbn/eea vrvenja in lahkotnega, sladost rastnega življenja tragika in smrt. pompozni prihod bikoborcev, koncentracija interesa na Carmen in Escamilla. prošnje, rotenja ogoljufanega.^ pozabljenega ljubimca Jozeja. obup. nož, smrt. Vročekrvni ansamblski in solo plesi^ napihnjena koračnica bikoborcev, kot nož zareže nato usodni, na ciganskih harmonijah zgrajeni motiv, obupne, srce stiskajoče, grozeče prošnje pozabi j emeiga ljubimca, strašno glasbeno stopnjevanje zadnjega dela do neizogibne katastrofe, najmočnejši dokaz Bi-zetome vsestranske genialnosti.
Nedeljska predstava je dokaizala. da prizadevanja radikalnih, modernih režiserjev, pa bodisi v Rusiji. Nemčiji ali pri nas. ne morejo priborita ^Carmen« močnejšega uspe-
ha, kakor ga ima v svoji prvobitni, a prenovljeni in preduhovljeni obliki. G. Primožič je v srečni zvezi z inscematorjem g. Ulja-niščevim, koreografom g. Golovinom in dirigentom g. dr. Švaro postaivil na od/er »Carmen«. pisano razgibano, modro upoštevajoč in podčrtavajoč tako mizikalno kakor tudi igralsko plat dela. Predstava je po njegovi in po zaslugi njegovih tovarišev pomočnikov imela nenavadno močan uspeh in jo v vsakem oziru smemo uvrstiti mied dosedaj najlepše predstave »Carmen«. Nositeljica glavne partije ga. Thierry - Kavčnikova, po svv-ji zunanjosti in svojem temperamentu kakor nalašč istvarjena za Carmen, je prekašala sama sebe. Vse priznanje zasluži g. Marčec. Podal je z Jozejem svoje najboljše. Režiser, pevec in igralec g. Primožič je žel vsestran-
sko zasluženo pohvalo. Nov je bil Tone Pe-trovoič k'M Morales. Popolnoma je zadovoljil in prav radi smo ga gledali in poslušali. Boljše Micaele, kakor je ga. Ribičeva, še nismo imeli na našem odru. Imemiten ie bil kvintet s Thierryjevo. Bernot - Golo-bovo. RamŠakovo, Drmotom in J. Risom, istotako tercet s prvimi tremi, prav simpatičen, prijeten je bil končno oficir Zuniga 2. M. Rusa. Zbor je bil točno naštudiran fc?r je vreden prav posebnega priznanja, balet je dokazal skrbno pridnost in duhovito iznajdljivost svojega šefa, slike, sploh insce-n arija je bila izredno lepa. Skratka: nove, oziroma v novo življenje obujena nekdanja »Carmen« je imela prebojen uspeh in je po pravici zaslužila radodarno priznanje naše operne publike.	—
Samomor nemške republike
(Georg Bernhard: Die deutsche Tragodie. Založba »Orbis«, Praga.)
Georg Bernhard. znani nemški publicist in novinar, bivši glavni urednik uglednega političnega dnevnika »Vossische Zeitung«. ie skušal v tej kniigi napisati zagovor nemške demokracije. Toda vsakdo, ki bo knjigo prečital. bo dobil baš nasproten vtisk. namreč. da nemške demokracije nikdar ni bilo in da je bil poskus, ustvariti jo z weimarsko ustavo, 1? poskus z nezadostnimi sredstvi. VVeimarska Nemčija ie bila ves čas svojega obstoja republika brez republikancev. Že socialist Scheidemann. ki ie 9. novembra 1918 izklieal nemško socialno republiko, je
to storil boli iz sile kakor iz prepričanja, ker se je večina socialne demokracije, ki je bila prav za prav edina nositeljica weimar-skeea sistema, celo ob dneh revolucije boli nagibala na monarhijo kakor na republiko.
Nemška republika. roiema ob uri takih težav in s tolikimi ovirami, da bi se bila lahko obdržala le z največjo spretnostjo, je storila toliko nerodnosti in tako težke napake, da je avtor po pravici dal svoji knjigi podnaslov »Selbstmord einer Re?*ublik«. Začela je z napakami že takoj ob svojem postanku. Namesto da bi demokratična Nemčija prisi-
lila cesarske maršale, ki so izgubili vojno na bojnem polju, da sami podpišejo pogoj'* premirja ter se pogajajo z zmagovito antan-to, je republika to nehvaležno in težko nalogo prevzela nase, s čimer je ustvarila legendo, ki ee je kasneje nad njo tako kruto maščevala, da je armada z neverjetno požrtvovalnostjo in hrabrostjo zmagovala na fronti in bi vetrjetno tudi zmagala, če ji ne bi hudobni pacifisti, demokrati, židje in marksisti padli od zadaj z bodalom v hrbet.
Parlamentarni sistem kot tak je tudi popolnoma odpovedal. Demokracijo so pojmovali tako. da je vsak v neštevilnib strankah hotel izvrševati oblast ter se vtikati v naj-neanatneiše zadeve. Pri tem si pa parlament ni znal pridobiti ugleda. Za kilisami so vladali voditelji 6trank. Zakonski osniutki 90 se s pravo nemško pedantnostjo že vsi pretresli v detajlih v parlamentarnih odborih in razprava v parlamentu je bila le forma. Nemec fe le redko dober govornik: poslanci na tribuni, ki so bili določeni vedno že v na-preij in so po navadi odkorakab' na oder z debelimi rokopisi pod pazduho, so naredili na navzoče vse prei kakor učinkovit vtisk. Kako se je potem mogel kdo navduševati za parlament, če je pogledal ob naivažneiših debatah v naool prazno dvorano ter na Nehajoče poslance, ki so bili povsod drugi3 prej. samo pri netemperametntnih izvajanjih govornika.
Ustroi in pojmovan j® strank sta bika taka. da ni nemško parlamentarno življenje nikdar moglo priti iz les en osti in negfbljivosti. Oseba ni veljala nič, načelo vse. Tako so
Domače vesti
Akademska svoboda
>Akaut»wsJ£i glas« je pričel objavljati zanimiva pisma Ivana Cankarja. Odkar pa srno v enem teh pisem čitali Cankarjevo slabo mnenje o »Slovencu« in klerikalcih, smo se zaman veselili nadaljevanja: »Akademski glas« je izšel brez Cankarjevih pisem.
Zakaj, čemu? Najbrž se ne bomo motili, ako pripišemo vzrok oni temni sili, ki je nekoč Cankarja mnzila in sežigala njegove spise, zdaj pa ga skuša napraviti za svojega, — sili, o kateri pravijo poznava'ci razmer, da je tudi na tleh akademske svo-ibode še zeio vplivna in močna.
♦	Zagrebški učenjak član šafarikovega znanstvenega društva. Na seji šafarikovega znanstvenega društva v Bratislavi je bil med drugimi inozemskimi člani izvoljen tudi zagrebški učenjak dr. Božidar Sirci i, Ki je član Jugosiovenske akademije in vršilec dolžnosti ravnatelja zagrebškega et-nograf. muzeja. Dr. širola je postal član humanističnega oddelka šafarikovega znanstvenega društva. V Bratislavi je dr. Širola znan po svojih kompozicijah in znanstvenih razpravah.
♦	Komisija za polaganje državnih strokovnih izpitov na univerzi. Minister pro-svete je imenoval za predsednika izpitne komisije za strokovne izpite uradniških pripravnikov na univerzi v Ljubljani rednega profesorja g. dr. Frana Ramovša. Za delovodjo izpitne komisije je imenovani glavni arhivar g Albin Bevc, v ostalo komisijo pa: za državni jezik red.ni profesor dr Fran Ramovš, za teorijo administrativnega prava in pozitivnega zakonodavstva izredni profesor dr. Joso Jurkovič, za predmete finančnega značaja redni profesor dr. Albin Ogris, za zakone in uredbe iz resora ministrstva prosvete sekretar univerze v p. dr. Matej šmalc, isti tudi za francoski, nemški in angleški jezik, za pisarniške in arhivske posle pa vršilec dolžnosti sekretarja univerze g. Viktor Zalar.
♦	Praktični učiteljski izpiti na državni učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v aprilskem roku pričeli v petek 20. aprila ob 8. dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože po uradnem potu tako, da bodo vsaj do 14. aprila v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev še le za prihodnji izpitni rok v jeseni. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razoošiljala Izpitni odbor.
*	Izpremembe v šolski službi: Z odlokom
prosvet min. je razrešen dolžnosti upravitelja osnovne šole v Novem mestu Venče-slav Skebej in na njegovo mesto imenovan za šolskega upravitelja Fran Zagorc, s tem da še nadalje vrši dolžnosti šolsk ga nadzornika Prav tako je razrešen upravitelj IV. deške osnovne šole v Ljubljani Julij Slapšak in na njegovo mesto postavljen Ivan Mihler, dosedaj pri bonski upravi s tem. da vrši dolžnosti šols!c«"»a nadzorn a za srez Ljubljana-okolica. Za vršilca dolžnosti sreskega šolskega nadzorn.ka v Kamniku je postavljen Ivan Arigler. dosedaj nadučitelj v Trzinu. Premeščena je učiteljica Zofija Jerele od Sv. Križa v Vodice.
*	Za napredek civilnega zrakoplovstva. V Beogradu se je vršil v nedeljo VI. občni zbor Aeroputa, na katerem je glavni tajnik g. SonJermajer v svojem poročilu na-glasil, da se civilno zrakoplovstvo pri nas ne razvija v dovoljni meri zaradi premajhne državne podipore. Primerjal je .podpore, ki jih uživa civilno zrakaplovstvo v drugih državah. Pri nas iznaša podpora 9, na Poljskem 68, češkoslovaškem pa 81 milijonov. Civilnih letal se je lani poslužilo 1937 potnikov, preneseno pa je bilo pošte v težini 272.969 kg ter raznovrstnega blaga za 5 milijonov 795.470 Din. Poleg 7 letal, ki so v prometu, jih je še nekaj v rezervi. Sklenjena je bila spomenica, ki bo predložena na merodajnih mestih, da bi se dosegla izdatnejša podpora za uspešen razvoj civilnega zrakoplovstva.
*	Uspešen razvoj sušaškega pristanišča. Te dni je preteklo 10 let, odkar so italijanske oblasti evakuirale Delto in pristanišče Baroš Tedaj je začelo delovati su-šaško pristanišče pod upravo naših oblasti. Sprva so bile cbupne razmere Pristanišče ni imelo najpotrebnejših naprav, uredilo in razširilo pa se je do leta 1926. V zvezi t ureditvijo tako zvanega pristaniškega sistema zgornjega Jadrana, ki obsega tudi Martinščico in bakarsko pristanišče. O razvoju svedoči najboljše prometna statistika. Izvoz za tu- in inozemstvo je znašal 2 milijona 652.819, uvoz pa 2,003.046 ton V 10 letih je s parobrodi prispelo na Sušak 1,206.207 potnikov, odpotovalo pa jih je 1,181.178. V pristanišče je prisroelo 28.584 ladij 7. 18 022 943 tonami .Tugoslov. ladij je
bilo 25.138, ostale pa bo bile tuje. Poleg ladij pa je priplulo in odplulo tudi 8694 jadrnic z 1,051.050 tonami.
♦	Ribe, ki varujejo naSe zdravje. Okolica Broda, ki ni kanalizirana, je polna močvirij, kjer je vse polno mrčesa, ki raznaša najrazličnejše nalezljive bolezni. Na samem Jelas polju, ki je poplavljeno, kadarkoli naraste Sava ali pa njeni pritoki, ostajajo veliki kompleksi zemljišč stalno pod vodo. Za uničevanje mrčesa, ki je najnevarnejši raznašalec nalezljivih bolezni, bi bilo treba nabaviti Ln zarediti posebno vrsto ribic, tako zvane »gambuzije«, ki uničujejo mrčes. Te ribice so lani z največjim uspehom uporabljali v Hercegovini. Po poročilu Doma narodnega zdravja v Mostar-ju so doseženi s pomočjo teh rib odlični rezultati pri uničevanju mrčesa. Ker Jelas polje še ne bo tako kmalu izsušeno, bi bilo potrebno čimprej zarediti te ribice, da močvirja ne bi bila več gnezda raznih epidemij.
♦	Samostan na Javni dražbi. Ie dni bi bil
moral biti prodan na javni dražbi pravoslavni samostan Krka blizu SKradina v Dalmaciji. V zadnjem hipu je bila dražba odpovedana po intervenciji episkopa Irine-ja Gjorgjeviča in po zaslugi ravnatelja Hipotekarne banke, ki je izposloval .-•amo-stanski upravi posojilo od 200.000 Din, la je pomirila svoje upnike. Nujna pomoč Hipotekarne banke je žela ve^kc- odobravanje pravoslavnega prebivalstva severne Dalmacije.
♦	Koliko se Je lani pojedlo mesa In popilo alkoholnih pijač na Bledu, nam povedo naslednji statistični podatki: Lani so na Bledu zaklali 3 bike, 233 volov, 18 krav, 7 junic, 387 telet, 8 kozličev, 30 prašičev in 17 prašičkov. Uvozili so dalje 290 zaklanih telet, 111 zaklanih prašičev in okrog 10.225 kilogramov raznega mesa. Tu pa niso všteti doma zaklana živina, ovce, kozliči, prašiči in razna perutnina. Lansko leto se je ratzpečalo v blejskih hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah in točilnicah 104.794 1 navadnega vina 999 1 finega vina, 49.615 1 piva, 1494.28 hI« (hektolitrskih stopinj) špirita, 378 hl° žganja, in 382.9 hl° ruma, konjaka in raznih drugih likerjev. Seveda niso Blejci vse množine mesa in pijače sami použili, ampak so jim pomagali letoviščarji, ki jih je bilo lani okrog 18.000.
♦	Zlobno pokončavanje sadnih dreves.
Posestniku Pukšiču Janezu v Janškem vrhu so neznani zlikovci že lani julija polomili v sadovnjaku 33 mladih sadnih dreves. Zlobnežev orožniki takrat niso mogli izslediti, imeli pa so zadevo stalno v evidenci. Zdaj se je izkazalo, da sta to delo napravila njegov brat Anton, ki goji nasproti Janezu staro sovraštvo, in ,pa vini-čarka Verberk Pavla iz Desternika, ki je izpovedala, da jo je Anton napojil in nato .pregovoril, da sta skupno šla lomit drevje. Zadeva je ovadena sodišču.
♦	Kako se je obnesla borba proti podganam v Zagrebu. Komisija, ki so jo tvorili zastopniki mestne občine in strokovnjaki, je ugotovila, da je borba proti podganam — »deratizacija« uničila okrog 97 odstotkov nadležnih ln škodljivih glodalcev. Stroški so, kakor znano, znašali pol milijona dinarjev. Ugotovljeno je tudi, v katerih mestnih predelih je bilo največ podgan, a vsi taki in podobni uspehi so vendarle drago plačani, kajti Zagrebčani bodo imeli mir pred podganami samo dobra dva meseca. Po treh ali štirih mesecih se je treba namreč pripraviti na novo poplavo podgan in seveda tudi na novo — »deratizacijo«.
♦	Izsleden dolgoprstnlk. Oskrbnik Oster-bergerjevega posestva v Dežni g. Wallner je opazil, da mu je v zadnjem času izginilo okoli 28 smrekovih desk. Tatvine je bil osumljen Peraek Jurij, viničar v Gorci, ki je imel deske shranjene pri nekem posestniku. Orožniki so uvedli hišno preiskavo in res našli ukradene deske, razen tega pa tudi velik zaboj, v katerem je imel Pernek polno raznega mizarskega, tesarskega, ko-larskega in kovaškega orodja. Ugotovilo se je, da je bilo orodje ukradeno Veredroiku Jožetu v Gorci, Drobniču Matiji v Zg. Pristavi, Rajhu Ivanu v Dražencih in Hab-janiču Martinu v Zg. Pristavi. Pernek je priznal tatvino, poleg tega pa še vlom pri posestniku Turku Jožefu v Lanovi vasi, kjer je ukradel 500 Din gotovine in dvocevno lovsko puško.
♦	Vlomilci v beograjski katoliški nad-škofiji. Sredi dneva, ko ni bilo nikogar v pisarni, ker So bili vsi pri obedu, so vdrli neznani vlomilci v pisarno beograjskega nadškofa dr. -Ivana Rodiča, vlomili v pisalno mizo, ter lz ročne blagajne odnesli 8000 Din. Vlomilci so morali biti dobro poučeni o prostorih in tudi to so vedeli, kje je kaj denarja, ker niso v pisarni ničesar premetali. Kakor domnevajo, so prišli skozi stranski vhod, koder hodijo razni reveži po milodare.
Danes film elegance, razkošja ln »ločino*
PESEM, KI UBIJA
Tajnosti razkošnih hotelov ln mednarodnih shajališč.
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9. M uri zvečer Cene 4, 6 in 8 Din.
• Roparski umor v Kordunu. Te dmi so
našli premožnega kmeta Ivana Mandiča iz Ladjevca ustreljenega v nekem gozdu. Mandič se Je vračal s sejma, kjer je prodal konja, ter postal na potu domov žrtev neznanega razbojnika. Orožniki bo uvedli temeljito preiskavo in obiskali so tudi cigansko taborišče, kjer bo našli med cigani nekega dobro oblečenega mladeniča. Ta ciganski gost se je zdel orožnikom zelo sumljiv im odvedli so ga s seboj, da bi ugotovili, kaj je z njim. Vodili so ga skozi gozd, kjer je bil izvršen roparski umor, in ko je aretiranec videl krvave sledove, je začel trepetati, naposled pa je priznal, da je on ubil kmeta Mandiča. V vasi je zvedel, da se kmet vrača s sejma, in s pomočjo nekih ciganov mu je pripravil zasedo. Svojo žrtev je udaril z gorjačo po glavi ter jo potem omamljeno od udarca preiskal. Poleg listnice z izkupičkom je našel v kmetovem žepu tudi samokres, s katerim je ustrelil svojo nesrečno žrtev. Roparski morilec je neki Nikola Saludžič, ki je baje pred 14 dnevi dopotoval iz Beograda. Orožniki so zaprli tudi cigane, ki so mu pomagali pri razbojništvu.
Danes
ITA RINA v govorečem filmu
EROTIKON
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene 2, 4. 6 in 8 Dm
♦	Bančni uradniki! Neobhodno potrebujete strokovno knjigo: černe, Kontokorenti. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založništvu: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Pra-žakova ulica 8-H.
Vsakikrat, ko pridete v dotiko s tujimi osebami, vas najlažje obvarujejo nevarnosti raznih infekcij okusne ANACOT PASTELE.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira tovarna JOS. REICH
Iz Ljubljane
u— Umetniški del dobrodelne prireditve mestne občine 10. marca v hotelu Union, bo imel v svojem prvem delu naslednji spored: Grkseter drž. konservatorija, pomnožen z orkestralnim društvom, odigra pod taktirko L. M. Škerjanca prvi stavek Čajkovskega klavirskega koncerta v g-duru. Nato nastopi naš rojak tenorist dr. M Adrian. Naš odlični Akademski pevski zbor, ki bo v em-kratnem naetopj zapel Maroltovi »V kvo-štr b' šva« in »Kanigalilejsko ohcett ter Zgancevo »Ni me volja« in TomČevo »Zeleni Jurij«. Gospod ravnatelj državnega kon-servatorija. operni pevec g. Jjlij Betteto bo zapel »Vera v pomlad« in >PoIetni večer« nakar nastopi mešani zbor »Glasbene Matice« pod izkišenim vodstvom gospoda ravnatelja Poliča. Matica si ie to pot izbrala Lajovčeve 6kladbe »Boleeit ie kovač« >Vodica čista«, »Lan« in »Napitnico«. To ie orvi del, ki kot samostojna koncertna prireditev zasluži sama po sebi največjega obiska. Ves ostali progrma in podrobnosti bomo š i objavili.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V SISKI. — Telefon 33-87.
Razumem gospod narednik
z IDO YVt*ST ln RALPH A. RO-BERTS-om v veseli vojaški komediji
Predstave: v torek, sredo ln četrtek ob pol 7. in pol 9. uri zvečer
Dopolnilo nov zvočni tednik
PRIDE! Frančiška Gaal PRIDE! ŠKANDAL V BUDIMPEŠTI
u— Hrastniški pevci v LJubljani. Kakor po navadi, je bil tudi sobotni delavski prosvetni večer v dvorani Delavske zbornice prav dobro obiskan. Na večeru je gostoval predvsem moški pevski zbor »Svobode« iz Hrastnika, ki ga tvorijo sami steklarji. Gostje so se občinstvu predstavili kot simpatičen, ubran pevski zbor, ki
priča o živem kulturnem napora steklarskih delavcev. V nedeljo dopoldne so pevci zapeli ciklus pesmi tudi v radiu. — Razen nastopa hrastniških gostov ln razen predavanja Angela Cerkvenika o demokraciji je bila na sporedu prosvetnega večera še cela vrsta drugih glasbenih in recitacijskih točk. Delavska godba »Zarja« je zaigrala pod taktirko Danila Cerarja venček ruskih narodnih pesmi »Od Urala do Bajka-la«. tercet havajskih gitar je žel mnogo hrupnega uspeha. Prav lepega priznanja Pa je bil pri občinstvu deležen Završanov kvartet, ki je zapel vrsto naših lepih po-narodelih pesmi v esperantu po prevodih prof. Modrijana.
u— Udruženje jugoslovenskih Inženjer-Jev In arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v četrtek 1. marca ob 20. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu l-II. Predaval bo g. Filip Uratnik o gledanjih M. Kenvesa na vzroke konjunkturnega valovanja. Vabljeni člani in vsi, ki se zanimajo.
u— Hektor Berlioz Je prvi novoromantik »Faustovo prekletstvo« vsebuje vse tipične znake novoromantične smeri, predvsem je njegov orkestralni aparat tako številen, kakor prej še ni bil pri nobenem komponistu. Forma da že slutiti motive, ki jih je pozneje Wagner uporabljal v svojih operah. Z uvedbo »leitmotiva« Je nastopila reformacija v formi: namesto običajnih re-priz na naprej določenih mestih je nastopil »leitmotiv« in sicer na mestih, kjer je to zahtevala pesniška vsebina, ki je bila skladbi za podlago. Berlioz je tudi prvi v simfoničnem orkestru uporabljal harfo in to na virtuozni način kakor vse instrumente. Njegova posebnost so tudi gosta tolkala, ki jih je v nekaterih skladbah uporabljal ne samo v ritmičnem pomenu ampak tudi v melodičnem, da celo kromatično. »Foustovo pogubljenje« ima vse odlike Ber-liozove inštrumentacije, delo je pa tudi po vsej svoji zasnovi monumentalno. Zasluga Glasbene Matice je, da letos drugič čujemo to delo v Ljubljani. Izvajalo se bo ipod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v ipetek 2. marca v veliki unlonskl dvorani. Solisti so Vera Majdičeva, Josip Gostič, Robert Primožič in Anton Petrovčič. Vsak posameznik, ki sodeluje v tem ogromnem delu, je postavljen pred veliko, izredno tež/ko nalogo bodisi kot solist ali v zboru, posebno pa še v orkestru. Sedeži od 10 do 40 Din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— Lydia Wlssiakova, naša slovita plesalka, ki jo že dolgo nismo imeli prilike videti, je na povabilo naših konservatori-stov, da bi plesala na zabavnem večeru, ki se bo vršil dne 3. marca v kazinski dvorani, ljubeznivo pristala in obljubila svoje sodelovanje. Po dolgem borno imeli torej zopet priliko, občudovati njeno plesno umetnost. Ni dvoma, da bo že ta naša odlična sodelavka na zabavnem večeru privabila k zabavi vse čestilce plesne umetnosti.
u— Na vsesPloSno željo občinstva se bo
film ZKD »Prebujene strasti« ali »Prva dekliška ljubezen« predvajal še danes ob 14.15 in ob 18. Film žanje po vsebini in sliki mnogo uspeha ter ga priporočamo posebno naši mladini, vzgojiteljem ln staršem. To je pesem ljubezni, športa tn prijateljstva.
u— Tino Pattlera r svojem prvencu
vzbuja vedno več interesa. Publika je navdušena nad njegovim petjem. V nekaj dneh I pride v Ljubljano ljubko filmsko delo: »Ne poznam, a ljubim Te.« V tej opereti, ki je o njej obširneje poročalo ponedeljsko »Jutro«, nastopita skupno Mogda Schnel-derjeva in Willy Forst.
u— Krajevna organizacija JN8 za sodni okraj ima občni zbor v četrtek, 1. marca, v steklenem salonu kolodvorske restavracije. Dnevni red običajen. Pričetek ob 20. Obvezno za člane. Odbor.
u— Mornarska sekcija Jadranske straže redni članski sestanek s predavanjem in z važnim dnevnim redom. Udeležba za člane obvezna.
u— Jadransk|m stražarjem! Odšel je v
večnost zvesti naš sobojevnik, najidealnej-ši borec za napredek Jadranske straže g. Joško Božič, višji uradnik želez, direkcije. Danes ob 16. bo pri Sv. Križu nastopil zadnjo pot. Bratska dolžnost nas veže, da ob svežem grobu počastimo njegov spojin.
u— pomladek Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji priredi 4. marca v Trgovskem domu akademijo, katere čisti dobiček je namenjen gejenkam, ki še niso videle našega sinjega Jadrana. Vsi prijatelji JS pridite!
u— Krajevni odbor J8 In železnlčarska sekcija JS naprošata člane in članice, da se udeleže pogreba zaslužnega odbornika in načelnika g. Josipa Boriča.
u— I. mednarodni plesni turnir v LJubljani priredi 17. marca »Plesno-sportni klub«, ki ima svoje sestanke in treninge vsak torek in četrtek ob 21. v Kazini. Istotam vse informacije ln sprejem novih interesentov.
I kajpada! Prepreči tudi zobni kamen
J*. • •■■;	:--•••
radioaktivna zobna krema
postali poslanci roboti nekega zastarelega šematizma. Kdor se je uprl profci temu še-matizmu. ta se je smatral za izdajalca, iz-stopiti je r>a smel le tedaj če je svoje mesto prepietil svoiemu namestniku. Ta dogmati-zsm in pedantstvo pa nista odlikovala le konservativnih strank, temveč sta prevevala tudi r«vo! rfionarno leviro Na videz mogočna stranka nemške socialne demokracile, je že zdavnaj izgubila svoi elan. ker jo re upravljala, prav tako kakor državo, okostenela birokracija boneokraeija. ki ji je mani-kal vsak revolucionarni duh in katere edini in naivišii ideal je bila nemška oošt^Tiost do skrajnosti, čeprav proti razrednim interesom.
Nič ne more boli osvetliti dejstva. kako je bila demokracija tuja m-' ':jmu duhu. neeo oojav. da se ie v praksi nemškega parlamentarizma razvila edino ona določba weimarsk* ustave ki daie državnem'i poglavarju avtoritpitno oblast Tako ie predsednik rei>ub1;ke v kratkem času prevzel vse onj funkcije in tisto oblast, ki jo ie neko? izvrševal cesar Ko je postal nosilec državne oblast' in steber države, se i? enletel seveda okrog njega cel venec intrig ki ?ih sivolasi maršal ni niti razumel, niti mogel razumeti Postal je orodip industrijske in mnkerskp kaste, ki je državo izigravala za svoie interese. Tn mogoče bi to stanj -1 traialo še danes čp ne bi v tej kast' nastal razkol in se ne hi ^rbleiohpr in Papen prvstHa v podtalno borbo, v k?»teri je privlekel Pap*>n da bi sp maščeval nad Sehlei-cheriem. na pomoč Hitlpria v času. ko ie slodnii s svoiim arogantnim nastopom proti prpdspdn»Vi R ->i>v>a zapravil že vse nade. d3 b' prišel na oblast
Pri prpeoianiu krivde nad propadom republike v Nemčiji je Bernhard posebno ne-
izprosen nasproti Briiningu in socialni demokraciji. Bruningu očita, da j? bil neodločen in ves čas svojega vladanja ni vedel, ka; prav za prav hoče. Pri tem postavlja avtor trditev, da globoko verni ljudje, kakor ie bil voditelj nemškega klerikalizma Brfi-ning. sploh ne sodijo na politični oder. Kai mu pomaga vsa inteligenca in vse znanje, če se ne zna odločiti?! Tak človek me prepušča svojih poslednjih odločitev sebi. tem-v-*č Bogu. in če je kdai po dolgem oklevanju kai doumel in sklenil, tedaj ga nihče na svetu_ ne odvrne od začrtane smeri, ker proti božjim ukazom ni priziva na nobeno ustanovo človekovo
Še večji krivec fe po Bemhardiu nemSka socialna demokracija, ki ie Hitlerju ni bilo tr»ba niti podreti, ker ie to že pred njim opravil Papen. Kakor revolucija 1. 1918.. ni bila tudi »revolucija« 1. 1933. nobena revo-1 loija. temveč le be<g in abdikacija vladajočih. Ko je Papen izvršil udar proti nemškemu socializmu, odstavil socialistično prue/ko vlado in namesto nje uvedel komisarijat. ni niti sam upal. da miu bo državni udar lispel tako lahko Bil ;e bled in treipetaie }e čakal, da mu poročajo o uspehi njegove akcije. Socialista Braun in Pevering sita inrela namreč tedai v rokah vso prusko policijo. Berlin in delavske organizacije. Ce bi pokazala pruska socialna demokracije tedaj ie senco onega odporn^a duha. ki so ga pokaral' socialisti na Dunaiu. bi Nemčija ne postala olen reakcije. Z aretacijo pruske vlade ie dal Papen svetu primer nove koeipenikiade in dokaz o resničnosti znamenitega izrHkn Viliema II., da rabi za razgnan ie parlamenta »mir eipem preussischen Leutnant mit zehn Mann«.
V takem položaju ni bilo težko Hitlerjevi reakcija podreti trhle stavbe nemške demo-
kracije. Ni bilo za to treba niti idej. ko je bil material že pripravlira. Treba f? bilo le bobna, ki je klical ljudi skupaj, zato misli Bernhard. da bi bil boben mnogo upraviče-nejši simbol tretjega carstva, kakor pa sva-stika. znak pradavne indije&e modrosti. Ne idejam, temveč Hitlerjevi osebnosti pripisuje arvtor razmah nacionalnega socializma, v katerem ni nobene originalnosti, temveč le plagijati nebrojnih socialističnih piscev, zabel jmi e socialistično mistiko. Pač pa je Hitlerjev nastop deloval kot fascinacija. psihoza mase. in človek, ki ie bil prisoten pri neštetih njegovih zborovanjih za časa borbe nacionalnega socializma za oblast, ie dobil vtisk. da ie priča nelke politično - verske bolezni, slične onim. kakor jih je poznal srednji vek.
Sricer je pa knjiga pisana brez sovraštva, strasti in jeze. čeprav ie Bernhard dan°s emigrant v Pragi, češ. tako ie moralo biti in nič drugače. Hitlerja in njegovega pokre-ta se dotika ie malo ter razpravlja boli o goepodarefeih, socialnih in psiholoških okoliščinah. ki so omogočile v Nemčiji razvoj takega gibania. Dobimo vtisk. kakor bi bil Hitler le eksekutor onih tajnih sil. ki formirajo nemškega človeka za razliko od slovanskega in romanskega. Poleg fceiga je Bernhardova knjiga magistralno delo nemške notranje politične zgodovine in nienega razvoja od Weimarja do ustanovitve Hitler ievetga raja.	Dr. Stanko Ju*.
»Gospodična« v Maribora. Zadnja premiera mariborskega gledališča ie bila Devalovn »Gospodična«, ki so io igrali tidi v Ljub liani. O delu samem ip ž? pisal na tam me stu »Fri«. zato ne bom ponavljal njsgovih ugotovitev, ki so bile točne. Omenim le. da
ie režiser g. Vladimir Skrbinšefc pravilno razum el jedro dela in dvignil e svojo režijo vse tiste momente, ki so odločujoči. Njegova režija je bila zato prav dobra, kakor tudi preiprosta. a ustrezajoča inscenacaja. Poseben poudarek ie dalo predstavi goetovanie ge. Mlefeuš - Pugljeivi? iz Ljubljane, ki ie igrala hčerko Christine Galvoiserjevo. Gospo smo poznali že od lani. ko nam i? ipo-dobila Rifkelo v Aschevem >Bogu maščevanja«. a reči moram, da ji? bila tam močnejša kakor tu. V ulogi Christine ie posvetila nenavadno skrbno pažnjo zunanji igri in ie zato e te strani dosegla prav lep uspeh. Zanemarjala pa je notranjo igro. globino, resnično doživljanj1? in zato ni bila vedno prepričljiva. Najsi in inejšo kreacijo večera ie ustvarila gdč. Kraljeva v »gospodični« in prekosila 6koraj svoie najboljše vloge od orej. Njeno stvari t eljsko moč mo občutili žp takoj, kc je stopila prvič na oder. Dosegla ie v°4ii«no na zunaj in na znotrai. orefco vse skale odtenkov čuvstvovanj, razpoloženi in hotenj ubrano kakor na tipkah klavirja. Na močnejši fe bil poleg nje po maski in ti-piki značaja sluga in izsilievalec Val-mtin g Firi.ana. Tudi on je pokazal močno enot no zatnovo in izvedbo do konca. V odvetniku Galvoi sieriu je g. Pavle Kovif uveliavil svoje močne igralske sposobnosti, kolikor mu je dopuščala vloga, le mestoma ie bi' šibkeiši. Ga. Savinova ie podala njegovo ženo z rutino a brez elobine. ki ie p* tud1 vloga sama nima mnogo Gg. V Skrbinšek in Nakrst sta našla v Mauriceu Galvoiserju m Boutmj sebi man? prikladna lika. a sta bila sicpr prav dobra Služinčad so odigrali g. Blaž ter ed5. Križa jeva. Cepičeva in Starčeva.	R. Rehar.
u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za šiško vabi člane k praktični vaji obrezovanja sadnega drevja. Se-stanemo se v sredo 28. t. m. ob pol 15. pred novo cerkvijo v Šiški.
u— Ruska Matic« v Ljubljani oo Imela v nedeljo, 11. marca ob 14. v prostorih ruske dijaške menze (šentpeterska vojašnica) redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
u— Predavanje SPD. Kaj vse živi ▼ naših gorah nam bo povedal v petek zvečer v dvorani Delavske zbornice g. Vladimir Kapus, publicist, planinski lovec, urednik »Lovca«. Mnogo ljudi ne zna gledati. Zlasti če hodijo po prirodi so slepi. Namen predavanja je, poučiti prijatelje prirode, kako naj hodijo, kdaj naj opazujejo in kako naj poslušajo, če hočejo spoznati življenje v planinah. V lažje razumevanje bo predavatelj pokazal tudi več skioptičn!h slik živali z naših planin, nekaj od naših domačih fotoamaterjev, nekaj posnetkov pa od najbolj znanega lovskega fotografa grofa dr. Zedtwitza, ki je objavil slike iz naših krajev v raznih ilustracijah Avstrije in Nemčije.
u— Reja kokoši v mestu je važna panoga naših gospodinjstev, zato je pa koristno, da priredi podružnica SVD o tem predmetu predavanje, ki bo jutri ob 18.30 v predavalnici mineraloškega instituta aa univerzi. O tem važnem predmetu bo govoril znani strokovnjak banski referent g inž. Boris Wenko, ki bo zlasti opisal sa rejo na malih dvoriščih primerne pasn-e kokoši. Vstopnine ne bo.
u— Podpore 10 onemoglim ljubljanskim obrtnikom razpisuje Obrtniško društvo r Ljubljani za obrtniški praznik 13. marca. Prošnje je vložiti do 10. marca na naslov predsednika g. Josipa Rebeka, ključavničarskega mojstra, Cankarjevo nabrežje 9.
u— podporno društvo za gluhonemo mladino bo imelo svoj redni letni občni »bor v petek 2. marca ob 19. v gluhonemnlci r dnevnim redom, ki je bil članom že posebej javljen. Vabljeni so tudi drugi pil-jatelji društva.
u— Ljubljanski sokol priredi tudi leto« v soboto 3. marca ob 20. v restavraciji
»Zvezdi« svoj običajni družabni večer, r^ svečen poglobitvi stikov mlajšega članstva s starejšo sokolsko generacijo. Poeebtn poudarek bo dala temu večeru proslav a 60 obletnice rojstva in 10. obletnice st.>*-rostovanja br. Bogumila Kajzelja. Sodeloval bo priznani Završanov kvartet, ca programu pa je tudi godba. Na to prireditev vabimo svoje članstvo, enaiko iskro no pa tudi članstvo ostalih ljubljanskih in okoliških sokolskih društev.
u— Za valčkov večer Sokola I, ki se bo
vršil v soboto 3. maTca v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru, iada vseoL>-če zanimanje med starejšo in mlajšo generacijo. Prvenstvo na tem večeru Imajo starejši fantje in dekleta, ki bodo z mladostno prožnostjo zaplesali stare plese in pokazali mladini, da je valček le najlepši in najbolj priljubljeni ples.
u— Zemlja se drami, čas poljskih cal se Je približal. Včeraj so oživeli tud! vrtovi in grede po mestu in na periferiji Ljubljane. Lopate in grajbljice so zapele na gredah. Tisti stari spomladni ognji, ki ob pričetku poljskih del vsakokrat pobirajo vase, kar je ostalo od jesenske žetve, m> se zdramili na vrtovih, še malo solnca — pa se bo poljski obrat tudi v Ljubljani, ki je še vedno napol kmečko mesto, razmah-nih do viška.
u— Patrona eksplodirata v roki, 30 letni posestnik Anton žgajnar iz štange pri Tr«-beljevem je našel v nedeljo doma vojaško patrono in jo skušal izprazniti. Udarjal je tudi na naboj, kar mu je naenkrat patrona v roki eksplodirala. Razmesarila mu je roko in mu odtrgala dva prsta levice. — Iz Hrastovega dola iz Dolenjskega so pripeljali v bolnišnico olletno posestniko^o ženo Ano Selanovo. Nanjo se je bil udri s strehe sneg, ki jo je pokopal in je dobila hude notranje poškodbe.
Iz Celja
e— Občna zbora JNS v Grižah in Dra n-
Ijah. Občinska organizacija JNS za Gri^e bo imela redni občni zbor v soboto ». marca ob 19. v narodni šoli v Grižah, u> činska organizacija JNS za Dramlje pa r nedeljo 4. marca ob 10. dopoldne v Društvenem domu v Dramljah. Na obeh zborih bosta poročala gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek in predstavnik sreske organizacije JNS dr. Kalan, v Dramljah pa to Ji sreski veterinar g. M. šribar.
e— Uradni dan zbornice za TOI za Ca-Ije in okolico bo v torek 6. marca od 8. (io 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za meeto Celje v Razlagovi ulici. — Združenje trgovcev za Celje sporoča članstvu, da bosta letni račun že 1. 1933 in proračun za 1. 1934. od 28. t. m. do vštetega 14. marca članstvu na vpogled v pisarni v Razlagovi ulici.
e— Javna mestna knjižnica Je lani izposodila 28.802 knjigi, in sicer 16.673 slovenskih in srbohrvatskih, 11.049 nemških ter 1080 poučnih in znanstvenih del.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1 „10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo.
26. februarja Ljubljana 7, 765.3, 3.6, 93, mirno, 9, 0.3, dež, Ljubljana 13, 763.1, 8.0. 78, SSW1. 9 —, —; Maribor 7, 763.1, 2.0, 90, mirno, 5, —, —; Zagreb 7, 764.7, 5.0, 85, ESE1, 10, —, Beograd 7, 776.0, 8.0, 60, EL 7, —, —I Sarajevo 7, 768.7, 0.0. 90, mirno, 10. —, —; Skoplje 7, 770.5, 0.0, 90, mirno, 0, —, —; Split 7, 765.0, 11.0, SO. E3, —, —; Kumbor 7, 766.7, 10.0, 90, E3. 10, 16.0, dež; Rab 7,
765.2, 9.0, 85, SSE5, 10,--.
Temperatura: Ljubljana —, 3.2; 8.6, —; Maribor 12.2, 1.0; Zagreb —, 5.0; Beograd 16.3, 6.0; Sarajevo —. —3.0; Skoplje 13.0. —2.0; csplit 13.0, 9.0; Kumbor —, 90; Rab —, 7.0.
»Princeska In pastirček«. To Goli-•vo veselo pravljično igro bodo uprizorili celjski igralci v nedeljo 4. marca ob 15. v Mestnem gledališču. Režira g. Košir, glasbo je napisal E. Adamič, dirigira g. šegula. Vstopnice se dobe v predprodaji vsak delavnik od 10. do 12. in od 15. do IT. pri gledališki blagajni.
e— »Po stenah In grebenih Durmitorja« je naslov predavanja, ki ga priredi SavinJ-sks podružnica SPD v četrtek ob 20. v risa lnici meščanske šole.
e— Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev bo imel v nedeljo 4. marca ob 10. dopoldne ustanovni občni zbor v rdeči sobi v Narodnem domu v Celju.
•— Glede nediscipliniranosti na dijaškem stojišču pri predstavah v Mestnem gledališču nas obvešča ravnateljstvo celjske gimnazije, da nemira na dijaškem stojišču ne povzročajo gimnazijci, marveč nedijaki. Zato bi bilo potrebno, da bi se zahtevale za vstop na to stojišče dijaške izkaznice, varnostni organi pa naj bi vedno skrbeli za red.
e— Umrla Je ▼ nedeljo v Liscah 10, v visoki starosti 87 let posestnica Josipina Jernejškova. vdova po postreščku Martinu Jemejšku, ki ee je lani 20. septembra na celjskem kolodvoru smrtno ponesrečil. V bolnišnici je umrla v nedeljo 55 letna dmi-uarica Julijana Očkova iz Bezinc pri Konjicah.
e— Lastnike psov v Celju opozarjamo, rta morajo plačati takso za pse in pristojbino za pasjo znamko do 28. t. m. pri mestnem računovodstvu, ker bodo morali sicer plačati dvojno takso.
Kino Union. Danes ob 16.15 ln 20.30 zvočni film »Deklica % neba« in dve zvočni predigri.
Iz Maribora
a— Občni zbor zdravniškega društva.
Zdravniško društvo je imelo preteklo nedeljo v hotelu »Mariborski dvor« svoj občni zbor. Po poročilih posameznih funk-cijoaarjev in po sprejetem predlogu za raz-rešnico dosedanjemu odboru so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika dr. Jankovič, za podpredsednika dr. Mirko Cernič, za tajnika dr. Benedik, za blagainičarko dr. Mila Kovačeva, za knjižničarja dr. Vrečko, za odbornike dr. Hugo Robič, dr. Klara Kukovčeva, dr. Ljudevit Novak, dr. Giasinc in dr. Deragio; v nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Se-kula. dr. Stelnfelser. dr. Marin in dr. Sta-moL Na občnem zboru so se pretresala rama aktualna vprašanja. Sklenilo se je, da bo društvo v zvezi z upravo banovinske bolnišnice nudiio svojim članom medicinske revije, tako da n& bo treba nobenemu članu društva teli revij posebej laročati, kar v današnjih težkih gmotnih razmerah mnogo izda. Poleg tega pa bodo članom na razpohgo tudi medicinske knjige iz skupne knjižnice v mariborski splošni bolnici Seveda bo mogoče vse to izvesti, če bo društvo imelo čim več članov in se zaradi tega opozarjajo vsi zdravniki, da pristopijo k svoji stanovski organizaciji. V splošni bolnišnici pa bodo tudi vsak mesec znanstveni sestanki in predavanja, združenj z demonstracijami. Zdravniško društvo bo uprava bdm&nice v tem vsestransko podpirala in t*4o imeli člani priliko, da se strokovno in duhovno osvežijo. Občni zbor je članom, ki se nameravajo letos udeležiti volitev v zdravniško zbornico, naročil, naj podpirajo samo tiste elemente, ki grade za bodočnost, upoštevajoč današnje potrebe, ne pa tistih, ki pogrevajo zastarele stvari in se drže že preživelih metod.
a— Občni zbor krajevne organizacije JNS za III. mestni okraj. Krajevna organizacija JNS za ITI. mestni okraj je imela v Honigmannovi gostilni na Meljski cesti svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članstva in somišljenikov. Navzočni so bili tudi senator dr. Ploj. narodni poslanec dr. Pivko, okrajni glavar dr. Senekovič in zastopniki skoro vseh mestnih krajevnih organizacij. Občni zbor je otvoril In vodil predsednik organizacije g. Bratoš. Poročila vseh funkcionarjev so bila z zadovoljstvom sprejeta. Prav tako pa so navzoči z velikim zanimanjem sledili in vzeli na znanje poročila senatorja dr. Ploja, narodnega poslanca dr. Pivka in drugih o našem notranjem in zunanjem političnem položaju. Pri volitvah je bil z malimi sprmembami v prid indjstrijskega delavstva in mlajših članov izvoljen stari odbor s predsednikom Bra-tošsm na če.u.
a— Izkaznice za brezposelne. Da se
prepreči beračenje in odstrani vsako zio-rabljenje oseb. ki se bavijo s poklicnim beračenjem, bo izdalo mestno načelstvo v smislu banovinske naredbe o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnostj posebne razvidnice za one brezposelne, ki stalno bivajo v Mariboru. Ta legitimacija ne opravičuje lastnika do beračenja, temveč je le potrdilo o njegovi resnični brezposelnosti. Mastno načelstvo poziva vse bre.zposeine, kj stalno bivajo v Mariboru, da se javijo v socialno-političnem oddelku mestnega načelstva, Rotovški trg štev. 9, kjer se jim bodo izstavile predpisane izkaznice,
a— Zagonetna zgodba dragocenega obeska. Včeraj se je oglasil pri nekem mariborskem juvelirju neznan moški jn mn ronndil v nakup za 1200 Din dragocen obesek. Zadeva se je dozdevala juvelirju sumljiva in je o tem takoj na skrivaj obvestil policijo, ki je neznanega moškega aretirala. Na policiji je mož izpovedal, da ie kupil obesek, ki ie po juvelirievi cenitvi vreden več tisoč dinarjev, od nekega železničarja za 90 Din. Dostavil ie, da je dotični železničar našel obesek že lani v meseni v vozu potniškega vlaka med postajama Sevnico in Zidanim mostom. Po-ciia je moža pridržala v zaporu in mu za-P!enila dragoceni okrasek. Lastnik obeska naj se javi osebno ali pismeno pri pred-stoiništvu mestne policije, kjer mu je na razpolago izgubljeni ali ukradeni obesek. Obesek ?e podolgvate ob'ike. okrašen z br> Ijanti in modr'mf dragocenimi kamni, vde-'aninti v platino na zlato.
GOSPODARSTVO
Poslovno poročilo Narodne banke
Ze občni zbor, ki se bo vršil 4. t. m., je Narodna banka izdala letno poslovno poročilo, ki pravi v uvodu naslednje: Pregled gospodarskih razmer v svetu vodi do ne-sumljive konstatacije, da se zaradi poseganja držav v gospodarsko življenje vrše v posameznih narodnih gospodarstvih znatne preosnove. To velja zlasti za Italijo, Nemčijo in Zedinjene države. Naše narodno gospodarstvo se prilaga stanju, v katerem se je znašlo po hudi krizi v predlanskem letu. Denarništvo je pristopilo k sanaciji, devizni posli se vrše preko uradnih kliringov ali privatnih kompenzacij, državne obveznosti nasproti inozemstvu pa se urejujejo na podlagi doseženih sporazumov. V primeri z letom 1932. se je obseg zunanje trgovine po vrednosti povečal za 5.8 odst., aktivnost trgovinske bilance pa je narasla od 196 na 495 miliionov Din. Od leta 1929. je bilo lani prvo leto. ko je bila vrednost zunanje trgovine večja, nego v predhodnjem letu.
Poročilo nato navaja razne podatke o našem gospodarskem življenju, ki jih v naslednjem spopolnjujemo še s poctatk; za prejšnja leta.
Blagovni promet.
Med tem, ko beleži pomorski promet v lanskem letu povečanje za 0.7 odst., rečni promet pa celo za 25.4 odst., je železniški promet nadalje nekoliko nazadoval, toda le še za 3-5 odst. Število natovorjenih vagonov se je v zadnjih letih gibalo takole:
1929.	1 700.567 vagonov
1930.	1,571 040 »
1931.	1,608.778 »
1932.	1,427.782 »
1933.	1,378 200 »
Od leta 1929., ko je naš železniški tovorni promet zaradi ugodne gospodarske konjunkture dosegel prav znatno višino, je zabeležen do lanskega leta padec za 322.000 vagonov ali za 19 odst.
Denarni promet.
Pri Poštni hranilnici se je lani čekovni promet povečal na 61 milijard dinarjev, nasproti 56 6 milijarde Din v letu 1932., 63.2 milijarde Din v letu 1931.. 65 6 milijarde dinarjev v letu 1930. in 59 7 milijarde Din v letu 1929. Seveda ie povečanje čekovnega prometa pri Poštni hranilnici deloma v zvezi s težkočami pri privatnih denarnih zavodih.
Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah so znašale na dan 1. decembra preteklega leta 9662 milijonov Din. V primeri s stanjem v decembru prejšniih let vidimo naslednje spremembe (v milijonih Din):
stanje	razlika nasproti
hranilnih vlog prejšnjemu letu 31. dec. 1930. 13*80	—
1. dec. 1931. 12.170	— 1.710
1. dec. 1932. 10236	— 1.944
I. dec. 1933. 9662	— 564
Stanje hranilnih vlog se je v teku letu 1933 nadalje zmanjšalo. Sredi leta je kazalo, da se bo nazadovanje ustavilo: od 1 junija do 1. septembra se hranilne vloge niso več zmanjšale, temveč so za malenkost narasle od 9850 na 9867 milijonov. Od 1. septembra do 1. decembra pa so se zopet zmanjšale za okrog 200 milijonov Povečanje vlog opažamo predvsem pri državnih denarnih zavodih, to je pri Državni hipotekami banki in pri Poštni hranilnici. Pri teh dveh zavodih so se hranilne v'oge zadnja leta gibale takole (v milijonih Din): Pošt hr. Drž. h. ban. skupaj konec 1930 209.6 528.9 738.5 konec 1931 334.1 615 8 949.9 konec 1932. 442.7 724.9 1167.6 konec 1933. 564.1 827.5 1391.6
Skupaj so hranilne vloge pri Poštni hranilnici in pri Državni hipotekami banki lani narasle za 224 milijonov Din, dočim je predlanskim znašal prirasteh 218 milijonov, leta 1931. pa 211 milijonov Din.
Državne finance.
Vsi državni dohodki (dohodki državne administracije in državnih podjetij) so lani v 11 mesecih koledarskega leta znašali &2S8 milijonov Din, to je za 33 milijonov ali 3.9 odst. manj nego v istem razdobju 1932. Od leta 1931 na 1932. je znašal v istem razdobju padec dohodkov 1272 milijonov Din. Znatno omiljenje padca kaže. da so se gospodarske razmere bolj ali manj stabilizirale. Vendar pa je treba upoštevati, da beleži povečanje le demos neposrednih davkov, in sicer z 27 odst., dočim 60 se dohodki monopolov zmanjšali za 3.5 odst„ dohodki od trošarin za 10.4 odst. in dohodki iz carin za 17 odst.
Devizni promet.
Promet t devizami je prt Narodni banki zadnja leta silno nazadoval, in sicer od leta 1931. skoro na eno desetino; lani je znašal le se 1316 milijonov, nasproti 4410 milijonom v letu 1932. in 12.841 milijonom v letu 1931. Ta padec deviznih poslov pa je predvsem posledica okolnosti, da je bil zadnja leta uveden v znatnem obsegu klirinški plačilni promet in se sedaj 84 odst. vrednosti zunanje trgovine obračunava preko kliringov.
Znaten padec denarnih pošiljk izseljencev.
V	naši plačilni bilanci so prejšnja_ leta imele prav znatno vlogo denarne pošiljke izseljencev, zlasti izseljencev v Ameriki. Zaradi gospodarskih težkoč, ki vladajo zlasti v Zedinjenih državah pa so te pošiljke rapidno nazadovale. Denarne pošiljke naših izseljencev so znašale v zadnjih letih:
1929.	888 milijonov Din
1930.	739 * »
1931.	573 » »
1932.	206 » *
1933.	122 » «
Kakor vidimo, so denarne pošiljke naših
izseljencev, ki so v konjunkturnem letu 1929.. ko so bili zaslužki v Ameriki prav ugodni, dosegli 888 mil\jonov d;nanev lani že padli na borih 122 milijonov Din Razlika v višini tričetrt miliiarde. za kolikor so od leta 1929 padle te pošiljke, je nuino izzvala potrebo večie aktivnosti v osta1'h postavkah plačilne bilance, zlasti večje aktivnosti trgovinske bilance.
Denarni obtok in obveznosti na pokaz.
V	splošnem pregledu bančnih poslov navaja poročilo, da je 22 decembra preteklega leta dosefel ob+ok bankovce^- minimalno stanje 4177 miliionov Din. To ie v zadnjih 11 letih (od leta 1922) najmanjši
zabeležen obtok bankovcev. V koliki meri se je že skrčil ta obtok, spoznamo, če upoštevamo, da je največji doslej zabeleženi obtok bankovcev Narodne banke znašal 6209 milijonov Din (15. oktobra 1925 ), tako da je sedaj za preko 2 milijardi manjši, nego je bil v jeseni 1925. Obveznosti Narodne banke na pokaz pa so se v teku lanskega leta precej povečale, in sicer od 689 na 1031 milijonov.
Denarni trg.
Denarni trg je lani pokazal nekatere znake zboljšanja in povečanja likvidnosti. Poročilo pravi, da banka ni napravila nobe-rih posebnih ukrepov za zmanjšanje svojega portfelja, razen ukrepov za zavarovanje in postopno vračanje menic, ki so bile ocenjene kot nedovoljno sigurne. Navzlic temu se je menični portfelj skrčil v teku leta od 2094 na 18()9 milijonov. Izvršilni odbor Narodne banke je pričel sredi leta odobravati gospodarstvu nova sredstva za sezonske potrebe v obliki izrednih kreditov. Takih posojil je bilo odobrenih za okrog 28 milijonov, vendar ves ta znesek ni bil izkoriščen.
V naši državi se čuti predvsem pomanjkanje dolgoročnega kapitala za investicije. Zahteve po posojilih se koncentrirajo danes predvsem na iskanje kreditov za daljši rok, oziroma sanacijskih kreditov, dočim se kratkoročna sredstva iščejo le v manjšem obsegu. V zvezi s popuščanjem napetosti na denarnem trgu so v drugi polovici leta pričeli nekateri denarni zavodi odobravati kratkoročne kredite. V splošnem pa se opaža, da primanjkuje materiala za kratkoročne plasmane. Poročilo poudarja. da v naši državi doslej še ni bilo ni-kakih emisij državnih blagajniških zapisov, ki na drugih denarnih tržiščih tvorijo glavni del materiala za kratkoročne plasmane. Tesavrirani denar se v rastoči meri vrača v promet in nastaja vprašanje absorbira-nja teh sredstev, ki iščejo le kratkoročnih naložb.
Rastoči obtok blagajniških bonov Narodne banke.
Obtck blagajniških bonov Narodne banke se stalno dviga, čeprav je Narodna banka ponovno znižala obrestovan e ten bonov. Prvotno so nosili ti enomesečni, dvomesečni in tromesečni boni 4. 5 odnosno 6 odst.; že 1. decembra 1932 leta je banka znižala to obrestno mero za 1 odst., 1. aprila preteklega leta še za 1 odst., 1. septembra za nadaljnjega 'a odst in 1. decembra še za Vi odst., tako da so ob koncu leta nosili ti blagajniški boni le še 1, 2, odnosno 3 odst. (v začetku februarja pa je bilo obrestovanje še znižano na 0.5, 1.5, odnosno 2.5 odst.). Obtok blagajniških bonov pa ima nadalje tendenco naraščanja.
Tudi devizna situacija se je zboijšala, kar je dalo Narodni banki možnost za delno likvidacijo prej najetih tako zvanih re-volving kreditov (deviznih kreditov, ki sta jih dali naši Narodni banki Banka za mednarodna plačila in Francoska banka). Te obveznosti Narodne banke se, kakor znano, knjižijo poleg obveznosti zaradi izdanih blagajniških bonov v skupni oostavki »obveznosti z rokom«. Ta postavka je lani nazadovala za 353 milijonov na 1106 milijonov, čeprav se je, kakor rečeno, obtok blagajniških bonov povečal Zanimivo bi bilo vedeti, v koliki meri je lani Narodni banki uspelo odplačati svoj devizni dolg, kar iz zgornjih številk ni razvidno.
Stanje Narodne banke
V najnovejšem izkazu od 22. t. m. zaznamuje Narodna banka zmanjšanje zlate in devizne podlage za 16.6 na 1852-4 milijona Din. Pri tem so se devizne rezerve povečale za 13.3 na 87 3 milijona Din. dočim se je zlata rezerva zmanjšala za 30.2 na 1764.8 milijona Din. Narodna banka je očividno prodala za 30.2 milijona Din zlata v inozemstvo, najbrž zaradi tega, da nadalje zmanjša svoj devizni dolg Francoski banki in Banki za mednarodna plačila, kolikor ji to dopuščajo predpisi glede kritja. V ta namen se ni poslužha deviznih rezerv, da se te rezerve preveč ne zmanjšajo. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so nazadovale za 5.8 na 82.2 milijona l>in. Stanje kovanega denarja v niklju in srebru se je ponovno dvignilo preko 300 milijonov (za 19.0 na 318.3 mili j. Din). Posojila se niso bistveno spremenila (v zadnjem izkazu smo zabeležili prav znatno zmanjšanje).
Obtok bankovcev je nazadoval za 18.1 na 4161.7 milijona Din in sc jc zopet približal doslej najnižjemu zabeleženemu stanju (4146 milijonov). Obveznosti na pokaz so se skrčile za 22.5 na 1047.6 milijona Din, obveznosti z rokom pa za 28 6 na 1078.9 milijona Din.
Razmerje kritja je ostalo v glavnem nespremenjeno in znaša kritje v zlatu in devizah 35.55 odst. (po zadnjem izkazu 35.60), v samem zlatu pa 33.87 odst (34.19 odst.)
Stanje na dan 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 15. t. m.): aktiva: podlaga 1852.4 (— 16.6) od tega v zlatu 1764.8 (— 30.2). v valutah 0.4 (-f 0 3), v devizah 87.3 (+ 13.3); posojila na menice 1972.5 (— 0.5); lombard 295.8 (— 0.7), stari državni dolg 1717.3 (-f- 0.2); začasni drž dolg 600-0 C—)', pasiva: obtok bankovcev 4161.7 (— 18.1); obveznosti na pokaz 1047.6 (— 22.5); obveznosti z rokom 1078.9 (— 28.6).
Gospodarske vesti
= Uveijavljenje nove trgovinske pogodbe z Italijo. Dopolnilna trgovinska pogodba z Italijo od 4. januarja t 1., bo stopila v veljavo v začetku marca- Dan se bo še
naknadno objavil. Potrebno pa je, da se vsi izvozniki živine v Italijo prijavijo, še preden bo ta pogodba stopila v veljavo, uradu za kontrolo izvoza živine Pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
= Tarifni odbor sklican zaradi povišanja železniških tarif v zvezi s povišanjem voznlnske takse. Prometni minister je sklical za 27. t. m. plenurti tarifnega odbora v Za?rebu v prostore Trgovsko-industrij-ske zbornice. Na seji bodo razpravljali o celotnem načrtu nove blatno tarife. Katere postavke bodo ^vvMc	7:». radi zvišanja vozPi»,M — •■■' - 1
101. PO tei Z vi 5 n "i n - ' - ... .......
dej pobiralo od dohodkov potniškega pro-
meta 20 % (doelej 15 %), od dohodkov blagovnega prometa pa 15 % (doslej 10
odstotkov).
- Beograjska izvozna banka otvarja po-družnico v Albaniji. Ze o priliki nedavnih
ufcov izbruh pogajanj z Albanijo je bilo poudarjeno, da je za razširjenje trgovinskega prometa med našo državo in —anl-jo neobhodno potrebno, da se ustanovi v Albaniji trgovska banka ali pa vsaj podružnica ene naših bank, ker bi bilo drugače težko urediti plačilni promet. Albanija ima namreč samo eno banko, in sicer Albansko narodno banko, ki je pod italijanskim vplivom. Razen te banke, ki je novčanična banka, ni v Albaniji nobene druge banke, niti domače niti tuje. Kakor sedaj poroča beograjsko »Vreme« je upravni odbor beograjske Izvozroe banke sklenil ustanoviti v Albaniji podružnico, in sicer v Tirani. Ta banka bo vršila denarne transakcije v zvezi z medsebojnim blagovnim prometom, ki se .b0 lahko znatno povečal. Izvozna banka je že dobila od albanske vla-de dovoljenje za ustanovitev podružnice, najela je v Tirani tudi že .potreben lokal. Dva člana uprave, ki sta že prej proučila možnosti za ustanovitev podružnice bosta sedaj znova odpotovala v Tirano s potrebnim številom uradnikov in bo po izvršeni protokolacijl banke kmalu pričela poslovati.
= Dobave. Prometno komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 20 nosilnic za bolnike, gradbeni oddelek pa do 2. marca ponudbe glede dobave telefonskega materiala. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 8. marca ponudbe glede dobave 4000 kg bencina, raznega kovaškega in zidarskega orodja, 100 metrov gradi a za zastore. 50 komadov vrvice za zastore, 140 komadov krtač, 300 kg lanenega firneža, 30 kg raznega laka, 5 kg aluminijevega brona, 25 litrov špirita, 1400 kg vijakov in matic, 200 kg cinkove-ga belila, 200 ksg mavca in 800 kg raznih barv. Komanda pomorskega arzenala Ti-vat sprejema do 12. marca ponudbe glede dobave 700 metrov belega amerikana.
Borze
26. februarja
Na ljubljanski borzi je dane« deviza Milan v skladu z zunanjimi notacijami ponovno nekoliko popustila. V Curihu je bil zabeležen tečaj 26.60 nasproti paritetnemu tečaju 27.2770 ( v soboto 26.70, v petek 27.0250). tako da notira sedaj lira v Curihu okrog 2.5% pod pariteto. Devizi Newyork in London sta prav tako nekoliko nazadovali. Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem kliringu po 2.95 (v Zagrebu Ln v Beogradu po 2.90), grški boni so bili zaključeni le v Beogradu po 35.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je vojna škoda v početku prometa nekoliko popustila in je bila zaključena po 311, potem pa se naglo zopet dvignila in je prišlo do premeta po 322 (v Beogradu po 322 in 316); za marc je bil promet po 323 (v Beogradu po 320 in 318) za ajpril pa po 322 (v Beogradu po 319). Nadalje Je bil zabeležen promet v investicijskem posojilu po 74, v 4% agrarnih obveznicah po 38, "v 6% begluških obveznicah po 56 ln v 7% Blairovem posojilu po 50.50 ln 52. Zaključki so bili še v delnicah PAB po 260 inv delnicah Trboveljske po 106.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2308.74 — 2320-10, Berlin 1358.47—1369 27, Bruselj 800.79 do 804.73. Curih 1108.35-1113.85, London 174.53-176.13, Nevvvork 3416.61—3444.87. Pariz 225.88—227.—, Praga 12.34—143 20. Trst 194.90—297.30 (premija 28.5%;. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.95.
Zagreb. Amsterdam 2308.74 _ 2320.10. Berlin 1338.47 — 1369.27, Brus?!? 800.79 do 804.73. London 174.53-176.13. Milan 294.90 do 297.30, Nevvvork kabeil 3438.61—3466.87, ček 3416.61 _ 3444.87. Pariz 225.88 — 227, Praga 142.34 — 143.20. Čirih 1106.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20-38. London 15.80. !?ew-york 310.75. Braeeli 72.25. Milan 26.60. Madrid 41.9250. Amsterdam 208.4250. Berlin 122.75, Dunaj 56.40. Stoekholm 81.50. Oslo 79.40, Kobenhavn 70.55. Praga 12.85, Varšava 58.3250. Bukarešta 3.05.
Dunai. (T?čaii v priv. klirintru.) Beoerad 11.52. London 27.61. Milan 46.25, Nevvvork 541.34. Pariz 35.59. Praga 21 70. Čirih 174.28. tOn S v zlatu 128 S nan-
Elekti.
Ljubljana. Vojna škoda 315—320, T/c investicijsko 72—74, 8% Blair 53.50 den., 1% Blair 51.50 den., 7% Drž. hip. banka 63 den., 4% agrarne 37—SS, 6% begluške 55—56.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 321—322, za marc 320—321, za april 319 do 322, 7% investicijsko 72—76, 4% agrarne 37—38, 7% Blair 51.25 do 51.75, 8% Blair 53^0-^54.50, 1% Blair 63 den„ 6% begluške 55—55.50; bančne vrednote: Nar. banka 4200—4500, PAiB 258—260; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 145 den., Trbovlje 105—110.
Beograd. Vojna škoda 322, 316 zaklj., za marc 320, 318 zaklj., za april 319 zaklU 7% investicijsko 74 zaklj., 6% begluške 56.50. 54.50 zaklj., 8% Blair 53—54.50, Nar. banka 4300 zaklj., PAB 263. 259 zaklj.
Dunai Dunsv-Sava-Jadran 12. Državne železnice 17.50, Trboveljska 12.50, Alpine-Mon-tan. 10.50.
Blagovna tržfi&a
* HMELJ.
-f- Žafeški hmeljski trg. Združenje hmeljarjev v Zatcu poroča, da je bilo pretekli teden v žateškem okolišu povpraševanje po hmelju nadalje zelo živahno in so se cene ponovno precej dvignile. Navzlic temu pa ni prišlo do večjega prometa, ker so hmeljarji zelo rezervirani in tudi pri višjih cenah ne oddajajo blaga. Cene so se gibale med 1600 — 1800 Kč za 50 kg (prejšnji teden 1450 — 1600 Kč). Za srednji hmelj so kupci ponujali 1600 — 1650 Kč, za prvovrstni 1675 — 1700 in za izbrani do 1800 Kč.
ŽITO.
4- Chlcago, 26. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86.75, za julij 85.375, za sept. 86.125; koruza: za maj 50.625, za julij 52.375, za sept. 54 375.
+ \Vlnnipeg, 26. jan. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 67 50, za julij 68.25.
+ Ljubljanska borza (26. t. m.) Tendenca za žito nesor imen jena Nudiio se (vse za slo vensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pSeni <•» (do ml^vski tarifi): baška. 79-80 kff no 147.50 — 150: sr->msk« in banatska. 78-79 'kilogramov po 145 — 14750; koruza (no na-»dni tarifiV nova do 105 — 107.50: novs ouiena po 117.50 _ 120; ao*a
febrcar 125 — 127.80: moka: baSka >0« po
245 - 280- banatska do 255 - 2R0
+ Norosadska blagovna borza (26. t m-) Tendenca nespremenjena. Promet 6lab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. okolica Sombor 100 _ 102; 6rednjebaška in sremska 101 — 103; sornjebaška 102 — 104. ba ška potiska in slavonska 104 — 106; eor-njebanatska 98 — 100; jjžnobanatgka 96 do 96. Oves: baški, sremski, slavonski 52—54. Ječmen: baški in sremski. 64/65 ka 70 — 72: pomladanski. 67/68 kg 78 — 82 — Koruza: baška in sremska stara 80 do 81; nova 63 — 65; nova suleria 70 — 71; banatska nova sušena 69 do 71. — Moka: baška, banatska >0gi in >0«g< 177.50 _ 197-50 >2« 157.50 — 177.50: »*< 187 50 - 157 50. .6« 107.^ - 117 50 »7« 75 — 80; »8< 72.50 — 75; sremska slavonska >0g< in »Ogg« 172.50 — 1S7.50. .2« 152.50 - 167.50. »5< 132.50 - 147.50: »6« 102 50 - 112.50 »7« 75 _ «5; 72.50 — 75. Otrobi: baški. sr?mski 69 — 71; banateki 67 — 69. Fižol: baški. sremsiki 120 — 122.50.
-f BudimpeštanSka termlnska borza (26. t. m.). Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: za marc 9.19—9.20, za maj 9.19— 9.20; koruza: za maj 10.28—10.29, za julij 10.60—10.65.
0 preskrbi in higiieni mleka
Zadnje čase se mnogo piše pri nas kakor tudi v sosednji savski banovini o mlečnem vprašanju. V savski banovini je nastala že nekakšna mlekarska vojna, združena z mlekarsko stavko. Tudi v naši banovini je našlo to gibanje mnogo odmeva. Zato je potrebno, da tudi mi presodimo, kako je res z mlečnim vprašanjem pri nas. Ker je Ljubljana glavni porabnik mleka v naši banovini, se bomo predvsem ozirali na razmere v Ljubljani.
Mestno tržno nadzorstvo je izdalo za preteklo leto naslednje poročilo o mleku: »Vzetih je bilo 722 vzorcev mleka, od katerih je bilo 597 dobrih, 125 pa oporečnih. Od 125 oporečnih vzorcev je bilo 80 vzorcev onesnaženega mleka in 45 vzorcev posnetih, skisanih ali z vodo pomešanih. Iz tega sledi, da je imela Ljubljana v primeri s statistikami v drugih mestih kakovostno zelo dobro mleko.« Tako tržno poročilo.
Če podrobno pregledamo te podatke, vidimo. da sta bila odvzeta povprečno po dva vzorca dnevno, kar je vsekakor mnogo premajhno število. Mirno lahko trdim, da ni lahko najti kulturnega mesta, ki bi tako slabo izvajalo nadzorstvo nad mlekom, kakor se to vrši v Ljubljani. Ena petina vseh vzorcev je bila oporečna, in sicer onesnažena ali pa posneta in z vodo pomešana. Ce naglo čitamo, sc zdi ena petina nizka številka. Vzemimo pa dejansko število litrov mleka, tedaj šele vidimo, da je bilo vsak dan pripeljanih in seveda tudi použitih celih 4000 litrov neustrezajočega mleka. To znači letno poldrugi milijon litrov mleka, ki je bilo nehigiensko ter je moglo povzročiti in dejansko povzročilo mnogo obolenj, da ne govorimo o snusno-sti uživanja.
Če hočemo odpraviti to nev-zdržno stanje v preskrbi mleka, moramo pogledati, kje so vzroki tega pojava. Mleko dobavljajo Ljubljani po večini na dom okoliški kmetje, mlekarske zadruge, ki prejemajo mleko od kmetov, in prekupčevalci, ki nabirajo mleko, kjer ga pač dobe. Kmetje sami preskrbujejo Ljubljano z mlekom že od nekdaj in imajo lepo urejene hleve ln so se navadili pravilnega ravnanja z mlekom. Ti kmetle pa ne morejo zadostiti vsem potrebam Ljubljane glede mleka, zato dobavljajo mleko tudi drugi dobavitelji iz oddaljenejših krajev. Tu imamo zasebne mlekarje, ki nakupijo mleko od posestnikov ter ga pobirajo z vozom od hiše do hiše. Nakupujejo in razpečavajo ga po večini ne oziraje se na njegovo kakovost in čistost, mleko teh prekupčevalcev izkazuje tudi največji odstotek neprimernosti in je moralo nekaterim mestno tržno nadzorstvo celo prepovedati uvoz v mesto, ker se je izkazalo, da so sami tudi mleko potvarjali. Seveda je %:di kontrola glede kakovosti či-stote mleka pri takšnem načinu pobiranja od hiše do hiše nemogoče. S tem dejstvom, kakor kaže, računajo tudi nekateri produ-centi in jim oddajajo manj vredno mleko. Prekupčevalci v večini niso strokovno na-obraženi, nimajo primernih obratov in ne primerne oprave. Mleko shranjujejo kar po vežah, drvarnicah in sličnih prostorih, kjer je mogoč dostop vsakovrstni umazanosti. Ker oblezejo ti prekupčevalci tudi oddaljenejše vasi. plačujejo tam sramotno nizke cene in pškodujejo tako producenta, sami pa shranjujejo lepe dobičke.
Poleg teh dveh preskrbnikov z mlekom prihajajo zadnji čas vedno bolj do veljave in upravičenega vpoštevanja mlekarske zadruge kot dobaviteljice mleka. Te sprejemajo mleko samo od svojih članov živinorejcev. Za nabiranje in shranjevanje ter pripravo mleka imajo zdravstveno neoporečne prostore in vsa potrebna sredstva za čiščenje in pasteriziranje mleka Ker zbirajo mleko od raznih dobaviteljev, morajo že same paziti, da sprejemajo le kakovostno dobro in čisto mleko. Zato plačujejo članom mleko po odstotku maščobnosti in odklanjajo prevzem slabega mleka. Ravnanje z mlekom v teh zadružnih mlekarnah se vrši pod strokovnim vodstvom izkušenih mlekarjev. Mnoge takšne zadružne mlekarne imajo že obvezen pregled hlevov in krav po veterinarjih pri svojih članih Tudi ne iščejo te zadruge prekomernega dobička, temveč plačujejo svojim članom najvišjo možno ceno, ki se suče danes med 1.10 in 1.20 Din.
Iz navedenega sledi, da bi bilo treba tako porabniku meščanu kakor tudi kmetu živinorejcu na vse mogoče načine priporočati, da se v lastno korist oklenejo teh mlekarskih zadrug. Tako bo dobil meščan za isto ceno prvovrstno mleko, kakor je dobival zdaj mleko dvomljive kakovosti. Kmet pa bo utržil z malo več pazljivosti ori mle-karjenju znatno več za svoje mleko. Nujna potreba pa je, da se kolikor mogoče poostri kontrola pri uvozu mleka in se raztegne prav tja do hleva.
Pri dobavi mleka se morajo izločiti vsi zakotni prekupci, ki škodujejo na eni strani mlekarstvu samemu, na drugi strani so pa v veliko kvar narodnemu zdravstvu Kmet naj se organizira v mlekarske zadruge. da bo sprejemal za svoj pridelek pravično plačilo. Najmanj pa, kar bi se moglo zahtevati od prekupčevalcev, je to. da bi naj izdajala oblastva koncesije le osebam, ki so strokovno izvežbane. in to ie v kraju, kjer ni mlekarske zadruge Prevzem mleka bi se moral vršiti pod enako kon trolo. kakor io že izvršujejo naše mlekar ske zadruge Če bosta nastopala složno meščan in kmet bo mlečno vprašanje kmalu izginilo s dnevnega reda.	L K.
NASTOP VLADE NOVEGA BELGIJSKEGA KRALJA LEOPOLDA m
........ ks^p-
Na levi: kralj Leopold III. prisega v parlamentu zvestobo ustavi. Na desni: bruseljski župan izroča mlademu kralju ključe belgijske pre-1	stolnice
Nova češkoslovaška vlada
Mož, ki je vedel preveč
Zavratni umor pariškega sodnega svetnika Princeja — Za morilci
ni sledu
V torek. 20. februarja ob enajstih je po-»▼onil telefon v elegantnem stanovanju pariškega sodnika Princeja, ki je bival v montparnaški četrti. Neznanec je želel raz" govora s sodnikom. Ker ga ni bilo doma, je stopita k aparatu njegova žena. Neznanec ji je sporočil, da govori dr. Ellinger iz Di-jona. Glas je povedal, da je Princejeva mati nevarno zbolela in da se mora podvreči takojšnji operaciji. Prince naj se nemudoma odpelje v Dijon.
Albert Prince
Prestrašen« žena je odvrnila, d« bo njen mož takoj obveščen o stvar in je pristavila, da se bosta z možem odpravila na pot. Tedaj pa se je ponovno oglasi! neznanec v telefonu in odgovoril, da bi se sodnikova mati takšnega obiska prestrašila do »mrti. V interesu materinega zdravja je pozval Princejevo ženo. ne j se pripelje sin k materi brez spremstva.
Slučajno se je tisti čas Prince vrnil domov in nekaj minut pozneje je že hitel na postajo. Svojemu 31 letnemu sinu je naročil, naj obvesti sodišče, ki ga je hotelo naslednje dni zaslišati, da je nujno odpotoval.
Vožnja z brzim vlakom iz Pariza v Dijon traja tri ure in pol. Princejeva žena je prejela zvečer po moževem odhodu brzojavko iz Dijona, da je srečno prispel na cilj in da pojde ob šestih na kliniko. Tako so šli Princejevi svojci mirno spat. In medtem, ko so sladko spali, se je odigrala tristo kilometrov od Pariza strahovita tragedija ...
Ob devetih zvečer se je vrnil strojevodja tovornega vlaka Chaussard s svojo lokomotivo v kurilnico Po predp'sih je stroj obšel in si ga od vseh strani natančno ogledal, če je v redu. Ko je s svetilko osvetlil sprednja kolesa, se je zdrznil Bila so vsa okrvavljena. Tudi kovinski deli so bili obrizgani s krvjo. Chaussardu je b:lo takoj jasno, da je v temi nekoga povozil. In ko je stekel k telefonu, da o tem obvesti policijskega komisarja so mu prišli čez pet minut povedat, da se je našel pod lokomotivo okrvavljen moški šal m da so se našli soredai na lokomotivi tudi razbrizgani sledovi človeških možganov Naglo so tedaj organizirali patrolo, ki je pregledala progo. Čez nekaj ur so našli v daljavi nekaj kilometrov ob progi strašno razmesarjeno mrško truplo ...
O tem so bili obveščeni orožniki, ki so šli takoj na delo Toda bila je preveč trda tema. da bi se dalo pojasniti, kako se je odigrala tragedija Čim se je zdanilo, pa je bila na kraiu katastrofe sodna komisija ;n pariški reno*^«-Tji Nudila se iim je strašna sl;ka Pred komisiio je ležal človek, o katerem se ie znalo, kako in čemu je prejšnji dan odšel z doma. njegova smrt pa ie bila uganka za vse ki so imeli pred seboj razkosano truplo. Osebnost pokojnika so dognali takoj s pomočjo papirjev, ki jih je imel pri sebi. In da je Prince postal žrtev morilcev, o tem tudi ni bilo nobenega dvoma Kajti na razkosanem truplu so bili še vidni sledovi vrvi, s katerimi je bil Prince povezan, ko so ga morilci položili na tir, da ga povozi vlak
Kako spraviti Princejevo smrt v zvezo z dogodki dneva?
V nekaj urah je bilo tudi to pojasnjeno. Policija je ugotovila, da je bil telefonski klic iz Dijona samo pretveza morilcev. Princejeva mati sploh ni bila bolna. Dr. Ellinger je ni zdravil v zadnjem času, torej tudi ni imel vzroka klicati sina zaradi »operacije«. Prince se je srečno pripeljal v Dijon in je sam poslal brzojavko svoji ženi, da ne bo v skrbeh zaradi njega. Potem je odšel v hotel, kjer se je običajno ustavljal, pustil v sobici kovčeg in vzel s seboj samo aktovko z nekimi spisi To mapo so našli, ko so iskali truplo, prazno vzdolž proge. Spisi so bili izginili iz nje, pač pa je ostal nedotaknjen denar in drugi sodnikovi papirji.
Prince je bil namreč vodja finančnega oddelka v državnem tožilstvu, in sicer ob času, ko j« ta oddelek obravnaval afero Staviskega zaradi milijonskih goljufij. Sirom Francije je bilo znano, da je Prince vedel o Staviskem in njegovih zvezah kompromitujoče stvari. Toda do procesa v tej zadevi ni prišlo, ker so intervenirale višje sile.
Princeju je bilo vse to dobro znano in v četrtek bi ga bil imel zaslišati preiskovalni sodnik disciplinarne komisije v aferi Staviskega. Preden pa je prišlo do tega zaslišanja, so morilci pograbili svojo žrtev in jo položili na tir, kjer je Princeja povozil vlak. Mafija je torej storila svoje: Prince je mrtev, toda afera Stavisky s tem še ni izbrisana s sveta.
Pariška vlada je razpisala takoj po umoru nagrado 100.000 frankov za tistega, ki ji pomaga, da primejo morilce. Toda navzlic temu, da je bila mobilizirana vsa policija v Dijonu in okoiici, doslej ni pozi-
F ■
m
Krsto s truplom umorjenega Prinoea ne»o z mesta, kjer se je zgodil zločin
tivnega uspeha. Da pa je bil umor Princeja politični umor. o tem ni nobenega dvoma. Žena in sin Princeja sta izjavila, da je sodnik vzel s seboj na pot večje število aktov o aferi Staviskv, in sicer z namenom. da jih bo med vožnjo preštudiral.
Prince se je pokaza1 zelo neustrašenega sodnika že v drugih takšnih aferah Francije v zadnjih letih, n. pr. v zadevi Oustrica in Hanaujeve. S tem si je nakopal mnoeo smrtnih sovražnikov Baje je neki moški nagovoril Princeja nekai dni pred vožnjo v Dijon na cesti in ga povabil s seboj na obed. kar pa je sodnik odklonil.
V javnosti je napravil umor Princeja zelo mučen vtis. Nekateri listi so poročali, da je odpotoval Prince v Dijon zaradi neke ženske, s katero ie imel liuKavno razmerje. Pisali so tudi. da fe Prince sam fingiral telefonski poziv iz Dijona. da bi se za nekai dni lahko odstranil z doma. Toda podrobna preiskava je izpričala, da je imel Prince čisto vest Prince je bil soliden zakonec in njegova smrt je posledica prevelike zaupljivosti, s katero je sledil zločinskemu pozivu svojih tajinstvenib morilcev. Zato vznemirja ta zločin fran-
cosko javnost tembolj. Besede bivšega ministrskega predsednika Sarrauta, da je v Franciji na delu mafija Staviskega, ki skuša ustrahovati vso javnost, so žalostno,
toda strahotno resnično dejstvo.
*
Princejev 21 letni sin izjavlja, da bo izročil disciplinarni komisiji vse gradivo, ki ga je bil pripravil njegov umorjeni oče. V papirjih, ki jih je ostavil Prince doma, 60 navedena mnoga odlična imena. Princejev sin je dejal: »Objavil jih bom v nekaj dneh, čeprav bi moral to plačati s svojim življenjem.« Baje gre za osebe, ki so imele pokroviteljstvo nad manipulacijami sleparja Staviskega. Ti ljudje so celih sedem let zakrivali sieparjeve grehe- Industrijec Saillard. eden najbližnjih prijateljev umorjenega Princeja, izjavlja, da je bil njegov pokojni prijatelj v zadnjem času izpostavljen silnemu pritisku. Z njegovo pomočjo so oblasti dognale, da je bil Prince nekaj ur pred svojo smrtjo v družbi nekega moškega in krasne ženske v modni obleki. Ta ugotovitev je interesantna zategadelj, ker se je v bližini Princejevega razkosanega trupla ob progi našla tudi ženska doza za pudranje.
Izumitelj litografije
Včeraj 26. februarja je poteklo sto let, odkar je umrl v Manakovem Alois Senefel-der, izumitelj litogTafije in raznih drugih važnih tiskarskih načinov.
Rodil se je v Pragi kot sin potujočeg-a igralca. Imel je dobro vzgojo, študiral je ju«, a se je bavil rajši z gledališčem in dramskim pesništvom. Spor z nekim založnikom ga je pripravil do tega, da se je lotil bakrotiska, ker je hotel sam izdati svoja dela,
Nad tem delom Je našel toliko veselja, da se mu je posvetil popolnoma, slučaj in Se boij ncfeigiov nemirni izumiteljski duh pa sta ga spravila v eksperimentiranja, ki so se končala med drugim z izumitvijo litografije.
čeprav Je našel nekatere vnete podpornike svojjegra dela in mecene, pa ni imel od svojih Izumov nobenih posebnih gmotnih koristi. Nasprotno, umrl je precej reven. (DaljBi članek s Pikami bo priobčila tedenska revija »Življenje m svet«.)
Dunajski dogodki v kinu
*Dally Telegraph« poroča, da je prispel ▼ London film, ki predstavlja prve dni državi janske vojne na Dunaju. Fotografske posnetke je napravil John Dored. Dunajska policija ga je pri snemanju prijela in zaprla ter mu vzela kamero. Toda že pred tem je Dored dovršil prvi del filma, poslal posnetke v Monakovo, od tam z letalom v Pariz ln od tam v London.
Dored se je vedno zanimal za »nevarno fotografiranje«, tako piše »Daily Telegraph«. L. 1924. so ga prijeli v Rusiji zaradi snemanja Leninovega pogreba. Takrat je presedel v Moskvi šest tednov za zapahi. Dored je zelo spreten operater in govori šest jezikov ter se je udeležil raznih eks-pedicij, med drugim tudi pred leti Wilkin-sove odprave v podmornici v bližino severnega tečaja.
Ministrski predsednik Malypetr predstavlja člane svoje nove vlade
predsedniku MaSaryku
Skrivnostna" letala
Poskusi z brezžično pilotiranimi letali T
Pred nekoliko dnevi je zabeležil tudi naš list kakor ves svetovni tisk vest o skrivnostnih letalih, ki se pojavljajo v nočnih . urah nad Skandinavijo. Spočetka so mis" -lili, da so se ta letala ki so jih videli na najmanj petnajstih krajih, porodila v razgreti fantaziji ljudi pod vplivom nekakšne masne psihoze, kakor vidijo mornarji že stoletja na visokem morju »leteče Holand" : ce« in druge strašljive ladje.
Toda te dni se je neki norveški letalec srečal s takšnim letalom in ga tudi fotografiral. Fotografska plošča je pokazala po razvitju, da gre za letalo malo nenavadne oblike, kakršne so pripisovali očividci omenjenim skrivnostnim nočnim posetnikom. Te oblike opisujejo sicer različno, a to bi bil Ie dokaz, da vrši nekdo eksperimente z novimi tipi letal, da preizkusi njih uporabnost.
Kdo bi bil ta nekdo in za kakšna letala gre? O tem vprašanju ugibajo sedaj skandinavski listi in se skoraj vsi strinjajo v tem, da gre za poskuse z brezžično pilotiranimi letali brez posadke. Kakor znano, se posebno v Ameriki in Rusiji že nekoliko let sem trudijo z zgradbo takšnih letal in dosedanji uspehi, kolikor so prodrli v javnost, so bili zelo zadovoljivi O slavnem ameriškem rekorderskem letalcu Postu je znano, da je svoj zadnji polet okoli sveta izvršil s pomočjo mehaničnega »robota«, ki je krmaril letalo v pravo smer. To sicer še ni bilo letalo, ki bi ga ravnali z brezžičnimi valovi z zemlje, a tudi takšne poskuse so delali v Ameriki že opetovano in so se obnesli.
Če so skrivnostna letala nad Skandinavijo te vrste, potem ni dvoma, da izvirajo iz Rusije, kakor ni nobenega dvoma, da so določena za vojne namene. Njih zgrad-
ba bi pomenila novo etapo ▼ uresničenju ruskega načrta, da bi imeli največje ia
najmočnejše zračno brodovje ra svetu. Tega naziranja so tudi na Angleškem, kjer upajo, da bomo kmalu zvedeli kaj reč določnega o sodobnih »letečih Holandcih« nad skandinavskim ozemljem.
KARIKATURA
Belgijska pomoč avstrijskim sirotam
Ženska socialistična organizacija v Belgiji je sklenila adoptirati večje število otrok očetov, ki so padli na strani Schutz-bunda v dunajskih nemirih. Adoptirali so tudi več otrok očetov, ki so jih avstrijske oblasti usmrtile.
Trikotna tragedija
Pri Bratislavi se je odigrala te dni v stanovanju prokurista Matadorjeve tvornice za gumo Passyja, neobičajno tragedija. V odsotnosti prokurista je obiskal ko-mercijalni ravnatelj tvornice, 391etni inž. dr. Matulka prokuristovo ženo Heleno Pas-sy, s katero ga je vezalo ljubavno razmerje. Imela sta ogorčen razgovor, nakar je Passyjeva polila inženjerjev obraz z vi-triolom.
Dr. Matulka Je po tem atentatu odhitel v svoje stanovanje ter se je ustrelil z revolverjem v usta. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je popolnoma oslepel in najbrže tudi ne bo več okreval. Helena Passy-jeva pa je po atentatu odhitela na breg Donave in je skočila v vodo. K sreči pa je bila reka tam, kjer je planila v valove, plitva in so jo mogli rešiti, nakar je dobila seveda živčni šok.
Pljučna hripa na Bavarskem
V bavarski vasici Marhoff razsaja pljučna kuga, ki je dozdaj zahtevala 21 žrtev. Samo v enem dnevu je umrlo pet oseb. Zaradi kužnega značaja bolezni je oblast prepovedala zvezo med vaškimi prebivalci ln svetom. K bolnikom smejo samo zdravniki.
Bar v cerkveni zgradbi
Kakor poročajo angleški listi, nameravajo v najstarejši in najlepši angleški cerkvi, v Westminsterski opatiji, otvoriti bar.
Seveda ne bo obogatil londonskega nočnega življenja, ker je zamišljen povsem praktično in ni določen javnosti, temveč izrečno samo ljudem, ki so stalno zaposleni v opatiji. Tu prihajajo v poštev predvsem učitelji, učenci in strežaji šole, ki je priključena opatiji.
Baru je namenjena tako zvana »jeruzalemska soba«, ena najlepših v opatiji in znamenita že zato, ker je r nji izdihnil kralj Henrik IV,
»Tudi moji učenci v Avstriji se niso ofc. nesli!«	(»Le Rire*)
ANEKDOTA
Pokojni belgijski kralj Albert I. Je izjavil po pompozni poroki svoje hčere z italijanskim prestolonaslednikom: »v Rimu sem videl mnogo knezov brez prestola. Strašno, kako velikanska brezposeln«" sfc vlada v mojem poklicu:«
VSAK DAN ENA
Pametna kuharica »Micka, ali veste, če ima mesar svinjske parklje?«
»Nisem mogla videti, miiostiva, ker ie imel čevlje na rnogab!«

ŠPORT
Table teniški turnir Hermesa
2SK Hermes razpisuje za 18. in 19. marca II. veliki propagandni nagradni table-tenis turnir pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Drago Marušiča in častnega komiteja.
Razpisuje se tekmovanje v naslednjih panogah:
Tekmovanje moštev za prehodni pokal bana g. dr. Draga Marušiča po Dawis cup sistemu na dva dobljena seta; do četrt finala se igra po izločilnem sistemu, nato pa po točkovnem sistemu. Pokal preide v trajno last onega kluba, čigar moštvo si ga osvoji trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Prvak prejme pokal in po-srebreno plaketo, drugi ponikljano plaketo, tretji pa bakreno plaketo. Pokal brani 2SGD Makabi, Zagreb.
Tekmo, "-nje gospodov — posamezno za orehodni pokal tvrdke »Spectrum« d. d. rtvornice ogledal in brušenega stekla) po sistemu na tri dobljene sete; do četrt finala se igra po izločilnem sistemu, nato pa po točkovnem sistemu. PokaJ preide v trajno last onega igralca, ki si ga osvoji trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Prvak prejme pokal in posrebreno plaketo, drugi ponikJ.jano plaketo, tretji pa bakreno plaketo. Pokal brani Weiller Zlatko (Makabi, Zagreb).
Tekmovanje dam — posamezno za prehodni pokal ŽSK Hermesa po sistemu na tri dobljene sete; o načinu tega tekmovanja bo pozneje odločalo vodstvo turnirja z ozirom na število sodelujočih. Pctkal pride v trajno last one igralke, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Prvakinja prejme pokal in posrebreno plaketo, druga ponikljano plaketo, tretja pa bakreno plaketo. Pokal brani Dečman Pavla (Ilirija, Ljubljana).
Tekmovanje juniorjev — posamezno po sistemu na dva dobljena seta; o načinu tega tekmovanja bo pozneje odločalo vodstvo turnirja z ozirom na število sodelujočih. Pravico nastopa za to točko imajo igrači pod 18 leti. Prvak prejme posrebreno plaketo; drugi pa ponikljano plaketo.
Tekmovanje vseh sodelujočih klubov za prehodni pokal ŽSK Hermesa, katerega si pribori oni klub, ki dobi v splošni oceni največ točk, katere se bodo računale po posebni razpredelnici, ki bo dana pravočasno na vpogled vsem sodelujočim klubom. Pokal preide v trajno list onega kluba, ki si gs pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih.
Vsak sodelujoči klub sprejme spominsko plaketo ali priložnostno darilo brez ozira na to, ali je dosegel kako nagrajeno mesto ali ne.
Prijavnina za točko 1. 30, za točki 2. in 3. po 15, za točko 4. pa 10 Din. Inozemski udeleženci so prijcvnine prosti. Prijave je poslati na naslov: ŽSK Hermes. taible-tenis sekcija pšt. predal »Spectrunu d. d. Ljubljana Vil. najkasneje do vštetega 16. marca ob 18. Po tem roku bo možna prijava le proti dvojni prijavnim. Izvenljubljan-ski kJubi lahko plačajo prijavnino pred priče tkom turnirja. Igra se po pravilih JTTS z Nevv-Villa žogami. Pravico tekmovanja imajo vsi klubi in njihovi igralci, ki so včlanjeni v JTTS ter klubi in njihovi igralci, člani inozemskih savezov. Uro pri-četka in kraj turnirja bosta objavljena pravočasno, prav tako čas in kraj žrebanja. Klub si pridržuje pravico izpremembe razpisa, česar pa se bo poslužii samo v izrednih primerih.
Ustanovni cfcčiti zbor SK Panonije
V	nedeljo 18. t. m. se je vršil v prostorih restavracije »Zajec« v Zgornji šiški ustanovni občni zbor SK Panonije. Z1x>to-vanje je otvoril g. Zajec, ki se je v uvodnem govoru zahvalil vsem požrtvovalnim sodelavcem "v pripravljalnem odboru. Apeliral je na prisotne, da tudi v bodoče na vso moč podpro stremljenja klubovega vodstva. Izvoljen je bil nato'tale odbor: predsednik g. Bauer. tovarnar iz Zg Šiške, podpredsednik g. Zajec, tajnik g. Ahlin, blagajnik g. Mihelič. gospodar g. Koman; odborniki: Vernik, Ahlin, Pintar, črv in Zorko. Revizorji: Sitar, Petre, Jenko. Razsodišče: dr. Bonač Rojina, Lombar.
V	imenu SK Ilirije je pozdravil občni zbor g. Pfunder, ki je želel novemu klubu čim več uspehov. Mlademu klubu je ponudil vsestransko pomoč tudi naš nogometni strokovnjak g. Dolinar Lojze.
21 fl i O
Torek, 27. februarja.
LJUBLJANA 11.: šolska ura: Uskoki — čuvarji našega morja (Pirnat). — 12.15: Plošč?. — 12 45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — IS: Otroški kotiček: Otroci pripovedujejo (F Delak). — 18.30: Čajkovskega suita s>Ca«se noičette« na ploščah. — 19: Francoščina. — 19.30: Stara Ljubljana (R. Do^tal). — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Radio - orkester. — 21.15: Štiriroč-ni klavir: dr Švara in Marjan Lipovšek. — 2145: Čas. poročila, lahka glasba. — 22.30: Angleške plošče.
Sreda. 28. februarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Ča«. plošče. — 18: Komorna glasba rarlio kvinteta. — 18.30: Radio - o kester. — 10: O socialni vzgoii (dr. Godala). — 19.30: Literarna ura: RadiointervW z Vombersarjjm. — 20: Slovenske narodne s porcfnljevaniem radio - orkestra ftrdč. Zupanova. ss. J '2 in Dermota). — 21.40: Chopinov klavirski konc^Tt se. Rusv <5 prorem-lievanjem radio - orkestra. — 21.20: Fantje na vasi- — 22: Čas. poročila, reproduciranl odlomki iz zvočnih filmov.
7A(TRFR 1°30: plošče. — 17: Lahka glasba — 20: Prenos iz Liubliane. — 22 15 Plesna glasba. - PRAGA 20: Koncert Češke filharmonije. — BRNO 20: Prenos iz Pracr-. - VARŠAVA 20.02: LahVq rrlnsba — 21 15: Klavirski konr^ri. _ 22: Grvlba za nles. _ DUNAJ 12: Ori.-P«ter _ 17.15 <=fvtnbni sklada tel ii. — 18 55: Kvartet. — 2015- ^aiorsk?	— 21 Onpmn JIOR.
ba - 22 45- Plošče. — BERLTN 2010: Or-fcpstpr - 22 20• Lahka ?lasba. — KftNlGS BFRG ">0 10- Plesni v^čer. _ 23: Sramel. — MUHLAPKFR 2010: Koncert orkestra 2245 Plošč«. — 23: Mozartov*. Brahmsov? >"n Srhub°riove klavirske skladbe. — 28.20: Lirična fantariia. — 24: Nočni koncert. —
Odbornika JLAS, LJubljana. Sestanek po dveh opolnomočenih delegatih Ilirije in primorja se bo vršil v četrtek dne 1. marca ob 20. v kavarni »Emoni«. Dnevni red: gostovanje francoskega moštva in ustanovitev komiteta JLAS v Ljubljani.
JASO. Danes ob 18.30 izredna odborova seja na tehniki. Na dnevnem redu je vprašanje ekskurzij, določitev termina za tekmo v slalomu in smuku, eventuelno tudi vprašanje občnega zbora. Z ozirom na važnost te seje je udeležba odbornikov ter poverjenikov strogo obvezna, vabljeno je pa tudi ostalo članstvo, zlasti tekmovalci.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej obvezen trening juniorjev na igrišču. Ob 19 morajo biti pri Levu igralci I. moštva in ligine skupine zaradi cross-countrya. — Kolesarska sekcija ima danes ob 20. svoj redni občni zbor v prostorih Delavske zbornice, I. nadstr.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18.45 v telovadnici osnovne šole na Grabnu gimnastični trening in country tek, katerega se morajo brezpogojno udeležiti vsi seniorji in juniorjd Stopar, Magister, Pribovšek, Glavnik, Jurman in Zuc-catto Vinko. — Nogometna sekcija. Danes ob 19. sestanek rezerve in juniorjev v klubski sobi kavarne Evrope.
ŽSK Hermes (table-tenis). Danes ob IS.30 seja odbora pri 2>Kočarju« na Celov-
ški cesti. Strogo otovearoo sa vse odbor-
nike.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19.15 strogo obvezen trening vseh
igračev v telovadnici učiteljišča. Bo samo še pet treningov. Primar, Brodnik, Glavič gotovo.
TK Skala prosi svoje članstvo, da poravna članarino za tekoče leto, in sicer med uradnimi urami blagajnika: vsak če-tertek cd 19.30 do 20.30 v klubovem lokalu na Rimski cesti 13. Istotam se oddajajo legitimacije v potrditev za polovično vožnjo.
Mariborčani na sabljaškem turnirju za prvenstvo savske banovine. V dneh 11. in 12. marca se vrši v Zagrebu sablja*ki turnir za prvenstvo savske banovine, katerega se udeleže tudi mariborski sabljači, člani mariborskega Akademskega sabljaškega kluba, in sicer gdč. Mirovičeva, gdč. Pihlerje-va, prof. Cestnik, državni juniorski prvak v epeju dr. Pihler, Vičar in Zupane.
Table-tenis turnir v Celju, ki ga priredi SK Jugoslavija v Celju, se bo pričel v nedeljo 11. marca točno ob pol 9. dopoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Udeležbo so obljubili najboljši zagrebški in ljubljanski klubi, ki so se nedavno prav dobro odrezali v Gradcu.
Crosscountry v Celju. SK Jugoslavija priredi v nedeljo 18 marca crosscountry pri »Skalni kleti« v Celju. Na razpis opozarjamo zlasti še neverificirane atlete. V smislu razpisa namreč lahko startajo tudi tekmovalci, ki niso včlanjeni pri kakem klubu. Prijaviti se morajo na. naslov: Tone Kocmur, Celje, Vodnikova 2.
Iz življenja na deželi
Iz škofje Loke
šl— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Škofji Loki šteje že lepo število vnetih prijateljev za napredek našega sadjarstva. Te dneve si je kupila prvovrstno škropilnico za 1000 Din. Odbor, ki ga vodi predsednik g. Kalan s Suhe, deluje zdaj na tem, da naveže čim tesnejše stike s podružnicami SVD v škofjeloškem okraju, da se postavi vse delo na enotno osnovo.
šl— premestitev. Dolgoletna uradnica na škofjeloški pošti gdč. Anica Kramarjeva je premeščena h glavni pošti v Ljubljano.
šl— Uradne ure pri davčni upravi v Škofji Loki. Zaradi preobilice poslov so uradne ure za stranke pri davčni upravi v škofji Loki dnevno le od 8. do 12. Izven tega časa ne bo nihče sprejet.
šl— Kontrola sodov v Kranju, ki spada k njej tudi območje škofjeloške sreske izpostave, bo poslovala letos naslednje dneve: 16. in 17. marca, 20. in 21. aprila, 18. in 19. maja, 15. in 16. junija, 20. in 21. julija, 18. in 20. avgusta, 14. in 15. septembra, 19. in 20. oktobra, 16. in 17. novembra in 14. in 15. decembra.
Iz Kamnika
ka— Zborovanje sreskega učiteljstva društva za kamniški srez je poteklo v to-variški slogi in redu. Predsednik g. Anton Arrigler je otvoril zbor, nato pa je poročal o novih učnih načrtih za osnovne in višje narodne šole g. Majer iz Doba. Po stvarni debati je bilo sklenjeno, naj še se-stanejo učne moči posameznih kategorij osnovne šole in vsaka taka skupina sestavi podroben učni načrt za ustrezaj očo kategorijo s posebnim ozirom na krajevne razmere. Sprejetih je bilo še nekaj resolucij.
Iz Zagorja
z— Za pospeševanje gozdarstva. Okoliške posestnike opozarjamo, da si lahko po nizki ceni nabavijo sadike smrek, borov in macesnov iz gozdno drevesnice v gmart-nem pri Litiji. Naročila še sprejema občina.
z— Regulacija banovinske ceste. Opas-
ni ovinek pod skalo, ki je bil vedno predmet upravičene spotike, so začeli pred kratkim odstranjevati. Na tem mestu bo cesta razširjena povprečno za štiri metre. Zaposlenih bo največ 24 delavcev hkrati.
Iz Ptufa
j— Uprava banovinske hiralnice v Ptuju razpisuje na 9. marca pismeno ofertal-no licitacijo za dobavo vseh vrst živil in drugih potrebščin. Interesenti dobijo pogoje 'pri dražbi in zadevna pojasnila pri upravi zavoda.
j— Vandalizem. Neznani zlikovci so se v noči na 25. t. m. lotili hiše SKP na Mestnem vrhu. Razbili so 35 šip. SKP trpi občutno škodo. Orožništvo zlikovce zasleduje.
j_ Kino bo predvajal v sredo ln četrtek
ob 20. film »Beg v Nizzo«. Dodatek Ufin tednik.
*
DEVICA MARIJA V BREZJU. Krajevna organizacija JNS Zadravje, obsegajoča vasi Brezje, Dogoše in Zrkovce, ki šteje 112 organiziranih članov, je imela te dni redno skupščino. Za predsednika je bil izvoljen Petrovič Simon, šolski upravitelj, za tajnika Vuser Ferdo, učitelj, za blagajnika Rak Anton. Organizacija si je nadela lep delovni program, ki se nanaša na domače potrebe. Organizirani člani so se izrekli za krajevne organizacije, ker je občina Po-brežje preobširna, da bi mogla obstojati samo ena skupna občinska organizacija, kl bi pri tako številnem prebivalstvu izgubila točen pregled članstva in bi ne mogla tako intenzivno delovati za koristi svojega članstva. Navzoči so izrekli zaupnico sedanji občinski upravi in njenemu predsedniku g. Volku Matiji z željo, da bi se slednji v prihodnje udeleževal naših sestankov.
DOENOVA. Nedavno se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS, ki je bil polnoštevilno obiskan, predsednik g. Mur-kovič Stanko je na kratko orisal delo v preteklem letu in se zahvalil vsem, ki so sodelovali Sledijo je tajniško poročilo z zaključnim pozivom, naj se vsi zavedni občani vpišejo v organizacijo. V upravo so bili izvoljeni: predsednik Murkovič Stanko, podpredsednik čuš Mihael, tajnik Prelog Avgust, blagajnik Simonič Jakob, delegat za sresko skupščino Hrga Prane.
DRAVOGRAD. Nedavno se je vršila letna skupščina g. o. JNS. Iz poročil starega odbora je bilo razvidno, da organizacija šteje 80 članov, med katerimi je veliko število kmetov in kmečkih sinov. Zbora se je udeležil tudi narodni poslanec g. inž. Pa-hernik. Poslanec g. inž. Pahernik je v poljudnih besedah obširno poročal o delu v narodni skupščini. Razložil je predvsem uredbo o zaščiti kmetov in njen pomen za tukajšnje kraje. Posebno je naglasil pomen
zakona o javnih delih in porabe kreditov za izvršitev javnih del. S tem je vlada pripomogla k omiljenju brezposelnosti. Zbo-rovalci so izvajanja g. poslanca navdušeno odobravali. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika župan in posestnik g. Mori Franc; za podpredsednika gg. Kac Josip, krojaški mojster in Kolenc Pavle, živino-zdravnik; za blagajnika Bernardi Josip, za tajnika g. Wein-
Sokol
Sokolsko društvo v Petrovčah je imelo nedavno svoj redni letni občni zbor. Po nagovoru staroste br. Wudlerja in čitanju poslanice so poročali ostali funkcionarji. Iz teh poročil je bilo razvidno, da se je društveno življenje kljub mnogim neprili-kam normalno razvijalo. Telovadba se lani zaradi pomanjkonja izvežbanih vaditeljev ni mogla redno vršiti, obstoji pa dobra volja, da se bo telovadba letos gojila v večji meri. Prosvetar br. Dolinar je poročal, da je društvo priredilo več predavanj, govorov in gledaliških predstav. Nekatere igre so bile uprizorjene že na prenovljenem odru. Društvo je nabavilo 45 novih knjig, tako da šteje knjižnica sedaj 260 knjig. Članarina je zvišana od 2 na 3 Din mesečno. Z malimi izpremembami je bila izvoljena dosedanja uprava s starosto br. R. NVudlerjem. — V nedeljo 11. t. m. je napolnila dvorano br. Vodenika burka »Hlače« v režiji br. Dolinarja. Burka je bik podana zelo zadovoljivo in je nudila prijetno razvedrilo Sledila jc maškarada s prav čednimi maskami.
Državni telesnovzgojni tečaji v CSR. Ze dolga leta se čujejo glasovi v češkoslovaški republiki, da bi bilo zelo umestno, e ko bi država ustanovila posebno telesno" vzgojno visoko šolo za pridobivanje moderno naobraženih vzgojiteljev telovadbe in športa. Govori se že leta. da bo končno ustanovljen Tvršev državni telesnovzgojni zavod, toda vkljub že tolikokrat izraženi želji zadeva nikakor ni bila realizirana. Pač pa je ministrstvo za narodno zdravje in telesno vzgojo priredilo vsako leto dosedaj celo vrsto različnih tečajev, ki naj zaenkrat nadomeste toliko zaželjeno šolo. Na čelu ravnateljstva teh tečajev stoji brat prof. dr. Karel Vajgner, poznani sokolski delavec, profesor praške univerze, ki je že z raznimi svojimi spisi opozoril javnost na nujno potrebo ustanovitve Tyršeye državne telovadne šole. Tečaji se prirejajo ločeno za češkoslovaške in nemške slušatelje ter je bilo leta 1932-, za katero dobo je statistika že izdelana, vpisanih v čeških tečajih 32.54 slušateljev, v nemških tečajih
tovarniški uradnik; ^a lajuinu	-—j— ■ - -------- ■ .	.. , .
o-erle Rajko občinski tajnik. Ostali odbor pa 438. Dalje pa navaja statistika,da je
0t-ne	J	_ -	v:i.	C:i_ .. J___c.L-,«r>Tiprta elii^fltplistva
sestavljajo gg.: širnik Franc, Pečnik Viktor, Haber Fran, Mož" Milan in Jamnik Gabrijel. Predsednik se je ob zaključku zahvalil poslancu g. inž. Paherniku za njegove lepo poročilo in je pozval prisotne k vnetemu delu za procvit vsedržavne stranke.
MEŽICA. O. o. JNS je imela te dni letni občni zbor ob veliki udeležbi članstva. Organizacija vidno napreduje, kar je velike važnosti, ker je ob avstrijski meji. V svojih vrstah združuje vse trezno misleče delavce, rudarje, rudniške upokojence in nameščence. Občni zbor je izrekel priznanje odboru za vso socialno delo, ki ga je storil predvse mza rudarske upokojence. Kljub hudim razmeram šteje organizacija 134 zavedne čalne. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Petrič Franc, odborniki: Brun-dula Mirko, Stigl Franc, Domnik Drago, Stravnik Matevž, Ovid Miloš in Pustoslem-šek Silvester.
RADOVLJICA. Sreski cestni odbor je na seji 22. januarja odobril proračun za leto 1934-35, ki izkazuje dohodkov in izdatkov po 1,816.821 Din. Cestne doklade so se znižale za 4% nasproti lanskemu letu. Načelnik dr. Dobravee je poročal o delu v letu 1933. Z zadovoljstvom se je ugotovil uspeh dosedanjega dela, in sicer valjanje cest z lastnim parnim valjarjem in nabavo dobrega posipnega materiala. Porfir se dobavlja iz dveh kamnolomov. Delo tudi pozimi ni počivalo, za kar so v prvi vrsti hvaležni ; nešteti brezposelni. — Dne 15. t. m. se je ! vršila pri sreskem načelstvu pod predsedstvom sreskega načelnika dr. Vrečerja seja sreskega odbora za javna dela. Razen re- , ferentov sreskega načelstva so bili navzoči vsi župani, odnosno njih namestniki. Sreski načelnik dr. Vrečer je obrazložil navzočim pomen sklada za javna dela ter poudaril, da
bilo v desetih letih skupnega slušateljstva 100 299 oseb, med njimi 2026 češkoslovaških in 183 nemških učiteljev. Iz učiteljskih krogov, ki so absolvirali imenovane državne tečaje, je pripadalo sokolskim vrstam 1720. delavskim telovadnim enotam 131 in Orlovstvu 109.
Strelske tekme župe v Olomoucu. V mnogih češkoslovaških sokolskih druStvih se vežba mladina tudi v streljanju. V ta namen se poslužujejo strelci zračne puške, kot cilj pa jim služijo tarče, oddaljene na 15 do 25 m. V sokolski župi Olomouc so priredili 21. januarja strelsko tekmo, kjer je nastopilo skupno 17 tročlanskih vrst, in tudi naraščaj je postavil svojo trojico. Udeležba iz župe sicer ni bila povsem zadovoljiva, vendar pa je bil ravno s temi tekmami storjen važen začetek ter prvi korak k nadaljnemu razvoju streljanja v Sokolstvu. Tekma je obsegala streljanje v tarčo na 15, 20 in 25 m ter je odneslo prvenstvo društvo Olomouc HI.
Iz telovadnega sveta
Razna me^tsi za svoje stadione. Ob
priliki vseturnerskega zleta v Stutgartu je mestna občin? štutgartska poskrbela za vsa zletna telovadišča, tekmovališča itd. Pri tem se je šlo iz edino pametnega vidika, postaviti ob isti priliki nekaj stalnega, da se ohrani tudi za poznejši čas vse one stavbe, ki so potrebne za telesno vzgojo polmildjonskega mesta. Danes razpolaga Stutgart z lepimi igrišči, telovadiš« to tekmoval išči. — Vsem je tudi poznano, kako krasno je Musolini opremil svoj Forum Musolini v Rimu, ki je v celoti posvečen samo telesni vzgoji italijanskega naroda. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, moramo naglasi ti tendenco raznih itali-
puineil BH.iO.ua. Z.O. javna, ucia tti	, —	7* « .	_ . . _ ___,
pridejo v poštev v prvi vrsti ona dela, ki j janskih mest, ki nameravajo slediti vzgle-so splošnega pomena za radovljiški srez, , du svojega »duceja«. Tako se bo v vseh. medtem ko se bodo dela lokalnega pomena	^Vn^ni™ ra"merwn nri-
upoštevala šele v drugi vrsti. Važne pred- j loge, ki jih je stavil radovljiški župan in j načelnik sreskega cestnega odbora dr. Do- j bravec, so vsi navzoči osvojili in je bil dr. 1 Dobravee soglasno izvoljen za delegata v j banovinski odbor za javna dela. Navajal je važnost tujskega prometa, ki je spričo lesne krize skoro edini vii dohodkov sreza. j Predlagana so bila naslednja javna dela: ! gradba ceste Bled-Mrzli studenec — Ko- j privnik-Jereka-Bohinj, rekonstrukcija ce- I ste Zlatorog-Savica, gradba ceste Bled- j Radovna-Mojstrana in Lancovo-Ribno- j Bled in regulacija Save v več odsekih in ureditev raznih hudournikov.	»
ŽALEC. V soboto 24. t. m. je bil zaključek zimskega kmetijskega tečaja, ki je trajal mesec dni vsako sredo in soboto popoldne. Glede na aktualnost predavanj bi bilo pričakovati boljšega obiska. Vsi tečajniki so pazljivo sledili izvajanjem in se tudi udeleževali debat, ki so se razvijale po predavanjih. Ogledali so si tudi Hme-
večjih mestih tamkajšnim razmeram pri merno zgradilo mestne stadione, kjer bo imela vsa mestna mladina, zlasti pa ona, ki je združena v fašistični stranki, priliko, da se v najizdatnejši meri udejstvuje na prostem v raznih igrah to tekmah v vseh športnih in telovadnih panogah. Naj navedemo samo razmeroma malo mesto Mal-fetta, ki je preskrbelo na 26.000 kvadratnih metrov veliki ploščini za svoj stadion, opremljen z vsemi zahtevami moderne telovadbe, s plavalno kotanjo, sončiščem, igriščem za nogomet m druge slične igre. Kako lepo opremljajo šele vočja mesta svoje stadione, ni treba praviti. Tudi nekatera francoska mesta, da ne omenjamo nemških, ki so itak že davno zadostila svojim dolžnostim do mladine, so razumela klic moderne dobe in postavila pripravne stadione svojim telovadnim in športnim društvom in šolski mladini. In naša mesta ?
Iz nnlje Švicarskih gimnastov. Ena najbolje organiziranih in zelo dobrih telovadnih organizacij v Evropi so brez dvo-
ljarno, največji jugoslovenski zavod za ! ma švicarski gimnasti. Njihova zveza ob-
vzkladanje, prepariranje in basanje hmelja. Vsem tečajnikom se je zahvalil za redni poset predavanj vodja tečaja sreski kmetijski referent g. Wernig, vsem predavateljem pa župan g. Lorber, ki je tečaj zaključil. — V nedeljo 25. t. m. je podružnica Kmetijske družbe priredila predavanje in predvajanje filma o umnem gospodar'
sega samo moško članstvo, naraščaj to deco, dočim so gimnastinje z njihovim naraščajem in deoo organizirane v posebni zvezi, ki pa delata v mnogih zad*vaih sporazumno. Da se širi gimnastično gibanje v majhni Švici je najboljši dokaz ta, da je lani pristopilo 66 novih društev v Unijo, telovadcev pa je priraslo lepo Ste-
stvu. Predaval je družbeni tajnik g. Kafol, j vilo 3350 oseb. Danes šteje moška švicar-film pa je predvajal g. Pučelik iz Zagreba, j ska telovadna organizacija 157000 čllan-Polna risalna dvorana narodne šole je bila ! stva, med njimi 42.200 telovadcev to 15.500
dokaz, da so kratka poučna predavanja pri naših gospodarjih zelo priljubljena.
DRUŽABNIKE
ali finansirje za prvovrstno zelo rentabilno trgovsko podjetje se išče. Potreben kapital šest do osemsto tisoč v gotovini. Sodelovanje ni pogoj. Sigurnost in velika rentabilnost vloženega kapitala zajamčena. Resne ponudbe pod »Rentabilnost« na oglasni oddelek »Jutra«.	2078
Vsled preselitve trgovine
Velika odprodaja blaga po znatno znižanih cenah pri
Stanko Florjančič
železnina Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 85
Gospodinje, ne zamudite ugodne prilike!
naraščaja.
Ljudska telovadba v Švici. Švicarska gimnastična društva imajo posebne oddelke telovadcev, kjer se goje v prvi vrsti ljudske telesne vaje, ki so običajne v Švici. Telovadci se uče dvigati bremena, metanja kamena, proste vaje, skok v višino in daljino in tek na hitrost. V Bernu so se vršile pred kratkim tekme za prvenstvo v navedenih panogah in je bila udeležba iz 20 kantonov skupno zelo številna. 299 oseb, ako pomislimo, da so se poprej izvršile že izločilne tekme po društvih m župah Tekmovalo se je v dviganju 25 kg težkega kamna obojeroc. dalje v metanju 20 kg težkih kamnitih kock z zaletom in brez. Rezultat, najboljši v tej panogi, znaša zaza-letni met 7 m 33 cm. brez zaleta p« 5 m 70 cm Pri skakanju v daljino je bil dosežen najboljši skok s 565 cm. dočim proste vaje niso bile tako izvajane, kakor bi bilo potrebno. Tekma je bila zavrsena t roko* borbo, kl je stara, tradicionalna zabava Švicarjev in ki ne sme manjkati pri nobeni ljudski telovadni prireditvi in tekmi. Zanimivo je. da so si švicarski gimnesti
znali osvojiti mase naroda s navedenim
načinom tekmovanja. Pred vsem ni potrebno za tekmovanje nobeno drago orodje,
dalje so vse panoge pristopne vsem, tudi začetnikom in predstavljajo v bistvu švicarske narodne igre, kar jih dela seveda še bolj popularne. To pa je poučno tudi za druge telovadne organizacije.
Večer smeha pri Šentjakobčanih
Ljubljana, 26. februarja
V soboto in nedeljo zvečer so Šentja-kobčani zabavali številno družino svojih stalnih obiskovalcev z veselo Horstovo komedijo »Radio-tenor«, ki nam v treh razgibanih dejanjih prikazuje kar kakšne štiri aH pet zabavnih ljubavnih zapletljajev. V prijaznem letoviškem hotelu v Poljanah na Gorenjskem — ta lokalizacija se prevajalcem sicer ni preveč posrečila — se sestaja in razhaja pisana druščina precej prešernih gospodov in dam iz Ljubljane in med njimi se plete, ljubezen. Mnogo je prevare zraven, toda iz vsake prevare se rodi zadrega in iz zadrege smeti. Lepo dekle se zaljubi v lepega mladega odvetnika iz Ljubljane. Prav za prav ne vanj, samo v njegov tenor. Ta svoj tenor pa ima zapeljivi ljubimec — samo na gramofonskih ploščah. Odtod se plete vsa komedija. Resnični stric iz Amerike, ki je obenem gledališki ravnatelj, pride obiskat svojega lažnega nečaka in hoče za vsako ceno angažirati lažnega tenorista. Lažni nečak laže stricu o svoji ženi in o treh otrocih, ki jih nikjer ni, zraven pa mece oči za lepo Lidijo. Njeni starši ga seveda zavrnejo, ker ima že ženo. Tako se zamotavajo stvari, dokler se na koncu vse skupaj srečno n® odmota in med vseobčo radostjo se zagrne zastor.
Igro, v kateri je mnogo lepih operetnih vložkov, je v dognani podobi postavila aa oder ga. Metka Bučarjeva. Zunanji obrisi in notranji tempo komedije so se skladali v eno. Uspeh režije je treba poudariti ia toliko bolj, ker je v igri sodeloval pretežno mlajši šentjakobski rod, ki pa je z vso resnobo tudi izpričal, da se ansambel odra zmerom na novo pomlaja in preraja. Tei« ko je zapisati, komu izmed nastopajočih naj gre prvenstvo. Prav prisrčen lik naivne ljubimke je podala gdč. Levarjeva. Lepo je tekmovala ž njo gdč. Grumova. Prijetno sta to druščino mladih zaljubljenk izpopolnjevali ga. černičeva in ga. Wri-scher-Petrovčičeva, prva kot skrbna mati, druga kot lepa, lahkomiselna soproga. Veselo operetno figuro služkinje Marj&acc je z močnim efektom odigrala gdč. S. Danilova. In potem možje. Izvrstno smešca hotelir Breznik je bil g. Kune, posrečen pi-kolo g. Milčinski. Simpatična kavalirja, ki sta po tolikih nezgodah na koncu vendarle prišla do svoje ljubezni, sta bila gg. Viz-jak in Hanžič. Tragičnega Sherlocka Hoi-> mesa, ki vsemu pride na sled, samo temu ne, da ga žena pred nosom vara, je podsi g. Kukman, dobrodušen, sijajen očka mladih deklet je bil g. Moser, impozantneg* strica iz Amerike pa je kreiral g. Gornik. Dobri so bili tudi vsi pevski nastopi. Operne arije za odrom je pel g. GrobelJek.
Delo je na prvih dveh večerih doživelo prav lep uspeh in bo brez dvoma še večkrat napolnilo dvorano z veselim smehom.
Repertoar
DRAMA.
Začetek ob 20. Torek. 27,: Zaprto. Sreda, 2$.: Kanec poti. Snah.
OPERA. Začetek ob 20.
Torek, 27.: Ples v Savo ju. B. Srrda, 28.: Zaprto.
★
Gospa Marija Vera f« dramatizirala Tavčarjevo »Visoško kroniko«. Razpored slik,
ki se odigravajo na odru. je naslednji: 1. Na Visokem leta 1678. 2. Oče in sin na Osojni-ku Iste 1690. 3. Jeremija, Wulffing in njegova družina. 4. Ciganka prerokuje. 5. Pasa-verica. 6. V Loki na dan sv. Ahaca. 7. Kako ;e Polikarp Khallan umri leta 1691. 6. Ple« v Sestranski vasi. 9. Bilo ie okrog Binko-§tih. 10. Ni dobro j,eeti smokev t visokim gospodom. 11. Kako je bila sojena Agai« pred krvavo sodnijo v Loki. 12. Enajst le6 pozneje. Premiera dramatizacije »Vieo£ke kroiiko* bo v soboto kot proslava 251etni-ce umetniskrea delovanja ge. Marije Vsr«. Vstopnice so v prodaji v dnevni blagajni * operi.
Tenorist dr. Adrian bo gostoval r vlogi
Don Joseja v operi »Carmen« ▼ soboto 3. marca-
Mariborsko gledališč«
Začetek ob 20. Torek, 27.: Zaprto.
Sreda, 28.: Mala Fk*ramye. Gostovanj® |>
Marice Lubejetve. Znižane cene. ★
Prihodnja dramska premiera bo v kratkem. Uprizore v režiji režiserja J. Kovica »ičinkovito dramo slavnega ruskega pisatelja Turgenjeva. Delo ie obšlo že vse ev^ot-ne odre z velikim uspehom. Naslovno vlogo igra Kraljeva, v ostalih vlogah: Dragultino-•vičeva, Zakrajškova. Savinova, Starčeva, J. Kovič, P. Kovič, Nakrst, Furijan, Gorinšek in Crnobori.
Prihodnja otroška premiera lepa in bavna pravljična igra »Jnrfek«. Dalo ie napisal Pavel Golia, najboljši slovenska mladinski dramatik, avtor mam otroške igre »PeteriSkove poslednje sanje«.
častna izjava
Podpisani Seibitz Viljem iz Brežic sem v »Slovencu« od 17. t. m. objavil članek »Kaj pravite?«, iz katerega izhaja, kakor da bi bili prireditelji gasilske pred-pustne zabave v Brežicah dvorano, v kateri se je vršila zabava, okrasili s črno-rdeče-belimi trakovi. Tudi izhaja lz stili-zacije tega članka, kakor da še okrasitev dvorane v teh barvah ni izvršila samo slučajno.
Ker sem se prepričal naknadno, da je šlo za druge in ne nemško-nacionalne barve to ker prirediteljem te zabave, ki so možje čiste nacionalne preteklosti, v nobenem primeru ne bi mogel očitati nikakega slabega namena, če bi tucil bilo med obilico krasilnih trakov opaziti črne, rdeče to beBe barve, obžalujem s tem lojalno to povsem prostovoljno, da sem gori navedeni članek objavil, to dajem s tem iz lastne iniciative prirediteljem vse zadoščenje.
Brežice, dne 21. februarja 1934.
Setbite Viljem, I. r.
A. Christl:
64
SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA
Roman
»Zdaj niste več gledalka. Morda je primera smešna, a izraz, ki ga Imate zdaj, sem mnogokrat videl pri boksačih med težkim bošem, čigar izid je bil negotov.«
»Moja stara gospodična je časih nekoliko čudna,« je smehljaje se rekla Katarina, »a zastran tega vas lahko pomirim: boksam se z njo nikoli ne. Sicer jo morate pa obiskati, gospod Poirot. Prepričana sem, da bi vam ugajala. Taka pogumna starka je.«
Natakar jima je spretno podal kokoš »en casserole«. Ko sta bila spet sama, je Poirot vprašal:
»Ali ste govorili s kom izmed najinih rivijerskih znancev, odkar ste spet na Angleškem?«
»Z majorjem Knightonom.«
»Tako, tako.«
Katarina je pogledala Poirotu v mežikajoče oči in nehote pobe-sila svoie.
»Te dni se moram oglasiti pri van Aldinu.«
»Mar imate zanj kaj novic?«
»Zakaj mislite?«
»Moj Bog, tako sem vprašala.«
Poirot jo je gledal preko mize. Njegove oči so še vedno mežikale.
»Vidim, da bi me radi marsikaj vprašali. Zakaj pa ne? Ali ni skrivnost .sinjega ekspresa' detektivski roman, ki je last naju obeh?«
»Res bi vas rada vprašala to in ono.«
»Kar pogum!«
»Kaj ste delali v Parizu, gospod Poirot?«
Poirot se je komaj opazno nasmehnil.
»Na ruskem poslaništvu sem se zglasll.«
»Tako!«
»To vam ne pravi Bog si ga vedi koliko. A bržkone slutite, da me sedanje stanje obtožbe proti Dereku Keteringu ne zadovoljuje? Res je, jaz sem spravil Dereka Ketteringa v ječo. Da ni bilo mene, bi se gospod preiskovalni sodnik še danes krčevito prizadeval, kako b; dokazal grofu de la Roche, da je krivec tega zločina. Ne, ne kesam se tega, kar sem storil. Moja dolžnost je bila, najti resnico, in sled je vodila naravnost h gospodu Ketteringu. Vendar — ali se tam tudi konča? Policija tako pravi, a jaz, Hercule Poirot — jaz nisem zadovoljen.«
Nato je preskočil na drug predmet. »Povejte mi, gospodična, ali ste zadnji čas kaj slišali o gospodični Lenoxi?«
»Pisala mi je nekaj vrstic. Mislim, da mi je zamerila, ker sem se vrnila na Angleško.«
Poirot je pokimal.
»Tisti večer, ko so Ketteringa zaprli, sem imel z njo razgovor — razgovor, ki je bil v nekaterem pogledu zanimiv.«
Spet je obmolknil, in Katarina ga ni motila v njegovem premišljevanju.
»Gospodična,« je rekel nazadnje. »Na spolzkih tleh stojim, a nekai vam rečem. Nekdo ljubi Ketteringa — in zaradi tega nekoga upam, da imam jaz prav in da se policija moti. Ali veste, kdo je ta nekdo?«
Cez nekaj, časa je Katarina tiho dejala: »Mislim, da vem.«
Poirot je zmajal z glavo. »Nisem zadovoljen, ne, nisem zadovoljen. Gola dejstva vsa kažejo na Ketteringa. Je pa okolnost, ki se niso dovolj zmenili zan.o.«
»Na kaj mislite?«
»Na to, da je bil obraz žrtve razmesarjen. Stokrat sem se vprašal: Ah je Derek Kettering človek, ki bi po umoru zadal svoji žrtvi
tak strašen udarec? S kakim namenom bi bil to storil? Spet in spet se vprašujem, čemu je to storil. In moj pomoček pri rešitvi te uganke je samo eden.«
Izvleke" je listnico, vzel nekaj iz nje in ji pokazal med pa!cem in kazalcem.
»Aii se spominjate? Zraven mene ste stali, ko sem pobral te lase z blaz:ne v oddelku.«
Katarina se je nagnila naprej in z zanimanjem pogledala lase.
Poirot je nekajkrat počasi pokimal. »Lasje vam nič ne povedo, to vidim, a vendar se mi zdi — da nekai slutite.«
»Vsak ima svoje misli,« je počasi rekla Katarina, »in časih so te misli zelo čudne! Baš zato sem vas vprašala, kaj ste delali v Parizu.«
»Ko sem vam pisal?«
»Iz hote'a ,Ritz\«
Čuden smehljaj je izpreletel Poirotu obraz. »Da, kdo pa ne bi razkošno živel, ko milijonar plačuje zanj.«
»Omenili ste rusko poslaništvo!« je rekla Katarina in zamišljeno nagrbančila čelo. »V kaki zvezi nai bo to z vso reč.o, ne razumem.«
»V nobeni neposredni zvezi. Šel sem tja, da sem dobil neki podatek. Govoril sem z neko osebo in ji zagrozil — da, gospodična — celo zagrozil sem ji, jaz, Hercule Poirot.«
»S policijo?«
»Ne,« ie suho odvrnil Poirot. »S časopisjem, ki je še dosti bolj smrtonosno orožje. Tistega človeka imam na sumu. da se je aktivno udeležil prodaje draguljev gospodu van Aldinu. To sem mu povedal v brk in tako spravil vso isto ri jo iz njega. Zvedel sem, kje je bil nakit predan, in tudi to in ono o možu, ki je med tem hodil spodaj na ulici sem ter tja — o možu s častitljivimi belimi lasmi, a z lahno, prožno mladeniško ho!k>. Ta gospod ima pri meni naslov ,monsieur le marquis\«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	_ „
odgovor, priložite UM 3» v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom", ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek
H
Jutra", Ljubljana.
Beseda 1 Din, davek 2 Din. :ea šifro aii dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din
Francoščina
nemščina
Temeljit privatni pouk, Jeotrverzacijo, pri.pra.vo za spite 'm a r. a r o), pomoč srednješolcem, trg. korespondenco, daje strokovna učiteljic« jezikov. Popise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Praksa«.	7058-4
Angl., franc., nem. trg. korespondenco
in vse vrste spise izvršu-m na domu. Lasten stroj 7'oui in konverzacija. — Zmeren honorar. Tvrševa st. 3I/H, desno. "7083-4
Strojepisni pouk
•večerni tečaj za začetnike in fevežbance. Vpisovanje dnevno od 6.-7. ure zvečer. N^vi teč«j se prične ,*>. marca t. 1. Šolnina znižana in stane tirna ura samo 2 Din. Cnristofov učni v.avod. Ljubljana. P"mo-
raruska crsta štev
7' 9>t-4
Beseda IDin davek 2Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Brivski pomočnik
dober delavec, perfekten ond'uler wi buibi štmcer. slo-bi stalno mesto. Stan, hrana in pranje perila prosto. Nastop 7. in. t. I. Ponudbe s ritko in plačilnimi pogoji ra K<r«ly Josip, moški in darnski frizer, Murska Sobota. 6835 1
Pletilje in naviialko
volne, samo i.zvežbane roo-Si sprejme r.skoi za -»talno K. S >ss v Linb'ja.ni.
1747-1
Kuharico
popolnoma samostojno in snažno, ki ima dobra spričevala o večletni kuhi v boljših meščanskih kuhi-n:ah. sprejmem. Naslov v oiasr.em oddelku »Jut^a«.
7073-1
Prikro.ievalka
(Zuschneiderin) za moško perilo, z daljšo prakso, dobro tzvežbana. popolnoma samostojna, dobi na-meščenje. Ponudbe pod »Industrija perila« ca ogl. oddelek »Jutra«. 4782-1
Šiviljo
zmožno samostojno voditi damsko krojašttvo, iščem kot driižflbnleo. Ponudbe na 0-tr'asni oddelek Jutra pod »S:r:'ja«.	6977-1
Velik filodendron
i ep, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
4799-6
Godbenika
fkrllovko) iščemo za Ljubljano. Pobi tudi stanovanje in hrano. Ponudbe na oe'a6. oddelek »Jutra« pod »Krilovk« I«.	7083-1
Frizerko
do-b^o izurjeno. veSčo moške stroke, iščem. — Ponudbe na naslov: Josip
Polak, frizer, Kakck.
7007-I
Boljše dekle
vajeno samostojne dobre kuhe, pospravljanja finih soh. z»lo č:sto, pridno, hitro, n bog! ji v o in zdravo, sprejmem v stalno dobro slu;bo k trem osebam. Ponudbe ^ sprčevali n sliko •t« oa*-i>*ni oddelek »Jutra« t>od »Kuharica. — Ce'ie«.
6861-1
Restavracijsko kuharico
periektao, z dobrimi spričevali. sprejmem v restavracijo v LjuMjani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfektna«.
47104-1
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lep umivalnik
in pMi iia miza zelo poceni naprodaj v Povšetcvi u ici št. 22 — Kodoljevo.
7105-6
Razni pohištveni predmeti
radi selitve naprodaj. — Vprašati med 10. in 13. uro v Frančiškanski ulici št. 2. drugo stopnjišče. n. n3d-vt a ta IX. 7053-6
stro-p je.
Ljuba Jtirkovič:
(Ilustriral V. Mazi)
11.
Nato ji je Šarik prinesel v kozarčku nekakšnega žganja, rekoč: »če popiješ ta kozarček žganja, boš nehala rasti in boš ostala zmerom tako majhna in ljubka, kakor si zdaj. Tako boš lahko potovala čez sinje morje. Potem te odvedem k svoji ženi Jeni; pri meni boš imela prijetno stanovanje in z mojimi otročički se bo lahko igrala in zabavala«.
Omaro za led
1.42X1.85X1, gostilniško tržno mizo, klopi ob zidu, kozarce za pivo. prodam; zamenjam 4 cevni radio aparat z zamreženo anodo in vdelanim zvočnikom na baterije za majhen motor, dobro ohranjen, najrajši Sachs. Neka-j ev. dopla čani. Naslov v oglasnem
oddelku »Jutra«. 4783-6
6g£8B3Sž3
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Izletniški avtobus
prvovrsten, naiproda.j. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Osemnajstisedežent.
7066-10
C h r y sl e r-Pl y mou t a
limuzina, 4ci'lindrski model 1931, Din 28.000 — ter
mali Renault
trisedežen, za 4000 Din ugodno proda L o v š e. Beethovnova ul. 14. Telefon 27-28.	4763-10
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Moško kolo
znamke »Ipeg«, ekoro novo, ugodno prodam. Ogleda se lahko od 1.—3. v Slomškovi 15, Kode jevo.
4795-11
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stanovanja
prodamo
v solastnini proti plačilu v gotovini. S'avbna za-druga, Ljubljana, poštni predal 307.	77-20
Veleposestvo
z gospodarskim poelopijem, gostilno in trgovino — ob banovinski cesti prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1050«.
7056-20
Stavbna parcela
v izmeri 630 m', poleg meščanske š-ole v Zg. Šiški ugodno naprodaj. Stavbni materija'! v parceli. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zgornja šiška«.	7078-20
Manjše posestvo
takoj ugodno proda Rafko Jurač, Lokovin« št. 29 — pošta Dobrna pr! Celju.
7094-20
Službe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Naj-manjs znesek 12 Din.
Vrtnar
izučen, z dolgoletno prakso. z večletnimi spričevali, želi premeniti službo, stalno ali začasno. Prevzame tudi oskrbo in nego vrtov pavšalno za mai znesek na mesec. Naslov: Lazar Alfred, vrtnar. Gradišče 17, levo, pritličje.
6805-2
Dekle
« trimesečnim gospodinj *k'm tečajem in od!;čn;m spričevalom, išče službo na gostilni ali pri dobri stranki. Nastop prvega ali kesneje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 7057-2
Prodajalka
mešane stroke, poštena, za neslj-iva. vajena eospodiuj *tva in šivanja, želi pre meniti službo takoj ali po ?neje. Gre en mesec brez plačno. Naslov v oglasnem iddelku »Jutra«. 7048-2
Mlado dekle
izučena modietka, želi kakršnokoli nameščenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnica«.
7062-2
Kot viničar
ali oskrbnik
želim služibo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
7073-2
Cestni stavb, vodia
sedaj v inozemstvu, išče mesto pri večji c e 6 t. n i stavbni družbi. Gre tudi kod akordant. Dopise na oglas, oddelek ».Jutra«- pod »Strokovnjak«.	7CŠ0-2
Kuharica
išče s 1. a i 1-5. marcem mesto na žandarmerijski stanlci. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7087-2
II1
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali daianle na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kladivo na pero
/Tederhammer) malo, kupim. Ponudbe na Puhlici-tas. Zagreb. Ilica 9 — pod br. 36.687.	7046-7
ezmsa
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Najkulantnejša posojila
dajemo na vse vloge vele bank, vrednostne pa-pirje. vojno škodo, državne bo ne. Bairova posojila in na kara.nt.no blago Naloge iz province pr-omptno izvršu jemo. — Pučka štediona Zagreb. Meduličev3 br. 31 relefon 90-03. Naš zastop nik za dravsko banovino je Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka o!k'« St. 12, oa katerega s« obrnite. 62-16
Kupim knjižice
Kreditne banke in Hrvaške štedionice. Plačam tekoj. Ponudbe na ogla6. oddelek »Jutra« pod šifro »Grad«.
7042-16
Ureditev dolgov
sodne m raven,*iKlne
poravnave, konkurzne zadeve,
upeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodska
sestavo bilanc,
izdelavo proračunov m kal kulacij, nabavo kredltev. ureditev in likvidacijo kmečkih dolgov, vse trgov-sko-obrtne informacije tn druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijonirani komercija!n: pisarni Lojze Zaje. sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubi ;ana. Gledališka u ica št, 7/1.	6070-16
Družabnika (-co)
za kolodvorsko restavracijo iščem zaradi bolezni, event. bi prodal ves obrat. Informacije daje Milan Velebit. Zagreb. Zrlnjevac 1, kavarna »Eldorado«.
47SS-16
10.000 Din posojila
nujuo iščem proti vknjižbi na prvo mesto in obrestim po dogovoru. Ponudbe na oeMs. oddelek »Jutra« pod šifro »10.000«. 7052-16
Varna naložba kapitala!
Večje posojilo za dobo 5 do 10 let, proti vknjižbi na nepremičnlje, nadkri-Ijoče vrednosti, amortizacija po dogovoru — išče družba za nakup obširnega zemljiščnega kompleksa, v svrho razširjenja dosedanjega udejstvovanja. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diskretnost«.
3505-16
Hranilne knjižice
in prepise prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. — A. & E. Skaberne, Ljubljana.
7063-16
Hranilne knjižice
Kmetske posojil, v Ljubljani, prodam proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po-d šifro »Kompenzacija.«. 7101-16
Vrednote
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Pohištvo
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek li Din.
Novo opravo
jedilnico, spalnico in kuhinjo kupimo proti gotovini. Natančne ponudbe je poslati pod »Moderno« na Aloma Oompany d. z o. z., Ljubljana.	7090-12
Beseda 1 Din. davek 2 Din. aa šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisarniške prostore
večje ali manjše oddam takoj v najem, nasproti glavne pošte. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7076-19
Za pisarno
Iščem majhen lokal aH pritlično sobo v sredini mesta. — Ponudbe na osi as. oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina«.	7083-19
mkLL
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Štirisob. stanovanje
solnčno, v vili v centru mesta oddam e 1. majem. Vprašati v Knafljevi ulici št. 13/U.	400S-21
Trisob. stanovanje
komfortno, odda zavarovalnic« »Dtioav« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije ee dobijo istfftam t družbeni pisarni.
T100-2J1
Enosob. stanovanje
s kabinetom in	pritiklinami
takoj oddam.	Vprašati v
Povšetovi ulici	štev. 37 —
Kodeljevo.	7045-21
Enosob. stanovanje
takoj oddam v Rožni dolini — cesta in štev. 7.
7072-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, v lepem kraju na Gorenjskem, ob potoku in v bližini banovinske ceste, oddaljeno 2 km od kolodvora, oddam v najem. Ze'o pripravno r.a penzio-n;ste. Naslov pove oglasni •oddelek »Jutra«. 7071-31
Stanovanje
sobe in kuhinje, na Poljanski ces>ti št. 54.1 takoj oddam.	7077-21
Eeseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanle na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pekarijo
vzamem v na;em. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7051-17
Gostilno ln kavarno
oddam tak oj v najem Jesenice • Fužine. Potreben kapital 20.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7074-17
Pekarijo
dobro idočo odda v najem Franc Grebene, Trbovlje — čez Savo.	7107-17
rU>IiWUi T'
Beseda 50 par. davek 2 Din
za šifro ali dajanje na slova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din.
Solnčno sobo
prazno ali opremljeno za 2 osebi, oddam takoj na Vrtači št. S.	7060-23
Tvrdka Ignac Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1
priporoča
vsakovrstno pohištvo
izdelano iz zajamčeno suhega lesa po najnižjih cenah. Kvalitetna izdelava po lastnih in danih načrtih.
Zahvala.
Za obile izraze sočutja ob bridki izgubi naše dobre
mamice, gospe
julijane Križeve roj. {urančič
vdove po šolskem upravitelju
se čutimo dolžne, da izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem onim, ki so počastili spomin pokojnice z venci in cvetjem ter vsem, ki so spremljali nepozabno na zadnji poti v tako častnem številu.
Maribor, dne 26. februarja 1934. 2077	ŽALUJOČA RODBINA KRIŽ-TOMAŽIč.
Solnčno sobo
separirano, oddem v vili pri Tivoli. Naslov v og'. oddelku »Jutra«. 7047-23
Sobo
lepo opremljeno, v centralno kurjavo, blizu sodišča takoj oddam boijšeimu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 7065-23
Opremljeno sobo
separirano, takoj poceni odda Zalar. hišnica, Prešernova ulica štev. 54.
7061-55)
Solnčno sobo
v I. nadstr. vile poleg Tivolija, z 1 ali 2 posteljama
event. dve sobi
kot samsko stanovanje oddam. — Strogo separirano, uporaba kopalnice. Vprašati: Cesta v Rožno dolino št. 14.	7064-23
Opremljeno sobo
lepo. takoj oddam v Rožni ulici št. 19. 7065-23
Sobo
lepo opremljeno, e psrketi in elektriko, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ~	7067-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in e'ek-triko oddam v Dalmatinovi ulici šitev. S.H — levo.
7070-23
Separirano sobo
pri Tivoliju oddam solidni gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
7062-23
Lepo sobo
v centru mesta takoj oddam 2 osehem«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7J79-23
Gdčno. plavojko
katero j« opazoval gospod v 6oboto iz kavarne »Emona«, prosi cenj. naslov na oglas. odde'ek »Jutra« pod »Emona 24. februar«.
T05O-24
III
Kako je e Teboj? — Me
vznemirja. Poljub. 7DG1-S4
Zagreb
Bo urejeno uri kavarna ljufeov.
—	Gajeva
—	soboto 4.
—	mnogo po-
7093-24
Sobico
za. 100 Din mesečno oddam poleg sv. Petra. Naslov v oglasn»m oddelku »Jutra«.
7008-23
Separirano sobo
s pečico in 2 posteljama poceni oddam v Ljubljani, Vidovdanska cesta šit. 3.
7090-28
Prazno sobo
strogo separirano, v centru, pripravno za pisarno al: šiviljo, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7089-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo in #o!n£-tm> sobo v Vrhovčevi ulici št. S/H, desno. 7095-33
Lepo sobo
separirano, oddam gospodični v centru meata. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7103-28
Solnčno sobo
v c-entru mesta takoj oddam mirnemu in solidnemu gospodu. Naslov v ozlas. oddelku »Jutra«. 6863-23
Prostorno
prazno sobo
strogo separirano, parket elektrika, center mesta, oddam v Salendrovi ulici št. 6/n.	7102-23
2 opremljeni sobi
(ena v pritličju in ena v H. nadstr.) e separatnim vhodom, solnčni, takoj oddam v Gradaški ulici št. 8 7081-23
m
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo z vso oskrbo
v ceni 6—700 Din, v bližini Celovško ali Tvreeve ceste iščem z ma.rcem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Primerno«.	7008-23/6
Dopisi
Beseda 2 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Spomlad 111
Dvigu i to pismo! 7013-24
Glasbila
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pianino
lep. črn, križano etrunan, zelo poceni prodam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.	6884-26
Živali
Beseda IDin. davek 2Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kanarčke
harcerje-vrrivce ia tamlce
od odlikovanih s'aTŠev, poceni prodam. Šiška. Aljažev« cee-a 2S. 7092-27
/J
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje n&-slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lokomobilo
dobro ohranjeno, e knrffc*«
ploskvo 40 m', na ogrevanje in pogon, kupim. Ponudbe s točnim opisom in ceno na oglasni oddelet ».Jutra« pod šifro »Takojšnja getovinae. <724-20
U,
Beseda IDin, davek 2Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitrejo fotograf Hibšer Hugon, Ljub.jaaa, Sv. Pe<tra cest« et. 25. — Telefon 3011.	95-50
Beseda 1 Din, davek 2Dti, za Šifro al! dajanje naslova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din.
Telefon 2059
£t% PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 8
Komfortno
stanovanje
v sredini mesta, v UL nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja.
Naslov r ogl. odd. >Jutra«.
157S
I
Zahvala.
Za vse Izraze sožalja ob izgubi našega predobrega soproga, očeta, itd., gospoda
Nikolaja Muca
in vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, 24. febr. 1934. 2075 ŽALUJOČI OSTALL
Strti pod krutim udarcem usode naznanjamo žalostno vest ,da je naš nenadomestljivi, dobri, nadvse ljubljeni soprog, papa, sin, brat in svak, gospod
Božič Josip
višji železniški uradnik in rezervni pehotni kapetan n. r., odlikovan z redom sv. Save 5. vrste in redom rumunske krone
dne 25. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden a sv. zakramenti za umirajoče, v 53. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 27. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 2. marca t .1. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Ljubljana, dne 27. februarja 1934.
MARIJA roj. ČESEN J, soproga; ZDENKA, VLADIMIR, JELKA, MILENA, otroci; ANA, mati; IVAN, MIHAEL, brata; MARIJA, sestra in ostalo
sorodstvo.	2073
Urejuje Davorin Ra vijem Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikai, Za Narodno tiskamo d- d. kot askarnarja Franc Jezerae*. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani