LMo IftVIl
ruRinua ptsfana v 'gotovMI
V Ljubljani, v torek, ifoe 21. novemBra 1939
m 267
Coni 2 din
Naročnina mesečne
25 Din, za inozem-Itro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v
Kopitarjevi al. 6/111


VENEC
Telefoni uredništva In apravet 4<W1, 40-02, 4043, «0-04, 40-03 — Izhaja vaak dan sjntraj razen ponedeljka ia dneva pe praznike
Čekovni račun Ljubljana številk* 10.630 in 10.349 u inserate.
Uprava« Kopitar leva ulice itevilka fc
Borba za trge
(K gospodarskim sklepom v Londonu).
Pretekli petek je bil v Londonu vrhovni vojni svet Anglije in Francije. Zaključili so ga z objavo skupne izjave francoskega in angleškega predsednika vlade. Ta izjava spada brez dvoma v vrsto najbolj pomembnih dogodkov, ki so se od izbruha vojne dalje zgodili na eni in na drugi strani bojne fronte. Anglija in pa Francija sta namreč sklenili, da se za dobo vojne in v kolikor tiče šest velikih področij gospodarskega življenja, -združita v eno samo enotno vodeno gospodarsko enoto.
Sam po sebi ta sklep ni uresničenje kakšne nove zamisli. Kajti tudi v zadnji svetovni vojni sta Anglija in Francija prišli do podobnih sklepov. Po večletnem tavanju med načrti, ki so končno bili le škodljivi njuni udarnosti, sta namreč tri leta po izbruhu vojne prišli do tega, da sta__uvedli enotno vodstvo za tri gospodarska področja, to je za nabavo vseh vojnih potreb, za nabavo žita in za prevoz po morju. Poenotenje vodstva je imelo takoj velik vpljv na splošni vojni položaj in smemo reči, da se je od takrat naprej položaj na bojiščih spremenil v korist Anglije in Francije. Te dragocene izkušnje so imeli zdaj v Londonu pred očmi, ko so sklenili, da ponovno uvedejo načrtno gospodarsko sodelovanje obeh zaveznikov in da to sodelovanje raztegnejo tudi na ona gospodarska področja, ki so v prejšnji vojni ostala vsakemu zavezniku avtonomna.
^Daljnosežnost londonskega sklepa, ki je angleški in francoski imperij v gospodarskem oziru zlil v en sam angleško-francoski amperij, je treba ocenjevati z dveh plati, najprej s stališča Anglije in Francije, drugič pa s stališča posledic, ki jih bo moral imeti v svetovnem gospodarstvu sploh.
Morske mine so v dveh dneh potopile % velikih ladij
Med njimi je jugoslovanski parnik »Carica Milica« Na »Simonu Bolivarju« je utonilo 100 potnikov
London, 20. novembra, t. Reuter javlja, da postaja,jo plavajoče mine vedno večja nevarnost za plovbo. V teku sobote popoldne in nedelje je zadelo večje število trgovskih ladij na takšne mine. Vse so se potopile. Reuter našteva naslednje večje ladje:
Simon Bolivar"
a
1. Nizozemska potniška ladja »Simon Boli v a rc, najlepša potniška ladja, kar jih je imela nizozemska trgovska mornarica, je imela nosilnost 8809 ton. Blizu angleške obale je zadela v soboto popoldne na plavajočo mino in je parnik dobil na desni strani veliko luknjo, nakar se je nagnil. Na krovu je bilo nad 400 potnikov in posadka. Nekaj jih je bilo pri eksploziji ubitih, drugi so poskakali v morje, preden so še mogli spustiti rešilne čolne. Sredi med reševalnimi deli je nastala še ena eksplozija, pri kateri je bilo spet večje število ubitih. Razbilo je tudi enega od reševalnih čolnov. Po drugi eksploziji se je ladja takoj potopila. Po prvih štetjih so rešili 302 potnika. Ostale pa še vedno pogrešajo. Mogoče pa je, da so se rešili / drugimi ladjami, ki so prišle na pomoč. Med žrtvami, ki jih Še pogrešajo, je tudi 44 Angležev.
Anglija in Francija sami imata od tega	II
tjvečje koristi. Odslej namreč bo stopilo na	fj%i3r!C3 JndSlICa
lo angleško - francoskega gospodarstva šest	„ „, , , ,. „
dolži
naj
čelo angleško-odborov, šest komisij, katerih cfolžnost bo, da vsaka na svojem področju sestavijo natančen spis^ vseh potreb obeh držav, kakor tudi natančen spis vseh virov, iz katerih bi se te potrebe dale kriti; Nad temi šestimi odbori, ki nimajo samo posvetovalne pravice, marveč tudi izvršno moč, pa stoji medzavezniški koordinacijski sousmerjevalni odbor, ki bo skrbel za to, da podrejeni odbori ne pridejo v medsebojna navzkrižja. Sledeča so polja, kjer sta Anglija in Francija izvedli združitev svojih gospodarskih naporov: 1. Letalstvo, in sicer trgovsko in vojaško; 2. preskrba surovin vseh vrst, ki so potrebne za izdelovanje orožja, kakor tudi izdelovanje orožja in municije same; 3. preskrba zadostnih količin petroleja za civilne in vojaške potrebe obeh narodov; 4. preskrba živežnih potrebščin za vse prebivalstvo obeh zavezniških narodov; 5. skupna organizacija pomorske plovbe; 6. skupno vodstvo gospodarske blokade napram nasprotniku.
Našteta gospodarska področja objemajo tako rekoč vse pojave gospodarskega življenja, ki kolikor toliko pijihajajo v poštev za uspešno — očividno dolgotrajno — vojno. Odslej bo izključeno, da bi ena ali druga država tratila »voje sile. ali da bi nastopili položaji, kot so •e pripetili v zadnji svetovni vojni, ko sta obe zavezniški državi imeli ene vrste blaga v iz-obilici, druge vrste blaga pa ne ena in ne druga. Saj je bila na primer francoska armada 1. 1917 na tem, da bo morala kapitulirati, ker so ji pošle vse zaloge petroleja. Zdaj bodo vse potrebe znane in zapisane, znana tudi kritja za nje in bodo naloge preskrbe načrtno porazdeljene med obe državi, da ne bo kopičenja in ne pomanjkanja. Koristno bo za vojskujoči se državi tudi, da bosta odslej v zunanjem svetu nastopali kot ena sama firma. Njuni nakupovalci med seboj ne bodo tekmovali in drug drugemu ne bodo navijali cen.
Razumljivo je potem takem, da londonski sklepi ne bodo imeli neposrednih posledic samo za obe vojskujoči se velesili, katerih udarnost bo odslej povečana, ker se jim ne bo treba bati nepredvidenih prekucij v njunem gospodarskem življenju, marveč tudi za ves ostali svet. Katera država na svetu se ne bo potrudila, da zadovolji kupca, ki ima tako rekoč nenasitne potrebe in ima poleg tega še neizčrpna plačilna sredstva, da jih plača? Katera država na svetu pa ne bo hitela prilagoditi se potrebam tako dragocenega kupca in svoje lastno gospodarstvo po potrebi tako preurediti, da bo čim več na razpolago za takšnega kupca, kadar se bo pojavil? Katera država ne bo hotela sprejeti tudi gotove žrtve, pa čeprav bi bile političnega značaja, samo da si ohrani klijenta, ki mnogo kupi in hitro plača? Katera država končno ne bo z veseljem vse storila, kar bo storiti mogla, da bo deležna simpatij kupca, ki nakupuje nujne potrebščine za več kak or pol milijarde ljudi, ki žive v mejah njegove države in ki niti ne zahteva, da se mu blago postavi na dom, marveč bo sam poskrbel za varen prevoz, tako da prodajalca pri tem ne zadene skoraj noben riziko? To bo prva posledica: pojava takšnega kupca bo pretresla živčevje vsega svetovnega gospodarstva, a bo pri tem nudila še eno veliko ugodnost, ki je v zadnji svetovni vojni nismo poznali, namreč stalnost cen, ki je izredno dragocena pridobitev za razvoj vsakega gospodarstva, bilo to v veliki, bilo to v majhni državi.
Londonski sklepi, ki so okrepili položaj Anglije in Francije ter ju usposobili za dolgo vojno brez sorazmerno velikih naporov, pa bodo imeli svoj vpliv seveda tudi na zadržanje nasprotnega tabora. Nemčija ni šele zdaj uvedla enotnega vodstva v svoje gospodarstvo, ki danes krije področje, na katerem živi 1 lo milijonov ijuni. Pri njej je to že uvedeno. Tudi ona nastopa kot veliki kupec, ki ima ogromne potrebe. Gotovo je, da Nemčija ne bo lahko privolila v to, da ji nasprotni kupec pobere vse dobave iz tujine. Čezmorskim državam se bo morala kajpada odreči, ker nima ne prevoznih sredstev, ne zlatega denarja za plače-Tanje dobav. Toda v njeni neposredni soseščini
Nj. Vis. kneginja Olga • je zasadila lopnto na Banjici in s tem dala znamenje za obsežna pogozdovnlna dela
žive številne države, od katerih je morje ne loči. Tamkaj bo gotovo napela vse sile, da ostane prvenstveni nakupovulec za vse potrebščine velesile, ki je v vojni in ki jo nasprotnik na vseh morjih blokira. Uporabljala bo morda celo močnejša sredstva, da se na teh trgih uveljavi nasproti konkurentu, ki bo ponujal zlato.
Kakor je pomen angleško-francnskega gospodarskega združenja velik za Anglijo in Irancijo, in kakor je pomemben za preko-morske nevtralne države, tako utegne na evropski celini postati samo eno poglavje več v velikem boju obeh nasprotujočih si taborov za — nevtralce.
Angleška poizvedovalna letala so letela nad krajem nesreče, toda niso nikjer ugotovila kako drugo mino, ampak samo vrh morja plavajoče drobco razbite ladje.
rfBlackhill"
4. Angleška ladja »Biackhill« (2492 ton)
je zadela na plavajočo mino na južnovzhodni an-"i. La<T
ešilni čoln. Dva je pob druga ladja, ki je prihitela na pomoč.
lažje ranila enega člana posadke. Velik tovor petroleja iz Venezuele so stovorili v petek ter so mornarji očistili rezervoarje. Policija je uvedla preiskavo. Kapitan te ladje je izjavil: Ne vemo ali gre za sabotažo in vodimo skrbno preiskavo. Kaj takega se v Bayon dozdaj še ni pripetilo. Gasilci smatrajo, da je eksplozija mogla nastati zaradi električne iskre, ki je užgala petrolejski plin.
gleški obali. Ladja je imela 22 mož posadke, ki so se rešili na rešilni čoln. Dva je pobrala neka
Borjessen
n
Angleži zasegli nemško ladjo
a
5. Na istem kraju je plavajoča mina potopila švedski tovorni parnik »Borjessen« (1580 ton). Ladja je imela 19 mož posadke, od katerih so jih rešili 13, ki so večidel ranjeni, 6 pa jih pogrešajo in so verjetno utonili.
„Kaunas"
6. Na nizozemski obali je postal žrtev pomorske plavajoče mine litvanski tovorni parnik »Kaunas«. Posadka 20 mož je bila vsa rešena, izvzemši enega moža, ki je bil pri eksploziji ubit.
ir
2.	Jugoslovanska ladja »Carica Milica (6400 ton). Potopila se je ne daleč od mesta, kjer se je potopil »Simon Bolivar«. Zadela je prav tako na plavajočo mino. Ladja se jo potopila po prvi eksploziji. Na ladji je bilo okrog 60 mož posadke, ki pa so vsi rešeni. Ladja je bila last Jugoslovanskega Llovda. Vozila je les v Anglijo, iz Anglije nazaj pa je vozila tovor premoga z% Jugoslavijo. Ladja je bila leta 1928 zgrajena v ladjedelnici Farrowu v Angliji in je bila najmodernejša ladja naše trgovske mornarice. Poveljnik ladjo je bil g. Miljevič iz Dobrote. Posadko so rešili ter jo izkrcali v Angliji, odkoder se bo vrnila v domovino.
„Grazia"
3.	Italijanska tovorna ladja »G r a z i a« (6857 ton) je plula ob angleški obali blizu kraja, kjer sta se pripetili prvi dve nesreči. Tudi njo je zadela mina. Na ladji je bilo 35 mož posadke, od katerih so jih 29 rešili. Rešene mornarje so odložili na južnovzhodni angleški obali. Z njimi vred so pripeljali tudi ubitega mornarja, ki je bil pokopan z vojaškimi častmi. Havas poroča o katastrofi italijanske ladje še naslednje podrobnosti: Ladja je zadela na mino v nedeljo rano zjutraj. Bila je komaj kakšnih 15 km daleč od obale. Po eksploziji je trajalo samo 7 minut, ko se je ladja potopila. Eksplozija je ubila 5 mož posadke. 15 mornarjev je ostalo kar na ladji, ki jih je rešila.
Torchbearer"
n
7. Blizu angleške vzhodne obale je plavajoča mina zadela angleški tovorni parnik »Torchbearer« (800 ton). 4 možje posadke so rešeni, devet jih še pogrešajo.
Hudi viharji na Severnem morju, ki divjajo že nekaj dni, so potrgali številne mine, ki jih močni morski tokovi nosijo proti jugu. Ker je morje razburkano, pa posadkam ladij min ni mogoče pravočasno opaziti.
Po skoraj vseh vzhodnih angleških lukah se nahajajo rešeni brodolomci, ki se odpravljajo v London in od tam v svojo domovino. Vsi, ki so fee rešili, pripovedujejo, da so eksplozije min strašne in da se ladje lomijo, kakor da bi bile iz lesa.
Druge potopljene ladje
London, 20. novembra, lj. Angleške vojne ladje so zaplenile nemški parnik »U n f e 1 d«, ki je prihajal proti Evropi iz voda ob zahodni afriški obali. Posadko je moštvo angleških ladij aretiralo in jo odpeljalo v internacijo.
Mevihta potopila ladjo
Amsterdam, 20. nov. AA. DNB: Iz vseh pokrajin prihajajo poročila o veliki škodi, ki jo je povzročila nevihta. Pri Vemendingenu se je potopila belgijska ladja »Filingo«. Utonilo je pet ljudi.
48 ameriških ladij zadržanih
Washington, 20. novembra. AA. Štefani: Poročajo, da so vojskujoče se države dozdaj zaustavile 48 ameriških ladij. Od tega števila so jih 33 zadržali Angleži, 10 francozi, 4 pa Nemci. Ni še znana usoda ladje, ki se je zadnje dni mudila v pasu vojne nevarnosti.
Neznana križarka straši po Tihem morju
London, 20. nov. AA. Reuter poroča iz Jo-kohame: Po vesteh agencije Domej sta kapitan neke japonske tovorne ladje in kapitan nekega ni-
ske oc
keSa .	.
osem milj južno od skrajne točke polotoka Izu,
zozemsicega parnika videla včeraj popoldne na Tihem oceanu neko neznano križarko. Kapitan nizozemskega parnika je videl križarko, kako plove
London, 20. novembra. AA. (Reuter.) V Severnem morju sta bili uničeni ribiška ladja »V i g-mor«, na kateri je bilo 16 članov posadke, ter manjša ladjica za prevoz premoga, 4 može so rešili, 16 jih pogrešajo.
London, 20. novembra, lj. Angleški parnik »P e n s y 1 v a< se je zahodno od francoske obale potopil. Baje je zadel na mino.
Amsterdam, 20. novembra, lj. Nizozemski parnik »Binendick« in še nek drug parnik sta v Atlantskem oceanu zadela na mine in se oba potopila. Podrobnosti o poteku nesreče še niso znane.
London, 20. nov. AA. Reuter: Konec preteklega tedna je bilo potopljenih sedem angleških in francoskih ladij, 2 pa sta bili poškodovani.
Tajinstvena eksplozija ameriške petrolefske ladje
Bayonne (Francija), 20. nov. A A. Havas: Iz neznanega razloga je nastala eksplozija na petrolejski ladji »Movincle«, ki pripada panamski prevozni družbi. Eksplozija je porušila most in
dočim je kapitan japonske tovorne ladje sporočil, da je neznano križarko videl 20 milj južno od omenjenega polotoka. V četrtek zjutraj so z nekega japonskega parnika opazili v prelivu Siho-kuki neko veliko zeleno podmornico, o kateri ni bilo mogoče ugotoviti, čigava je.
Angleži in Francozi bodo smatrali nemške ladje, prodane Sovjetom, kot sovražne ladje
Pariz, 20. nov. b. Angleške in francoske morske sile bodo po poročilih Londona in Pariza postopale z vsemi onimi nemškimi trgovskimi ladjami, ki bi bile prenesene na Sovjetsko Rusijo, kakor s sovražnimi ladjami, ne glede nu to, če bodo imele razobešene sovjetske zastave. Opomin objavlja jutranji »Temps«. Tn časopis poroča, da je iz zanesljivega vira dobil Informacije, da jc Rusija v zadnjem času kupila od Nemčije več njenih trgovskih ladij poleg znanega prekooceanskega parnika »Bremen« za vsoto 20 milijonov dolarjev. Tega zneska pa Rusija ne bo plačala Nemčiji, temveč ji bo za protivrednost poslala svoje surovine.
Magnetične mine...
Ladje same potegnejo k sebi lastno smrt... V Angliji iščejo protiorožje proti »novemu orožju« Nemčije
London, 20. nov. t. Agencija »Exchange Telegraph« porota, da si pomorski strokovnjaki še niso na jasnem, kako je mogoče, da bi pomorske mine v tako kratkem tasu mogle povzroliti nesrelo tolikih ladij. Glede min, ki jih polagajo angleške ladje, je jasno, da nesreč ne morejo biti krive, ker so privezane in same od sebe prenehajo biti nevarne takoj ie bi se pripetilo, da jih morske struje odtrgajo. Domneva, da Nemci polagajo svobodno plavajoče mine, tudi ie ni ugotovljena. Če pa bi to bilo res, potem si ni mogoče razložiti, da so bile mine od pomorskih tokov zanešene na kraje, kjer bi jih nikdo ne pričakoval, in da so se nahajale na mestih, kjer je nadzorstvo pomorske plovbe preje ugotovilo, da je morje varno.
Za to se pomorski strokovnjaki nagib-ljejo k naziranju, da gre za neko novo oroije in sicer za mine, ki imajo neke vrste samostojni pogon, ki jih žene v gotovo smer, ter imajo v svoji notranjosti izredno mogočne magnete, ki mino iz večje daljave potegnejo proti ladji, ki je iz železa. Danska vojaška oblast je odredila najstrožjo preiskavo ob priliki potopitve parnika »Canada« ter je prišla do podobnih ugoioviiev.
Angleške pomorske oblasti se zavedajo izredne nevarnosti tega novega orožja Nemčije, ki bi znal postati posebno nevaren za vojne ladje kjer je zbrana ogromna količina železa, ki bi magnetično mino potegnila iz velike daljave k sebi. Angleška admiraliteta je zadevo vzela v resni pretres in proučuje tudi možnosti uspešne borbe proti temu novemu orožju, ki se dosedaj še ni pojavilo v borbah na morju.
Bruselj, 20. novembra. AA. Reuter: Včeraj je morje vrglo nekaj min na belgijsko obalo. Nekatere so eksplodirale in povzročile pri tem preccj
škode.
Bruselj, 20. novembra, t. Nemški tiskovni urad poroča, da so se na belgijski obali pojavile številno pomorske mine. Belgijske ladje jih pridno iščejo in uničujejo. Tako so nasedle na obali pri Blankenbergu, Panne, Middlyerke in Wandellar. Ribiške ladje, ki so se vrnile v Ostende, so poročale o nunah, ki plavajo v neposredni bližini pristanišča, nekatere celo ob vhodu v pristanišče. Belgijske oblasti so zaradi tega pristanišče zaprle. Helgijske vojne edinice pa pridno iščejo mine in jih uničujejo.
Zagrebška vremenska napoved: Hladno in oblačno, morda padavine.
Zemnnska vremenska napoved: Precej hladno. V severnozahodnih krofih in v zgornjem I rimorju se bo zjasnilo, v ostalih krajih pa bo prevladovalo oblačno vreme z dežjem. Po planinah sneg.
Dr. Korošec v Nišu
Belgrad, 20. novembra, m. Nocoj ob 23.30 je odpotoval v Niš predsednik senata dr. Anton Korošec v spremstvu svojega šefa kabineta dr. Pa-veliča na slavo predsednika vlade Dragiše Cvet-koviča. Podpredsednik vlade dr. Maček odpotuje jutri zjutraj prav tako v Niš.
»Demokratizacija ljudske šole«
Pod tem naslovom prinaša glasilo JUU »Učiteljski tovariš« uvodni članek, kjer govori, da bi v avtonomni Sloveniji bilo treba ljudsko šolo demokratizirati. Pravi, da je treba v šoli dati besede vsem slojem, ne da bi 6e pri tem obšlo učiteljstvo. Šola ne bo smela delovati v smislu enega gospodarskega sloja. »Zasužnjenje etrok po učni snovi bi bila skoraj neizogibna posledica tako sestavljene avtonomne šolske oblasti, lo nevarnost, pravi »Učiteljjki tovariš« dalje, »je imel pred očmi tudi zbor predsednikov naših okrajnih društev, ko je proti zahtevi »Kmetijske zbornice« po razširitvi kmetijskega pouka na ljudskih šolah postavil tezo, da mora ostati ljudska šola splošna vzgojevalnica in izobraževalnica, kjer ne smejo uveljavljati posamezni gospodarski sloji svojih zahtev.« — Ne da bi se na tem mestu spuščali ▼ šolsko vprašanje, bi le omenili, da je prav po sedanjem učnem redu šolski otrok že zdavnaj zasužnjen po učni snovi, ker sedanja šola hoče iz otroka napraviti kar malega učenjaka, ki s svojo šaro v glavi potem ni za nobeno rabo, kakor kažejo skušnje. Stara zahteva delavcev, kmetov in obrtnikov vsega sveta je, da bi ljudska šola pač dala podlage za izobrazbo, ki pa naj se potem v strokovnih šolah izpopolnjuje. Pred vsem pa je upravičena zahteva kmečkega stanu, da naj bi šola z vso svojo vsebino vzbujala otroku več ljubezni do kmečkega stanu, kakor bi morala šola po mestih vzgajati otroke delavcev in obrtnikov k ljubezni do ročnega dela. Starši se bore zoper uniformo šole, kakršna je zdaj, ki ni ne tiič ne miš. In »demokratizacija šole«, kakor si jo zamišlja »Učiteljski tovariš«, bi bila še stopnjevana uniforma ljudske šole- kar bi bilo dvakrat slabo. Ljudsko šolo bo treba pač iz temeljev spremeniti, prav tako pa vzgojo učiteljskega naraščaja. Šele potem bomo z »Učiteljskim tovarišem« lahko o teh rečeh govorili.
Dr. Maček obišče Hiš
Danes, v torek, 21. t. m., pride v Niš podpredsednik vlade s hrvatskimi ministri obiskat predsednika vlade Cvetkoviča. Niški župan je izdal oklic, kjer sporoča meščanom ta važni dogodek ter jih pozivlje, naj se udeleže sprejema, ki se ga bo udeležil tudi predsednik vlade Cvetkovič z vsemi zastopniki občine in društev. Zupan poživlja prebivalstvo, naj izobesi zastave ter goste prijazno pozdravlja.
»šumadinci In Bosna ostanejo eno«
V nedeljo je imel svoje zborovanje zemljo-radniški minister dr. Cubrilovič v Gruži v Srbiji, kjer je kot bosanski Srb pozdravil Šumadince ter med drugim tudi tole naglasil: »V politiki sem že 20 let in vedno mi je bilo najljubše govoriti o Srbiji, ki je pred Kosovim, za Kosovim doslej dvigala baklo svobode ter na svojih plečih nosila državo in kmeta. Danes, ko se je oblak zgrnil nad Evropo, vam prinašam pozdrave srbske Bosne 4er želim Srbom in Sumadincem, da ostanejo z Bosno eno: ostanemo Srbi povsod in vedno. Kar je mala Srbija delala skozi stoletja, kar je mala Srbija ustvarila in storila, smo mi in Bosna vedno spremljali in cenili.« — Ker je gospod minister že pretekli teden nekaj takega na svojem shodu naglašal, mu je »Hrvatski Dnevnik«, glasilo njegovega ožjega zaveznika, v svojem članku to izpodbijal, dasi je pred 14 dnevi g. minister Cubrilovič dejal, da ni razlike med njegovo zemljorad-niško stranko ter med HSS.
še ena izjava ministra dr.čubriloviča
Na nedeljskem zemljoradniškem shodu v Cač-ku v Srbiji je minister dr. Cubrilovič med drugim povedal tudi tele misli: »Kakor je car Dušan mogel ustvariti državo Srbov, Grkov in Bolgarov, zakaj ne bi mi ustvarili močne države Srbov, Hr-vato in Slovencev... Vprašali me boste, kaj smo vam dali, odkar smo na vladi. Bratje, dva in pol meseca šele upravljamo to državo. Prvi teden je bilo treba postaviti se na svoja mesta ter pripraviti metle. Drugi teden smo pometali s pri-ostrenimi metlami. Za tretji teden pa so bile izdane oblastem naredbe, da bodo Sfbi, Hrvati in Slovenci dobili svobodo.«
Katoliški list o zagrebškem časopisju
»Katoliška Riječc prinaša članek o zagrebških listih ter med drugim pravi: »Vilderjeva »Nova Riječt brani komunistične študente, ki so 24. pret. meseca na zagrebškem vseučilišču delali nerede ter pretepe, hrvatske dijake pa imenuje teroriste. Legija tujcev ne more storiti drugega kakor braniti tujce, ki iz njih po večini sestoji komunistična druščina na zagrebškem vseučilišču. Vse hrvatsko časopisje se zadnje čase resno ukvarja z vprašanjem vedno bolj jasno organizirane akcije komunistov v banovini Hrvatski. O istem vprašanju je te dni trezno in resno pisal tudi »Obzor«, list Tipografije, ki je v prvi vrsti namenjen inteligenci. Medtem pa drugi list Tipografije, ki je namenjen širokim plastem »Jutar-nji liste, ne piše tako... Zanimivi in značilni so ti in taki judovsko-kapitalistični posli!?
Dva lepa shoda ministra dr. Kreka
Osebne novice
Belgrad, 20. nov. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta bila razrešena dolžnosti inž. Pavle Aleksič in dr. Gvido Soretič, člana upravnega odbora samostojne uprave drž. monopolov; postavljeni pa so bili pri samostojni upravi drž. monopolov za člane upravnega odbora dr. Teodozije Robe, zdravnik iz Bitolja, Ante Budimirovič, posestnik iz Travnika, in dr. Andrija Karčič, odvetnik Rnme.
Belgrad, 20. nov. m. Z odlokom pravosodnega ministra je postavl jen za kanclista 10. skupine okraj, sodišča v Žužemberku Gros Andrej iz Maribora. — Sprejeta je ostuvka na službo Konrada Blejca, pristava 8. skupine pri okraj, sodišču v Logatcu. — Z odlokom poštnega ministra so premeščeni: na pošto Ljubljn.na V. Alojzij Trontelj, pomožni manipulant iti. skupine iz pošte Ljubljana VIL; na poštno ravnateljstvo v Ljubljani sta preme-ščeni pomožna in.r.ipulantka 10. skup. Gizela Mienovski iz pošte Ljubljana 1 in Vladislava Mikuž, maniDU-ianika 9. skupine iz poste Ljubljana 3.
V soboto popoldne se je g. minister dr. Krek podal v svoj bivši krški okruj. Krajevna organizacija JRZ v St. Janžu ga je namreč povabila, naj enkrat obišče gorsko vasico Kal, kjer ga naši pristaši že dolgo žele imeti v svoji sredi.
Gosp. ministra so v Št. Janžu sprejeli gg. okr. načelnik, domači gospod župnik, župan in predsednik JRZ. V spremstvu teh gospodov se je gosp. minister podal na Kal peš, kamor so prišli v eni uri in pol. Spotoma so se g. ministru pridruževali pristaši JRZ. Fantje Mladinske JRZ pa so se razkropili po hišah in klicali ljudi skupaj. V gostilni na Kalu so se zbrali domačini od vseh strani, da pozdravijo g. ministra, ker niso mogli verjeti, da se bo potrudil med nje v to oddaljeno in zapuščeno vasico. Gospod minister je v eni in pol ure trajajočem govoru razložil notranjo in zunanjo politiko naše države ter se posebej ustavil ob vprašanju slovenske samouprave. Gospodu ministru se je za njegova izvajanja zahvalil občinski tajnik iz St. Janža g. Grom Anton. Potem je gosp. minister sprejel nekatere posameznike, ki so mu razložili svoje težave, in dajal nasvete na različna osebna vprašanja.
Ob 7. je zaključil predsednik JRZ Podpadee Franc lepo uspeli shod in g. minister se je vrnil, spremljan od članov tamkajšnje organizacije, v St. Janž.
Naslednji dan v nedeljo po sv. maši ob 7. Je
bil drugi shod v Mokronogu. Dvorana je bila nabito polna in ljudje so pozorno poslušali izvajanja g. ministra. Z njemu lastno spretnostjo je prikazal vso 20 letno borbo v naši državi med ideologijo centralizma in pa avtonomistično miselnostjo, ki sta jo zastopali po svojem programu na Hrvaškem HSS in pri nas pa naša stranka^ Višek te borbe je bil v dneh, ko so zastopniki slovenskega naroda v vladi, zastopniki Muslimanov in JRZ v Srbiji ob polnoči izročili tedanjemu predsedniku vlade dr. Stojadinoviču spomenico, s katero so odlolili mesta v vladi. S tem, kakor je pozneje pokazala sestava nove vlade, je bila ideologija centralizma pri nas poražena. Nova vlada je sprejela v svoj politični program avtonomistično miselnost, ki je tedaj živela samo v vodilnih strankah pri nas na Slovenskem in na Hrvaškem. To je bil zgodovinski dogodek v naši državi, ki je povzročil velik preobrat in vse, kar sledi in bo sledilo temu dogodku pri nas v drŽavi.
Ob tej priliki je g. minister opozoril poslušalce na vse tiste majhne strankice in še manjše ljudi, ki so se tega boja udeleževali celih 20 let
pridno tudi pri nas, seveda na nasprotni strani —
za centralizem. Danes, ko je ta avtonomistična miselnost popolnoma zmagala, ko se več ne more nazaj v stare čase, so pa ravno zopet te strankice in ti ljudje najbolj glasni in vpijejo za avtonomijo Slovenije. Gospod minister Je zagotovil poslušalcem, da naj i bodo le prepričani, da to, za kar smo še ves čas borili in kar smo si priborili, ne bomo dali nikomur, da bi si sedaj tik pred uresničitvijo vtaknil za klobuk.
Za prepričevalna izvajanja g. ministra so ga poslušalci obilno nagradili. V imenu pristašev se je g. ministru zahvalil za ves trud, ki ga je pokazal za krški okraj, ki je bil do sedaj pozabljen in zapuščen, g. župan. Likar. Ta je v.podrobnostih navajal vse, kar se je v enem letu izvršilo na terenu v krškem okraju, odkar je bil poslanec g. minister dr. Krek. Ko je končno omenil, da ta vsota gre v višino 8 milijonov, so zborovalci udarili v močan aplavz in vzklikali g. ministru.
Zborovanje je vodil Strupeh Tone ml., predsednik Mladinske JRZ, ki je ob pol desetih zaključil lepo uspeli shod. Pripomniti je treba še, da se je opazilo tako pri organizaciji shodov in
pri udeležbi lepo število članov MJRZ, ki so pokazali razveseljivo navdušenje za strankino delo.
Gospoda ministra sta spremljala g. inž. Stane Slapšak, tajnik njegovega kabineta, in g. Cesar Franc, tajnik banovinskega tajništva JRZ v Ljubljani.
Sestanki ministra dr. Kreka v Ljubljani
V	nedeljo, dne 19. novembra, ob 10. dopoldne! se je minister dr. Krek udeležil plenarne seje predsednikov okrajnih organizacij Mladinske JR.Z. Na tej plenarni seji je podal minister dr. Krek izčrpno poročilo o organizacijskih vprašanjih stranke ter o notranjem in zunanjem političnem položaju. Seje so se udeležili tudi gg. bivši poslanci Mašič Pavle, dr. Lavrič Jože, dr. Jure Koče in Strcin Janez. Sejo je vodil predsednik okrajnega odbora Mladinske JRZ, bivši narodni poslanec Rudolf Smersu.
V	ponedeljek, dne 20. novembra, pa je bila širša seja okrajne organizacije JRZ za Ljubljano okolico, katero je vodil gospod minister dr. Krek kot njen predsednik. Seje so se udeležili med drugimi gg. bivši poslanci Mašič Pavle, Stare Miloš in Smersu Rudolf,

Izjava ministra dr. Kulenoviča:
»Zame je le Jugoslavija in njene meje«
Belgrad, 20. novembra, m. Danes opoldne je minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kuleno-vič sprejel časnikarje v svojem kabinetu in se dalj časa z njimi pogovarjal.
Na vprašanje časnikarjev kakšno stališče je zavzel dr. Kulenovič do polemike, ki je nastala v zvezi z njegovo izjavo, s katero se zavzema za avtonomijo Bosne in Hercegovine, je dr. Kulenovič izjavil:
»Svoji prvi izjavi nimam nič dodati in nič odvzeti. Govoril sem popolnoma jasno in vsakemu lahko razumljivo. Kar sem rekel, sem rekel v najboljšem namenu. Proti tej izjavi se je vzdignil krik od strani nekaterih gospodov. Toda jaz nimam namena odgovarjati na posamezne napade in ne želim preiti na osebni teren. To stvar si zamišljam zelo resno ter mislim, da se vsakemu resnemu človeku interesi države kot celote v prvi vrsti pred očmi in ko o takih stvareh razpravlja-

Zagrebški demonstranti strogo kaznovani
Zagreb, 20. nov. b. Pri zadnjih dijaških demonstracijah na univerzi je policija prijela okrog 30 akademikov, za katere je ugotovila, da so bali na čelu demonstrantov. Nekaterim izmed teh dijakov se je posrečilo dokazali, da so igrali v dogodkih le postransko vlogo, zaradi česar so bili kaznovani le z globo in bili odpuščeni domov. Večja skupina dijakov pa j« bila kaznovana zelo strogo. Nekateri dijaki so dobili po 10 dni zapora in dve leti izgona iz Zagreba. V prihodnje bodo ukrepi oblasti pri takih demonstracijah še ostrejši.
Policijski hodniki 90 polni sorodnikov ki znancev aretiranih dijakov. Vse intervencije v njihovo korist pa so bile doslej zaman, Policiia bo izrekla ie nekaj strogih kazni.
»Hrvatski Dnevnik« obsoja demonstracije zoper dr. Mačka v Zagrebu
»Hrvatski Dnevnik« od nedelje prinaša z datumom od 18. novembra uvodni članek, kjer govori o politiki dr. Mačka ter njegovih nasprotnikih na Hrvaškem. Med drugim naglasa: »Dr. Vladko Maček spada med tiste politike, v katerih je zlasti razvit čut za realnost... Hrvatski kmet, z njim pa tudi delavec ter meščan so razumeli in odobrili to politiko. Niso pa jo odobrili tisti redki posamezniki, ki je niso mogli razumeti. Vzroka pa ni tre--ba iskati v politiki dr. Mačka, marveč v pomanjkanju političnega talenta pri tistih, ki te politike nikakor niso mogli razumeti. Zato ti elementi ne razumejo, da se čez noč spremembe ne dajo izvesti. Morda to celo razumejo, pa nočejo priznati. Zato si prizadevajo, da bi izrabili to začasno stanje, ki gotovo ni ideal niti dr. Mačka, niti hrvatskega naroda. Kakor smo rekli, hrvatski narod je to razumel, ne razumejo pa ali nočejo razumeti nekateri posamezniki, ki nimajo smisla za stvarnost. In zato vidimo, kako predsednik dr. Maček pošilja bana Hrvatske v posamezne kraje, kjer je jiomoč potrebna, da na terenu spozna razmere ter sliši ljudske želje, medtem ko na drugi strani ti posamezniki pošiljajo v ogenj del dijakov, ki s svojimi izpadi svojemu narodu ne bodo prinesli nobene koristi. Cilji hrvatskega naroda so znani. Vemo, kdo je legitimiran te cilje naglašati in zastopati. Toda gotovo je, da za to niso merodajni niti tisti študentje, ki so snoci napravili nekaj incidentov, niti tisti, ki so jih poslali v ogenj. Načelo narodne suverenosti, torej narodne samood-
Fred sestankom slovenskega gospodarstva
Zagreb, 20. novembra, b". Danes oh 5 popoldne je odpotoval iz Zagreba r Ljubljano guverner Narodne banke dr. Dragotin Protif, ki bo imel tamkaj vaine informativne sestanke s predstav-, niki slovenskega gospodarstva. V Zagrebu se je, mudil tri dni in se je sestal z vodilnimi osebami podružnice Narodne banke ter predstavniki gospodarstva. V soboto je imel konferenco najprej s člani cenzurnega odbora podružnice Narodne banke in s člani uprave. Nato je konferiral s predstavniki zagrebških bank o aktualnih vprašanjih. Danes dopoldne se je sestal s predstavniki hrvatske industrije, pri katerih se je zaninal za njihove želje in potrebe.
Sprava med čsM In Poljaki v Londonu
London, 20. nov. b. Reuter) Neposredno pred svojim odhodom iz Anglije se je general Sikorsky sestal z bivšim predsednikom češkoslovaške republike dr. Be nečem ter bivšim predsednikom češkoslovaške vlade dr. H od z o m. Tomu sestanku vsi politični krogi pripisujejo velik pomen, ker je prišlo do pomiritve med temi državniki in bodo odslej skupaj sodelovali.
Diplomatski dopisnik »Timesa« poroča, da je poljski minister Sikorskv izjavil časnikarjem, do ne dela nobene razlike med onim delom Poljske, ki ga je zasedla Nemčija in med onim delom Poljske, ki ga je zasedla Sovjetska Rusija. Poljska vlada tudi nima nobenega razloga, da bi verjela, da imajo njeni zavezniki o tem vprašanju kako drugo mučnj«.
ločbe ter misel hrvatskega državnega prava predstavlja temelje ne le hrvatske uradne politike, temveč tudi naš program. Včerajšnji demonstranti s svojimi izpadi niso mogli tega programa niti podpreti niti škodovati njegovemu uresničenju, ker s temi izpadi hrvatski narod nima nobene zveze. Hrvatski narod mučijo vse drugačne skrbi, kako bo prebil to zimo, kako svoje otroke pre-hranil in kako bo dočakal drugo žetev, ki je do nje še dolgo. Veseli ga pa, ko vidi, da pri nas ni več brezposelnih učiteljev ter da se celo čuti njihovo pomanjkanje. Vidi, kako se nakazujejo zneski za javna dela. Vidi, kako narodno vodstvo skrbi za vse dnevne potrebe njegovega življenja-Obenem pa vidi, kako se nadaljujejo dela za organizacijo Hrvatske ter uresničenje njene avtonomije. Se več, on vidi, kako vodstvo gleda v pri-hodnjost ter da se na nič ne pozablja. V tem je razlika izmed tistih, v katerih je razvit smisel za odgovornost, ter tistih, ki v svoji neodgovornosti padajo iz napake v napako. Žalostno je, da ti ljudje ne razumejo, da s takim postopanjem nehote napeljujejo vodo na mlin naših narodnih sovražnikov. Včeraj so uvideli tudi nekateri študentje. Kakor hitro so nekateri začeli klicati zoper dr. Mačka, se je od njih ločilo več študentov, izjavljajoč: »Eh, če je tako, mi ne bomo sodelovali le No, še važnejše pa je, da v tem ne sodeluje hrvatski narod, ki ve za svoj cilj in pot, po kateri bo prišel do svojega cilja, kakor tudi pozna ljudi, ki ga bodo do cilja privedli.«
mo, moramo razpravljati popolnoma hladno in premišljeno. Potrebno je pretehtati besede in jih šele potem izreči. V odgovor so prispele takšne izjave, ki na žalost niso imele takšne osnove, kot jo jaz j)odajam. Ti gospodje so pričeli hoditi po isti poti, po kateri se je hodilo doslej. Jaz osebno sem z razvojem stvari zadovoljen. Danes sem še bolj ohrabren. Dobil sem močnejšo podporo, kakor sem mislil, da jo bom dobil. Toda, čeprav je bilo vse polno napadov jx> časopisju, sem prejel tudi odobravanja in čestitke zahvale po telefonu in brzojavkah. Za menoj ne stoje samo muslimani, Srbi in Hrvatje, temveč še drugi, ki mislijo in čutijo kakor jaz, pravoslavni Srbi in katoliški Hrvatje. Zahteval sem in zahtevam še danes, naj bo Sarajevo središče Bosne in Hercegovine, saj je to geografsko središče. Sarajevo mora biti središče, če hočemo, da bo boljše življenje teklo v Bosni in Hercegovini. Zame meja ni niti na Savi niti na Drini. Zame je Jugoslavija in njene meje.«
Na vprašanje časnikarjev, kaj misli odgovoriti na pisma in zahteve dr. Hakija Hadžiča iz zborovanja v Tuzli, je dr. Kulenovič izjavil:
»Ne vidim nobenega razloga, da bi dal ostavko na jroložaj ministra, niti razloga, da bi izstopil iz JRZ. Mislim, da bomo resno gledajoč stvar prišli do skupnega sklepa. Šele, če bi se jx>kazalo, da se ne moremo zediniti v osnovnih stvareh, šele tedaj bi morali izvajati posledice. Kdaj se bo to vprašanje rešilo, ni mogoče določiti z datumom. Prav tako je bilo tudi s srbsko-hrvatskim sporazumom.«
Na vprašanje časnikarjev, kdaj bodo volitve, je dr. Kulenovič dejal, da se volivni zakon dela. Vsi so za to, da pride čimprej do volitev. »Kdaj bodo volitve, mislim, da danes še nihče ne more reči, ker to ni odvisno samo od naše volje.«
Za tem je dr. Kulenovič govoril o delu v svo^ jem ministrstvvu, o povoljnem razvoju rudarske delavnosti ter poudarjal, da se je ta delavnost v primeru z lansko občutno zboljšala.
Aretacije na Dunaju
Pariš, 20. nov. b. »Pariš Press« poročal Iz zanesljivega vira zvemo, da je tudi sedaj po dogodkih na Češkem bilo na Dunaju in v Avstriji aretiranih nekaj katoliških duhovnikov, med njimi tudi tajnik kardinala InnitzeTja. Navzlic prizadevanju kardinala in ostalih visokih cerkvenih dostojanstvenikov je še vedno v zaporu, kta usoda je doletela tudi dobro znanega jezuita Dieselma-yerja, ki je znan govornik. V zvezi z vojaškimi nemiri v Pragi je bil na Dunaju aretiran tudi voditelj katoliške dijaške zveze Ervin Hasse,
Koroški Slovenci ne poznajo nobenega strahu
Optimističen članek »Koroškega Slovenca« o bodočnosti slovenstva
Glasilo koroških Slovencev, »Koroški Slovenec«, od 15. novembra, prinaša zanimiv uvodnik ]»d naslovom »Zakaj bi se bali?« V tem uvodniku je postavljeno stališče koroškega slovenstva do svojega velikega soseda. Pisan pa je ta članek tako, da amo dolžni slovenski javnosti podati njegove glavne misli, ki so polne vedrega optimizma.
»Ni nas mnogo. Komaj dobro tisočinko vsega prebivalstva Velike Nemčije predstavljamo. Ogromna večina 80 milijonov sodržavljanov -nas ne pozna, le redki zainteresiran« beležijo o nas. Temu primerno ne-znaitna je naša politična pomembnost v sestavu velike države. Posledica naše številčne nemoči je, če smo se kmalu privadili dejstvu, da so naše kulturne in zadružne organizacije ter ostale naše ustanove edino torišče narodnega izživljanja in da nam je postala glavna točka našega slovenskega programa: naša slovenska samopomoč.
Da bi se v očigled številčni malenkostnosti bali za svojo bodočnost in bi obupavaK? Strah ali obup nikakor ni naša slovenska lastnost. Bojazljivi ali celo obupani bi ne bili vredni imena Slovencev. Nasprotno I Neposredna bližina nemškega naroda ki državne meje, ki družijo našo malo skupino z velikim nemškim sosedom v eni državi, vzbujajo v nas narodno zavest, ki temelji in korenini v globini človeške duše in se brati z najintimnejšimi čustvi kultunnosti in religioznosti.
Narodni socializem s svojim do potankosti izdelanim nazorom o svetu in življenju se je pri velikem narodu-sosedu uveljavil ne samo kot izrazito politično, marveč tudi kot poudarjeno kulturno gibanje nemškega naroda. Danes nam narodni socializem pred-očuje miselnost in pogled nemškega človeka. Da siloviti miselni preokreit nemšrtva ne bo ostal brez vpliva na zunanji svet, za to nam je porok velika nemška država s svojim vzornim aparatom in s svojo mojstrsko organizacijo. Že danes se tudi v krogu drugih ljudstev živahno razmišlja in debatira o Številnih velikih vprašanjih^ ki jih je sprožil nemški narodni socializem s svojimi povsem novimi načeli o narodu, o narodnem življenju in narodnem ustroju. Še neprijatelj Nemčije bo moral pritrditi, da doživlja Evropa ne brez zasluge nemške revolucije dobo, ko se čistijo in klešejo premnogi pojmi evropske miselnosti ki se odpravlja marsikaj, kar je nekoč krasilo evropsko kulturno zakladnico, pa je prišlo z novim časom iz mode ia je svojo vrednost izgubilo.
Nam Slovencem v Nemčiji prihaja ob miselni revoluciji, ki jo doživlja nemški narod, dobro do zavesti, da smo vejica slovanskega debla. Obče znano dejstvo je, da se narod spoznava najbolje ob pogledu na drug narod, na njegove misli in dejanja. Sedanje nemStvo je ostro zarisano kol še nikdar poprej in »IičI brušeaciau zr«uu< v katerem drug narod Sabino zre
poed.Vie svoje poteze in lastnosti. Mi doživljamo nemškega soseda vsako uro in vsak dan m nam zato naše slovenstvo prihaja tem bolj in tem jasneje do zavesti. Premnogi se moramo učiti od nemštva. Biti nam mora predvsem mojster v tem, kako naj delamo in za 6voj narod žrtvujemo, kako naj sta nam v čislih narodna čast in naroda dobro ime. A še bolj v tem, s koliko levjo hrabrostjo moramo braniti in čuvati, kar je našega, slovenskega. Kdorkoli motri z odprtimi očmi dogajanje okoli sebe, le predobro čuti, kako utripa veliki čas in kako segajo njegovi udarci do najbolj skritih kotičkov človeške duše in srca ter dramijo, kar je najbolj slovensko, najbolj naše. če bi kdaj izgubili to, kar nam določa ceno življenja, bi postali brezoblični in sebi samim odtujeni. Ker 6e naša slovenska zavest drami prav v globinah našega mišljenja in čustvovanja, raste z njo tudi naša dobra vera v nepremagljivost slovenske narodnosti.
Po silnem vzponu nemškega naroda se čutimo še bolj Slovence in Slovane. V dno srca čutkno, da bo slovanstvo v bližji in najbližji dobi v še večji meri kot doslej prispevalo svoj delež k evropski kulturi in kul-turnosti. Po svoji vsebini, zgodovini in usodi je naravnost poklicano, da iz svoje bogate duhovnosti in duševno6ti sogradi in soustvarja novo, vstajajočo Evropo. O čemer so nekoč sanjali veliki slovanski in drugo-rodni možje — med Ncmci predvsem Herder, brata Grim, Goethe —, da bo namreč slovanstvo evropskim ljudstvom posredovalo mir in bratoljubje, to slovansko poslanstvo vidimo danes v obrisih, jutri že bo nemara neovrgljiva nujnost — Za leto in dan so te besede seveda zelo drzne, drzne so za desetletje in morda celo še za živeči rod, a narode in njihova jutra merimo po stoletjih in kontinente po tisočletjih.
Nova Evropa vstajal Za vsem hudim in zlim naših dni vidimo njeno veličastno borbo za boljšo vsebino in lepše oblike. Tako veli že preprosti zakon trpljenja, tako nam narekuje naša slovanska vera. Že danes posreduje narodni socializem tej novi, vstajajoči Evropi, da ne bo šla več preko in mimo narodnosti, marveč jo bo čuvala in cenila kot dragoceno pridobitev modernega časa. Zato je potrebna vsa silovitost in d:nemika nemškega gibanja, da bodo ljudje živeli n mislili iz naroda za narod. Slovanstvu, ki s svojo ši-rokogrudnnostjo z lahkoto zajame vso Evropo, pa pri-ttče naloga, da zajamči tudi narodnost malih, številčno šibkih ljudstev.
Mi koroški Slovenci »mo vejica slovenske kulturne veje na južnoslovanskem deblu. Kjerkoli se na koroških tleh srečata Nemec in Slovenec, se torej že danes poraja košček, četudi prav neznaten košček te nove Evrope. S svojo trdno vero v njo, s svojim narodnem delom in zadržanjem jo hočemo graditi tudi v bodoče.«
^orba za Balkan
Bolgarija - središče diplomatičnega delovanja
Nemška, italijanska, sovjetska in angleška prizadevanja okrog Bolgarov Italija razstavlja knjige
Soiija, 20. nov. AA. Štefani: Novo manifestacijo italiijansko-bblgarskih kulturnih odnošajev bodo priredili 27, t. m. v Sofiji. Pri tej priliki bodo na svečan način odprli raz«tavo italijanske knjige.
V	Sofijo bosta prispela tudi italijanski minister za •prosveto B o 11 a i in rektor rimske univerze de Francisce. Prav tako bo tja prispel tudi ravnatelj zavoda za kulturne odnošaje z inozemstvom de Cicco. Prosvetni minister Bottai bo imel na sofijskem vseučilišču govor na svečani seji, in bo pri tej priliki tudi dorbil diplomo častnega doktorja rimske univerze. Ravnatelj Zavoda za kulturne od-nošaje z inozemstvom de Cicco bo odprl ta dan tudi italijanski kulturni institut.
Nemčija tehniko
Sofi}a, 20. nov. AA, DNB poroča: Predsednik propagandnega odseka nemškega gospodarstva Hunke je odprl včeraj v Sofiji razstavo nemškega gospodarstva in tehnike. Med navzočn:mi so bili tudi minister za trgovino, netnški poslanik v Sofiji in predsednik nemško-bolgareke trgovske zbornice.
Anglija dela propagando
Sofija, 20. nov. AA. Reuter: Snoči je prispel
V	Sofijo predsednik angleške organizacije za propagando lord L1 o y d. Kakor je znano, je bil za časa svojega obiska v Romuniji Lloyd sprejet tudi pri kralju Karolu. Iz Sofije bo verjetno odpotoval j Atene.
Grčija oživlja trgovino
Sofifa, 20, nov. t. Nemški tiskovni urad poroča, da pride na koncu novembra grško trgovinsko odposlanstvo v Sofijo, da začne pogajanja za novo trgovinsko pogodbo, ki naj poveča medsebojne gospodarske odnošaje.
Isti vir poroča, da je bolgarska vlada odredila '670 milijonov lejev novih kreditov za nabavo orožja in municije. Kje bo bolgarska vlada nabavila te potrebščine za državno obrambo, ni znano.
Sovjetska Rusija
Zfirich, 20. nov. t. »NeueZBrcher Zei-t u n g « objavlja dopi6 svojega posebnega poročevalca v Belgradu o odnošajih med balkanskim državami io Sovjetsko Rusijo. Člankar pravi dobesedno sledeče:
V presojanju sovjetskega vprašanja so mnenja tned balkanskimi državami različna. Madžarska in Romunija sta odkrito protisovjetski. V Bolgariji je opaziti, da slovanska čuvstva niso zamrla in da tamkaj s tega stališča nekam po. zdravljajo povratek Sovjetske Rusije na oder delovne evropske politike. Tamkaj tudi mislijo, da bo sovjetska Rusija skozi vso vojno ohranila svoj ugodni položaj. Po Balkanu se širi tudi ta novica, da so se odnošaji med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo nekoliko ohladili. To dejstvo tamkaj pripisujejo temu, da je Sovjetska Rusija svoje interesno področje razširila proti zahodu mnogo dalje, kot pa je bilo z Nemčijo dogovorjeno.
Po Balkanu ponavljajo tudi z gotovostjo, da Nemčija in Sovjetska Rusija takrat, ko sta sklepali medsebojni sporazum, nista šli mimo Be s a r a -bije. Nemčija pa, da je izjavila željo, naj Sovjetska Rusija tako dolgo, dokler traja vojne, ne išče nikakšnega spora z Romunijo, ker da je Romunija ena glavnih dobaviteljic za Nemčijo, poleg tega pa
Žalostna usoda armenskega naroda
Nedavno je »Osservatore Romano« pisal, da je odhod več tisoč armenskih kristjanov iz Aleksandrette, ki ga je Francija odstopila Turkom, zopet opozoril krščanski svet na žalostno usodo armenskega naroda. Leta 1894 je bilo, ko so Turki v množicah morili armenske kristjane. Od tedaj se neprestano nadaljuje njihov križev pot. Njih prvotna domovina je danes razdeljena med več držav. Armenski narod šteje še danes okrog 2 in pol milijona duš, pa je razdeljen na tri dele zemlje; nekako 1,700.000 jih živi v Sovjetiji, okrog 70.000 v Turčiji, od teh samo v Carigradu'60.000 in 100.000 jih je v Siriji in na Libanonu. Ostalih 600.000 pa je razkropljenih po raznih mestih bližnjega vzhoda, južne Evrope in severnoameriških Združenih držav. Armenska cerkev, ki je združena z Rimom, šteje le nekaj desettiso-čev vernikov. Papež Pij XI. jim je določil kot verski center Bayruth. Velika večina Armencev pa pripada armenski razkolniški cerkvi, ki se je v šestem stoletju ob priliki monoiizit-skih bojev odločila od splošne cerkve. Armenci so mešanica pradavnih Kaldejcev in raznih indogermanskih rodov, ki so stanovali med Črnim in Kaspiškim morjem. Ker pa so jih ogrožali močnejši narodi, so se v teku stoletij pričeli izseljevati ter so v 11. stoletju ustanovili tako imenovano malo armensko državo v Ciliciji. Križarske vojske so jih podpirale, tako da se je njihova država mogla ohraniti do turškega navala v 15. stoletju. Splošno so še poznani strašni pokolji armenskega naroda po Turkih. V teh preganjanjih je samo v zadnjih desetletjih poginilo nad milijon Artaencev. Zadnji udarec, ki so ga sedaj doživelif pa je zopetni beg iz Aleksandrette, ki je postala turška. Toda kljub neprestanim preganjanjem se Armenci kot narod čutijo celota. Tudi versko čustvovanje je pri njih razvito in imajo mnogo duhovskih poklicev, kakor kaže pape-ški armenski kolegij ▼ Rimu. Drugo njihovo versko središče je samostan mehitaristov San Lazzaro pri Benetkah.
še izredno važna tranzitna dežela za prevoz sovjetskega petroleja iz Kavkaza čez Črno morje skozi Romunijo v Nemčijo. V Romuniji sami prevladuje v tem pogledu neki optimizem, ki bi ga drugače ne mogli razlagati kakor s tem, da je nemška vlada zares v Moskvi ponovila svojo željo, naj se vprašanje Besarabije za enkrat ne postavlja na dnevni red.
Nemci zapuščajo Turčijo
London, 20. novembra. AA. Reuter poroča iz Ankare: Nemški vojaški strokovnjaki, ki so poučevali turške čete, 60 odpoklicani. Tudi drugi Nemci, ki so se mudili v Turčiji po privatnih in uradnih poslih, zapuščajo Turčijo in se vračajo v Nemčijo.
Bolgarsko pojasnilo
Belgrad, 20. novembra. AA. V eni zadnjih Številk časopisa »Slovenec« je bil objavljen pod naslovom »Rusija in Balkan« razgovor med Kjosciva-novim, narodnim poslancem in bratom predsednika bolgarske vlade ter sovjetskim zunanjim ministrom Molotovim. Ta razgovor je bil v Moskvi za časa obiska bolgarskih parlamentarcev v Sovjetski Rusiji. Bolgarsko poslaništvo je pooblaščeno, da 6poroči, da Kjoseivanov ni imel razloga za tak razgovor, o kakršnem poroča list »Slovenec«.
(Op. ur. PrijateLjsko stališče »Slovenca« do Bolgarije je, mislimo tako splošno znano in toli-krat podčrtano, da nikjer ne dopušča nobenega dvoma. Radi tega nas tem bolj preseneča način preklica belgrajskega bolgarskega poslaništva, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, kakor da je le »Slovenec« obiavil omenjeni razgovor, ko so ga v resnici priobčili tudi mnogi drugi jugoslovanski in inozemski listi. Tiskovni referent na bolgarskem poslaništvu v Belgradu je očividno o pisanju jugoslovanskega in ostalega tiska zelo pomanjkljivo informiran, ker sicer ne bi pošiljal tako enostransko sestavljenih popravkev.)
Poznanj, 20. nov. lj. Več Poljakov, ki so bili osumljeni, da so kruto ravnali z Nemci, je nemfko sodišče danes obsodilo,. Eden je bil obsojen na smrt, sedem pa na osem let ječe.

Koliko je za Nemčijo vreden pakt s Sovjetfjo
Nad vse zanimiva izjava bivšega nemškega državnega podtajnika
V budimpeštanskem »Pester Lloyduc je bivši nemški državni podtajnik baron von R h e i n'h a b e n napisal pod naslovom »Pomen sovjetskega pakta za Nemčijo« daljši članek, v katerem razčlenjuje razloge, ki so Nemčijo napotili, da je spremenila svojo politiko do Sovjetske Rusije ter navaja vse ugodnosti, ki jih ima Nemčija vso pravico pričakovati od tega pakta. Iz tega zanimivega članka posnemamo glavne misli.
Člankar pravi, da se čuti dolžnega, da na to vprašanje odgovori, ker mu je bilo postavljeno od odličnega inozemskega državnika v neki nevtralni državi in ker je dotični gospod podčrtaval le neugodne posledice zbližanja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Rheinhaben pravi, da igra to vprašanje izredno veliko vlogo, ker bo morda odločalo o tem, ali bo Nemčija sedanjo vojno dobila ali izgubila.
Pri svojih izvajanjih člankar podčrtava, da so bili odnošaji med Nemčijo in Rusijo v vsej dolgi prošli zgodovini vedno prijateljski in da je bilo to v korist obema narodoma. Obnova teh odnošajev je torej v skladu z izročili zgodovine. Samo po sebi pa je razumljivo, da sta oba pogodbenika pri sklepanju tega pakta imela pred očmi tudi svoje lastne koristi. Vsak je od sporazuma pričakoval za sebe gotove ugodnosti.
Ugodnosti za Sovjetijo
Tako je mogla Sovjetska Rusija pred očmi vsega sveta spet zasesti ozemlje, ki ji je bilo 1. 1919 zaradi njene takratne slabosti odvzeto. Ugodno za Sovjetsko Rusijo je tudi to, da je bila določena natančna meja, kjer se interesi Nemčije in Rusije drugi drugih dotikajo, a se ne križajo. Meje Sovjetske Rusije so torej odslej popolnoma varne proti vsakemu vdoru od zahoda.
Nadalje je Sovjetska Rusija mogla na Baltiku obnoviti izročila politike Petra Velikega, kar bi bilo nemogoče, ako bi Nemčija tej politiki nasprotovala.
Končno je sporazum z Nemčijo omogočil Sovjetski Rusiji, da se je začela zanimati tudi za Balkan in za Turčijo, da tudi na tem prostoru tvorno sodeluje in svoje jnterese varuje. Vse to bo že v najbližji bodočnosti prineslo velike praktične koristi. To so koristi za Sovjetsko Rusijo.
Koristi za Nemčijo
Kakšne koristi pa je prinesel sovjetski pakt Nemčiji? Poljska sama bi se ne bila rešila, čeprav bi ji bila Sovjetska Rusija pomagala. Toda, ako bi se bilo Angliji in Franciji posrečilo pridobiti Sovjetsko Rusijo na svojo stran, bi bila Nemčija stala spet pred položajem, ko se mora boriti hkrati na dveh frontah, kot se je morala v svetovni vojni od 1. 1914 do 1918. Zahodne velesile bi bile s tem mnogo pridobile. Toda možnost dveh front je izgubljena.
Nadalje je Nemčija s sovjetskim paktom pridobila tako rekoč neomejne in neizčrpne možnosti, da v miru in preudarnosti izvede naselitev
novo osvojenih" krajev. Tako bo Nemčija v kratkem uspela, da iz 82 milijonov Nemcev, ki žive na sklenjenem državnem ozemlju, naredi narod 100 milijonov in še več. Kaj takšnega bi Nemčija nikoli no. mogla izvesti, ako bi imela proti sebi Sovjetsko Rusijo.
Nadalje je Nemčiji sedaj odprta tudi možnost, da na vsem vzhodu toino razmeji področje svojih interesov ali pa jih spravi v skladnost z razmerami, in sicer na severnem delu dogovorno s Sovjetsko R u si j o, na jugovzhodu pa poleg tega še dogovorno z Italijo. Zahodne velesile na vzhodu Evrope nimajo nil več iskati. Če se je T ur č i j a ie predala zahodnim vplivom, bo morala sama nositi posledice te svoje odločitve. Nemčija v sedanji razpodelitvi moči in vplivov velesil lahko mirno čaka na ta razvoj.
Kaj pa pravi gospodarstvo ? Možnosti izmenjave blaga med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo so zasuli z roganjem. Toda tisti, ki so se smejali.
njavas varuje razočaranji
Zalo že pri nakupu Aspirin tablel pazile na »Bayer«-jev križ, kajli brez lega znaka ni Aspirina.
ASPIRIN
TABLETE CgUi isg, pod J. brole« 12608 od *. KI !«!•
60 pozabili, da v avtoritarnih državah zadostuje samo ena uredba, da se ves tok gospodarskega življenja preusmeri, ter da volja do novih potov vedno v kratkem času doseže cilje, ki vse prejšnje statistike prevrnejo. Za danes je gotovo, da mora Sovjetska Rusija do konca 1. 1939. pripeljati v Nemčijo en milijon ton žita za živalsko prehrano. Drugo blago, druge surovine bodo sledile. Da ne govorimo o obsežnih načrtih, kako bi se z nemško pomočjo razna pridobitna polja v Rusiji popravila.
Sovjetska Rusija in Nemčija tvorita s svojim sožitjem ogromnih ljudskih množic, s svojim sodelovanjem na polju politike in gospodarstva — da opustimo vojaške razloge — velikanski blok.
In boljševizem?
Kaj pa je z nevarnostjo boljševizma? Nemčija je v svojih lastnih mejah boljševizem iztrebila in sme s ponosom o 6ebi reči, da je proti boljševiški nevarnosti zavarovana. Nič ji ni treba biti žal, kar je proti boljševizmu ukrenila doma, ali ponekod drugod v Evropi. Boljševizem deluje s socializmom, ki je z narodnim socializmom nezdružljiv. Sovjetski socializem je bistveno mednaroden. Obe ideologiji si v temeljih nasprotujeta, toda oba pogodbenika sta sklenila, da bosta pri zasledovanju višjih ciljev dosedanje spore končala in drug drugega politične sisteme spoštovala.
Nemčija ima sedaj, zahvaljujoč paktu s Sovjetsko Rusijo, svoj hrbet na vzhodu varen. Toda no samo to. Oprta na sovjetske neizčrpne vire stoji s stisnjeno pestjo na zahodni fronti, pripravljena, da začne borbo na suhem, na morjih in v zraku proti zahodnemu napadalcu. Ne moremo si predstavljati nobenega vojnega položaja, ki bi bil za Nemčijo slabši kakor ta, če bi Sovjetska Rusija stala na nasprotni strani.	•
Poročila z bojišč
V zraku
Nemška letala nad Anglijo
London, 20. nov. AA. Reuter: V nekem mestu severne škotske je bilo danes dano znamenje za pripravljenost, a protiletalsko topništvo je začelo silovito streljati na neko nemško ogledniško letalo. 20 minut nato je bilo sporočeno, da je nevarnost minula.
London, 20. nov. AA. Reuter: Danes dopoldne je protiletalsko topništvo začelo streljati na neko belo letalo, ki je v veliki višini letelo nad nekim mestom v jugovzhodnem angleškem primorju, kjer niso dali nobenega znamenja za pripravljenost. Množica ljudstva se je zbrala na ulicah in ogledovala to letalo, ki je letelo ob obali v smeri proti vzhodu. Protiletalsko topništvo je pozneje spet začelo streljati, tokrat v smeri proti Ro-kavskem prelivu. V nekem drugem mestu v bližini prejšnjega, se je slišalo streljanje protiletalskih topov. Tudi tu niso dali nobenega znamenja za pripravljenost in se je prav tako nabralo na stotine ljudi na ulicah, ki so gledali, kako so granate protiletalskih topov eksplodirale v veliki višini na severnovzhodnem delu mesta. Opazili so tudi neko letalo, ki je letelo nad londonsko okolico, nad Essexom in južnim Kentom.
Amsterdam, 20. nov. AA. DNB. Po vesteh iz Londona so včeraj dali znamenje za pripravljenost ne samo na severnem škotskem, pač pa tudi

Sovjeti prodajajo svoje podmornice
Nemčiji
Vladivostok — zatočišče nemških podmornic, ki bi na Daljnem vzhodu preganjale angleške in francoske trgovske in vojne ladje
Pogajanja v Berlinu?
Tokio, 20. nov. t. Japonska agencija »Domei« poroča: Tokijski list «Ni--Čini-Či« objavlja senzacionalno poročilo, da sta se nemška in sovjetska vlada v izvajanju sodelovanja, ki sta ga sklenili v paktu o medsebojnem sodelovanju, zdaj tudi sporazumeli, da bo Sovjetska Rusija prodala nekaj svojih podmornic, , ki jih ima v Vladivostoku, Nemčiji, v zameno pa dobila nekatere nemške trgovske ladje, ki ležijo v sovjetskih lukah. Sovjetska Rusija ima baje v Vladivostoku okrog 10« podmornic, ki pa bi jih ne potrebovala, ako bi se nemškemu posredovanju le posrečilo, da izposreduje med Japonsko in Sovjetsko Rusijo spravo vsaj za dobo vojne. Nemčija bi te podmornice uporabljala za potapljanje angleških in francoskih trgovskih ladij, ki vozijo po teh morjih, a svoja oporišča bi imela v Vladivostoku (ter po številnih japonskih otokih na Tihem morju!). Ta novica dobiva mnogo verjetnosti spričo dejstva, da se odnošaji med Sovjetska Rusijo in laponsko zars«i proti vsakemu pričakovanju izboljšuje"^.
Moskva, 20. nov. b. Ljudski komisar Te-vosjan, ki je šef ruske trgovske delegacije v Berlinu, je danes odpotoval s posebnim letalom, ki mu ga je dala na razpolago nemška vlada, odpotoval v Moskvo, da poroča Stalinu o uspehu pogajanj. Takoj nato se bo spet vrnil z istim letalom v Berlin.
Sporazum
o mongolsko-mandžurski meji
Moskva, 20. nov. AA. Havas: Ljudski komisar za zunanje zadeve Mol o t o v in japonski veleposlanik v Moskvi Togo sta v imenu svojih vlad sklenila sporazum o sestanku in kraju poslovanja mešane komisije, v kateri bosta dva zastopnika sovjetske republike in mongolske republike na eni strani in dva zastopnika Japonske in Manžukua z druge strani. Naloga te komisije bo določiti mejo med Mongolijo in Manžukuom v krajih, v katerih je bila ta meja dozdaj še sporna.
v zalivu Firt of Forthu in na vzhodni Škotski obali zaradi nevarnosti pred zračnim napadom.
Nemški bombniki nad angleške križarke
London, 20. novembra, t. (Reuter.) Admiraliteta poroča, da so včeraj nemški bombniki poskusili na Severnem morju napad na 4 angleške križarke. Nemški bombniki so vrgli več bomb. Nobena angleška ladja ni poškodovana. En nemški bombnik je bil sestreljen.
Danes popoldne so nemški bombniki poskusili napasti nemškega rušilca. Napad se ni posrečil. Rušilec nima nobene škode. Nemška letala so bila odgnana.
Nemška letala, ki so se pojavila nad vzhodno obalo Anglije, so angleški lovci in protiletalske baterije po kratki borbi napodili nazaj ven na morje.
Nemški bombnik sestreljen na Nizozemskem
Haag, 20. novembra, t. Havas poroča, da eo nizozemska lovska letala napadla nemško bombno letalo, ki je letelo nad nizozemskim ozemljem. Pri padcu je letalo delno zgorelo. Pilot je bil mrtev. Nizozemska vlada je v Berlinu protestirala proti tej kršitvi inozemske nevtralnosti.
Nemška letala nad Francijo
Bruselj, 20. novembra, t. Nemški tiskovni urad j>oroča, da so danes protiletalske postaje v Lyonu v Franciji kakor v več mestih francoske Normandije dajale znake za letalsko nevarnost. To da jx>meni, da so nemška letala spet letela nad osrednjo in severno Francijo. Alarm je bil dan okrog 10 dopoldne in je trajal eno uro.
Granate padajo v Švico
Bcrn, 20. nov. AA. DNB: Dve granati sta padli sredi ulice Kleicheningen v Baslu. Ena od njiju je eksplodirala. Dve osebi sta bili težko ranjeni. Strokovnjaki so ugotovili, da to nista bili nemški granati.
Bcrn, 20. novembra, lj. Štefani poroča: Švicarska zvezna vlada je protestirala v Berlinu zarodi poletov nemških letal nad švicarskim ozemljem in zaradi letakov, ki so jih ta letala metala nad Švico. Protest se sklicuje na mednarodno priznano nevtralnost Švice, ki jo taka dejanja kršijo.
Na suhem
Berlin, 20. nov. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Nobenih posebnih dogodkov.
Na bojišču razen topovskega streljanja pri Saarbriickenu ni bilo nobenih važnejših dogodkov. Voda in slabo vreme sta ovirala operacije.
Pariz, 20. nov. AA. Havas: Uradno poročilo od 20. novembra zjutraj pravi: Ponoči se ni zgodilo ničesar posebnega.
Na bojišču se je pojavil zadnja dva dni novi sovražnik — voda. Reke in potoki, ki so pred nekaj tedni narasli in se pozneje spet vrnili v svoje struge, so zdaj ponovno prestopili bregove.
Naš gospodarski položaj
Ljubljana, 20, novembra 1939, Vsa javnost je z velikm odobravanjem sprejela zatrdila merodajnih faktorjev naše države, da ostanemo v sedanjem sporu nevtralni in da so naii sosedje tudi obljubili spoštovati naio nevtralnost. S tem so dane smcrnice za naio gospodarsko politika
Toda računati moramo tudi na to, da bo naša nevtralnost zahtevala od nas tudi žrtev, ki pa niso z velikostjo žrtev, katere bi terjal od nas nasprotni primer. Tudi pri drugih nevtralcih vidimo, da jim nevtralnost nalaga mnoge žrtve in omejitve, ki so pa neizbežne. Gre za to, da se te žrtve enakomerno po-razdele na vse ljudstvo, upoštevajoč pri tem socialni moment
To se da doseči zlasti s primerno politiko cen. Mislimo, da smo danes na nepravi poti, kajti vidimo, da nivo naših cen ni tako stabilen kot smo si želeli. Dobili smo sicer meseca septembra uredbo o pobijanju draginje, ki določa sicer drakonične kazni, vendar pa dviga cen in se tem življenjskih stroškov ni in ne bo mogla preprečiti. Velika napaka uredbe je ta, da ne obsega vseh predmetov dnevne potrošnje. Druga stvar pri uredbi je zopet v tem, da uredba ne velja za banovino Hrvatsko in je banska oblast na Hrvatskem izdala sedaj navodilo upravnim in sodnim oblastem, da se jim je ravnati glede zvišanja cen po navodilih zakona iz leta 1921. Toda ta zakon ima tudi mnogo pomanjkljivosti, ki so se kmalu pokazale in ustvarjen je b:l v razmerah, ki niso podobne današnjim časom. Zaradi tega vitLmo po poročilih iz Hrvatske, da se nekatere cene na Hrvatskem razvijajo popolnoma drugače kot pri, nas. Tako nam zatrjujejo, da navedemo en sam primer, da so cene kave v Zagrebu in na SuSaku znatno višje kot v Ljubljani. To bo povzročilo še marsikatere nevšečnosti, katerim se bomo vendar morali izogniti. Poleg tega moramo upoštevati še važen moment, da je na Hrvatskem trgovina v mnogih strokah v rokah anacionalnih ljudi, ne Hrvatov, ki bodo vse drugače izkoristili položaj kot naša reelna trgovina.
Pri cenah uvoznih predmetov, zlasti v kolikor prihajajo iz držav, katerim moramo plačevati z devizami, je bilo pričakovati, da bodo narasle. Kajti povečale so se težkoče, ki jih imamo pri uvozu in tudi naše devizne težave niso novejšega datuma, ampak trajajo že od srede leta 1938 sem. Toda cene ne bi tako hitro narasle, če ne bi kupci tako navalili i na veletrgovino i na nadrobno trgovino. Čim se je pri enem ali več predmetih pojavilo zvišanje cen in prehodne težave z nabavo dotičnega predmeta, že so navalili kupci, seveda le oni, ki imajo dovolj gotovine, na trgovine ter skušali si napraviti čim več zalog. Tako so zaloge velike in male trgovine kopnele veliko hitreje kot bi bilo pri normalnem konzumu pričakovati. Med tem se je val kupovanja že razširil in kupci so pohiteli z nabavo nadaljnjih predmetov, pri katerih so računali ali na zvišanje cen ali na trenutne težave pri nabavi večjih količin. Tako se je začelo nevarno gibanje, ki ima pa seveda tudi svoj konec v prenasi-čenosti kupca, ki se je založil za daljšo dobo in ne pride v bodoče za nekaj časa v poštev kot kupec. To bo seveda vplivalo tudi na razvoj trgovine.
_ Da bo do takega razvoja prišlo, je bilo pričakovati. Na to je mislila tudi državna oblast, ki je predvidela, da bodo morale cene za stare zaloge ostati neizpremenjene. Ni pa računala državna oblast na to, da bo prišlo do tako nenadnega vala kupovanja, kar je izčrpalo stare zaloge in privedlo one kupce, ki so navezani na stalne dohodke in nimajo na razpolago večjih vsot gotovine za večje količine, do tega, da morajo nositi vso težo bremena višjih cen. Toda tudi to ne bi bilo tako hudo, če bi šlo samo za predmete, ki bi jih lahko pogrešali na svojem jedilnem listu, toda gre tudi za predmete, katerih ni mogoče nadomestiti s prehodom na potrošnjo drugih sličnih predmetov ali predmetov z enako hranilnostjo.
Seveda so se v tem položaju pomnožili apeli na državno oblast, naj se začne bolj zanimati za gibanje cen. Pri tem so bili — lahko rečemo — tudi državni organi naravnost inleresirani na tem, da pobijajo špekulacijo, ki zvišuje cene, saj spadajo tudi državni uslužbenci med one, ki večji del živijo iz rok v usta. Toda pri najboljši volji vse akcije ne bodo imele uspeha, dokler jih ne bodo vzeli v roke strekovni ljudje. Ne mislimo s tem odrekati kvalifikacije državnim organov, ki se imajo brigati za te zadeve, mislimo pa, da bi bilo bolje, če bi v tako kočljivih gospodarskih zadevah bili merodajni tudi ljudje z gospodarsko kvaliiikacijo in poznavanjem naših gospodarskih razmer. Le ti bodo lahko uvideli, kdaj je bilo zviševanje cen upravičeno in kako bi se nežel izhod, da se prepreči dvige cen, kar bi potem predložili merodaj-nim iaktorjem.
Sicer bo tudi samim strokovnjakom delo težko, kajti strokovnjaki morajo tudi imeti pri svojih kalkulacijah ca razpolago številke. Številke pa smo doslej večino bagatelizirali. Vzemimo n. pr. pJenico. Vsako leto skoro so spori strokovnjakov, koliko je znašal donos žetve, koliko lahko izvozimo in kolikšne so zaloge iz prejšnje kampanje. Toda brez teh številk, zlasti pa o potrebah našega notranjega trga, si ne moremo misliti uspešne politike cen pri pšenici. Prvi korak skušamo sedaj napraviti s tem, da bodo popisane zaloge pri mlinih in trgovcih. Toda tudi s tem še ne bomo prišli naprej, ker je izločena zaloga, ki jo imajo danes veliki producenti v Vojvodinji, katerih se nihče ne upa potipatL Tako bodo merodajni gospodarski strokovnjaki dobili v roke samo del potrebne statistike, ker jim bo najvažnejši faktor, t j. statistika zalog pri velikih producentih, ki imajo danes še velike zaloge, odpadel, ta isktor pa bo igral še veliko vlogo pri tvorbi cen na našem domačem trgu. Taki ukrepi so polovičarski in ne bodo dosegli zaželjenega cilja.
Zdi se nam nujno potrebno, da pri vseh važnih predmetih prehrane in za ljudsko porabo mislimo predvsem na to, kakšne bodo naše potrebe do prhod-njega pridelka, odnosno produkcije. Izvoz je potreben, toda izvoz ne sme iti na škodo naših konzumentov. Zaradi tega bo treba najti pravično rešitev, ki bo upoštevala interese prebivalstva vse naše države glede teh predmetov in pa one potrebe naše države, za katerih kritje moramo tekati sredstva z izvozom.
GmpcMLaMtvo
Svetovno gospodarstvo v oktobru
Iz najnovejšega statističnega mesečnika Zveze narodov posnemamo tele podatke o nekaterih pojavih v svetovnem gospodarstvu meseca septembra in oktobra:
Cene in iivljenskl stroški.
Podatki o cenah surovin kažejo, da so cene narasle predvsem v nevtralnih državah, važnih svetovnih tržiščih zaradi nemožnosti zadostnih dovozov. Manj gibanja izkazujejo cene v severnoameriških Zedinjenih državah. Splošni indeks cen na veliko se je gibal v raznih državah od avgusta do oktobra takole (1929 — 100): 1938
Nemčija
Anglija
Francija
Jugoslavija
Madžarska
Bolgarija
Albanija
Švica
Belgija
llolandija
Danska
Švedska
Norveška
USA
okt. 77 87 106 76 87 68 63 75 73 71 103 110 101 81
avg.
78 86
107 76 85 65 72 75
70
71 103 111 101
79
1939
sept. 78 86
76 86 66 69 76 83 76 118 118 103 83
okt.
92
87
73 83
81
122
113
83
Sličen razvoj kot cene na debelo so doživeli tudi življenjski stroški v posameznih državah. Da vzamemo najvažnejše države, ugotovimo, da je znašal indeks življenjskih stroškov v primeri z letom 1929 kot 100:
	1938		1939	
	okt.	avg.	sept.	okt.
Nemčija	81	83	82	_
Anglija	95	95	101	—
Jugoslavija	70	60	69	71
Madžarska	87	87	87	—
Bolgarija	62	62	62	—
Grčija	113	117	112	114
Švica	85	85	86	87
Belgija	94	91	91	—
Holand.ija	82	81	83	_
Švedska	106	107	108	110
Norveška	102	104	104	106
Nekoliko drugačno		sliko pa	dobimo, če 1	
memo samo življenjske stroške za prehrano. Ta
indeks Je v mnogih državah naraslel bolj kot
splošni indeks življenjskih stroškov, ki seveda obsega tudi stroške za prehrano, Tako vidimo, da kažejo statistični podatki za našo državo povečanje stroškov za prehrano od avgusta do oktobra od 73 na 76, dočim je splošni indeks naraste! samo od 69 na 71. Na Norveškem je splošni indeks narastel od 104 na 106, stroški za prehrano pa od 104 na 108.
Obtok bankovcev
Ze pretekli lesec smo poročali o povečanju obtoka bankovcev v skoro vseh evropskih državah v teku meseca septembra. Spremembe v primeri s septembrom in lanskim letom pa nam kaže naslednja tabela obtoka bankovcev v posameznih državah v milijonih valutne enote dotične države:
Borze
Dne 20. novembra,
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 4,188.020, na belgrajski pa 8,782.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 501.000 dinarjev.
Ljubljana uradni tečaji
London 1 funt . • • • ■ Pariz 100 frankov . , , Newyork 100 dolarjev a . Ženeva 100 frankov . ■ , Amsterdam 100 gold. ■ . Bruselj 100 belg ....
	1938		1939	
	okt.	avg.	sept	okt.
Nemčija (marke)	8.123	11.285	11.237	11.041
češko-mor. prot. (kr.) 7.130		6.056	6.438	6.339
Anglija (funti	482.5	529.5	541.8	527.1
Francija (franki	110.446	152.359	144.562 144.379	
Jugoslavija (din)	7.012	7.986	9.108	9.244
Madžarska (pengo)	794	1.038	1.087	1.032
Bolgarija (levi	3.115	3.960	4.426	_
Bomunija (leji)	34.581	42.351	47.977	48.382
Grčija (drahme)	7.180	9.981	10.639	9.883
Turčija (funti)	178	220	278	280
Švica (franki	1.736	2.024	2.082	2.024
Belgija (franki)	22.712	26.496	27.006	26.850
Holandija (gold.)	1.046	1.132	1.142	1.126
Danska (krone)	435	452	480	488
Švedska (krone)	1.028	1.126	1.259	1.218
Norveška (krone)	456	505	538	534
Finska (marke)	2.068	2.262	2.547	8.378
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi a pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje t naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne I čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitka Ogl. reg S br. 30474/35.
Ekonomist.
Tnpred, Zagreb. Izbrisan je član uprave Mi-halovič Anton, vpisan pa dr. Sljepan Krasnik in Kroužek Emil,
Angleška zunanja trgovina. V mesecu septembru je angleška zunanja trgovina zelo padla, toda v oktobru je zopet znatno narasla, vendar še ne dosega številk lanskega oktobra. Uvoz je od septembra na oklober narastel od 49.9 na 61.1, izvoz pa od 23.1 na 24.6 milji, funtov. Zaradi tega je razumljivo prizadevanje merodajnih angleških faktorjev favorizirati izvoz.
Holnndska banka izkazuje od 6. do 13. novembra povečanje obtoka bankovcev od 1.114.5 na 1.133.8 milij. goldinarjev, dočim sp je istočasno zlati zaklad banke zmanjšal od 1.103.6 na 1.058.6
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Stirn Anton, posestnik in lastnik kopališča na Ježici št. 12, je prodal Bogdanu Rebolju, lastniku tvrdke »Mikroc, Ljubljana - Moste, Tovarniška ulica št. 11, od svojega zemljišča vi. št. 31 k. o. Jezica hišo št. 89 na Ježici, dalje kopališče ob Savi ter več parcel (travnikov in pušče) v skupni izmeri 21. 188 kv. m za 650.000 din.
Nedoh Vera, posestnica na Brodu pri Trzinu* št. 41. je prodala Marjanci Dolšinovi, posestnici v Kranju, Klanec št. 64, pare. št. 564/4 k. o. Vižmarje, pašnik v izmeri 512 kv. m za 32.000 din.
Inž. Miklič Matko, višji gradbeni svetnik v Ljubljani, Borštnikov trg št. 3/III, je prodal Ivanki T o m s i č e v i, Ljubljana, Kongresni trg stev.. 3/III, pare. št. 53/3 k. o. Gradiško predmestje, na kateri stoji hiša, za 236.000 din.
Družba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbo siromakov in mladinsko zavetišče ■ v Ljubljani je prodala Ivanki Peterka, ženi > krojaškega mojstra v Ljubljani, Barvarska steza št. 6, pare. št. 474/4 njiva k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 798 kv. m za 44.866 din. — Ista družba je dalje prodala Pavlu Bajcu, uradniku Vzajemne zavarovalnice, Barvarska steza št. 5, parv. št. 474/6, njiva k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 803 kv. m za 44.333 din.
Breskvar Leopold, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Cesta na Loko, je prodal gdč. Hildi ■ Žagarjev i, uradnici v Ljubljani, pol. stražniku Viktorju F a j o n u in njegovi ženi Stani, vsi stanujoči v Gerbičevi ulici št. 37, pare. št. 335/15, travnik k. o. Trnovsko predmestje za 13.179 din. Isti prodajalec je dalje prodal gdč. Mariji Klu-n o v i, uradnici v Ljubljani, Gestrinova ul. št. 8, pare. št. 335/18 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 711 kv. m za 16.353 din. Naposled je isti prodajalec prodal Branku R o d e t u, mag. uradniku, in njegovi ženi Erni, stanujočima v Svetčevi ulici št. 10, pare. št. 335/14 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 658 kv. m za 15.134 din.
Klešnik Terezija, posestnica v Vevčah št. 88, je prodala Ivani Cankarjevi, delavki v Vevčah št. 88, in Janezu Jančarju, železničarju v t Spodnjem Kašlju št. 5, posestvo vi. šv. 1156 k. o. Kašelj (hiša št. 88 v Vevčah) za 30.000 din. Rebolj Frančiška, Ivan, Karlina in Adolf iz Črnuč št. 50 so prodali Franju Pečarju, posestniku in gostilničarju na Črnučah št. 33, pare, št. 585 k. o. Črnuče za 16.500 din.
•
Razprava o uredbi glede omejitve prodaje bencina. Osrednji odsek "trgovcev s tekočimi gorivi pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani sklicuje sestanek zaradi uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv. Sestanek bo v sredo, 22. t. m. ob 10 dopoldne v Trgovskem domu v Ljubljani. Na sestanek vabi osrednji odsek vse svoje člane, dalje zastopnike organizacij (v6e Slovenije) trgovcev z motornimi vozili, trgovec z avtomobilskimi potrebščinami, avtomobilistov, avto-taksijev, avtobusnih prevoznikov, prevoznikov s tovornimi avtomobili in šoferjev, dalje lastnike avtogaraž in mehaničnih delavnic, avtomehaničar-je in vse ostale z uredbo prizadete stroke. Navedene organizaciiie prosi osrednji odsek, da se sestanka po svojih predstavnikih zanesljivo udeleže ter da o sestanku obveste svoje članstvo, ki naj se sestanka po možnosti tudi udeleži. — Predsednik: Viljem Laznik. — Tajnik: Albert Kiler.
Zveza hranilnic v Zagrebu je imela svojo skup-čieio v nedeljo. Skupščina se je zahvalila za nove-lacijo uredbe o občinskih hranilnicah, ker bo še v napre) omogočeno plodonosno delovanje hranilnic. Iz poslovnega poročila je posneti, da je lani število včlanjenih hranilnic naraslo za 10.
Brezmesni dnevi? Belgrajska agencija »Jugoslovanski kurir« poroča, da se na merodajnih mestih proučuje vprašanje znatnega Izvoza živine ln proizvodov in v zvezi s tem omejitev potrošnje v
Izdaja garantnih pisem. Belgrad, 20. nov AA. Z uredbo o izdajanju garantnih pisem izvzemši določb zakona o državnem računovodstvu od 25. aprila t. 1., katerega prvi člen je z novo uredbo ministrskega 6veta spremenjen, je finančni minister pooblaščen, da sme posameznim domačim denarnim zavodom, ki niso pod zaščito v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov (uredba od 23. novembra 1934) zaradi podpiranja domače industrije začasno odobravati'izdajanje garantnih pisem z izjemo določb čl. 88 zakona o državnem računovodstvu tudi preko višine vplačanega kapitala in zneska rezervnega sklada, do višine 10% vplačanega kapitala pod sledečimi pogoji: 1. Če ima domači zavod najmanj 20 milijonov dinarjev popolnoma plačanega kapitala in 2. če se garantno pismo izdaja izključno za državne nabavke, ki se tičejo narodne obrambe. Kljub temu, če kak zavod, ki po določbah te uredbe izdaja garantna pi6ma, izpolnjuje vse te pogoje, je finančni minister dolžan zaradi večje sigurnosti v
172.15- 175.35 97.30— 99.60 4421.25—4481.25 995.00—1006.00 2346.00—2384.00 725.20— 737.20 Ljubljana svobodno tržišče London 1 funt .■•■■.■ 212.84— 216.04
Pariz 100 frankov...... 120.35— 122.65
Newyork 100 dolarjev , , , , 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov . . . , . 1229.22—1239.22 Amsterdam 100 gold. . . . , 2899.93—2937.93 Bruselj 100 belg ...... 896.46— 908.46
Ljubljana zasebni kliring Berlin 1 marka ....... 14.2&— 14.40
Zagreb zasebni kliring Solun 100 drahem	34.815— 86.015
Belgrad zasebni kliring Solun 100 drahem ...... 84.82—85.62.
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.845, London 17.375, Newyork 445.625, Bruselj 73.15, Milan 22.50, Amsterdam 236.50, Berlin 178.50, Stockholm 106.20, Oslo 101.20, Kopenhagen 86.05, Atene 3.40 ponudba, Helsingfors 8.80, Buenos Aires 104.
Vrednostni papirji Vojna škodag
v Ljubljani 434.50—437.50 ; v Zagrebu 435 —437 v Belgradu 436.75—437.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 98—i 100, vojna škoda promptna 434.50—437.50, begi. obv. 81—82, dalm. agrarji 76—76.50, 8% Bler. pos. 94—96, 7% Bler. pos. 90—92, 7% pos. DHB 98— 100, 7% stab. pos. 91—93. — Delnice: Narodna banka 7100—7200, Trboveljska 200—215.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 97—100, agrarji 52 denar, vojna škoda promptna 435—437, begi. obv. 81-81.50 (81.25, 81.75), dalm. agrarji 73—75.50, 4%. sev. agrarji 53 denar, 8% Bler. pos. 94—95, 7% Bler. pos. 89.12 denar, 7% pos. DHB 99 denar, 7% stab. pos. 91-95. — Delnice: Narodna banka 7100 denar, PAB 202 denar, Trboveljska 210—213, Gutmann 45—53, Sladk. tovarvne Osijek 1C0 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50— 100.50, agrarji 54 denar, vojna škoda promptna 436.75—437.50 (437), begi. obv. 80.50—80.75 (80.75), dalm. agrarji 75.50—76 (75.75), 6% šum. obv. 73— 74 (74), 8% Bler. pos. 93.75—94.25 (94), 7% Bler. pos. 89.50—90, 7% pos. DHB 98.50 denar. — Del. niče: Narodna banka 71000 denar, Trboveljska 204.50 denar.
21tnl trg
Novi Sad. Pšenica: bač. okol. Novi Sad 184— 186, srem. 1S4—186, slav. in baranj. 1&5—187, gor. bač 185—187, bač. ladja Tisa 186—188. — Koruza: bač. pariteta Indjija 139—140, ban. 136—137. — Moka: bač. in ban. Og Ogg 285—295, 265—275, 245-255, 235 -245, 195—205, 125-135, srem. slav. 0g Ogg 280—290, 260—270, 240—250, 220—230, 190-200, 125-135. Tend. lahka. Promet srednji. Borza 21. novembri zaprta.
Samo te danes
VRAGI NEBA
Chrk Gable — Spenccr Trat* — Myrna Loy
Jutri: JEANETTE MACDONALD in ALLAN
ob 16., 19. In 21. url	Kino SLOGA, tel. 27-30
Največji avijališki film sedanjosti! Film, ki na pretresljiv realistični način prikazuje vratolomne in življenske nevarnosti pilotov == Nabavite si vstopnice v predprodaji! =====
J0NES v
T^ A^ jtt^A K T E jL -1 !
milij. goldinarjev.
Holandska zunanja trgovina izkazuje oktobra
v primeri s septembrom povečanje uvoza od 106	i državi" sami! V zvezi s Tem "se" mislijo" podvzetl
na 124 milij. goldinarjev (lanski uvoz oktobra 127),	ukrepi za povečanje potrošnje ovčjega meja, ker
izvoz pa se je zmanjšal od 66 na 52 (lani oktobra	I izvoz zadeva na velike težkoče, kar naj bi šlo na
je znaša! 98) milij. goldinarev.	I ,aiua potrošnje svinjskega in telečjega sesa.
vsakem konkretnem primeru imeti nadzorstvo nad dotičnim denarnim zavodom in 6e prepričati, v kakšen namen je zavod izdal garantno pismo. Uredba je imela za cilj, da v teh izjemnih razmerah, v katerih imajo posli državne obrambe poseben značaj, omogoči našim večjim denarnim zavodom (razume 6e v mejah njihoveh sredstev) nemoteno izdajati garantna pisma za izvrševanje naročil za državno obrambo. Na drugi strani 60 bili pogoji, ki 6o predpisani glede izrednih kreditov, tako težki za naše razmere, da je od uredbe mogel imeti korist samo en zavod v naši državi. Nekaj naših velikih denarnih zavodov, ki 60 bili zaradi splošne bančne krize prisiLjeni, da pri izvrševanju svojih starih obveznosti zaprosijo za zaščito po določbah uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934, 6e ni moglo okoristiti z določbami te uredbe, čeprav bi jim bilo to potrebno. Oni pa zdaj ne 6amo, da ne uživajo nobene zaščite, pač pa nasprotno z ozirom na nadzorstvo nad njihovim poslovanjem pri izvrševanju teh obveznosti nudijo često več zaneslp-vosti kot pa številni zavodi, ki niso pod zaščito.. Da bi ta uredba zadostila potrebam, zaradi katerih je bila izdana, je ministrski svet sprejel spremembo te uredbe, ki obstoji izključno v tem, da v bodoče morejo predpise te uredbe izkoristiti tudi denarni zavodi pod zaščito, ki izpolnjujejo ostale pogoje.
Trgovina s kožami. Na sestanku trgovcev s kožami, ki je bil v nedeljo v Zagrebu, je bila sprejeta naslednja resolucija, v kateri trgovci zahtevajo: 1. da ee čim prej osnuje svet za zunanjo trgovino v sestavu ministrstva trgovine in industrije kakor tudi ravnateljstvo z izvoznim oddelkom za izvoz surovih kož, v katerem bodo tudi zastopniki gospodarstvenikov s posvetovalnim glasom; 2. da se od osnovanja zveze in ravnateljstva odgode vsi dokoačnl odloki o predstavkah indu-strijcev in obrtnikov ln zaslišijo gospodarski strokovnjaki na posebni anketi; 3. da se z anketo ugo-tove vse potrebe naše industrije v surovih kožah; 4. da se za vse vrste surovih kož, za katere se ugotovi, da jih imamo več kot je potrebno, dovoli izvoz za devize, za surovo kožo drobnice, katere danes ni mogoče prodati za devize, pa naj ee izvoz dovoli v klirinške države, ker so klirinške države glavni kupci kož. Dobljene devize od izvoza surovih kož naj 6e porabijo za nabavo težkih govejih kož za potrebe naše industrije; 5. končno apelira konferenca na vse tvorničarje kož, da z medsebojno konkurenco ne bi dvigali cen, ampak naj streme za to, da bi cene prišle na znosno mejo.
Neptun, d. d. za konalniike in higienske ureditve. Zagreb. Vpisan je prokurist Stroj Rudolf, Zagreb.
Gene živine In kmetijskih pridelkov
V	Murski Soboti dne 11. novembra 1939. Biki:
I.	vrste 5.50—6, II. vrste 4.50—5, telice: I. vrste 5.50—6, II. vrste 4.50—5, krave: I. vrste 3—3.50,
II.	vrste 2.50, III. vrste 2.25, telela: I. vrste 4.50,
11.	vrste 3.50, prašiči pršutarji 7.50—8 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10, svinjina 14, slanina 18. svanjska mast 18—20, čisti med 14—15, surove kože: goveje 7, telečje 8 dinarjev kilogram. — Pšenica 160—170, oves 120— 140, korrza 130-140, fižol 250, krompir 80, seno 75, slama 45, jabolka: I. vrste 200, II. vrste 150, III. vrste 90, moka: pšenična 300, koruzna 200, ajdova 250 din 100 kg. E Drva 45- 95 din kub. m, jajca 0.90 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 25—28 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradrikih 4 din liter.
V	gornjegrajskem okraju dne 11. novembra 1939. Voli: I. vrste 4.50, II. vrsle 4, III. vrsle 3.50, telice I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3.75, krave: I. vrste 4, II. vrste 3.25, III. vrste 2.50, teleta: I. vrste 5, II. vrste 4.50, prašiči: špeharji 10, pršutarji 9 din kg žive teže. — Goveje meso: II. vrsle
12,	III. vrste 10, svinjina 14, slanina 18, svinjska mast 20, čisti med 16, volna: neoprana 25, oprana 30 surove kože: goveje 10, telečje 12, svinjsko 6 din kg. — Pšenica 210, ječmen 185, rž 180, oves 1(0, koruza 185, fižol 300, krompir 100, lucerna 80, seno 80, slama 40. jabolka: I vrste 225, II. vrste 200, III. vrste 150, moka: pšenična 325, koruzna 225, azdova 350 din 100 kg. — Drva 65 din kub. m, jajca 1.10 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 20 din kg. - Navadno vino v gostilnah 12, finejše sortirano 14 din liler.
V	logaškem okraju dne 8. nov. 1939. Voli: iiiVr| e T^' 5- *-*>< lelice: L 6, II. 5.50,
D 7i5,,kraveV.L 5- 4~5> m- 3-4, teleta: I. 8, II. 7, prašiči: špeharji 10—11, pršutarji 9 dinarjev za 1 kg žive teže. - Goveje meso I. vrsle 10 in 12, II. 8 in 10 din, svinjina 14, slanina 15, svinjska mast 18^20, čisli med 16-18, surove kože: goveje 8, telečje 9, svinjske 6 din za 1 kg. 7x ,^.ca.200> ie£men 18°- o^s 170, koruza 140, i™ „'JtromPir 125> seno jabolka I. vrste 400 II. 300, III. 200, pšenična moka 325, koruzna moka 200. ajdova moka 400, za 100 kg. — Drva
/(?~7Min za 1 m'- !aIca 1 din za 1 kos, mleko liter 1.50 din, surovo maslo 32 din za 1 kg.
Živinski solmi
Svinjski sejem ♦ Ptuju dne 14. novembra 1939.
Dogon: 251 svinj in 211 prascev. Prodanih 101 glava Cene: pršutarji 7.25-7.75, debele svinje , 8—8.50, plemenske svinje 6—7 din ksr žive teže. " Mladi pujski 6—12 tednov stari 70—140 din glava.
Priključek elektrarne TPD na omrežje KDE
Elektrifikacijska akcija, ki Jo vodijo banovinske elektrarne, se je v zadnjih letih tako razmahnila, da je v zimskem času že primanjkovalo električne energije. Niti velika elektrarna v Velenju, niti številne vodne centrale, ki so last KDE, niso zadoščale za kritje najvišje uporabe električnega toka ob večernih zimskih urah in je morala biti večkrat pripravljena ljubljanska mestna kalorična centrala, da je priskočila na pomoč. Zato to banovinske elektrarne v maju 1938 sklenile s Trboveljsko premogokop. družbo dogovor, po katerem naj bi KDE dobivale električno energijo iz nove kalorične centrale v Trbovljah in včeraj popoldne je bila elektrarna TPD z lepo slovesnostjo priključena na omrežje KDE.
Nov 19 km dolg vod
Ustvariti pa je bilo treba zvezo trboveljske centrale z omrežjem KDE. Zato so začeli že lani s pripravami za graditev novega daljnovoda, ki bi šel iz Trbovelj proti Podlogu med Braslovčami in Žalcem. Iz Podloga namreč vodi veliki daljnovod,
Notranjost kotla
ki dovaja električno energijo iz Velenja na Črnuče. V pretekli zimi so začeli s prvimi gradbenimi deli, ki so sedaj končana. Graditev se je nekoliko zavlekla zaradi zamud pri dobavah, kar je razumljivo, če upoštevamo razmere, v katerih živi Evropa. Na novo zgrajeni daljnovod od Trbovelj do Podloga je urejen za isto napetost, kakor glavni daljnovod do Črnuč, torej za 60.000 voltov. Daljnovod sam je grajen tako, da je v vseh načelih graditve podoben daljnovodu in je dolg 19 km.
Čez hribe in doline
Daljnovod zavije kaj hitro iz Savske doline ter se pne skozi Prapretniški graben čez hriboviti svet, ki ga seka vse polno strmih dolin. Hribi se zlivajo tu v masiv Mrzlico, ki ima svoj vrh pičlo uro od daljnovoda. Po pobočjih Mrzlice se daljnovod nato spušča v dolino Reke in gre naprej proti severu in mimo Sv. Pavla pri Preboldu. Nato doseže Savinjsko dolino in gre čez Savinjo mimo Sv. Petra v Savinjski dolini. Zahodno od vasi Podlog pa se priključi k obstoječi transformatorski postaji na prostem. Priključek daljnovoda na Trboveljsko centralo leži 250 m visoko nad morjem. Ko gre pa čez najvišji greben v bližini Mrzlice, je pa ie 760 m visoko. Svet, po katerem teče daljnovod, je precej kamenit in večinoma porastel z gozdom. V smeri, kjer gre daljnovod, so gozdove izsekali tako, da ne more pasti nobena smreka na daljnovod. Zaradi tega je bil ponekod gozd posekan po 30 m na vsako stran od daljnovoda.
Številni železni jambori
Hriboviti svet je sam po sebi zahteval velik razmak jamborov, torej velike razpetine. Zaradi tega je bilo iz Trbovelj pa do Savinjske doline postavljenih 50 železnih jamborov. V Savinjski dolini in naprej proti Podlogu pa so bili večinoma postavljeni leseni jambori v obliki črke A. Za daljnovod so bile izkoriščene vse naravne vzpetine, kamor so bili postavljeni jambori, dolinice pa so bile prepete v velikem loku. Zaradi tega je v hribovitem delu med Trbovljami in Savinjsko dolino vse polno razpetin med 350 in 500 m. Največja razpetina pa meri 530 m.
Naporno delo in veliki stroški
Graditev daljnovoda je bila v hribovitem svetu zamudna in naporna. Ko so postavili jambore,
ki so jih z veliko težavo privlekli na določena mesta, so začeli napenjati žico. Ves daljnovod je dobil tri bronaste vrvi, od katerih ima vsaka v prerezu 70 mm" in je spletena iz 19 žic. Bronasta vrv je bila izdelana iz domačega bakra v Sloveniji. Na vrh daljnovoda so potegnili še jekleno vrv iz sedmih žic, ki služi kot strelovod. Vsega skupaj so porabili za daljnovod 36 velikih bobnov, od katerih je bilo na vsakem navite nad 1 km bronaste vrvi. Daljnovod je veljal nekaj nad tri milijone dinarjev, od tega odpade za 40.000 kg bronaste vrvi okrog en milijon dinarjev, jambor in temelji so veljali tudi en milijon dinarjev, drugo pa je šlo večinoma za delavske mezde in prevozne stroške. Preureditev transformatorske postaje v Podlogu, kjer je daljnovod priključen na omrežje KDE, pa bo do svoje dokončne ureditve zahtevala tudi okrog en milijon dinarjev.
Modernizirana elektrarna TPD
Velika kalorična centrala trboveljskega rudnika v Trbovljah, ki je bila v ponedeljek priključena na omrežje KDE, ni bila zgrajena vsa naenkrat. Najprej so jo začeli graditi leta 1913, ko so postavili en turbogenerator za 3000 kilovatov. Leta 1921 je bila centrala povečana in sta bila postavljena dva nova turbogeneratorja z učinkom GOOO kilovatov. Učinek 9000 kilovatov je zadoščal za daljšo dobo, vendar je modernizacija rudniškega obrata zahtevala še večjih energij. Temu so se pridružile še stalne pritožbe zaradi umazane Save, v katero so se stekale vse odpadne vode rudniške separacije. Rudnik je zaradi tega napravil čistilno napravo, v kateri se je čistila voda, s katero so izpirali premog. V tej čistilni napravi pa bi se nabirale seveda velikanske množine premogovnih odpadkov in premogovnega prahu. Zaradi tega je bilo treba najti za te odpadke tudi način porabe. Ti odpadki se dajo pofturiti v pečeh najnovejše konstrukcije, kjer zaleže jo prav toliko kakor dober premog. Tako je prišlo, da je TPD začela povečevati elektrarno, v kateri bi lahko pokurila premogovne odpadke pod kotlom, ki bi preskrboval velik turbogenerator s paro.
Sodoben parni kotel
Na prostoru, kjer stoji elektrarna v ozki soteski, seveda ni mnogo prostora. Zato so izkoristili prazen prostor, ki je bil rezerviran še za en parni kotel, ki naj bi oskrboval po potrebi s paro, recimo turbogenerator za 3000 kilovatov. Od tedaj pa, ko so gradili elektrarno, je tehnika toliko napredovala, da so na isto mesto lahko postavili parni kotel, ki oskrbuje turbogenerator z 12.000 kilovati učinka. Turbogenerator sam je dolg 11 m in širok 5 m. Seveda je pa ta parni kotel, ki ga kurijo s premogovnim prahom, nekaj prav posebnega. Pod kotlom si navadno mislimo veliko posodo, pod katero kurimo. Ta je seveda drugačen.
V	velikem, sobi podobnem prostoru, ki je pravo ognjišče, se vije cev pri cevi. Vsega skupaj je v njem zloženih z majhnimi razmaki nad 12.000 m cevi. Kadar kotel gori, objema velikanski plamen vse te cevi in segreva vodo v njih. Vse te cevi vodijo v zbiralni kotel, ki je že zunaj pravega ognjišča in kjer se samo vroča voda loči od pare, ki odtod prehaja v parno turbino turbogeneratorja. Para se seveda še pregreva, tako da je segreta na 425° C. Po teh ceveh teče seveda ves čas voda proti zbiralnemu kotlu in se sproti močno segreva. Da res teče, bomo razumeli, če upoštevamo, da spremeni ta kotel na uro 60 ton vode v paro, kar je njegov maksimalni učinek, pri čemer po-kurijo 24 ton premoga. Para pa prehaja v parno turbino pod pritiskom 40 atmosfer. Ta parni kotel je s turbogeneratorjem doslej največji agregat v državi, vendar je zanimivo, da parni kotel opravlja en sam mož, ki si niti rok ne umaže. Ima namreč opravka samo z aparaturami in merilnimi instrumenti in nobenega drugega težjega dela. Vse drugo delo se opravi avtomatično.
Zgoščevalec in čistilna naprava
Za zbiranje premogovnih odpankov in premogovnega prahu iz odpadnih voda separacije je bil zgrajen velik okrogel zgoščevalec iz betona, čigar dno meri 315 mJ površine. Zgoščevalec drži 1000 m» vode in se na njegovem dnu seseda premogovna gošča. Na uro se očisti v njem 150 m' vode. Čiščenje pospešujejo posebna sita, ki so izredno drobna, tako da zadržujejo tudi najbolj fine prašne delce, ki so v vodi. Blatno usedlino potiskajo posebne črpalke 35 m višje v breg, kjer iztisnejo posebne stiskalnice vso vodo iz premogovne gošče.
V	obratu so štiri take stiskalnice, ki v eni uri lahko obdelajo 100 ton gošče. Odtod odvaža transportni trak premogovni drobiž in prah v štiri velike deponije, ki so napravljene kakor poševni tuneli, ki vodijo do skladišča premogovnega prahu v bližini centrale. Tam se ta premogovni prah pomeša še z drugimi odpadki in avtomatično spravlja do posebnega mlina pred kotlom.
Premog meljejo
V tem mlinu se ti odpadki in prah zmeljejo v najfinejši prah, tako da je tak kakor cement. S tem prahom se pa kuri kotel. Preden pride prah v ognjišče kotla, ga še temeljito presušijo in premešajo z razbeljenim zrakom, tako da ta z zrakom
Turboagregat za 12.000 KTV
pomešani prah leče kakor voda po ceveh v ognjišče. V ognjišče dovajajo še. vroč zrak, ki razpiha prah v velik oblak, ki sproti ob velikanski vročim zgoreva. Razumljivo je, da vroči plini ob zgorevanju ne služijo le za pridobivanje pare, ampak tudi za pregrevanje vode in zraka, ki ga dovajajo v ognjišče. Zaradi tako temeljito izkoriščane toplotne energije je naprava neprimerno bolj gospodarska, kar dokazuje dejstvo, da novi kolel za isti učinek porabi skoraj trikrat manj kuriva, kakor pa kotel, ki je bil postavljen leta 1913. Seveda je vsa naprava neprimerno bolj komplicirana; celo voda, ki se dovaja parnemu kotlu, mora biti destilirana.
Od začetka letošnjega leta Jo vsa naprava v obratu in čeprav ni izkoriščala vsega svojega učinka, so vendar v njej te pokurili doslej 38.000 ton premoga, kar da 3800 vagonov. Seveda je razum ljivo, da je naprava stala tpžke milijone, vendar pa nudi velike koristi. Zadržuje prah in premogovne odpadke, ki so doslej prehajali v Savo, in hkrati omogoča njihovo gospodarsko izkoriščanje
Nove povečave
Trboveljska premogolcopna družba že pripravlja načrte, po katerih bo odstranila iz stare elek trarne stare tri kotle, ki so prekuhali na uro lahko skupno 30 ton vode in bo namesto njih dala postaviti dva nova kotla, ki bosta vsak na uro spremenila 110 ton vode v paro. Eden takih kotlov bo postavljen že prihodnje leto in bo že v novembru izročen obratu. Ko bo modernizacija elektrarne končana, bo imel trboveljski rudnik zda-leka največjo kalorično centralo v državi.
Ban dr. Natlačen priključi trboveljsko elektrarno k omrežju KDE
Trbovlje, 20. novembra.
Danes popoldne je bila priključena povečana električna kalorična centrala trboveljskega rudnika na omrežje Kranjskih deželnih elektraren. Slavnosti so se udeležili ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, generalni direktor Trboveljske premogokopne družbe Skiibcc, okrajni načelnik Tekavčič, industrialec in član upravnega odbora TPD Avsenck, inž. Semec, generalni direktor TPD Julliard, načelnik tehničnega oddelka in referent za elektrifikacijo inž. Rueh, ravnatelj Kranjskih deželnih elektraren inž. Miklavc, ravnatelj mestne elektrarne v Ljubljani inž. Sonc, rudarski glavar inž. čuček, ravnatelj trboveljskega rudnika inž. Biskupski, duh. svetnik, zastopnik domačega župnika Mirko. Rataj, številni zastopniki trboveljskega rudnika in KDE, kakor tudi zastopnik Fale, direktor inž. Kieparh in ravnatelj Jugo-Siemensa iz Zagreba Killer. Iz Trbovelj so se odpeljali gostje z industrijsko železnico do električne centrale, kjer je najprej v obratnih prostorih generalni ravnatelj TPD Skubic izrekel zahvalo g. banu, da je prišel osebno k temu slovesnemu trenutku, ko bo priključena na javno električno omrežje večja zasebna električna centrala in ga naprosil, naj odredi priključek in s tem postavi zadnji kamen k delu za uspešen razvoj tesnega sodelovanja zasebnih podjetij z javnim gospodarstvom v korist in procvit naše države. Za tem je g. ban dr. Natlačen v daljšem govoru poudarjal, da je bila v elektrifikaciji Slovenije zaključena nekaka prva faza tedaj, ko so KDE zgradile svojo transformatorsko postajo na Črnučah. Razvoj, porabe električnega toka pa je tako hitro napredoval, da so KDE morale že začeti misliti na nove vire električne energije. Kljub opetovanim opominom se velejnska elektrarna ni pravočasno pobrigala za povečavo.
Razen tega so morale KDE poskrbeti za rezervo in so bili pod paro kotli ljubljanske elektrarne, kar je bilo združeno z razmeroma velikimi stroški. Medtem pa je TPD pove.čala svojo elektrarno v Trbovljah ter dodala nov agregat za 12.500 kilovatov. Z lojalnim sodelovanjem generalnega ravnatelja je bila sklenjena pogodba, po kateri bo trboveljska elektrarna sodelovala prt elektrifikaciji banovine. Rešeno je bilo tudi do neke mere dolgotrajno načelno vprašanje o sodelovanju zasebnih elektrarn pri elektrifikaciji Slovenije. Pa tudi TPD bo imela korist od skupnega sodelovanja, čeprav je morala svojo elektrarno zgraditi zlasti zaradi potrebe lastnih rudnikov in zato, da
bi mogla uporabiti ves premogovni prah, ki je prej odhajal neizkoriščen v Savo.
Zaradi tega bo to sodelovanje TPD za KDE imelo tudi gotovo za posledico večjo zaposlitev trboveljskih rudarjev. Z današnjim dnem je zaključena prva faza elektrifikacije Slovenije in se začenja nova doba, ko bodo KDE stalno porabljale tudi električni tok, proizvajan v večjih zasebnih elektrarnah Z željo nai bi bila vsa medsebojno združena podjetja deležna obilnega božjega blagoslova in obvarovana nesreč, tako da bi mogla biti v napredek vsej Sloveniji, je g. ban odredil, naj se priključi elektrika na omrežje potem, ko bo izvr-šenp IVVrtHsidvifov nanrav.
Za tem je blagoslovilne obrede opravi! zastopnik trboveljskega župnika duh. svetnik g. Mirko Rataj, na kar je bila v navzočnosti visokih gostov izvršena sinkronizacija in priključek. Na merilnih napravah so mogli gostie opazovati, kako začenja oddajati trboveljska elektrarna vedno večje količne električne energije v bamovinsko električno omrežje Ko je oddala okrog 3000 kilovatov, se ie kazalec umiril. Za tem so si gostje ogledali obsežne naprave trboveljske elektrarne, tako turbo-generator, kakor tudi najsodobnejši parni kotel in zgoščevalno napravo, v katero 6e izločajo premogovni drobci in premogovni prah.
Za tem je priredila TPD v restavraciji rudnika gostom malico.
*maamKmmmummBBammi*tmmmumimnmi\
Delo kongresa Kr. Kr. se nadaljuje
Resolucije, sprejete na slovenskem zborovanju na kongresu, morajo priti do izvršitve. A kako. to zahteva dobrega premisleka in temeljitega posvetovanja. Dočim je bil prvi del resolucij predelan na prvem tozadevnem zborovanju duhovnikov dne 25. oktobra, pride drugi del na vrsto na drugem zborovanju, ki bo jutri, v sredo, 22. novembra. In sicer, ker je bila zadnjič dvorana Rokodelskega doma premajhna, v frančiškanski dvorani. Začetek ob 9 dopoldne.
Na vrsti so naslednji predmeti: Božja služba (župnik Fr. Vavpetič), Javna nenravnost (P. Hugo Bren), Alkoholizem (dr. Levičnik), Bogokletstvo (J. Kalan), Sovraštvo — ljubezen (prior P. Učak), Socialna pravičnost (Andr. Križman).
Uspeh nabiralne akcije za severno mejo
Pod geslom »Trdna meja — verna domovina« je v nedeljo priredila »Slovenska straža« 6 sodelovanjem Slovenske dijaške zveze in Fantovskih odsekov nabiralno akcijo, katere izkupiček naj bi služil za božičnico ravnim slovenskim otrokom na severni meji. Po mestih kjer so gimnazije, je organizirala nabiranje po ulicah Slovenska dijaška zveza, po deželi pa Fantovski odseki. V Ljubljani 6C je prijavila za nabiranje armada 600 dijakov in dijakinj, ki so 6e v nedeljo že zgodaj zjutraj podali s 300 nabiralniki na ljubljanske ulice in ceste. Z lepim, vljudnim in nevsiljivim nastopom so imeli mladi nabiralci in nabiralke pri ljubljanskem občinstvu lep uspeh. Skoraj nikdo ni odrekel dinarja in že v zgodnjih dopoldanskih urah so bili redki ljudje na ulicah, ki ne bi imeli v gucnbnici pripete značke. Čeprav je bilo značk pripravljenih 15.000, so vendar pošle in nabiralci so si pomagali z listki « pečatom »Slovenske straže«. Kakor hitro je bil nabiralnik poln, sta nabiralca — za vsak nabiralnik sta bila po dva — odhitela v pisarno »Slovenske straže«, kjer so ga izpraznili, nakar sta šla nabiralca ponovno na ulice.
Uspeh nabiralne akcije je bil nepričakovano lep. Samo v Ljubljani se je nakapljalo v nabiral-
— Kurja očesa in otisčanci se ne tvorijo ako uporabljate za nego nog »SANOPED«. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana Krekov trg.
nike okrog 20 000 din, v Mariboru okrog 8000, v Celju pa okrog 5000 din. Podatki o nabranih dinarjih na deželi še niso znani V splošnem je treba reči za Ljubljano, da se jc prav lepo odzvala klicu »Slovenske 6traže«, kajti opaziti je bilo, da 60 kupovali značke ljudje vseh političnih in 6vetovno-■nazornih prepričanj.
V nedeljo do opoldne so požrtovnlni dijaki nabrali ze zaboj kovancev. Poleg zaboja je škatlica za vžigalice, da vsak lahko presodi, kako velik ie zaboj. Na mizi Ieic kovanci po 10, 2« in 50 dinarjev
ftovice
Koledar
Torek, 21. novembra: Darovanje Marije Device; Kolumban.
Sreda, 22. novembra: Cecilija, devica; File-mont, mučenec.
Novi grobovi	t
+ V Ljubljani je v visoki starosti 79 let mirno v Gospodu zaspala ga. Iledviga D i t r i c h roj. Vieten, mati g. inž. Antona Ditrieha. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Tobačna ulica 20, na pokopališče k Sv. Križu.
-f" V Ljubljani je umrl g. Rafael D o 1 i n a r, drž. uslužbenec v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje 1
Osebne novice
= Praktični učiteljski izpiti so bili od 9 do 18 l. im. pred drž. izpitnim odborom za praktične učiteljske izpite na drž. učiteljišču v Ljubljani. Izpit 60 napravili naslednji učitelji pripravniki(ce): Babšek Ljudmila, Bajec Adela, Duh Otmar, Homan Viktorija, Jalen Franc, Jug Feliks, Juvan Majda, Kac Ljudmila, Koman Ana, Kopriva Avgust, Ko-zoderc Neža, Lavrič, Ljudmila, Lesar Marjeta, Na-gode Elizabeta, Plantan Ivan, Urek Vera, Zigon Milena; Benedetič Valentin, Čamemik Franc. Gom-boši Veronika s. Alfonza, Gorjup Olga, Kline Ana, Krušič Helena, Može Valentina, Rudolf Friderik jn Stare Bogomir.
•
—	Duhovniški tečaj ZFO v Novem mestu, ki
Je bil napovedan za 22. novembra, je iz tehničnih razlogov preložen na 29. novembra. Vljudno vabimo vse gg. duhovne vodje Fantovskih odsekov in gg., ki se za tečaj zanimajo, da ee ga udeleže. Tečaj bo v Prosvetnem domu in 6e začne po prihodu ljubljanskega vlaka. Ponovna vabila se ne bodo pošiljala. Spored tečaja je isti. Prcklicuje-mo objavo, ki je bila objavljena v nedeljskem »Slovencu« in to le za novomeški duhovniški tečaj.
—	Iz dobro poučenega vira smo izvedeli, da
bodo 6koraj vsi učiteljiščniki, ki 60 opravili letos zrelostni izpit, nameščeni v doglednem času. To je zelo razveseljivo in upamo, da bo skrb pro6vetnc-ga ministrstva novoimenovanim učiteljem v vzpodbudo in želimo V6em najlepših uspehov v njihovem težkem, toda vzvišenem poklicu.
—	Prof. dr. M. Roš iz Curiha, naš ožji rojak, ee mudi trenutno v Zagrebu, kjer prisostvuje ob-težilni preizkušnji novega železniškega mostu čez Savo. Gospod profesor, ki je svetovno znan strokovnjak, se bo na povratku ustavil tudi v Ljubljani, kjer bo pod okriljem Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov predaval o meritvah dcformacij na izvršenih zgradbah in njihov po-mon za stavbarstvo. O tej temi je prof. dr. Roš predaval že v Belgradu in Parizu. Snov predavanja se nanaša na stavbe iz kamna, betona, že-lezohetona, le«a in železa ter je izredno zanimiva in aktualna. Predavanje bodo pojasnjevale tudi skioptične slike. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, opozarja 111 vabi vse gg. kolege na to predavanje, ki bo v četrtek 23. novembra ob 18 v društveni predavalnici v Kazini, Kongresni trg 1, II. nadstropje. Po predavanju bo Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, priredilo na čast predavatelju, našemu znamenitemu rojaku, ki je pred kraikim slavil 60 letnico svojega rojstva, neprisiljen tovariški večer v salonu restavracije »Slamič«.
—	Pobalinstvo. V noči od ponedeljka na torek so neki zlikovci v Ptuju odtrgali in odnesli desko, na katero prilepljajo vsak dan »Slovenca«. V mestnem purku pu so izruvali in razmetali klopi. Zadevo ima v rokah policija in upamo, da se ji bo posrečilo dobiti te van-ilule.
—	Velik požar na Dravskem polju. V noči od sobote na nedeljo so imeli pri Sv. Kungoti na Dravskem polju ogromen požar. Gorelo je je gospodarsko poslopje posestnika Ivana Žu-merja. Ogenj se je razširil tudi na hišo posestnika Lovrenca Kiseljaka. Oba posestnika trpita okrog 60.000 din škode, saj so jim pogorela vsa gospodarska poslopja. Posebna zalivala gre gasilcem, ki so takoj prihiteli in omejili požar ter s tem rešili druge hiše in vso vas.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Iz društva mariborskih upokojencev. Revni člani društva, kateri so nujno potrebni podpore, se vabijo, da do 1. decembra t. 1. vložijo tozadevne prošnje v društveni pisarni v Mariboru, Ro-tovški trg. Vzorce za te prošnje 6e dobijo v društveni pisarni; prošnji je priložiti zadnji odrezek nakazane pokojnine. — Društveni odbor.
—	Železnica gradi zaklonišče. Prvo večje zaklonišče proti zračnim napadom grade sedaj na kolodvoru v Mariboru. Na vrtu kolodvora poleg Aleksandrove ceste grade globok zemeljski rov, ki bo pokrit s traverzami in z več metrov debelo plastjo zemlje. V tem zaklonišču bo dovolj prostora za vse nameščence mariborskega glavnega kolodvora.
—	Je sveže ali ni sveže? Jajce obdrži 6vojo tajno, in če ga pergledujete proti solncu ali pa ponovno vagate. Vsebino boste 6poznali šele, ko ga ubijete. Žarnica skriva takisto svojo tajno, dokler ne gori. Če hočete vedeti, da li je dobra, jo morate prižgati in nato opazovati njeno svetlobo in porabo toka. Če je Tungsram Krypton žarnica, Vam bo takoj padla v oči solnčna snežnobela svetloba. Redek in dragocen plemenit plin krypton, s kat erim 60 te žarnice polnjene, pa ne daje 6amo izvanredno dobro razsvetljavo, marveč omogoča tudi ekonomično porabo toka. Tungsram Krypton žarnica daje svetlobo, katera čuva oči in zdravje ter ustvarja dobro razpoloženje,
po dh£cwi
*	Nagrobni
spomenik dr. Trumbiču so v nedeljo dopoldne ob lepi svečanosti odkrili v samostanu sv. Frančiška v Splitu. Odkritju je prisostvovalo veliko število zastopnikov hrvatskih političnih, kulturnih, gospodarskih in nacionalnih organizacij. Podpredsednika vlade dr. Mačka je zastopal inž. Košutič, ki je tudi govoril ob odkritju. Položil je na grob lovorjev venec dr. Mačka, na katerem ie napis: »Borcu za celokupnost Hrvatske — dr. Vladko Maček,«
*	Letalska nesreča na Donavi. Belgrajsko »Vreme« poroča: V nedeljo se je pri Dolnjem Milanovcu zgodila letalska nesreča. Od romunske meje je letela proti Donavi večja eskadra letal neznanega porekla, od katerih se je eno ločilo, se v zraku nenadoma vnelo in treščilo v Donavo. Neki delavec je takoj skočil v Donavo, da bi rešil pilota, toda vsaka pomoč je bila zastonj, ker je bil letalec že mrtev. Oblasti 60 uvedle preiskavo.
*	Velik požar v Belgradu. V nedeljo zvečer je v mizarski delavnici Djure Pejakovjča v ulici Svetozarja Markoviča nastal požar, ki se je tako razširil, da so bili gasilci proti njemu brez moči.
Občni zbor Delavske zbornic®
Ljubljana, 19. novembra.
V nedeljo je Delavska zbornica v Ljubljani polagala letni obračun pred številnimi svojimi delegati, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije in pred njimi razgrnila delo, ki ga je nova uprava DZ v kratkem polletnem času opravila za boljšo bodočnost našega delavca. Od 60 delegatov jih je prišlo na skupščino 57. Predsednik DZ g. Koza-mernik je ob otvoritvi pozdravil zastopnika bana svetnika g. dr. Karlina, komisarja g. dr. Bogataja, bivšega narodnega poslanca g. Smersuja in ostale. Vdanostne brzojavke so bilo poslane Nj. Vel. kralju Petru li., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravne brzojavke pa ministrskemu predsedniku dr. Cvetlcoviiu, predsedniku senata dr. Korošcu, gradbenemu ministru dr. Kreku, ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavlje-vilu ter banu dr. Natlačenu. Minister Krek je skupščini poslal pismo, v katerem pozdravlja skupščino in ji želi obilo uspeha.
Predsednik DZ je v pozdravnem nagovoru poudaril, da nova uprava ni zamudila nobene prilike, da ne bi pokazala dobre volje vsem strokovnim organizacijam za skupno delovanje za splošno korist in pričakovalo se je, da bo uprava ob skupnem sodelovanju vseh za delavstvo dobro namernih organizacij mogla delovati tako, kot zahtevajo interesi celokupnega delavstva. Prednosti organizacijam se ni moglo dovoliti, ker stoji nad vsem ugled zbornice, ki je stanovsko predstavništvo našega delavstva. Mnogo razgovorov in vabil je bilo, vendar je vsa dobra volja ostala brez uspeha. Ne oziraje se na kritike in nerganje bo šlo delo tako naprej, zavedajoč se, da so koristi delavstva nad vsemi strokovnimi organizacijami, ki danes morda niso zastopane v upravi zbornice.
Padec zaposlenosti
Za tem je poročal obširno tajnik DZ g. Hafner, ki je podal nekatere zanimive podatke. Vojna v Evropi seveda ni mogla ostati brez vpliva na našo državo, zlasti v gospodarskem oziru. Tako je število zavarovancev. pri OUZD v teku enega meseca padlo za 10.000. Število zaposlenega delavstva je doseglo višek'avgusta. S 1. septembrom namreč je znašalo število članstva pri OUZD 108.435 zavarovancev. V teku prve polovice septembra se je število zmanjšalo na 99.485 zavarovancev. Najprej je zaposlenost popuščala le malo. V Sloveniji je bila zaposlenost avgusta najvišja, dočim opažamo, da je zaposlenost v. vsej državi padla že junija napram prejšnjemu letu. Vzporedno z zmanjšanjem zaposlenosti se je zniiala tudi delavska mezda. Do maja t. 1. je znašala 25.85, junija je padla na 24.03, julija 24.92, avgusta je znašala 25.15, sep-
tembra 25.09. V primeri z lanskim septembrom je povprečna zavarovana mezda za 0.40 din nižja.
Največji prirastek dela izkazujejo javna dela, tekstilna in kemična industrija. Če pogledamo zadnje poročilo OUZD v Ljubljani za mesec september, vidimo, da je letni padec znašal 2285 delavcev. Nazadovala so zlasti nadzemska gradbena dela, stavbarska dela, gozdno-žagarska dela itd. Napredovanje zaposlenosti sta pokazali le gradnja cest in železnic ter vodne zgradbe. V sezijskem pogledu pa je znašal celokupni mesečni padec — 6714 zavarovancev.
Povišanje cen
Ze od januarja sem se opažajo znamenja povišanja cen. Indeks izdatkov za živila je narasel. Ako ga računamo po standardu najslabše plačanih, je narasel za 13%, ako ga računamo po standardu bolje plačanih, pa za 11%. Pri tein je upoštevan samo povišek cen živil, ker cene kurivu in stanovanju še niso poskočile, manufakturi pa vsaj v takšni višini ne. Splošen indeks je narasel gotovo že za 8—10%. Povprečno povišanje stroškov za preživljanje je največje pri onih delavskih slojih, ki porabijo največ svojega zaslužka za živež. Prav ti so najbolj udarjeni in nimajo nobenih prihrankov. Potrebna je torej nujna akcija za zvišanje mezd ali pa za znižanje cen. Vsi ti znaki nam kažejo, da stojimo, ako se položaj v eno ali drugo stran ne obrne, pred večjim mezdnim gibanjem. Tu pa bo treba zopet velikega razumevanja od strani delodajalcev in delojemalcev, da se izognemo obojestranskim nevšečnostim in žrtvam, v katere nas lahko taka gibanja zapeljejo.
Rudarstvo pri nas in v drugih delih države
Dočim se je število rudarskega in topilniškega delavstva pri nas zmanjšalo, se je v ostali državi zvišalo. Vzrok tega zmanjšanja pa niso saino novi rudniki v Bosni in Srbiji, ampak tudi razni ukrepi, zlasti omejitve dobave premoga za državne železnice. To jo bil hud udarec. Od leta 1929 se je število rudarskih in topilniških delavcev zmanjšalo za 16%, kar je imelo za posledico, da je Glavna bratovska skladnica štela ob koncu leta 1938 52% aktivnih članov-upokojencev in rentnikov. L. 1020 je odpadlo na Slovenijo 29% vsega rudarskega in topilniškega delavstva, leta 103H pa le še is.C>%. Tudi tukaj Je treba ukreniti vse potrebno, da se položaj rudarjev zboljša. Tajnik je še poročal o delu študijskega in prosvetnega odseka ter o pravni zaščiti. Podal je kratko anulizo o prenosu kom-
Zgorela je vsa delavnica. Škode je 1,200.000 din. Pehakovlč pa je bil zavarovan samo za 730.000 dinarjev.
*	Veliko poneverjenje v Belgradu. V davčni upravi vračarskega okraja v Belgradu so prišli na sled veliki jioneverbi, ki gre v milijone. Pri
goljufijah so sodelovali šef davčne uprave, blagajnik, knjigovodja in kontrolor. Ni pa šo bila ta zadeva čisto pojasnjena, že eo odkrili drugo poneverbo, ki jo je zagrešil najbrž blagajnik. Zmanjkalo je za 417.000 din vrednostnih papirjev in 27.000 din v gotovini.
*	Dva vlaka sta trčila v nedeljo zjutraj na kolodvoru v Slavonskem Brodu. Lokomotiva in nekaj vagonov brzotovornega vlaka se je prevrnilo. K sreči ni bilo človeških žrtev, le vlakovodja lokomotive, ki 6e je prevrnila, je dobil lažje poškodbe.
*	110 vagonov bencina ln nafte za Nemčijo j« splavalo po Donavi, češki rečni parnik »Svato-pluk« je te dni v nekem romunskem pristanišču na Donavi naložil na 6voja dva vlačilca 60 vagonov bencina in 50 vagonov nafte. Ko je parnik z obema vlačilcema plul po znani soteski Djerdapu, 60 odpovedale verige, s katerimi sta bila vlačilca zvezana 6 parnikom. Deroča voda — na tem kraju teče Donava s hitrostjo 6 metrov na 6ekundo — je zgrabila oba vlačilca in ju zanesla na pečine, kjer 6ta obstala. Vsi poskusi, da bi rešili, so se izjalovili. Slednjič ni šlo drugače, kakor da so njun tovor izročili Donavi in tako je steklo po vodi 110 vagonov bencina in nafte. To je za današnji čas, ko vlada Vsepovsodi takšno pomanjkanje pogonskih snovi, že kar mnogo. Bencin in nafta 6ta bila namenjena za Nemčijo.
*	500 kilogramov težko svinjo so zaklali. Ruma v Sremu je imela te dni svojevrstno senzacijo. Ondotna klepar Alojz Horšič jn doma zredil svinjo, ki je tehtala nič manj kakor 500 kilogramov, To je celo za Srem, kjer po 300 kilogramov težke svinje niso nič redke, nekaj nenavadnega. V petek je Horšič svinjo zaklal. Težko pa je našel klavca. Nobeden od oemlh rumekih mesarjev ni hotel priti klat ogromne svinje. Posel je slednjič prevzel neki »čevapdžija«, kateremu pa je moralo pomagati osem ljudi, da so svinjo ukrotili. Dobre pol ure so se mučili z njo, preden so jo spravili na tla, nakar je klavec z velikanskim nožem opravil 6voj posel. Horšič je dobil od svinje 160 kilogramov klobas, njena koža pa je napeta merila 5 kvadratnih metrov.
*	Dva delavca sta se zastrupila s plinom. Na neki novi stavbi v Splitu so v soboto zjutraj našli mrtva dva delavca, ki sta se zastrupila z ogljikovim monoksidom. Delavca eta prenočila v neki 6obici na stavbi, v katero 6ta postavila prenosno pečico ter jo zakurila s premogom, Ker so bila okna sobe zaprta, peč pa ni imela nobenega odvoda, je ponoči uhajal iz nje smrtonosni plin, ki je napolnil vso sobo. Delavca, ki 6ta bila Izmučena od napornega dnevnega dela, sta spala tako trdo, da ni6ta začutila plina, ki 6ta ga vdihavala. Ko so ju zjutraj našli, ni bilo zanju več rešitve.
*	Avtobus zavozil v čredo volkov. Potniki v potnem avtobusu, ki vozi med Livnom in Splitom, so v petek zvečer v bližini Prološke drage doživeli nenavadno pustolovščino. Šofer avtobusa je nenadno na cesti pred 6eboj zapazil truma volkov. Ko so zverine zagledale reflektorje avtobusa, so se preplašile in udrle po cesti v beg. Šofer Rajko Lalič je pognal avtobus z veliko brzino za njimi. Ko je dohitel volkove, je zavozil kar med nje in tri od njih povozil, ostali pa so se razbežali.
*	Izvoz pšenice v Italijo. Italijanski parnik »Giuseppina« je te dni naložil v Splitu 1100 ton pšenice, ki jo je odpeljal v Italijo. Te dni pride v Split še en italijanski parnik, ki bo prav tako naložil nad 1000 ton pšenice za Italijo.
*	Precejšnjo škodo so pozročili demonstranti, ki so v petek razsajali po Zagrebu. Demonstranti 60 med drugim v Gunduličevi ulici navalili na izložbo trgovine z orožjem Kočenda in jo izpraznili. Odnesli so moderno brzostrelno puško in več revolverjev najnovejšega tipa. Demonstranti so nadalje razbili' tudi vsa okna kavarne »Coreo« in še več drugih izložb. Še v soboto je policija prijela na Jelačičevem trgu neke sumljive tipe, ki so prodaiali po dva kovača revolverje iz izložbe trgovine Ko-čonda.
petenc na banovino glede na DZ. Kot zaključek je bilo poročilo o delu tarifnega odseka DZ.
Slab položaj zasebnih nameščencev
Sledilo je poročilo predsednika nameščenske-ga odseka g. inž. Koširja. To poročilo je bilo prvo, ki je bilo sploh kdaj na skupščini DZ. Govoril je o slabem položaju zasebnih nameščencev, o uslui-benskem davku, ki je prevelik in krivičen, o pokojninskem zavarovanju trgovskih pomočnikov, ki se še do danes ni izvedlo, ter o drugih važnih in perečih vprašanjih, ki tarejo nameščenski slan. Za primer naj navedemo samo to, da ima po najnovejši statistiki 77.6% trgovskih pomočnikov manj plače kakor 1000 din. Prečital je resolucijo, ki govori o zboljšanju bolniškega in pokojninskega zavarovanja, o delovnem času in drugih perečih vprašanjih.
Računski zaključek in preračun
Za poročilom finančne kontrole je sledilo sklepanje o računskem zaključku za leto 1938, kjer je bilo sklenjeno, da se budžetski prihranek leta ^1939 63.500 din oddvoji od ostale imovine in naloži kot za novo ustanovljeni rezervni fond. Istim namenom naj služi prihranek iz leta 1937 v znesku 89.298 din. Skupščina je sklenila, da se DZ odobri izreden kredit 50.000 din za podpiranje delavskih zadrug in 100.000 din za podporo delavskih družin, ki zaidejo v težave (n. pr. brezposelnost, orožne vaje, onemogli delavci).
Sprejet je bil dalje proračun za leto 1940, ki določa 2,697.407 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Od tega odpade na osebne izdatke 540.720 dinarjev, na stvarne izdatke 284.000, na socialno skrbstvo 633.000 din itd.
Nova pragmatika
Delo nove uprave DZ je pragmatika, ki ureja službeno razmerje njenega uslužbenstva in ki je doslej ni bilo, ker se je menda prejšnjim upravam zdelo bolje tako. Smisel nove pragmatike je osamosvojitev uradništva DZ od kakršnega koli zunanjega vpliva.
Pri sestavljanju pragmatike Je DZ Imela pred očmi, da mora ravno DZ kot zakonita predstavnica delavcev urediti službeno razmerje s svojimi nameščenci. Nameščenci so razdeljeni v tri skupine in napredovanje Je v začetku naglejše kot pozneje. Pragmatika je bila sprejeta.
Sledilo je obširno poročilo g. Popoviča o delu osrednjega tajništva v Belgradu ter zastopnika »Jugorasa« g. Gaserja, ki je ob tej priliki nabral 600 din za božičnico za slovenske otroke v Belgradu. Po raznih predlogih in poročilih delegatov je bila skupščina zaključena.
Ljubljana, 21. novembra
Gledališče
Drama; Torek, 21. novembra: Zaprto. — Sreda, 22. novembra: »Striček Vanja«. Red B. — Četrtek, 23. novembra: »George Dandin«. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 24. novembra: Zaprto. — Sobota, 25. novembra: »Številka 72«, Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera; Torek, 21. nov. »Figarova svatba«. Red B. — Sreda, 22. nov.: »Kjer šknjanček žvr-goli«. Red Sreda. — Četrtek, 23. nov.: »Sabska kraljica«. Red četrtek. Gostuje Josip Gostič. — Petek, 24. nov,
ob 15: »Werth er«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
Radio Ljubljana
Torek,
21. nov.: 7 Jutranji'pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Mladina in časopisje (Ljud. Mrzel) — 12 Za boljšo voljo (plošče) — 12.30 Poročila, objame — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. orkestra
—	14 Poročila — 18 Češki operni napevi (plošče) — 18.40 Stari štajerski gradovi (L. Pet-tauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Vatroslav Lisinski in razvoj naše narodne glasbe (A. Dobronič, Zgb) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 2 v F-duru (plošče)
—	20.20 Sofokles: Antigona, tragedija (člani Narodnega gledališča v Ljubljani) — 22 Napovedi, poročila — 22.13 Vsakemu nekaj (igra Radij, orkester).
Drugi programi
Torek, 21. nov.: Belgrad: 20.10 Havajski kvartet, 20.40 Filharmonični koncert — Zagreb: 20.30 Ciprove skladbe, 21.15 Lahka glasba — Bratislava: 21 Klasična glasba — Sofija: 20 Komorni koncert — Beromiinster: 20.15 Simfonični koncert — Budimpešta: 20.10 Igra, 22 Salonski orkester, 23.20 Plesna glasba — Bukarešta: 20 Mozartov koncert — Stocholm-Horby:
20	Lecocquova komična opera »Mlada hči gospe Angot« — Trst-Milan: 17.15 Pisana glasba,
21	Opera »Thais« — Rim-Bari: 21 Gledališki proogram, 22.10 Pianino in zbor — Florenca: 21.15 Moderna glasba,, 22 Kitara —• Sottens: 20.30 Veseloigra »Gospodična Jožica — moja žena«.
Prireditve in zabave
Opozarjamo na predprodajo vstopnic za krstno predstavo Mrakove tragedije »Stari Rimljani« pri blagajni v Delavski zbornici. Dnevno od 10 do 13 in od 15 do 17. Predstava bo jutri, 22. t. m.
Šentjakobčanil IL Prosvetni večer F. O. Lj. — Sv. Jakob bo dane« (v torek) zvečer ob 8 v farni dvorani. Skioptično predavanje bo imel g. prof. Janko Mlakar. Vstopnina po 2 in 1 din,
Soločelist Enrico Mainardi bo izvajal na svojem koncertu v petek, 24. t. m. naslednja dela: Boccerini: Sonata v A-durti; Bach: Suita D-dur; Schumann: Fantazija opus 73; Mainardi: Serenada in Pastoral iz cikla Sedem skladb za čelo-solo; Rossellini: Melodija in Ca6ella: Tarantela. Umetnika bo 6premljala na klavirju ga. Ada Colleoni -Mainardi. Skoro V6e točke koncertnega sporeda velikega umetnika 60 novo6t za naše koncertno občinstvo. Ker je Mainardi v resnici velik umetnik, opozarjamo na njegov koncert, katerega začetek bo v petek ob 20. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Šempcterska prosveta. V 6redo ob 8 zvečer izredno zanimivo predavanje M. Stareta: Propaganda v naši 6lužbi.
Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljublja-na-mesto bo v sredo, dne 22. t. m. ob 19 v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici predavanje: »O jesenskem delu na sadnem drevju«. Predaval bo znani 6trokovnjak g. Josip Štrekelj. Po predavanju vprašanja in odgovori, Vstop prost.
Sestanki
Dekliški krožek LJubljana-mesto. Drevi imamo redni članski sestanek v Bernardovi sobi pri frančiškanih. Na sporedu je zanimivo predavanje. Udeležba za vse članice strogo obvezna. Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Reslieva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
V Stockholmu občutijo vojno
Nihče naj si ne misli, da nevtralne dežele ne občutijo sedanje evropske vojne I Sicer niso pri njih ponoči mesta v temi, tudi ni dosti moških vpoklicanih in tudi se jim ni treba venomer bati letalskih napadov. A drugače kar zadosti občutijo vojno, čeprav ne zmeraj enako. Medtem ko so se zaradi zatemnitve mest v Angliji prometne nesreče podvojile, čeprav je promet zmanjšan, pa je na primer v norveški prestolnici, v Stockholmu, manj prometnih nesreč. Zaradi pomanjkanja bencina vozi manj avtomobilov, zato pa ima tramvaj več potnikov, in sicer 2 milijona več v tem mesecu. Seveda se je tudi več ljudi kot sicer vozilo s kolesi.
Ko so že omejili avtomobilski in avtobusni promet, pa je prišel na vrsto tudi promet z letali, tako da se je od avgusta do septembra zmanjšalo število potnikov od 5116 na 1595. Kdor ne potuje, pa menda telefonira in brzojavi, ker se je število brzojavov v Stockholmu v teh mesecih povečalo od 97.000 na 130.000, telefonskih pogovorov pa od 4 milij. na 39 milij. Pa bi bile te številke še večje, če bi ne bile oblasti poseglo vmes, češ da naj se občinstvo tozadevno omeji.
Gosjiodarsko čuti vojno, ker je uvoz in izvoz moten, ker se cene, zlasti prevozni stroški na ladjah jako višajo. Tudi cene živil se občutno menjavajo.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Anekdota
Cesar Viljem I. in njegova žena sta sprejemala vsak četrtek zvečer v sobah cesarico Avguste. Na teh večerih je odpadel strogi cere-moniel, tako da so se gostje bolj svobodno gibali. Te prostosti se je večkrat poslužil stari general Vvrangel. »Ali si trudna?« je vprašal nekoč mater Helene pl. Nostitz, rojeno pl. Breneckendorff in pl. Hindenburg, ki jo je to pot prvič srečal. Ko je dama prestrašena zanikala, je Wrangel nagrhančil čelo in dejal strogo: »Potem se nikar ne drži tako sključeno!«
«
j! LJUBLJANA
V nedeljo bo odprta nova
meščanska šola na Viča
* 2e leta 1930 je bivša viška občina nameravala zidati novo poslopje za meščansko šolo, toda stvar se je zavlekla do pomladi leta 1938, ko je sedanja mestna uprava razpisala natečaj za idejne osnutke novega poslopja. Od osmih predloženih osnutkov je bil sprejet osnutek inž. arh. Glanca. Tehnični oddelek mestnega poglavarstva je nato izdelal podrobne načrte in lanske jeseni 9. novembra so pričeli z zidavo, ki je spričo ugodnih vremenskih razmer hitro napredovala, tako da bo nova meščanska šola na Viču odprta v nedeljo, 26. t. m.
Novo poslopje meščanske šole stoji ob Tržaški jcesti in Cesti XV poleg starega šolskega poslopja.
hodniki, na katerih so tudi garderobe za površnike, dežnike in čevlje, kajti učenci bodo morali ob prihodu v šolo sezutl čevlje in obleči copate.
Olavno šolsko poslopje ima 9 učnih sob za posamezne razrede, ki so opremljene po najmodernejših higienskih in pedagoških vidikih. Sobe so po 9 metrov dolge in 0.25 m široke. V učilnicah so mize in stolčki, dvojne smučne table, umivalnik s tekočo vodo, ventilacijske naprave itd. — V vsaki učilnici bo prostora za 40 učencev. Poleg teh učilnic je na šoli tudi 12 m dolga in 6 m široka fizikalna dvorana, ki ima stopnjičast avditorij ter moderno mizo za fizikalne in kemične poskuse, dalje z modernimi mizami opremljena
Ljubljane že treji lokal te vrste, ki ja v rokah re. etavraterja g. Križa, ki bo prav gotovo vedno z veseljem poskerbel, da bo občinstvo zadovoljno. Ker ima buffet dohod s Prešernova ulice, ki je ena najprometnejših ulic v Ljubljani, lahko pričakujemo, da bo zadovoljen tudi restavrater g. Križ. 1 Likot na stavbi kemičnega instituta. Konec tedna 60 delavci podjetja E. Tomažič, gradi kemični inetitut v Ljubljani, atavili na vrh zgradbe lepo okrašeno smrečico, ki je pokazala, da je 6tavba v surovem dograjena. Razumljivo ie, da so bili delavci deležni tudi tradicio-nclnega likofa. Tako je bila vsaj v surovem dograjena v Ljubljani že druga velika stavba, ki bo omogočila dostojno nastanitev oddelkov tehnične fakultete slovenske, univerze.
1 Nogavice, rokaviee — Karničnik, Nebotičnik.
1 Ometanje dimnikov, štedilnikov in drugih kurilnih naprav v Ljubljani. Mestno poglavarstvo opozarja vse hišne posestnike in najemnike na ozemlju mestne občine ljubljanske, da morajo biti v smislu § 2 pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta vse kurilne in dimovodne naprave, ki 60 stalno v rabi, ometene redno vsak mesec. Edino plinske kurilne naprave, parni kotli in njih odvodi, tovarniški dimniki, odprta ognjišča in odprti dimniki morajo biti ometeni le vsake tri mesece. Kurilne naprave, vštevši centralne kurilne naprave v večjih gostiščih, pekarnah in zavodih ter sploh po podjetjih in javnih zgradbah, kjer se stalno mnogo kuri, je pa treba omesti vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi vsakih 8 dni. Za ometanje je upravičen le pristojni rajonski dimnikar, ki je po zakonu dolžan skrbeti tudi za to, da se redno ometa, in je napram oblastvu zato tudi odgovoren. Dimnikarski mojstri morajo delo pomožnega osebja nadzorovati in smejo zaračunavati samo ono delo, ki so ga dejansko opravili. Vsak prekršek navedenega pravilnika, bodisi da ga zagreši dimnikar z nerednim ometanjem ali z nepravilnim zaračunavanjem, bodisi stranka s prepovedjo ometanja v predpisanem roku, bo mestno poglavarstvo strogo kaznovalo.
časnikarski koncert
bo tudi letos 1. decembra v veliki dvorani na Taboru
Opozarjamo na to prireditev radi njenega pestrega, umetniškega sporeda in njene socialne svrhe.
■nnmmnfmmmi rfrtirni i rn^tmnii rt imn^m u,rwmHntWTnn»»M"mmitf«T"»ni B ifinmnnniiniTinnfi« m ni
gttlJiii^
Trbovlje
Zanimivo predavanje je bilo zadnjo nedeljo v Društvenem domu, namreč o Rusiji in komunizmu. Snov je temeljito obdelal g. prof. Bitenc. Bolj po domače, pa krepko je povedal o komunistih in komunistinjah tov. Breznik, da so jo nekateri izmed njih še pred koncem govora pobrisali iz dvorane. Jasna beseda o teh zadevah je bila potrebna, poučna in tudi obisk je bil dober.
Za rudarje ustanovi z novim proračunom Delavska zbornica v Trbovljah dopisništvo. Dvakrat na teden bo v Trbovljah uradni dan za rudarske revirje Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Dajala se bodo pojasnila, sprejemale pritožbe in posredovanja. Dosedanji zastopniki rudarjev v Del. zbornici se niso spomnili, da je ustanova Del. zbornice tudi za rudarje tu, da jim gre na roko.
Maribor
Klobuki
pri f ,1AMA", Jurčičeva ul. 4 (prost ogled)
Parcela, na kateri stoji poslopje, meri 5200 kv. m. Poslopje je ob Cesti XV dolgo s telovadnico vred 58 m, ob Tržaški cesti pa meri 45 m. Glavno poslopje je 15 m visoko, prizidek s telovadnico pa je visok 7 m.
Pogled na pročelje novega šolskega poslopja je v resnici impozanten. Pročelje je namreč v spodnjem delu delno obloženo s prepeko, v gornjem pa ometano z žlahtnim ometom, kar daje pročelju lep videz. Vhod v poslopje je s Tržaške ceste po širokem in položnem stopnjišču, po katerem se pride v vestibul visokega pritličja ali mezzanina. Tu so razvrščeni prostori, ki so namenjeni javnosti, in sicer prostori za učiteljstvo, konferenčna soba, ravnateljeva soba, govorilnica, soba za zdravnika in prostorna knjižnica. Poleg tega je v mezzaninu tudi izredno lepo dvosobno stanovanje za hišnika. Na drugi strani pa je povsem ločeno od uradnih prostorov ravnateljevo stanovanje, ki ima poseben vhod, troje velikih sob, kuhinjo, sobo za služkinjo in vse pritikline.
V	pritličju stavbe, ki zaradi visoke poplavne kote ni podkletena, so prostori gospodinjske šole s kuhinjo, jedilnico, pomivalnico, shrambami in kletmi. V pritličju je še prostorna delavnica za rokotvorni pouk, centralna kurjava, naprave za prezračevanje in shramba za kurivo.
V	traktu ob Cesti XV je h glavnemu poslopju prizidana prostorna telovadnica z garderobami, pr-liami in umivalnicami. Telovadnica je dolga 24 m in široka 12 m ter ima lep oder, ki meri 7,60X5 metrov. V telovadnico je možen vstop po glavnem notranjem stopnišču ali pa z dvorišča. Na dvoriščni strani ima telovadnica širok in pokrit hodnik, da je mogoča telovadba na svežem zraku tudi ob slabem vremenu. Na dvorišču so lepi športni prostori, med njimi tudi 60 m dolgo tekališče. Telovadnica ima za prireditve 200 lepih stolov.
Prostor v glavnem poslopju je izredno pregledno in smotrno izrabljeno. V vsaki etaži je 10 m dolga in 8 m široka avla, iz nje pa vodijo
risalnica, posebni kabineti za fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino itd. Stranišča so zgrajena po modernih higienskih načelih.
Kamor koli stopimo po novi šoli, imamo odprt pogled pred seboj in mnogo sonca in zraka. Da bo zrak po učilnicah in kabinetih zmerom čist in zadosti vlažen, bodo skrbele moderne ventilacijske naprave, ki bodo odvajale slab zrak in dovajale svežega. Vsa okna v poslopju so napravljena tako, da se neprodorno zapro in imajo dvojna stekla. Tla po učilnicah so parketna, v kuhinjah in drugih prostorih pa ladijska, hodniki, avle in velika zdravnikova soba pa so obloženi z lino-lejem, ki bo zadušil vsak ropot. Nova meščanska šola na Viču je brez dvoma v vseh ozirih najmodernejše šolsko poslopje na ozemlju velike Ljubljane.
Ob Cesti XV bo vzdolž šole prostor za živilski trg, na koncu telovadnice pa bo urejeno javno stranisče. Poslopje samo je umaknjeno 10 metrov od regulacijske črte.
Poslopje so gradila naslednja podjetja in obrtniki: gradbena dela Anton Mavrič, tesarska dela i Alojzij Majerič, kleparska dela Anton Fuhs in Franc Košenina, umetnokamnoseška dela Ivan Sedej- pečarska dela Kalmus & Ogorelec, slikarska dela Josip Mam, pleskarska Stane Mrak in Fr. Rebernik, električno instalacijo mestna elektrarna, steklarska dela Ivan Jeran, mizarska dela Iva Umek in Prva zadruga ljubljanskih mizarjev, centralno kurjavo Teodor Korn, vodovodno instalacijo A. Košenina, parketarska dela A. Bokal, linolej J. Cerne iz Št. Vida, zavese R. Sever, ključavničarska dela Ivan Zorko, opremo Remec & Co. v Duplici pri Kamniku in telovadno orodje J. Oražem iz Ribnice, vsi drugi so pa iz Ljubljane, da je tudi to mestno poslopje delo samih slovenskih podjetnikov in obrtnikov. Gradbeno nadzorstvo je imel mestni arhitekt Ivo Spinčič. Stro-■ ški za zgradbo šole z vso opremo in z ureditvijo vrta ter igrišč znašajo 4,600.000 din.
1 G. minister dr. Krek je obiskal včeraj ob 4 popoldne Zavod za raziskavanje raka. Sprejel ga je šef zavoda dr. Cholewa z vsem osebjem. G. minister ee je zanimal za podrobnosti in spraševal bolnike, kako se kaj počutijo. Obljubil je vso pomoč zavodu. Po polurnem obisku je zapustil zavod.
1 Šentjakobčani! Preberite obvestilo pod rubriko »Prireditve«!
1 I/lrijski krožek vabi vse rojake in prijatelje k pogrebu pok. rojaka Rafaela Dolinarja, rudarja v pokoju, ki bo danes ob 16 izpred mrtvaške veže na Vidovdanski c. 9.
1 Nevaren nočni požar v šiškl. V noči od sobote na nedeljo ie bila 6icer mirna Frankopanska ulica v Šiški prizorišče nevarnega ognja, ki je izbruhnil v skladišču laške pivovarne na dvorišču Frankopanskega dvora. Ogenj sta opazila dva gospoda, ki sta se okrog pol 2 zjutraj vačala domov. Že oddale čsta opazila sumljivo svetlikanje, ko sta Ze oddaleč sta opazila sumljivo svetlikanje, ko sta šče kup zabojev. Plamen pa je bil že preskočil na samo skladišče in se širil po njegovem ostrešju. Gospoda sta pred goriščem opazila nekega moškega in žensko, ki pa 6ta takoj, ko 6ta opazila prišleca, pobegnila po Frankopanski ulici. Gospoda 6ta brž prebudila stanovalce v bližnje hiši in hotela nato telefonirati gasilcem. Toda telefonski vod je bil prerezan, zato sta morala v drugo ulico, da sta mogla alarmirati poklicne gasilce. Ti so takoj na čelu z g. Ogrinom z dvema motornima brizgalnama pohiteli na kraj požara. Napeljali eo tri cevi in po dveurnem napornem gašenju ee jim je posrečilo, da so ogenj pogasili in nevarnost omejili. Gospoda, ki sta opazila požar, pa 6ta do prihoda gasilcev že znosila iz pisarne na prosto razno pohištvo, opremo in poslovne knjige. Kljub temu, da je bil ogenj pravočasno opažen, ie škoda precej velika in se približuje vsoti 100.000 din. Zgorelo je ostrešje skladišča, 120 zabojev s steklenicami in okrog 100 sodov. Lastnik skladišča, ki je obenem solastnik Dajdama, g. Julij Zupan, je bil zavarovan pri »Jugoslaviji«, vendar ne za tako visok znesek. Vse okoliščine dajo slutiti, da je bil ogenj podtaknjen. Za to govori zlasti dejstvo, da je bil pred skladiščem nanešen kup gorljivega materiala, ki ga ie požigalec poprei najbrže še polil s kakšno gorljivo tekočino. Za požig govori tudi to, da je bila prerezana telefonska napeljava, s čemer je hotel požigalec zavleči alarmiranj® gasilcev. Močno sumljiva sta moški in žen-
ska, ki sta ju gospoda presenetila na licu mesta in ki sta tako neutegoma zbežala. G. Zupan je razpisal nagrado 7000 din za tistega, ki bo izsledil požigalca.
1 Graditev zaklonišča za rotovžem na Mestnem trgu lepo napreduje. V soboto sta bila oba rova že povsem izvrtana, tako da je po zasilnem izhodu že mogoče priti navzgor na grajsko pobočje. Smer glavnega rova teče naravnost proti velikemu grajskemu vodnjaku, v katerem nameravajo, kad ar bodo to dopuščala sredstva, zgraditi dvigalo, ki bo vezalo zaklonišče z grajsko planoto. Glavni rov, ki je dolg 40 metrov, zavije na desno in tam bo pripravljen prostor, v katerem bo mogoče povsem vamo shraniti mestne in druge dragocenosti. Rov za zasilni izhod je dolg 34 metrov. Te dni prično že z obokanjem obeh rovov. Da bo zaklonišče povsem zavarovano tudi proti vlagi, bo obok dvojen. Tudi graditev zaklonišč, ki so jih pričeli vrtati za Mestnim domom, lepo napreduje, V načrtih je, da bosta rova za rotovžem združena z zaklonišči pri Mestnem domu. Pri dosedanjih vrtanjih je bilo izkopanega 800 kubičnih metrov brusnika in laporja, katerega so porabili za utrditev in podaljšanje Mencingerjeve ulice od Ko-lezije proti Viču. Za rova, ki so ju izvrtali za rotovžem, so pri razstreljevanju porabili 360 kg razstreliva. Vsega skupaj je bilo 1170 razstrelilnih detonacij.
1 Tvrdka K. Soss, Mestni trg, vabi vljudno v nedeljo, 26. t. m. na razstavo.
lLjubljana je dobila nov buffet, V soboto popoldne «o na novo odprli v hotelu »Slon« buffet, ki bo s svoijo notranjo ureditvijo prav gotovo všeč ljubljanskemu občinstvu. V buffetu ni nobenih avtomatov, ker se je izkazalo, da v Ljubljani gostje nič kaj radi ne kupujejo v avtomatih. 2e v soboto so takoj po otvoritvi, ki je bila opravljena brez posebnih slovesnosti, prihiteli ljubljanski sladko-kusci, da se prepričajo o dobrotah, ki jih premore kuhinja, in o vinih, za katera so Ljubljančani dokaj kritični. S tem buffetom je dobilo središče
Najnovejša poročita
Protest švicarske vlade
Bern, 20. nov. AA. Štefani: Švicarska vlada jo protestirala pri nemški vladi zaradi poletov nemških letal nad švicarskim ozemljem in ker so nemške bombe padale celo na Basel. Nemški poslanik v Bernu je izjavil obžalovanje nemške vlade zaradi teh primerov.
Nizozemska protestira
Amsterdam, 20. nov. AA. Havas: Protiletalsko topništvo je streljalo na neko nemško letalo, ki je letelo nad nizozemskim ozemljem. Zdi se, da je bilo letalo sestrel jeno. Nizozemska vlada je zaradi poleta tega nemškega letala nad nizozemskim ozemljem vložila po svojem poslaništvu v Berlinu protest pri nemški vladi.
Delovanje dr. Beneša
Rim, 20. nov. b. »Giornale dMtalia«
poroča, da je bivši predsednik ČSR dr. Beneš pozvan, da stopi v narodni odbor, v katerem so 3 Slovaki in 5 Čehov. Namen tega odbora je, da ee izvaja konvencija, ki je bila sklenjena 2. oktobra letos, in s katero se je ustanovila na temelju splošne vojne obveznosti češkoslovaška vojska v Franciji. Ta odbor je sprejel tudi sklep, s katerim se razveljavlja sporazum, ki sta ga sklenila Hitler in Hacha dne 15. marca 1939, glasom katerega je Nemčija stavila pod svoj protektorat Češko in Moravsko.
Na češkem odpuščajo delavce
Pariz, 20. nov. b. »Pariš Soir« poroča, da so nemške oblasti odpustile 13.000 delavcev iz Batinih tovaren v Zlinu zaradi pomanjkanja siro-vin. Govorijo tudi, da bodo odpustili veliko število delavcev iz Škodovih tovarn iz .istega vzroka.
Vzdrževanje reda na Poljskem
Berlin, 20. nov. A A. DNB: Pred posebnim sodiščem v Poznanju se je vršil proces proti več Poljakom, ki so prve dni vojne ubili dva nemška državljana. Dva glavna krivca tega zločina sta pobegnila pred prihodom nemških čet, sodišče pa je zdaj sodilo ostale obtožence. Eden je bil obsojen na smrt, drugi pa na kazen od 6 mesecev do 4 leta zapora.
Danes govori grof Csaki o madžarski politiki
V četrtek - Gafencu
Budimpešta, 20. novembra, b. Prvič odkar je izbruhnila vojna, bo imel madžarski zunanji minister grof Csaki javen govor o madžarski zunanji politiki. V okvirju preračunske debate bo parlament jutri obravnaval preračun za zunanjo ministrstvo. To priliko bo grof Csaki izkoristil ter sporočil stališče madžarske vlade do aktualnih zunanjepolitičnih dogodkov. Z velikim zanimanjem pričakujejo politični krogi govor grofa Csakija.
Njegovemu govoru pripisujejo še večji pomen zaradi tega, ker bo govoril pred romunskim zunanjim ministrom Gafencom, ki je napovedal svoj govor za četrtek. V preračunskem predlogu zunanjega ministrstva je določena tudi vsota za celotno osebje madžarskega poslaništva v Moskvi in bo torej to poslaništvo povsem normalno nadaljevalo evoje delo. Kakor znano, je letos meseca februarja Madžarska prekinila odnose s Sovjetsko Rusijo.
Sovjeti napadajo Finsko
Moskva, 20. novembra, b. Ruska uradna agencija »T a s« ostro napada Finsko. Agencija predvsem kritikujo agresivnost Finske, ki maha s papirnatim mečem pred močno oboroženo Rusijo. Medtem ko so finska glavna mesta ponoči za-temenjena, sla Leningrad in Kropstadt 6ijajno razsvetljena. Agencija pa nič no omenja daljnosežnih ruskih zahtev.
I
Danes ob 16., 19. in 21*15 uri
Po Kiplingovem znamenitem romanu
Telefon 22-21 KINO UNION
SS3S2SSSSSSSSSSSSSSSS
GUNGH DIN ^ I
Cary Grant, Victor Mc Laglen, Douglas Fairbank? jr. | HSBHSSBSHHSBHBHS^HHMB^Bi^^^^BBi^MBBBt-
Zakaj čaka Hitler
London, 20. nov. b. Pod naslovom »Zakaj Hitler odlaša« piše vojni strokovnjak v »York-shire Post«, (Edenovo glasilo), da Hitler ne prične velike ofenzive zaradi tega, ker pričakuje, da bi na vzhodu izbruhnili nemiri. Nemiri na Češkoslovaškem in Poljskem se lahko naglo razši. rijo ter bi moralo nemško vojno poveljstvo v tem primeru poslati na vzhod zopet večje vojaške sile. Prav tako se nemško vrhovno poveljstvo dobro zaveda, da nemška armada v sedanji stopnji svojega razvoja še ni pripravljena za napad na Ma-ginotovo črto. Nemško vojno poveljstvo se je prepričalo, da bo morala Nemčija čez zimo zgraditi močno topništvo in šele spomladi napasti Magino-tovo črto.
Čangkaffek - ministrski predsednik
London, 20. nov. AA. Reuter poroča iz Čung-kinga: Glavni poveljnik kitajske vojske maršal Cangkajšek je imenovan za ministrskega predsednika namesto dr. Kunga, ki bo zavzel položaj podpredsednika vlade, finančnega ministra in poštnega ministra. Kakor je znano, je dal maršal Čangkajšek ostavko na položaj predsednika vlade po padcu Hangkinga pred dvema letoma ter se je od takrat posvetil popolnoma vojaškim zadevam.
Drobne novice
London, 20. nov. t. Reuter: Nocoj so bili ponovno dani znaki letalskega napada v raznih mestih jugovzhodne Anglije. Vsi kinematografi so bili navzlic temu odprti. Predstave so se vršile nemoteno dalje. Poplah je trajal eno uro. Streljanja, oziroma eksplozij bomb ni bilo slišati nikjer.
London, 20. nov. t. Reuter: Oblasti so objavile službeno popis vseh oseb, ki so postale žrtve parnika »Simon Bolivar«. Skupno število mrtvih in izgubljenih potnikov in članov posadke znaša 84.
Berlin, 20. nov. AA. DNB: V bližini Spandava se je pripetila velika železniška nesreča. Brzovlak, ki vozi na progi Berlin-Hamburg, se je zaletel v nek drug vlak. En vagon se ie prevrnil, drugi pa vžgal. Ubitih je bilo devet ljudi, ranjenih pa 20.
Rim, 20. nov. A A. Štefani: Popolnoma netočna je vest, ki so jo objavili nekateri angleški časopisi in ki jo je oddajal tudi pariški radio, da je Italija sporočila nemški vladi, kako se zanima za ozemeljsko nedotakljivost Nizozemske in Belgije v smislu upoštevanja nedotakljivosti njunega ozemlja.
Riga, 20. novembra. A A. DNB: Dozdaj se je iz Lctonske preselilo v Nemčijo 25.000 baltiških Nemcev. To je približno tretjina vseh Nemcev, nastanjenih v Letoniji.
Bruselj, 20. nov. A A. DNB: V belgijski vojski so spet dovoljeni krajši dopusti.
Doorn, 20. nov. b. Danes je divjal v okolici Door-na hud vihar. Pri tej priliki bi prišel kmalu ob življenje bivši cesar Viljem. Vihar je namreč izruval nekaj dreves v trenutku, ko se je cesar Viljem vračal s svojega dnevnega sprehoda. Drevje je zagrmelo tik pred bivšim cesarjem na tla.
Bruselj, 20. nov. AA. Štefani. V nekem rudniku v bližini Ližgeja se je pokvarilo dvigalo. Pri tem sta bila ubita dva rudarja, štirje pa ®o bili ranjeni.
London, 20. nov. AA. Štefani. Avtobus se je zaletel v ograjo na nekem londonskem mostu. 30 ljudi je ranjenih.
Rim, 20. nov. AA. Ognjenik Etna je začel spet bruhati. Od sobote zvečer dalje meče srednja žrelo velike množine žareče lave.
Kodanj, 20. nov. A A. DNB poroča: Drugi dan mednarodnih teniških tekem med Švedsko in Dansko je bil odločilen, Šveda Schroder-Rolson sta premagala tudi v doublu dansko dvojico Jakobson-Komer, in sicer v petih eetih s 4:6, 8:6, 7:5, 9:11, 6:3. Švedska vodi s 3:1.
Sevilla, 20 nov. AA. Havas: Preteklo no« ja bil
pri avtomobilski nesreči med Granado in Sevillo hudo ranjen general Davila, ki je bil za časa španske državljanske vojne vojni minister m ki je zdaj vojaški po-veljnih pokrajine Sevilla. Zdravstveno stanje ponesrečenega generala se je nekoliko popravilo, čeprav zdravniki še vedno pravijo, da je zelo resno.
Samomor belgrajskega boksarja
Dalj, 20. novembra, m. Znani belgrajskl boksar Pavlovič se je skupno s svojo zaročenko vrgel pod vlak blizu Dalja. Oba sla bila ua meslu mrtva. Vzrok samomora je še neznan.
KULTURNI OBZORNIK
aCTaaiBaiailBiaillD^^
»Slovenija« in glasbeni kritiki
V zadnjih dveh zaporednih številkah je prinesel tednik »Slovenija* ob priliki koncerta pianista Fridmana dva članka z gornjim naslovom. Podpisana sta bila z X. Y. Nepodpisani člankar smeši po vrsti glasbene kritike vseh štirih ljubljanskih dnevnikov, očita jim nepoznanje izvajanih ali neizvajanih del, trdi, da ne ločijo slogovno skladatelja od skladatelja, da zamolčuijeio občinstvu dejstva, o katerih bi morala biti poučeno; na račun dnevnikov pripominja, da se niti enemu ni zdelo potrebno popraviti svojih neresničnih poročil ter končno ugotavlja, da nam je prav današnji dan potrebna resna kritika v vseh vejah javnega življenja. Svoj članek podpre z opisi in številkami izvajanih del, ki jih do podrobnosti navede.
Pravi Vendar naj mi bo dovoljeno kot poslušalcu Fridmanovega koncerta pripomniti k omenjenim člankom, ki sem jih z velikim samoprema-govanjem prebral, dve, tri besede. Najprej: čemu sploh tiskajo in (včasih tudi drago) prodajajo sporede za ljubljanske koncerte? Čeprav berem in razumem matematični razpravi podobna članka gospoda X. Y., je bila od enajstih skladb, kolikor bi jih moral po sporedu Fridman odigrati, samo Schumanova Fantazija natisnjena v smislu zahtev gospoda X. Y. Nekaterih skladb, ki bi iih poslušalec po sporedu pričakoval, pianist sploh ni igral, ker jih je nadomestil z drugimi; nekatere so bile na sporedu napačno natisnjene, nekatere pa z nepopolnimi podatki oziroma brez vsakih podrobnejših podatkov. O dodatkih, ki jih je pianist odigral izven sporeda in za katere zahteva gospod X. Y., da bi jih morali glasbeni kritiki poznati in tudi občinstvu podrobno citirati, ne govorim.
Nehote se vprašamo: kje je krivda, da nudijo prireditelji koncerta poslušalcem spored, pri katerem se morejo od enajstih navedenih skladb 6amo na eno zanesti, če zaradi bridke skušnje še v to ne izgubijo vere? Spored ni za kritike in za občinstvo vendar nikaka skrivalnica ali rebus, pri katerem je mogoče šele po dolgem in napornem brskanju in tuhtanju najti pravo rešitev. Spored imamo vendar zato v roki, da poučuje občinstvo, od katerega moremo pričakovati splošno še manjšega poznavanja skladb, kot to zahteva gospod X. Y. do kritikov, ne pa, da ga zavaja v zmoto ali pušča v nejasnosti. Drugič bo bolje, da sporedov sploh več ne tiskamo, ampak da napovedovalec sproti napove izvajano skladbo z vsemi podrobnimi podatki. Pri nekaterih skladbah na Fridma-novem koncertu se je to tudi zgodilo, a kdo je bil potem kaj boli na jasnem, tudi če je napovedovalca razumel?
Druga m;«el je pa tale: čeprav nisem aktiven glasbeni kritik niti nimam nikakih poslovnih zvez z njimi, vendar bi močno dvomil o tem. ali mora kritik res izpolniti prav vse zahteve, ki jih gospod X Y. nanj stavi. Idealno bi v resnici bilo, da bi kritik do podrobnosti poznal vse klavirske, violinske, orgelske, orkestralne, sploh vseh vrst instrumentalne kakor tudi vokalne skladbe, ki 6e kdajkoli in kjerkoli na svetu na koncertih izvajajo; da bi moral imeti v svoji knjižnici tudi ves tozadevni notni material, to bi 6e sama po 6ebi razumelo. Idealno bi bilo, da bi obdržal v glavi ves tematični in motivični material izvajanih skladb, da bi poznal njih glasbeni ustroj, da bi mogel po-
ljubno kot poštevanko iztresti iz rokava vse njihove opise z najpodrobnejšo razčlenbo. Njegovo znajc bi moralo biti tako trdno, da ne bi nasedel nobenemu tiskanemu sporedu A takih kritikov je žalibog na svetu zelo malo. Naš narod ima samo enega: to je namreč gospod X. Y. Sicer bi neveren bralec njegovih člankov nekoliko podvomil, ali ima res vse koncertne skladbe tako do podrobnosti v glavi. V tej slutnji nas potrjuje dejstvo, da je rabil od prvega do drugega članka cel teden, da se je znanstveno oborožil. Morda je imel od vseh poslušalcev edini priliko, da je neprestano pri Fridmanu ali vsaj pri prirediteljih dobil podatke o resničnem sporedu in celo o dodatkih, nakar šele je svojo modrost odložil v »Sloveniji«. Kritikom, ki morajo svoje ocene večkrat sproti spisati, ta možnost navadno ni dana. Končno pa tudi občinstvo kaj malo zanimajo številke opisov izvajanih skladb, vsaj v takih podrobnostih, ne kot jih zahteva gospod X. Y. Tako jc na primer Ljubljanska filharmonija pri Čajkovskega Še^ti simfoniji navedla na sporedu samo tonov način s pri-stavkom »Patetična«, opusa pa ne. Občinstvo in kritiki sodijo skladbe in izvajalce pač po vrednosti in po izvajanju, ne pa po opusih in njihovih pododdelkih.
Gospod X. Y. zaključuje svoj prvi članek s pripombo, da se je pianist Fridman, če je bral te ocene, smejal ne samo kritikom, ampak mu bo ostala tudi Ljubljana, ki je središče slovenske kulture, v »veselem« spominu. O tem bi podpisani nekoliko dvomil, saj je imel Fridman na koncertu lep obisk in pozneje izvrstne kritike. (Oprostite, da samega sebe prekinem! Pravkar vidim, da piše spored kot tudi gospod X. Y. v svojem prvem članku Fridman; v drugem članku, po katerem sem tudi podpisani povzel pisavo, pa dosledno Fridman. Zdaj končno ne vemo, kaj je naš pianist igral, ne kako 6e prav za prav pravilno piše! Verjetno bo drugi način pravilen, ker se je gospod X Y. v teku enega tedna najbrž tudi o tem informiral. Le da je pozabil v drugem članku svoje prvotno neznanje osmešiti!) Fridman oziroma Fridman bi se kot visoko kulturen človek prej smejal tistim, ki 60 zakrivili tak spored. Verjetno bi bil pa toliko uvideven, da bi odpustil obojim: kritikom in prirediteljem, ker je bil pri tej zmedi najbrž tudi sam udeležen. Težje bi pa opravičil gospoda X. Y. iz »Slovenije« in njegova malenkostna Tazmotrivanja. Tudi bi 6e kot človek gotovo čudil, kako more kdo svoje sodclavce pred javnostjo dokaj neopravičeno sramotiti in poniževati, svojo, javnosti 6icer nepoznano osebo pa tako poviševati. Ta tipično slovenski problem bi ga brez dvoma veliko bolj zanimal!	Prof. M. Tome.
Dodatek. Gospodu X. Y. v »Sloveniji« so se očividno zmedle številke opusov, ki so jih polni njegovi članki in tako je sam zagrešil »zločin«, ki ga očita drugim. Omenjeni gospod navaja namreč Chopinove etude, ki jih je izvajal Friedman, z naslednjimi številkami: »op. 10. št. 5. in op. 25. št. 6. in 21.« Resnici na ljubo moram omeniti, da op. 25. št. 21. Chopin sploh ni napisal, da te etude torej tudi Friedman ni mogel izvajali, pač pa je igrai poleg prvih dveh pravilno citiranih še op. 25. St. P. Ne bi sicer tako trdovratno »jahal« na številkah, mislil pa bi, da bi moral g. X. Y. zelo paziti, da se ne nabode na lastni meč.	dr. W.
Ravnatelj največje kriminalne policije sveta
Največji državni pravdnih in kralj „G-Menov"
XIII. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije
V vseh zadnjih letih je vladala v koncertnem življenju pri nas prava revščina. Redke so bile prilike, da smo si mogli vsaj malo utešiti žejo po skrivnostnem svetu lepote, utripajočem naj-silneje v najskrivnostnejši vseh umetnosti — mu-ziki. V današnjih dneh, ko je preko Evrope zopet zadivjal vihar krvi in sovraštva in ko nihče ne ve, kdaj bo njega samega potegnila usoda v ta besni vrtinec, v tem času je žeja po lepoti močnejša kot kdaj prej. A ne samo to. Mnogo je stvari, ki se nam v mehanizmu vsakdanjega življenja zazde nepotreben luksuz ali jih kot nepomembne prezre-mo. V časih pa, kot so sedanji, ko se gladko iz-brušena os vsakdanjosti prične nenadoma lomiti, se nam prav o\ takih pozabljenih in prezrtih stvareh, ob eni sami drobni pesmi, enem samem odstavku iz lepe knjige, ob eni sami priprosti, prelepi skladbi zazdi, kot da bi se nam nanovo odprle oči. Z novo, silnejšo močjo se vzbudi hrepenenje po mladostnih prividih pravljične dežele Indije Koromandije, tem močneje raste želja, da bi vse mladostne sanje o boljšem človeku, polnejšem življenju pretopili v resničnost, vse brez-miselne dogodke okrog nas pa pozabili kot hude, grde sanje. Zato se včasih že krčevito oprijemamo vsakega najmanjšega koščka lepote. — Ogromni naval občinstva na koncert Ljubljanske filharmonije, kot ga doživi le redko katere domača glasbena prireditev, se mi zdi značilen pojav. Naj bi bilo to obenem opomin, da je čas, da se strnejo vse glasbene tvorne sile pri nas, popravijo, kar je zamujenega in zgrade, kar ni zgrajenega.
Koncert Ljubljanske filharmonije je bil lep dogodek ne le po programu, ki je obsegal res kvalitetna, izključno slovanska dela, ampak tudi po umetniški stopnji izvedbe. Pri klavirskem koncertu Rahmaninova (op. 18. v c-molu) je nastopil kot solist naš rojak prof. Anton Trost, ki je s svojo igro tudi to pot potrdil svoj sloves umetnika globoke, zrele muzikalnosti. Z mojstrstvom je zgradil celo skladbo le iz njenih čistih muzikalnih prvin in se tako z izredno tankočutnostjo izognil preširoki patetičnosti, ki je marsikje (posebno v 1. stavku) v skladbi sami nakazana. Tudi meditativni 2. stavek je pod njegovimi rokami zadobil glasbeno trdno utemeljeno obliko, brez pretiranih čustvenih primesi, brez prepogostih prisiljenih ru-batov, ki manj dozorelemu interpretu radi zastro sliko celote. Enako fineso kot v solistični igri, kjer ni iskal zunanjih efektov briljantnih pasaž, je pokazal prof. Trost tudi v mestih, kjer je na svojem instrumentu le spremljal melodije orkestrskih instrumentov. Ce bi po njegovem vzoru še dirigent g. D. M. Šijanec, ki je sicer že v tej točki pokazal vestno in rutinirano roko, posnel isto fineso v podrejanju orkestra solistu, bi igra solista nedvomno še izraziteje izstopila in bi s tem bilo vzpostavljeno lepše ravnotežje med orkestrom in solistom.
Druga točka programa je bil Lajovlev »Ca-price« za veliki orkester. To delo zasluži eno prvih mest, če ne prvo, v vsej naši simfonični literaturi; in to ne le po svoji melodiki, harmoniki in ritmu, ki nepogrešljivo očitujejo slovanskega skladatelja, in ne le po instrumentaciji, v kateri se pokaže Lajovic res mojster. Glavna odlika Lajov-čeva je smisel za trdno temalično gradnjo velikih form, kot ga med našimi skladatelji redko najdemo. Skoda, da nam ni ustvari! še več simfo-
ničnih del. Dirigent D. M. Šijanee je spretno izoblikoval to delo, v katerem se nekak trpki humor prepleta s pristnim liričnim občutjem srednjega dela. A skoraj bi se živemu ritmu prvega in tretjega dela prilegal nekoliko živahnejši tempo; vso lepoto te skladbe pa bi izčrpala le izredno fina in ostro izdelana izvedba z mnogimi barvnimi nijansami, ki jih Lajovčeva instrumentacija — nekoliko podobna francoski — takorekoč zahteva. Sicer namreč postanejo za to delo značilne dvotaktne skupine, ki jih Lajovic pobarva zdaj s to, zdaj z drugo skupino instrumentov, preveč krhke "in razdrobe zgradbo celote.
V VI. simfoniji Čajkovskega, zadnji točki programa, pa je dirigent D. M. Šijanec pokazal mu-zikalno širino in zanos, kot jih doslej še nismo poznali pri njem, poleg tega tudi temeljito obvladanje partiture, ki je seveda predpogoj vsakega resnega dela. Vso dramatiko prvega stavka je podal izredno prepričevalno, enako je v 3. stavku lepo izdelal nasprotje med tematoina scherza in marša in ga izpeljal dosledno v enem samem zamahu. V splošnem je bil Šijanec najboljši v izpeljavi velikih linij; zato je razumljivo, da je v 2. stavku (Allegro con grazia) v svojem stremljenju po oblikovni zaokroženosti dal večji poudarek »allegru« kot pristavku »con grazia« in je zato mnogo muzikalnih nijans ostalo neizrabljenih. V zadnjem stavku je izčrpal vse dinamične označbe partiture, in če bi vdihnil vanj še več živega ognja, bi se še bolj približal čudoviti podobi te prekrasne predsmrtne vizije Čajkovskega, kot nam je ostala v spominu od mojstra Talicha.
Vsekakor lahko od Šijanca po tem nastopu pričakujemo lepega nadaljnjega razvoja, saj bo kot študijski dirigent Ljubljanski filharmoniji lahko mnogo storil za napredek tega našega korpusa, v spoznanju, da je izdelava in študij najmanjših podrobnosti v muziki enako važna stvar kot izpeljava velikih linij.	Dr. W.
P. S. Naj pristavim, da je VI. (patetična) simfonija Čajkovskega opus 74., kar bo po mnenju g. X. Y. iz »Slovenije« zanimalo glasbo ljubeče občinstvo; le kakšno korist bo imelo od te številke, mi ni povsem jasno.
Pred krstno predstavo Mrnkove tragedije »Stari Rimljan«. — Jutri, v sredo, 22. t. m. je v Delavski zbornici krstna predstava M rakove najnovejše tragedije »Stari Rimljan«. Je to četrto delo mladega dramatika, ki ga bomo videli v Ljubljani. Doslej je Mrak oblikoval predvsem historične osebnosti, tokrat nam pa prinaša tragedijo iz našega meščanskega življenja. Prizorišče mu je znana gostilna »Pri starem Rimljanu«. — V srečanju starega, poštenega in solidnega sveta našega predvojnega meščanstva z novim neskropuloznim povojnim človekom. Propad prvega in zmaga slednjega, to je okvir tragedije. Kot dosedaj vsa prejšnja bo tudi to delo podal s svojimi igralci in v lastni režiji. Naslovno vlogo poda sam.
Slovecem tako znani bolgarski pisatelj Angel Karalijčev je izdal knjigo »Zemlja Bolgarov«. ki je zgodovinsko potopisna.
Njegoševo nesmrtno delo »Gorski vijenac« je izšlo v italijanskem prevodu Umberta Urba-nija (11 serto della moutaguu) v milanski založbi Gču,ituiii
Združene ameriške držanre še do nedavnega niso imele posebnega pravosodnega ministrstva. Ameriško jako strogo naziranje o neodvisnosti sodnikov je preprečilo, da bi bil postavljen kak človek nad tistimi osebami, ki so poklicane, da delijo pravico. Zato so imeli le nekakšno organizacijo državnega pravdništva. Imeli so zvezno državno pravdništvu in temu podrejene državne pravanike posameznih držav, provinc in mest, kakor tudi policijske načelnike — šerife. 150 let dolgo je to dobro uspevalo. A potem je prišla strahovita doba kriminalnosti, ki mu pravimo gangsterstvo in ki nam je znano iz vseh ameriških filmov. Pravosodna in policijska organizacija je bila za to nezadostna. Vlada je slednjič postavila zvezno policijo. Oblast te policije se razteza čez vse Združene ameriške države, in ne samo kakor doslej, ko so vladali samo šerifi, čez 48 držav. Tako je nastal slavni Zvezni preiskovalni urad s preizkušenim kriminalistom Edgarjem Hooverjem na čelu in z njegovimi tisoči uradniki. Skupno se ta urad imenuje »gubernija Men« ali kratko »G-Men«.
_ Predsednik Roosevelt Je ustanovil zvezno državno pravdništvu in mu je dal posebne pomočnike, posebne zastopnike, zvezne šerife in zvezne maršale. Odkar se je ustanovilo zvezno pravosodno ministrstvo, je Frank Murphv član Rooseveltove vlade. Kakor skoraj vsak Irec, ima tudi Murphy rdeče lase. In kakor vsak Američan, je tudi Murphy velik športnik. Boksanje, jahanje in igra kriket so njegove najljubše zabave. In kakor vsakdo iz severnih držav Unije, je tudi Murphy globoko veren, asketsko preprost in zagrizen sovražnik alkohola in tobaka. Vsak dan dela po 18 ur, pokliče telefonsko svoje sotrudnike večkrat tudi še opolnoči, da jim narekuje naloge za prihodnji dan. Stanuje v majhni hotelski sobi nasproti ministrstva in zna na pamet besedila več kot 2000 paragrafov, pozna vse svoje uradnike, to je 3(X)0 uradnikov ministrstva, 1000 šerifov, 500 državnih pravdnikov in 6000 G-Me-n o v, po imenu!
Kralj »G-Menov« zasleduje saboterje in vohune. Republikanski član kongresa, TayIor Wadsworth, je eden največjih besednikov v opoziciji proti Rooseveltu v ameriškem parlamentu. Med debato o reformi nevtralnega zakona je imel velik govor, ki je postal nanj pozoren Frank Murphy. Taylor Wardsworth je dejal: Naši pridni G-Meni so napovedali vojno gang-sterjem. V tvornicah, na želez, ici, v pristani-niščih pa so večni pojavi sabotaže, v pisarnah nuših delavnic je polno vohunov. Naj vendar naša vlada čuva državo, da se uničijo sovražniki našega dela!
Frank Murphy se je smehljal, nato pa je spregovoril:
Naš policijski sestav je zdaj popolnoma preurejen. Neprimerno je močnejši kot pred leti in vse vohunstvo in sabotažna dejan ja imamo v mislih. Vsi ljudje mojega oddelka so si že prislužili veliko lovorik v boju zoper gang-sterje. Mojih tisoč šerifov je dr.bilo nalog, da se vržejo na delo predvsem zoper teroriste.
Newyorško pristanišče nadzira prvi newyorški državni pravdnik Thomas Dewey, ki ga podpira Leon Torrough, poveljnik G-Menov, ki je odkril največji primer vohunstva, kar se jih je v Ameriki pripetilo v dobi po vojni.
Frank Murphy se je vrgel po tem razgovoru spet na delo: Zoper vohunstvo, zoper sabotažo, na varstvo ameriške industrije in ameriškega prometa, na opazovanje, uli se zakoni o sporazumih glede na prevoz orožja drugim državam vestno izpolnjujejo.
Nato narekuje delovni načrt svojim tisočim postojankam: Daje jim navodila glede na: opazovanje osebja v tvornicah in na železnicah; opazovanje vseh inozemcev; opazovanje in natančno nadzorstvo vseh izvozov blaga; tedenska preiskava kleti, shramb in skladišč orožarnih tvornic; javljenje vseh osumljenih, ki hodijo v bližini tvornic, kolodvorov in skladišč, opazovanje vseh kavarn, restavracij, garaž v bližini tvornic za orožje; navodila delovodjem in inženirjem teh tvornic; navodila postajnim načelnikom, železniškemu osebju in osebju v pristaniščih.
To je gosta mreža, ki njene pentlje ne propuščajo nobenega prostora, da bi se kdo izvil. Ta mreža je razpeta nad vso ameriško vojno industrijo in to mrežo je spletel Frank Murphy s svojim pomagačem Edgarjem Hooverjem. Ameriška javnost je hvaležna tema dvema, da more mirno prebiti svoje noči.
Svetovni mojstrski drsalni par Herbert-Baier.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Nogomet za mizo in nogomet na travniku je bilo geslo zadnje nedelje v našem športnem gibanju. Slovenski športniki so ustanovili svojo slovensko nogometno zvezo, aktivni igralci so pa pomerili svoje moči v mednarodnih ligaških in prijateljskih tekmah. Pričnimo kar pri ustanovnem obč. nem zboru Slovenske nogometne zveze.
Na ustanovnem obč. zboru slov. nogometne
zveze
je bilo zastopanih 48 klubskih delegatov od 58 delujočih v območju LNP. Obenem z ustanovnim občnim zborom slov. nogometne zveze je bila likvidacija LNP. Občni zbor je potekal v miru edino pri obravnavanju blagajniškega poročila se je razvila precej živahna debata, ker so hoteli imeti nekateri delegatje pojasnilo glede zneska 60.000 din, katerega je pozveza dobila svoječasno od Jugoslov. nogometne zveze. Prvi upravni od" bor slov. nogometne zveze izgleda takole:
predsednik dr. Kosti, I. podpredsednik Marte-lanc, II. podpreds. dr. Kuhelj, I. tajnik Vrhunc, II. tajnik Zajec, blagajnik Slamnik ter 12 odbornikov, od katerih jih je 9 iz Ljubljane, 3 pa so iz drugih krajev. Revizijski odbor ima 5 članov, na-čeluje pa mu g. Vospernik.
Potem so debatirali o pravilniku podzvez. — Sodniki dobijo avtonomijo, na rednem občnem zboru slov. nogometne zveze pa bo tudi določeno število klubov, ki bodo sodelovali v slovenski nogometni ligi. Izgleda, da jih bo osem.
Tekme v srbski ligi
BSK : Slavija (S.) 4:0 (2:0).
Bask : Zemun 2:2.
Jugoslavija : Vojvodina 2:2 (2:1).
Gradjanški : Edinstvo 2:0.
Bata : Žak 5:0.
Tabela srbske		lige bo	do	naslednjih		tekem
takale:						
BSK	8	7	0	1	36 7	14
Jugoslavija	8	5	3	3	25:11	13
Slavija (Sar.)	8	5	0	3	20:14	10
Gradjanški (S.)	8	5	0	3	17:16	10
Vojvodina	8	3	3	2	16:18	9
Jedinstvo	8	3	2	3	15:16	8
Bata	8	3	2	3	17:21	8
Bask	8	0	4	4	8:15	4
Zak	8	1	0	7	12:24	2
Zemun	8	0	2	6	9:33	2
Ostali nogomet doma In drugod
Zagreb : Bratislava 3:1.
V Zagrebu sla se spoprijeli reprezentanci Zagreba in Bratislave. Zmago so zasluženo izvoje-vali Zagrebčani, četudi je nekoliko previsoko izražena. Oledalcev je bilo okrog 6000.
SK Ljubljana : Železničar (Zagreb) 5:2 (3:2).
SK Ljubljana je imela v gosteh zagrebške Železničarje, s katerimi se je v prijateljski tekmi spoprijela, da se čim bolj pripravi za naslednje tekme v slovensko-hrvatski ligi. Ljubljana je sicer zmagala, toda imela pa je prav malo od te priprave, kajti tekma je bila izredno slaba. In tudi [i-ančno ni prav nič boljše, saj ni bilo gledalcev, kakor bi slutili, ua se bo servirai iak nogomet.
Predtekma: Ljubljana (rez.) : Grafika 1:1 (1:1)
Ljubljana (jun.) : Jadran (jun.) 4:0.
Svoboda (jun.) : Moste (jun) 4:1.
Amaterji : Atletiki 6:2 (3:2).
Korotan : Disk 5:0.
Zagreb : Sušak 2:1 (1:1).
Bačka : Slavija (O.) 1:0 (1:0).
Bukarešta : Berlin 1:0.
Hokej na travi — Concordia : Maraton 0:0.
Slavija - prvak Češko-Moravske
Nedeljske prvenstvene tekme so takole izpadle: Sparta : Bata 6:1, Slavija : Kladno 14:1 (!), SK Plzen : Viktorija-žižkov 6:2, Viktorija (Plzen) : Židenice 3:1. Z nedeljskimi tekmami je končano tekmovanje za jesensko prvenstvo. Slavija je postala prvak pred Sparto, ker ima boljšo gol-di-ferenco.
Italijansko prvenstvo
Novara : Bologna 0:0, Lacio : Juventus 4:0, Milano : Venezia 2:1, Genova : Napoli 2:0, Flo-rentina : Liguria 4:0, Ambrosiana : Torino 1:0, Roma : Modena 1:0, Bari : Triestina 2:2.
Dunajske reprezentance so zadnjo nedeljo trikrat zmagale
V nedeljo so tri dunajske reprezentance igrale in so si izvojevale tri zmage. A reprezentanca je premagala Graz z rezultatom 2:0 (0:0), B tim je premagal Linz s 8:2 (3:2), tretja garnitura pa je premagala Salzburg s rezultatom 2:0 (2:0).
športni drobiž
Italijanska in nemška nogometna reprezentanca
se srečata 26. novembra v Berlinu. Italijani se po porazu, ki so ga doživeli v Švici temeljito pripravljajo za to tekmo, ker ne žele doživeti še en poraz. Prvak sveta — tako pišejo italijanski listi — je pogorel v Švici, ker se tekma ni vzela resno. Nekateri pa predbacivajo kapetanu, di Pozzu, da je imel samo štiri skupne treninge.
Zastopniki ASK-a so bili pri ministru za telesno vzgojo naroda g. Tomiču, katerega so za-, prosili za podporo za svoj smučarski dom, ki bo stal na Črnem vrhu nad Jesenicami. Minister jim ie obljubil denarno podporo in ker ima ASK že kupljen svet, se bo z gradnjo pričelo prihodnjo pomlad. Postojanka bo stala okrog 150.000 din.
Trije bratje so si izvojevali 46 prvenstev
Izredno velik uspeh beležijo trije finski bratje po imenu Pihlajamaeki, ki so kot rokoborci v lahkih^ kategorijah, to je od bantama pa do lahke teže izvojevali vsega skupaj 46 prvenstev. Priborili so si namreč 23 finskih, 8 evropskih, poleg tega dva olimpijski zmagi v prosti roko-borbi leta 1924 in 1936 si je priboril sam Kustaa Pihlajaniaeki, ki je izvojeval skupaj 33 zmag in je najuspešnejši med tremi brati. H. Pihlamaeki je izvojeval 6 finskih in eno evropsko prvenstvo ter leta 1932 olimpijsko zmago v prosti rokobor-bi ter je tako posetnik 8 zmag. In končno ima zadnji brat A. Pihlajaniaeki še 5 finskih prvenstev.
*
Iz Slovenske nogometne zveze. Prva šefa upravnega odbora bo drevi ob 20 v zvezini nišami, Beethovnova 9. — Tajnik.
Vatikanska knjižnica
Kakor sodobnega Rima ne moremo misliti brez Vatikana, tako tudi Vatikana ne brez Sik-stinske kapele, brez Rafaelovih stane in brez vatikanske knjižnice.
Današnja papeška knjižnica prav za prav še ni stara, ker izvira žele iz 15. stoletja. Seveda pa bo si že papeži od prvega stoletja dalje priredili arhiv in eo kmalu imeli tudi svojo knjižnico. Papež Gregor Veliki (590—604) je našel med arhivi rimske lateranske cerkve precej veliko rokopi. sov. Toda v burnih časih kasnejših let so bili uničeni. Iz 13. stoletja nam je znano, kako je papeška knjižnica potovala s papeži vred. Pod papežem Bonifacijem VIII. je prišla v Assisi in Pe-rtigio, kasneje pod Klemenom V., leta 1305, pa v Avignon v Francijo. Tu je nastala pod Janezom XXII. in Klemenom VI. zelo bogata zbirka rokopisov, ki je bila shranjena v papeški palači.
Ustanovitelj dandanašnje »Vaticane« — vatikanske knjižnice — je prvi humanistični papež Nikolaj V. (1447—1455). lz zapuščine Evgena IV, iz 350 rokopisov, je napravil temelj, ki se je stavba na njem zmeraj bolj večala. Razposlal je svoje sle tja na Dansko in Norveško, pa na Prusko in v Carigrad po dragocene rokopise, med njimi je bilo tudi več grških, ki so jih morali zbirati in nakupiti. Ob njegovi smrti je obsegala zbirka več ko 1200 zvezkov. Pod Sikstom IV (1475—1484) so bili dodani drugi rokopisi, večidel domoljubne in bogoslovne vsebine. Pod renesančnimi papeži Le-
Priliod angleških čet na francosko bojišče, čete korakajo skozi francosko vas
onom X., Pavlom III., Gregorjem XIII. ta Pavlom V. so pridobili dragocene latinske in grške rokopise, med njimi je bila zbirka Fulvio Orsini in številni rokopisi iz samostana Bobbio, ki ga je ustanovil sv. Kolumban. Leta 1623 je prišel največji del knjižnice grofa Friderika v Vatikan, darilo volivnega kneza Maksimilijana Bavarskega, ki jo neprecenljive vrednosti. Aleksander VII. (1655—1657) je pridobil knjižnici vso zbirko vojvode Urbinskcga, ki obsega 2000 bogato okrašenih rokopisov. Aleksander VIII. je leta 1690 pridobil večino rokopisov, ki jih je bila zbrala švedska kraljica Kristina. Papež Benedikt XIV. je dokupil otobonsko knjižnico, ki vsebuje zlasti bogato zbirko angleških in španskih rokopisov. Pod papežem Leonom VIII. je pridobila vatikanska knjižnica knjižnico Borghese, ki izhajajo njeni rokopisi večidel iz stare papeške knjižnice v Avi-gnonu, in še večjo knjižnico kneza Barbcrinija, s 10.000 rokopisi in s številnimi izrednimi izdajami v tisku, med njimi 42 vrstično Gutenbcr-govo Sv. pismo. Papež Pij XI. je mogel knjižnico, ki jo je nekoč sam vodil, obogatiti z knjižnico Rossiana, s številnimi grškimi in latinskimi okrašenimi rokopisi in s knjižnico kneza Chigija, katero je podarila italijanska vlada.
Tudi po zunanje se je knjižnica z leti jako večala. Sikst IV., ki je prvi nastavil knjižni-arja s stalno plačo, ki so mu pomagali trije pisarji in en knjigovez, je dal prirediti prve knjižnične prostore. Nastanjeni so v pritličju palače Nikolaja V., v sedanji Floreriji. Sikst V. je sprejel načrt za zgradbo nove knjižnice. Dal je (1587— 1589) razdeliti dvorišče Belvedera in je ondi nastala Sikstova dvorana s freskami, ki se vse nanašajo na knjigarstvo. V umetniških omarah so bili razporejeni rokopisi.
Pod Leonom XIII. se je knjižnica povsem preuredila. Sikstinska dvorana je bila le še razstavijalni prostor za razkošne izdaje. Pod dvorano je bila v nekdanji orožarni prirejena velika knjižnica seznamov, ki vsebuje vse, kar more kdo potrebovati od rokopisov in arhivov. Navpično k njej je dvorana za tiste, ki proučujejo rokopise. Nad to dvorano so v treh nadstropjih spravljeni rokopisi; popolnoma so zavarovani spričo ognja in tatvine. Široko stopnišče vodi neposredno z dvorišča Belvedera v sedanjo knjižnico.
Tako je vatikanska knjižnica tudi glede na krasoto, okus in smotrenost notranje ureditve enaka drugim velikim knjižnicam.
po-ca i
Papeži so hoteli že od vsega začetka, da bi bila knjižnica javna, da bi rokopisi in knjige služili resnim ljubiteljem vede in umetnosti. Vatikanska knjižnica ni torej nikaka državna knjižnica v navadnem pomenu, ampak je predvsem knjižnica rokopisov. Zatorej že vnaprej odklanja razne panoge, zlasti tiste modernega naravoslovja in gospodarskega življenja. Hoče pa nuditi zgodovinarju, jezikoslovcu, modroslovcu in umetnostnemu zgodovinarju, starinoslovcu in diplomatu vse tiste pripomočke v najpopolnejši meri, ki jih potrebuje pri svojih rokopisnih študijah.
Knjižnici predseduje kardinal knjižničar. Neposredno vodstvo ima v rokah prefekt. Znanstveno delo, zlasti sestavljanje katalogov, rokopisov, vodijo skriptorji. Za tiskovni del skrbi število drugih znanstvenih knjižničarjev, ki so asistenti. Bolj preproste knjižnične opravke vršijo bideli. Po navodilih stare tradicije je ves upravni zbor, od učnega knjižničarja pa do zadnjega knjižničarskega sluge, prežet z eno mislijo, da morajo zastopati čast sv Stolice in Cerkve in da se zatorej ne smejo ustrašiti ne dela ne žrtev za razširjenje knjižnice in za čim boljšo postrežbo obiskovalcev knjižnice. Vatikanska knjižnica ni le prekrasno spričevalo smisla za umetnost in rado-darnost Kristusovih namestnikov; ona je tudi mnogim, ki sicer nimajo stika s Cerkvijo, živa apologija ustanove Kristusove.
Q t roški
kotiček
SLON SAMBO
g
(151) Zares, Sambo je bil šel tukaj mimo, skupno s konji-dir-kači so ga bili prodali nekemu sultanu. Tam mu ni bilo treba delati, marveč je bil le za družbo svojemu novemu gospodarju. In Sambu je bilo tisto življenje tako všeč, da je že skoraj pozabil na to, da je hotel nekoč pobegniti nazaj v svoje goščavje.
Celje
c Veseloigra »Neopravičena ura« na celjskem odru. Narodno gledališče v Mariboru bo uprizorilo jutri, v sredo ob 8 zvečer v režiji g. Jožeta Koviča Bekeffijevo veseloigro v 6 slikah »Neopravičena ura«. Neabonenti naj si preskrbe vstopnice v Slomškovi knjigarni!
c Kultura slovenskega jezika. Na predvečer sestanka slavistov, ki je bil v nedeljo v Celju, je priredil pododbor Profesorskega društva v Celju javno predavanje o kulturi slovenskega jezika. — Predaval je g. dr. Jakob Šolar iz St. Vida nad Ljubljano. V nabito polni mali dvorani Narodnega doma je g. predavatelj v klenjh izvajanjih podčrtal naloge, ki so nam vsem naložene pri oblikovanju in izpopolnjevanju jezika, ki nam daje red vsem svetom legitimacijo kulturnega naroda, '.a svoja lepa izvajanja je bil predavatelj deležen zasluženega priznanja.
c Kramarski sejem bo v Celju v četrtek, dne 30. nov., na Teharjih pri Celju pa v petek, dne 24. nov. kramarski in živinski sejem.
c Izredni občni zbor podružnice ZZD v Celju bo drevi ob 6. v prostorih Delavske zbornice v Celju.
c V odbor Protituberkulozne lige v Celju je
bil namesto umrlega g. Vinka Kitkovca kooptiran blagajnik Ljudske posojilnice g. Jože Plahutnik.
c V Zdravstvenem domu v Celju je premeščena zaščitna sestra gdč. Dreu Hermina.
c Velike sestre sv. Klare v Ljubljani so priredile v nedeljo v celjskem mestnem gledališču prof. Mlakarjevo igro »Roksana« v režiju Ludvika Štancerja. Gledališče je bilo zelo dobro obiskano, posebno šolska mladina je bila lepo zastopana. Vse igralke so svojo nalogo dobro rešile.
c Epidiaskop bo kupila Protituberkulozna liga v Celju. Uporabljala ga bo za javna predavanja na dežčii v borbi proti tuberkulozi.
c 7 podpor je odobrila Protituberkulozna liga za reveže. Podpore žnašajo 100 din mesečno in veljajo za dobo 3. mesecev.
c Ljudsko vseučilišče priredi drevi ob 8 v ri-salnici deške meščanske šole v Celju predavanje o temi: »Kako vzgajamo deklice v šoli«.
c Nad 10.000 prijavljenih koles je v celjskem okraju. Ce bi se vse takse res uporabile za ceste, bi bile gotovo lepše in boljše.
c V celjski bolnišnici je umrla hčerka posestnika Jutriša Dragica iz Rogaške Slatine. Naj v miru počiva! Družini naše sožalje!
c Huda nesreča pod vozom. V Vojniku so se splašili na cesti konji 22-letnemu sinu posestnika Runavcu Ivanu. Fant je hotel pomiriti konje ter je skoči z voza, pri tem pa je padel pod voz, da so šla kolesa čezenj in mu zlomila levo nogo,
c Previdnost na teharskem klancu! Na teharskem klancu se leta in leta ponavljajo hude kolesarske nesreče. V nedeljo je padel tam s kolesa 34 letni inkasant iz St. Jurja Zupane Martin in se hudo poškodoval po glavi in obrazu.
c V kamnolomu v Pcčovniku je padel pri streljanju kamen na roko 32 letnemu delavcu Lešeku Juriju iz Dobletine pri Laškem in mu jo presekal.
c Vlomi se ponavljajo. V noči od sobote na nedeljo je neznanec vlomil v hišo upokojenega železniškega nameščenca Matije Zupančiča pod Hribom sv. Jožefa. S ponarejenimi ključi je prišel v stanovanje in odnesel več oblek v vrednosti 2.500 din. Isto noč je vdrla vlomilska družba skozi straniščno okno v stanovanje trgovskega sluge Antona Božičnika ter mu ukradla iz stanovanja srebrno moško uro, aktovko in nekaj denarja v skupni vrednosti 600 din. Tatovi so odšli skozi glavna vrata, po odhodu pa so jih zaklenili.
Ptul
Tečaj dekliške Katoliške akcije za ptujsko in završko dekanijo,
V nedeljo je bil v minoritskem samostanu tečaj dekliške KA, ki so se ga udeležila dekleta iz ptujske in završke dekanije. Zbralo se jih je nad 150, tako da je bila društvena dvorana čisto polna. Zastopane 60 bile vse župnije iz obeh dekanij, kar je znak, da se dekleta globoko zavedajo ve-levažnega pomena AK. Prvi je govoril duhovni vodja ptujskega dekliškega okrožja p. Alojz Hor-
— -J.

(152) Ko je bil Sambo prispel v sultanovo palačo, je kar ostr-mel. Sultan sam ga je na vso moč prijazno pozdravil, rekoč: >0, kako mi bo lepo s takim prekrasnim slonom!« In obrnivši se k svojemu slugi, je nadaljeval: »Odvedi žival v njegovo palačo in dobro pazi nanj!« Ponosno in zadovoljno je Sambo odkorakal za slugo.
vat, ki je v lepih besedah orisal pomen KA za današnji čas". Posebno toplo pa je bil sprejet prekrasni govor voditelja škofijskega dekliškega gibanja g. D. Oberžana iz Maribora. Govornik je v izbranih besedah nanizal V6e najvažnejše momente iz verske vzgoje pri slovenskem katoliškem dekletu, ki mora biti v sedanjih časih pripravljena na vse težkoče in odgovornosti polne stvari. Popoldne je vodila tečaj v glavnem katehistinja in voditeljica KA gdč. Olga Sadravec iz Maribora, ki je med drugim prikazala nevarnost sodobnega komunizma in način borbe proti njemu. Tečaj bo gotovo rodil pri dekliškem gibanju v ptujskem okraju zelo lepe uspehe.
_ Na občnem zboru ptujskega dekliškega okrožja je bil izvoljen novi odbor. Sestavljen je takole: Petrovič Lizika predsednica, Feguš Genovefa podpredsednica, Novak Marjanca tajnica, Golob Marjetica blagajničarka, Zazula Pavla načelnica, Cobl Štefka, podnačelnica, Zoreč Pavla voditeljica mladenk, Horvat Marija, namestnica voditeljice mladenk in Brenčič Jožica voditeljica gojenk. Za duhovnega vodjo je bil postavljen agilni mladinski organizator p. Alojz Horvat. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se v novem poslovnem letu delo zelo poživilo in bo v glavnem temeljilo na notranji poglobitvi in delu pri KA. Tudi pri te-leenovzgojnem delu bo postavljen poseben program. Novemu odboru želimo v novem poslovnem letu obilo najlepših uspehov!
Royal-kino, Ptuj. Danes, jutri m v četrtek zabavna komedija »Gospa Milijonarka« z Friedel Czepa in Wo!f Albach-Retiyjem v glavnih vlogah. Pride: »5,000.000 išče naslednika«.
Fantovski odseki ptujskega okrožja! V četrtek, 23. t. m. bo v telovadnici deške ljudske šole pri okrajnem glavarstvu telovadni tečaj za vodje mladcev. Za odsekovne načelnike pa bo tečaj v soboto 25. in nedeljo 26. t. m. v istih jjrostorih. Začetek ob vseh treh dnevih ob 8 zjutraj.
Dijaška kuhinja je v veliki stiski, zato ji po svojih močeh pomagajte in ne odvračajte nabiralca! Revna dijaška mladina bo zelo hvaležna!
Kranj
_Odbor za pobijanje cen in brezvestne špekulacije. Ker je Kranj izrazito industrijsko mesto, so se cene življenskim potrebščinam znatno zvišale. Zato 6e je osnoval tudi v Kranju odbor za pobijanj draginje in brezvestne špekulacije, ki je takole sestavljen: predsednik Lij>ovšek Gašper, okrajni načelnik, namestnik Lojk Leon, podnačel-nik; zastopnik konsumentov Slapar Jakop, nad-učitelj v j>ok,; namestnik Roje Andrej, šolski nadzornik v pok.; zastopnik nabavljalne zadruge državnih nameščencev Košnik Ivan, dir. v pok.; namestnik prof. Kmet Mirko; zastopnik trgovcev Adamič Anton, trgovec; namestnik Rekar Ivan, trgovec; zastopnik obrtnikov Bohorič Franc, pek; namestnik Grašič Ignac, čevljar.
Delo ZZD. V nedeljo je priredila organizacija ZZD sestanek, katerega se je udeležilo veliko število delavcev in delavk. Na sestanku je govoril o socialni zakonodaji (bolezn, onemoglost, vojaške vaje in podobno) dr. Marijan Ogrizek.
Iz Julijske krajine
Sveto pri Komnu. Pred dnevi je vdano izročil svojo dušo Bogu 25 letni fant Alojzij Švara. Po poklicu je bil krojač. Bil je zaveden, pošten naš mladenič, zato je njegova prerana smrt bridko odjeknila v vsej duhovniji. Na zadnji poti smo ga spremljali v izredno velikem številu. Naj počiva v Bogu!
Angleški letaki na tolminskih hribih. Na pobočju Mrzlega vrha nad Tolminom so našli do-
mačini protihitlerjevske letake. Letaki imajo obliko male osmerke in prinašajo odlomke iz Hitlerjevih govorov, v katerih je napadal boljševike in hvalil zvezo s Poljaki. Za naslov in za zaključek imajo močno tiskane besede: »Der Fiihrer sprichtl« (Vodja govori) in »Also sprach Adolf Hitler« (Tako je govoril Adolf Hitler). Letake so gotovo raztrosila angleška letala in so bili najbrž namenjeni Korošcem, pa jih je sever zapihal na tolminske vrhove.
Tolmin. V oktobru nas je zapustil naš župan dr. M. Marsan. Prišel je k nam kmalu jx> svetovni vojni in je vodil tukajšnjo podružnico Kmetij skega urada (Cattedra ambulante). Sedaj je postal ravnatelj osrednjega kmetijskega urada v Gorici in se je preselil tja doli. Dr. Marsan nam je županoval nad 10 let. Priznati moramo, da je bil vesten in varčen občinski predstojnik, ki je razumel gospodarske potrebe občanov in eo ga občani zaradi tega spoštovali in mu zaupali. Začasno ga nadomešča prefekturni komisar g. dr. Rosetta z goriške prefekture. Kdo bo pa njegov resnični naslednik, še n'e vemo. Želimo, da bi poznal naše razmere in bi sledil dr. Marsanovim potem!
Smrt. V Gorici je nenadoma umrla ga. Alojzija Simčič, ki je dosegla častiljivo Btarost 81 let. Bila je dobra krščanska mati, ki je vso svojo družino vzgojila v zdravem, zavednem duhu. Mnogo bridkosti jo je zadelo v življenju, ko ji je smrt pobrala kar dva mnogo obetajoča sinova v najlepših letih. Vse težave je pa vd'no prenašala. Naj mirno počiva v Bogu! Žalujočim iskreno sožalje!
Kal nad Kanalom. V soboto, 18. novembra se je poročil g. Leopold I.ango z vrlo mladenko Kristino Lipičar. Ženin je bil v znanem kalskem procesu obsojen na 30 let ječe. Pred meseci je pomiloščen prišel z drugimi kalskiini obsojenci domov in 6edaj si je ustvaril lastno ognjišče. Želimo mlademu paru obilo božjega blagoslova!
Poplavljene pokrajine ob Siegfriedovi črti.
Franc. min. predsednik Daladier v Strassbourgu
0 priliki rojstnega dne romunskega prestolonaslednika Mihaela. Prestolonaslednik je dobil red »Mihaela Hrabrega«.
Dve novi knjigi Feliksa Ttmmermansa
Feliks Timmerinans, ki je precej časa živel v tišini kempenske vasi Grobbendončk na Nizozemskem, je spisal dve novi knjigi. Prva vsebuje družinski roman ogrskega vojaka iz armade Marije Terezije, ki je pa ostal v Flandriji. Druga je majli na knjiga, ki ima naslov jx) hiši, kjer l.iva pisatelj in se imenuje »Mieneke-Poes«. — (Timmermans je v prevodih znan tudi pri nas.)
Pokopališče za
10.000 obsojencev na smrt
Kakor poročajo iz Madrida, so v prisotnosti visokih oblastnih zastopnikov blagoslovili veliko pokopališče v Paracuellosu pri Madridu, kjer je pokopanih tistih 10.000 ljudi, ki so jih rdeči mod špansko državljansko vojno usmrtili. Kakor vso kaže, bo trebn čez nrkaj Iflt blagosloviti drugod po Evropi takšna pokopališča.
Ustanovitev slovenske težkoatletske zveze
Maribor, 20. novembra.
V zvezi z velikimi izpremembami v nušem športnem življenju stopa v ospredje tudi potreba po reorganizaciji težkoatletskega športu. Do sedaj smo imeli težkoutlotsko zvezo v Zu-grebu za vso držuvo, v kuteri so bili včlanjeni posamezni klubi brez podzvez. Sedaj pa se je po vzorcu drugih organizacij osnovala tudi za Hrvatsko banovino posebna hrvutska zveza. I osledica je bilo prizadevanje, da se osnuje takšna zveza tudi za Slovenijo. Ker je Maribor že dolgo center slovenskega težkoatletskega športa ter zavzema tukajšnji SSK Maraton tozadevno vodilno mesto, je prišla pobuda za reorganizacijo slovenskega težkoatletskega športa iz Maribora. V soboto se je vršila tukaj konferenca, kateri je prisostvoval tudi dosedanji tajnik Jugoslovanske težkoatletske Zveze Vilko Itichter. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se osnuje tudi za Slovenijo posebna te/koatletsku zveza. Ustanovni obni zbor bo že v petek dne 21. t. m. V nedeljo 26. t. m. pa bo v Zagrebu ustanovni občni zbor vrhovne težkoatletske Zveze, v kateri bodo včlanjene Hrvaška, Slovenska in Belgrajska težkoatletska zveza. Zagrebškega občnega zbora se bodo že zamogli udeležiti člani Slovenske težkoatletske zveze ter bodo v vrhovnem odboru zastopani /. dvema delegatoma. Vsi slovenski športni klubi, ki se zanimajo za gojitev težke atletike, naj zategadelj takoj odgovore na okrožnico, katero so te dni prejeli.
Dva nova rekorda
Dunajčanu Wahlu se je posrečilo zboljšati Svetovni rekord E1 Zainia v pol težki kategoriji od 114 na 115 kg.
Ameriškemu tekaču na dolge proge Donal-du Lasu se je posrečilo šestič zaporedoma osvojiti v Newyorku naslov ameriškega prvaka. Pri zadnjem je pretekel progo nad 10.000 m v rekordnem času 32.26 minut. Za njim je ostalo šc 60 tekačev.
Slive za žganjekuho, slivovko in suhe slive
dobavljam v večjih in manjših količinah po ugodni ceni. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Slive« št. 18135.
MALI OGLASI Id
Razno
V malih oglasih vetja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskano naslovno besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. —• Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Ilužbpdobe
Iščem mlinarja
poštenega, za plačo ali na pol. — Janez Zore, Brezje 3.	(b
Krojaškega pomočnika
dobro moč, sprejme Vlr-nlk, Ljubljana, Krekov trg 8.	(b

Veliko nagrado
dam onemu, ki ml preskrbi službo vratariee, hišnico, v knjigoveznici ali podobno. Znam tudi šivati. - Ponudbo upravi »Sloven.« pod »Poštena« 18.113.	(a
Mlinar
pošten ln vesten — dobi
službo. Nastop 1. decembra t. 1. — Košir Jože, valjčni mlin, Škofja Loka.	(b
Služkinjo
pošteno, veščo kuho ln gospodinjstva, ki Ima ljubezen do dveh otrok, starih 3 ln 6 let, sprejme s 1. decembrom uradniška družina v Ljubljani. — Tlača 300 din. Ponudbe v upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 18.257. (b
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovleu, Komenskega ulica 34. (1
Vsakovrstno ZlatO
srebro in briijante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Telegrafske drogove
jelove ln smrekove, 8 do 12 m dolge, v večjih količinah Iščem. Kupujem vsako množino borovih železniških pragov. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 18159. (k
Vsakovrstne
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvellr, Ljubljana Wolfova ulica št. 8
Zahvala
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubega moža in očeta, gospoda
dr. Franca Lozarja
sodnega starešine
se najglobokeje zahvaljujemo za vse ustne in pismene dokaze iskrenega sočutja. Posebej se zahvaljujemo gosp. primariju bolnišnice v Krškem dr. Murgelju in čč. sestram za požrtvovalni trud, nreč. g. župniku iz Sv. Križa, ki ie vodil pogreb, za tolažilne besede ob grobu, kakor tudi gg. sodnikoma retriču in Perovšku, neznanima gospodoma za sestavka v »Slovencu«, g. županu Likarju za neutrudno pomoč v teh težkih dneh, okrožnemu sodišču v Novem mestu in njegovemu odposlancu g. Doriniju, sodišču v Kostanjevici, čč. očetom Kartuzijanom iz Pleterja za duhovno darilo svetih maš in cvetja za grob, samostanom Šmihel, Škofja Loka, Rakovnik, Fantovskemu odseku in Dekl. krožku v Kostanjevici, pevcem, vsem prijateljem naše hiše, ki so nam s tako požrtvovalnostjo stali ob strani, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi
zadnji poti.
Kostanjevica, dne 19. novembra 1959.
Žalujoča družina Lozar jeva
mmsi
Šiviljsko vajenko
takoj sprejmem. Naslov | v upravi »Slovenca« pod št. 18.258. .. ,(vj
EBEESI
150 kg hrena
proda Jošt Peter, Stra-1 hinj, p. Naklo. " (11
Krmilno moko in koruzni šrot
dobite najceneje v Javnih skladiščih pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z. v Ljubljani — Tyrševa (Dunajska) cesta 33. (1
mm-MM
2 9 51
Deček
star 2—b let, bo sprejme na celodnevno prehrano po nizki ceni. Polzve so: Rožna dolina, Predjam-ska cesta 9.	(r
Pouk
Akademik instruira
za stanovanje ln hrano, oziroma za stanovanje. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.252.	(u
Glasba
Pianino
prvovrstno znamke, malo rabljen, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.256.	(g
I
Automofor
Motor DKW
i
Puch 200 ccm, 2 avtomobila, nov 12 voltnl akumulator ln pisalni stroj po ugodni ceni proda Aero, Kolodvorska ul. 18
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?

Trgovec bi se udeležil
h srednje veliki trgovlnlj Ponudbe upravi »Slov.« pod »Trgovec« št. 18.260j
rsffftTHj
Kupim novo vilo ^
eno aH dvostanovanjsko^ v okolici Sv. Petra. Po-i sredovalcl Izključeni. —* Ponudbo upravi »Slov.« pod »250.000« 18.265, (g
žalostno
vedno
gosjjod
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem 'Javljamo stno vest, da nas je po dolgi, mučni bolezni za no zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, >od
Rafael Dollnar
drž. uslužbenec v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 21. novembra ob 4 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Idrija, dne 20. novembra 1939.
Globoko žalujoči: Jakob, oče; Jakob, Julij, Franc, bratje; Mici, Poldi, sestri — in ostalo sorodstvo.
Umrla nam je danes po kratki in mučni bolezni, v starosti 79 let, naša nad vse ljubljena zlata mati, babica, tašča, sestra in svakinja, gospa
Ditrich
roj. Vieten
Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 21, novembra 1939 ob 14 iz hiše žalosti, Tobačna ul. 20, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. novembra 1939.
Inž. 'Anton Ditrich, sin; Marija por. Herrisch, hči;
Teodor Vieten, polkovnik v pokoju, brat; Pavla Ditrich roj. Podboj, snaha — in ostalo sorodstvo.
Arnold Fredericks:	37
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolene.
»V nekaj trenutkov sta prispela tje oba. Toda tu sta se njuna pota ločila. Prvi voz se je s kratkim, nevarnim obratom obrnil v Avenue Malakoff in je kot vihar drvel proti jugu. Drugi voz je vozil naprej proti Porte Dauphline. Ko je vozil preko krežišča Avenue Malakoff, je šofer neko podolgovato črno stvar držal kvišku proti jugu in jo tako nepremično držal, dokler voz ni izginil v senci dreves proti zapadu.
Točno poleg Avenue Malakoff je stal tretji voz, ki ga je silni motor kar tresel. Na zadnjem sedežu sta sedela dva moža. En je bil zaposlen s tem, da jc z vojaškim dal jnogledom opazoval okna v zadnjem delu hiše, ki je stala na Avenue Klcberju. Drugi je ostro zrl pred seboj na pot.
Mož z daljnogledom se je naenkrat ozrl in pokazal nn voz, ki je ravnokar izgiuil z Avenue du Bois de Boulogne,
»Hitro za n jim.« je dejal.
Avto je zdirjal ko tekmovalni konj, ko ga ga tekmec udari z bičem in v naslednjem trenutku je divje drvel po Avenue.
Prvi voz je vozil z največjo hitrostjo, toda drugi, ki se je spustil za njima, je bil najbrž še bolj hiter.
Bazdalja se je med njima polagoma manjšala. Mož v prvem vozu se je mirno razgovnr-jal s šoferjem. Veliki voz je s svežo močjo divjal naprej.
Vernet, ki mu je sledil, je na tihem klel, ko je videl, da se plen oddaljuje. A zanesel se je na hitrost stroja in je priganjal šoferja, da ga bolj požene.
Oba voza sta prevozila nekaj milj. Dasi je prvi voz drvel z največjo hitrostjo, se mu je zadnji polagoma bližal. Bila sta že mimo jarkov in ko da se je lov sedaj v Bois de Boulogne, ko
sta prišla na nekoliko bolj neobljudene ulice, nategnil.
Na Vernetovo začudenje je prvi avtomobil polagoma zmanjšal hitrost. Naslednji trenutek sta bila moža policijskega šefa že poleg njega in sta naperila samokrese na edinega potnika.
»Udujte selc je zakričal Vernet. »Aretiram vasic
Mož, ki je sedel v vozu, se je ozrl kvišku in je popolnoma ravnodušno prižgal cigareto.
»Kaj, ali sta razbojnika?« je mirno vprašal.
Detektiv je bil presenečen. Vozova sta .na kraju ceste mirno obstala.
»Aretirajte ga!« je dejal hitro spremljevalcu.
Ta je zlezel v drugi voz. Potnik se ni branil.
»Gospoda, kaj hočeta od mene?« je vprašal z ironičnim smehom. »Uro, denar?«
»Predvsem žepno svetilko, s katero ste dali znak,« je odgovoril detektiv.
Tujec ga je začudeno gledal.
»Gospod, kaj pravite?« je vprašal, VTo je morda šala?«
a Vernet je postal polagoma negotov. Ko da ta mož ni podoben onemu zločincu, ki si ga je on predstavljal. Gladko obriti, mladi mož v elegantni obleki je naredil na njega vtis poštenjaka.
»Ali tajite,« je vprašal detektiv, »da ste
fired kratkim oddali na križišču Avenue Ma-nkoff v smeri Avenue Kleber pet modrih svetlobnih znakov?«
Mladi mož se je smejal.
»Pa še kako tajim,« je dejal. »Zakaj neki bi dajal svetlobne znake nasproti Avenue Kleber. ln kdo ste prav za prav vi, da mi stav-ljate tako zmedena vprašanja?«
»Tajni redar sem. In kdo ste vi?«
»Antoine Lemaitre, bančnik, član firme Le-maitre & Bossord.« Osuplemu detektivu je izročil vizitko. »Preizkušal sem nov voz, ki ga nameravam kupiti. Šofer je priporočal, da ga
preizkusiva v Bois, ker se tu lahko hitreje vozi, kakor v mestu.«
»Zakaj ste bežali pred menoj?«
»Ljubi gospod, videl sem, da mi sledite. Imeti hočem hiter voz, ako je mogoče najhitrejšega, kar ji je v Parizu, šoferju sem naročil, da se prepriča, ka j premore ta voz. A ne mislim, da bi ga kupil, ker je vaš voz hitrejši, kak izdelek je, ako smem vprašati?«
Vernet je požrl eno kletev. Očividno je, da govori ta mož resnico. Naročil je spremljevalcu, du sede z g. Lemaitrejem v njegov voz.
»Peljite ga na policijsko ravnateljstvo,« je dejal. »Gospod naj pove svojo zgodbo g. šefu.«
Šoferju je ukazal, naj ga pelje kar najhitreje k Stnpletonu. Načrt ni uspel. Videl je, da mora takoj govoriti z Duvallom.
Čez četrt ure je bil pred hišo. Stapleton JeJ knjižnici nemirno čakal na telefonsko sporočilo du bi izvedel za skrivališče svojega sinčka. I n njem sta bila gospa Stapleton in pa Lefevre.
»Štiri minute še,« je vzdihnila gospa Stapleton s solznimi očmi. »Oh, moj Bogi Zakaj ne hitijo ti ljudje?«
Mož jo je skušal tolažiti.
»Ljuba moja, morda imajo nekoliko zamude. Ne razburjaj sel Prepričan sem, da bodo držali besedo.«
Vernet je stopil k Lefevreju in mu je na kratko . sporočil, kaj se je zgodilo. Policijski sef se je jezno smejal.
»Duvall se je torej vendar varal,« je tiho pripomnil. »Moj Bog! Ako o gdč. Goncourt ne dobimo kmalu kakega glasu, postanem tudi jaz nervozen.«
Kazalci na uri so se počasi premikali. Pol ure je minilo, zvonec na telefonu pa se ni oglasil. Gospa Stapleton je vsa obupana zakričala in jc med bridkim jokom omahnila na zofo. stapleton je hodil z uro v roki po sobi gor in dol.
»Zopet so jih premotili.« je dejal, »ker drugače bi že telefonirali.« Obrnil se je k Lefev-
reju: »Upam, da niste ukrenili ničesar, da bi zopet preprečili povratek mojega sina?!«
»Ničesar, gospod!«
Stapleton je čakal novih pet minut. Čez dvajset minut bo devet. Zvonec na telefonu se le ni oglasil. Bankir je spustil uro v žep. — Obraz mu je bil bled od jeze in boli. čelo je bilo potno.
»Lopovi!« je kričal. »Prekršili so besedo in izsilili od mene sto tisoč dolarjev. Drugih sto tisoč razpišem za onega, ki jih jutri ujame ali pa najde mojega otroka živega.«
V	sobi je vladal globok mir, ki ga je pre-trgal le jok gospe Stapleton. Niti Lefevre niti Vernet se nista oglasila.
V	predsobi se je med služinčadjo naenkrat zaslišal močan krik. Tako je bila udana gospodu. da se je zbrala tam. ker je hotela pozdraviti izgubljenega fantka. Klici presenečenja in groze so bili to.
Oni, ki so bili v sobi, so se osuplo ozrli proti vratom, V tem trenutku se je pojavil tam Kichard Duvall. Omahoval je in se je le s težavo vzdržal na nogah. Oprijel se je vrat. Obraz poln krvi, obleka raztrgana.
En trenutek je omahoval med vrati, i »K«.I_,Pon?eni to... kaj se je zgodilo?« je zaklical Stapleton in je stekel k njemu.
»Otrok je v Passy, Rue Nicolo dva in štiri-deset,« je šepetal detektiv, potem pa se je takoj zgrudil na tla.
XVII.
Ricliard Duvall je ves razburjen čakal v stenski omari Francove sobe in je naposled slišal na stopnicah tihe korake. Z napetimi živci se je zavlekel nazaj in je venomer gledal vrata.
Je bila temna, toda slabotna svetloba uličnih svetilk in večerni mrak sta nevajenim mehardovim očem zadostovala, da je spoznal šoferja, ko je vstopil, in je lahko sledil njegovim gibom, ki jih je dobro ločil.	,
Urednik: Viktor Centii
h Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«	Izdajatelj: Ini Jože Sodja
T
II L1UBI14NA
V nedeljo bo odprta nova
meščanska šota na Viča
te leta 1930 je bivSa viška občina nameravala ildati novo poslopje za meščansko šolo, toda stvar se je zavlekla do pomladi leta 1938, ko je sedanja mestna uprava razpisala natečaj za idejne osnutke novega poslopja. Od osmih predloženih osnutkov je bil sprejet osnutek inž. arh. Glanca. Tehnični oddelek mestnega poglavarstva je nato izdelal podrobne načrte in lanske jeseni 9. novembra so pričeli z zidavo, ki je spričo ugodnih vremenskih razmer hitro napredovala, tako da bo nova meščanska šola na Viču odprta v nedeljo, 26. t. m.
Novo poslopje meščanske šole stoji ob Tržaški cesti in Cesti XV poleg starega šolskega poslopja.
hodniki, na katerih so tudi garderobe za površnike, dežnike in čevlje, kajti učenci bodo morali ob prihodu v šolo sezuti čevlje in obleči copate.
Glavno šolsko poslopje ima 9 učnih sob za posamezne razrede, ki so opremljene po najmodernejših higienskih in pedagoških vidikih. Sobe so po 9 metrov dolge in 6.25 m široke. V učilnicah so mize in stolčki, dvojne smučne table, umivalnik s tekočo vodo, ventilacijske naprave itd. — V vsaki učilnici bo prostora za 40 učencev. Poleg teh učilnic je na šoli tudi 12 m dolga in 6 m široka fizikalna dvorana, ki ima stopnjičast avditorij ter moderno mizo za fizikalne in kemične poskuse, dalje z modernimi mizami opremljena
Parcela, na kateri stoji poslopje, meri 5200 kv. m. Poslopje je ob Cesti XV dolgo s telovadnico vred 58 m, ob Tržaški cesti pa meri 45 m. Glavno poslopje je 15 m visoko, prizidek s telovadnico pa je visok 7 m.
Pogled na pročelje novega šolskega poslopja je v resnici impozanten. Pročelje je namreč v spodnjem delu delno obloženo s prepeko, v gornjem pa ometano z žlahtnim ometom, kar daje pročelju lep videz. Vhod v poslopje je s Tržaške ceste po širokem in položnem stopnjišču, po katerem se pride v vestibul visokega pritličja ali mezzanina. Tu so razvrščeni prostori, ki so namenjeni javnosti, in sicer prostori za učiteljstvo, konferenčna soba, ravnateljeva soba, govorilnica, soba za zdravnika in prostorna knjižnica. Poleg tega je v mezzaninu tudi izredno lepo dvosobno stanovanje za hišnika. Na drugi strani pa je povsem ločeno od uradnih prostorov ravnateljevo.. stanovanje, ki ima poseben vhod, troje velikih sob, kuhinjo, sobo za služkinjo in vse pritikline.
V	pritličju stavbe, ki zaradi visoke poplavne kote ni podkletena, so prostori gospodinjske šole s kuhinjo, jedilnico, pomivalnico, shrambami in kletmi. V pritličju je še prostorna delavnica za rokotvorni pouk, centralna kurjava, naprave za prezračevanje in shramba za kurivo.
V	traktu ob Cesti XV je h glavnemu poslopju prizidana prostorna telovadnica z garderobami, prhami in umivalnicami. Telovadnica je dolga 24 m in široka 12 m ter ima lep oder, ki meri 7,60X5 metrov. V telovadnico je možen vstop po glavnem notranjem stopnišču ali pa z dvorišča. Na dvoriščni strani ima telovadnica širok in pokrit hodnik, da je mogoča telovadba na svežem zraku tudi ob slabem vremenu. Na dvorišču so lepi športni prostori, med njimi tudi 60 m dolgo tekališče. Telovadnica ima za prireditve 200 lepih stolov.
Prostor v glavnem poslopju je izredno pre-
?ledno in smotrno izrabljeno. V vsaki etaži je 0 m dolga in 8 m široka avla, iz nje pa vodijo
risalnica, posebni kabineti za fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino itd. Stranišča so zgrajena po modernih higienskih načelih.
Kamor koli stopimo po novi šoli, imamo odprt pogled pred seboj in mnogo sonca in zraka. Da bo zrak po učilnicah in kabinetih zmerom čist in zadosti vlažen, bodo skrbele moderne ventilacijske naprave, ki bodo odvajale slab zrak in dovajale svežega. Vsa okna v poslopju so napravljena tako, da se neprodorno zapro in imajo dvojna stekla. Tla po učilnicah so parketna, v kuhinjah in drugih prostorih pa ladijska, hodniki, avle in velika zdravnikova soba pa so obloženi z lino-lejem, ki bo zadušil vsak ropot. Nova meščanska šola na Viču je brez dvoma v vseh ozirih najmodernejše šolsko poslopje na ozemlju velike Ljubljane.
Ob Cesti XV bo vzdolž šole prostor za živilski trg, na koncu telovadnice pa bo urejeno javno stranišče. Poslopje samo je umaknjeno 10 metrov od regulacijske črte.
Poslopje so gradila naslednja podjetja in obrtniki: gradbena dela Anton Mavrič, tesarska dela Alojzij Majerič, kleparska dela Anton Fuhs in Franc Košenina, umetnokamnoseška dela Ivan Sedej- pečarska dela Kalmus & Ogorelec, slikarska dela Josip Mam, pleskarska Stane Mrak in Fr. Rebernik, električno instalacijo mestna elektrarna, steklarska dela Ivan Jeran, mizarska dela Iva Umek in Prva zadruga ljubljanskih mizarjev, centralno kurjavo Teodor Kom, vodovodno instalacijo A. Košenina, parketarska dela A. Bokal, linolej J. Cerne iz Št. Vida, zavese R. Sever, ključavničarska dela Ivan Zorko, opremo Remec & Co. v Duplici pri Kamniku in telovadno orodje J. Oražem iz Ribnice, vsi drugi so pa iz Ljubljane, da je tudi to mestno poslopje delo samih slovenskih podjetnikov in obrtnikov. Gradbeno nadzorstvo je imel mestni arhitekt Ivo Spinčič. Stroški za zgradbo šole z vso opremo in z ureditvijo vrta ter igrišč znašajo 4,600.000 din.
1 G. minister dr. Krek je obiskal včeraj ob 4 popoldne Zavod za raziskavanje raka. Sprejel ga je šef zavoda dr. Cholevva z vsem osebjem. G. minister se je zanimal za podrobnosti in spraševal bolnike, kako 6e kaj počutijo. Obljubil je vso pomoč zavodu. Po polurnem obisku je zapustil zavod.
1 Sentjakobčani! Preberite obvestilo pod rubriko »Prireditve«!
1 Idrijski krožek vabi vse rojake in prijatelje k pogrebu pok. rojaka Rafaela Dolinarja, rudarja v pokoju, ki bo danes ob 16 izpred mrtvaške veže na Vidovdanski c. 9.
1 Nevaren nočni požar v Šiški. V noči od sobote na nedeljo je bila 6icer mirna Frankopanska ulica v Šiški prizorišče nevarnega ognja, ki je izbruhnil v skladišču laške pivovarne na dvorišču Frankopanskega dvora. Ogenj sta opazila dva gospoda, ki sta se okrog pol 2 zjutraj vačala domov. 2e oddale čsta opazila sumljivo svetlikanje, ko sta Ze oddaleč sta opazila sumljivo svetlikanje, ko sta šče kup zabojev. Plamen pa je bil že preskočil na samo skladišče in 6e širil po njegovem ostrešju. Gospoda sta pred goriščem opazila nekega moškega in žensko, ki pa sta takoj, ko sta opazila prišleca, pobegnila po Frankopanski ulici. Gospoda sta brž prebudila stanovalce v bližnje hiši in hotela nato telefonirati gasilcem. Toda telefonski vod je bil prerezan, zato sta morala v drugo ulico, da sta mogla alarmirati poklicne gasilce. Ti so takoj na čelu z g. Ogrincmi z dvema motornima hrizgalnama pohiteli na kraj požara. Napeljali so tri cevi in po dveurnem napornem gašenju se jim jc posrečilo, da eo ogenj pogasili in nevarnost omejili. Gospoda, ki sta opazila požar, pa 6ta do prihoda gasilcev že znosila iz pisarne na prosto razno pohištvo, opremo in poslovne knjige. Kljub temu, da je bil ogenj pravočasno opažen, je škoda precej velika in se približuje vsoti 100.000 din. Zgorelo je ostrešje skladišča, 120 zabojev s steklenicami in okrog 100 sodov. Lastnik skladišča, ki je obenem solastnik Dajdama, g. Julij Zupan, je bil zavarovan pri »Jugoslaviji«, vendar ne za tako visok znesek. Vse okoliščine dajo slutiti, da je bil ogenj podtaknjen. Za to govori zlasti dejstvo, da je bil pred skladiščem nanešen kup gorljivega materiala, ki ga ie požigalec poprej naj-brže še polil s kakšno gorljivo tekočino. Za požig govori tu/Ji to, da je bila prerezana telefonska napeljava, s čemer je hotel požigalec'zavleči alarmiranje gasilcev. Močno sumljiva sta moški in žen-
Ljubljane že treji lokal te vrste, ki je v rokah re-stavraterja g. Križa, ki bo prav gotovo vedno z veseljem poskerbel, da bo občinstvo zadovoljno. Ker ima buffet dohod s Prešernove ulice, ki je ena najprometnejših ulic v Ljubljani, lahko pričakujemo, da bo zadovoljen tudi restavrater g. Križ.
1 Likov na stavbi kemičnega instituta. Konec prejšnjega tedna so delavci podjetja E. Tomažič, ki gradi kemični institut v Ljubljani, stavili na vrh zgradbe lepo okrašeno smrečico, ki je pokazala, da je stavba v surovem dograjena. Razumljivo ie, da so bili delavci deležni tudi tradicio-nelnega likofa. Tako je bila vsaj v surovem dograjena v Ljubljani že druga velika stavba, ki bo omogočila dostojno nastanitev oddelkov tehnične fakultete slovenske, univerze.
1 Nogavice, rokavico — Karničnik, Nebotičnik.
1 Ometanje dimnikov, štedilnikov in drugih kurilnih naprav v Ljubljani. Mestno poglavarstvo opozarja vse hišne posestnike in najemnike na ozemlju mestne občine ljubljanske, da morajo biti v smislu § 2 pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta vse kurilne in dimovodne naprave, ki so stalno v rabi, ometene redno vsak mesec. Edino plinske kurilne naprave, parni kotli in njih odvodi, tovarniški dimniki, odprta ognjišča in odprti dimniki morajo biti ometeni le vsake tri mesece. Kurilne naprave, vštevši centralne kurilne naprave v večjih gostiščih, pekarnah in zavodih ter
časnikarski koncert
bo tudi letos 1. decembra v veliki dvorani na Taboru
Opozarjamo na to prireditev radi njenega pestrega, umetniškega sporeda in njene socialne svrhe.
^mmiiiiiinn^i]|innninitiimmninnmii]iimiinnii]MininiifiirinmnMiiiii^mi^mHii)nTniiitiiiitritiimi
WI!l!li||l|||l!»!«:iil!lHlll|l!im
sploh po podjetjih in javnih zgradbah, kjer se stalno mnogo kuri, je pa treba omesti vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi vsakih 8 dni. Za ometanje je upravičen lo pristojni rajonski dimnikar, ki je po zakonu dolžan skrbeti tudi za to, da se redno ometa, in je napram oblastvu zato tudi odgovoren. Dimnikarski mojstri morajo delo pomožnega osebja nadzorovati in smejo zaračunavati 6amo ono delo, ki so ga dejansko opravili. Vsak prekršek navedenega pravilnika, bodisi da ga zagreši dimnikar z nerednim ometanjem ali z nepravilnim zaračunavanjem, bodisi stranka s prepovedjo ometanja v predpisanem roku, bo mestno poglavarstvo strogo kaznovalo.
sita, ki sta Ju gospoda presenetila na licu mesta in ki sta tako neutegoma zbežala. G. Zupan je razpisal nagrado 7000 din za tistega, ki bo izsledil požigalca.
1 Graditev zaklonišča za rotovžem na Mestnem trgu lepo napreduje. V soboto 6ta bila oba rova že povsem izvrtana, tako da je po zasilnem izhodu že mogoče priti navzgor na grajsko pobočje. Smer glavnega rova teče naravnost pToti velikemu grajskemu vodnjaku, v katerem nameravajo, kadar bodo to dopuščala sredstva, zgraditi dvigalo, ki bo vezalo zaklonišče z grajsko planoto. Glavni rov, ki je dolg 40 metrov, zavije na desno in tam bo pripravljen prostor, v katerem bo mogoče povsem varno shraniti mestne in druge dragocenosti. Rov za zasilni izhod je dolg 34 metrov. Te dni prično že z obokanjem obeh rovov. Da bo zaklonišče povsem zavarovano tudi proti vlagi, bo obok dvojen. Tudi graditev zaklonišč, ki so jih pričeli vrtati za Mestnim domom, lepo napreduje. V načrtih je, da bosta rova za rotovžem združena z zaklonišči pri Mestnem domu. Pri dosedanjih vrtanjih je bilo izkopanega 800 kubičnih metrov brusnika in laporja, katerega so porabili za utrditev in podaljšanje Mencingerjeve ulice od Ko-lezije proti Viču. Za rova, ki so ju izvrtali za rotovžem, so pri razstreljevanju porabili 360 kg razstreliva. Vsega skupaj je bilo 1170 razstrelilnih detonacij.
1 Tvrdka K. Soss, Mestni trg, vabi vljudno v nedeljo, 26. t. m. na razstavo.
lLjubljana |e dobila nov bulfet. V soboto popoldne so na novo odprli v hotelu »Slon« buffet, ki bo s svojo notranjo ureditvijo prav gotovo všeč ljubljanskemu občinstvu. V buffetu ni nobenih avtomatov, ker sc je izkazalo, da v Ljubljani gostje nič kaj radi ne kupujejo v avtomatih. Ze v soboto so takoj po otvoritvi, ki je bila opravljena brez posebnih slovesnosti, prihiteli ljubljanski sladko-kusci, da se prepričajo o dobrotah, ki jih premore kuhinja, in o vinih, za katera so Ljubljančani dokaj kritični. S tem buifetom je dobilo središče
MARIBOR
Vprašanje sanacije ielezničarske kolonije
Stanovalcem kolonije bi bilo v sedanjih časih potrebno dovoliti,
da goji|o male iivali
V soboto je bila v železničarski koloniji v Mariboru komisija, ki je proučevala vprašanje sanacije te mestne četrti. Bilo je tozadevno že veliko komisij. Vprašanje sanacije železničarske kolonije je namreč za Maribor precej pereča zadeva. Je to tako veliko naselje, da večina Mariborčanov o njegovem obsegu nima niti pojma. Kolonija obstoja iz dveh naselij — stare in nove kolonije. V stari je 12 stanovanjskih objektov z 49 stanovanji, v nori pa 28 hiš z 215 stanovanji. V stanovanjske namene se sedaj uporablja tudi bivša kolonijska šola ter je v poslopju 9 stanovanj. V 41 objektih je tedaj 273 stanovanj, ki obstoje iz sobe, kabineta in kuhinje. Vsaka družina ima tudi manjši kos vrta na razpolago. Ker so družine stanovalcev zelo mnogoštevilne, saj je v vsaki povprečno po 5 otrok, ima kolonija okrog 2000 stanovalcev. Stanovanja v koloniji pa so vsa nezdrava. Poslopja so bila zidana že pred dolgim časom, tedaj, ko si je Južna železnica gradila v Mariboru svoje delavnice in kurilnice. Takrat še niso gledali strogo na higienske predpise, takrat tudi še ni bilo v Mariboru kanalizacije in vodovoda. Ko je potem mesto dobilo vodovod in ko se je v povojnem času kanaliziralo tudi Magdalensko predmestje, je že-lezničarska kolonija ostala zapostavljena. Saj je šele pred nekaj leti dobila električno luč. Vodovod in kanale bi morala napraviti železniška uprava kot lastnica kolonije, ki pa za take investicije nikoli nima denarja. Zato so stanovalci kolonije še sedaj poslužujejo samo vode iz vodnjakov, vsa četrt pa je zaradi pomanjkanja kanalizacije ob priliki vsakega večjega naliva kar preplavljena. Ni čuda potem, če so vse hiše zelo vlažne in stanovanja nezdrava in če je kolonija vedno leglo različnih bolezni, ki so še tembolj nevarne, ker so stanovalci kolonije sami delavci iz železniških delavnic in kurilnice in je o obojih znano, da 60 to najslabše plačane delovne sile v vsem mestu. S pičlim zaslužkom komaj in komaj preredijo svoje številne družine ter so ljudje zaradi slabe prehrane kaj malo odporni napram boleznim. Ko so
tedaj različne komisije študirale vprašanje sanacijo te mestne četrti, so prišle do sklepa, da bi bilo potrebno, da bi stanovalci opustili rejo malih živali. Na podlagi sklepov prejšnjih komisij je potem železniška uprava res prepovedala prebivalcem kolonije rejo kokoši, domačih zajcev in prašičev. Za delavske družine pa je bila ta prepoved hud udarec. Res da plačujejo mesečno za stanovanja samo 100 din, toda če zaslužiš na mesec samo 500—700 din, pa je pri števtilni družini tudi ta znesek visok in ljudje so si pomagali pač kakor so vedeli in znali. Važen pripomoček za življenje malega človeka pa je ravno reja malih živali in prašičev. S tem so si pomagali do skromnega priboljška, ki si ga sicer s svojimi dohodki ne bi mogli privoščiti. Zato je razumljivo, da je prejx)ved reje teh živali izzvala pri vseh stanovalcih veliko razburjenje. Zaradi pritožb je sedaj banska uprava razpisala uvodoma omenjeno komisijo, ki se je vršila v soboto. V komisiji so bili zastopnik banske uprave šef kmetijskega oddelka inž. Muri, šef-zdravnik železniške direkcije dr. Brabec, zastopnik mestnega fizikata dr. Wank-mttller, zastopnik mestnega gradbenega urada inž. Kranjčič ter več zastopnikov železnice. Komisija je pregledala stanje kolonije ter je prišla do zaključka, da bi naj bila reja malih živali — kokoši in kuncev, pa seveda samo v omejenem številu, dovoljena, prešiči pa bi se lahko v koloniji redili samo v zimskem času, to je od oktodbra do februarja. Ta predlog komisije bo najbrž obveljal. Stanovalcev sicer ne bo povsem zadovoljil, vendar bo novo stanje boljše od prejšnje popolne prepovedi.
Vprašanje sanacije železničarske kolonije pa bo ostalo odprto še zanaprej. S prepovedjo reje živali namreč niti zdaleč ne bi bilo rešeno. Prav tako ne bi temeljito pomagala niti kanalizacija, niti vodovod, ker bi bila edina pravilna rešitev: sedanjo kolonijo podreti ter postaviti nova stanovanjska poslopja po vseh pravilih moderne higiene. Na to pa v sedanjih časih gotovo ni misliti.
m Dinarski nabiralni dan za revne otroke
v obmejnih krajih je bil v nedeljo tudi v Mariboru ter je nadvse dobro uspel. Ni bilo skoraj človeka na ulici, ki ne bi imel pripet na prsih trobarvni znak, s katerim je plačal svoj prispevek za božičnico revnim obmejnim otrokom. Slovanska straža je s tem dinarskim dnem dosegla popolni uspeh.
m Prisega dijakov vojakov. V nedeljo dopoldne je bila v vojašnici kralja Petra lepa slovesnost. Prisegli so novi gojenci šole rezervnih peša-dijskih častnikov. Zaprisego so izvršili katoliški kurat Zavadlal, pravoslavni prota Imoševič in evangelijski pastor Baron. Mlade vojake je pozdravil poveljnik šole podpolkovnik Gaščič. Zaprisegi je prisostvoval tudi poveljnik mariborske vojaške edinice.
m Srebrno poroko sta objahala znani mariborski kavamar in svetnik zbornice TOI g. Šerec Josip in njegova soproga gospa Marija. Iskreno čestitamol
m Smrtna kosa. Na Aleksandrovi cesti 64 je umrl upokojeni poštni uradnik Anton Faklež, star 53 let, V Maistrovi ulici 23 je ugrabila smrt bivšo bančno uradnico Emo Hanzelič, staro 51 let. Naj počivata v miru I
m Podporno društvo za revne učence I. realne gimnazije ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v ponedeljek 27, novembra ob 17 v zavodski zbornici
m Ljudski oder je v nedeljo ponovil znano jezuitsko dramo »Prva legija«. Ljudski oder se je pod vodstvom režiserja mariborskega gledališča P. Malca spravil nad delo velikega formata, pa se je njegova igralska družina izkazala ter ustvarila igro, na katero je lahko ponosna. Vse vloge so bile podane z veliko prepričevalnostjo ter je bil dosežen popoln uspeh. Takih uprizoritev bi si pri Ljudskem odru še želeli.
m Preselitev JRZ v Studencih. Krajevna JRZ v Studencih in poverjeništvo Kluba železničarjev JRZ za Studence sta se preselila v nove poslovne prostore v Krekovo ulico 26. Uradne ure tajništva JRZ so ob ponedeljkih, sredah in sobotah, za poverjeništvo Kluba železničarjev JRZ pa ob sredah od 2. do 6. Vsako sredo je železničarjem na razpolago predsednik po-verjeništva g. Wurzinger,
m O zračnih napadih bo predaval prof. Modic drevi ob pol 8 zvečer v dvorani kina na Pobrežju.
m Otroku potegnili žebelj iz pljuč. V mariborski bolnišnici so imeli včeraj zjutraj nenavadno težko operacijo, ki pa se je povsem posrečila. 11 mesečni otrok železničarja Alojza Kasteliča je pogoltnil 6 cm dolg zvit in skrivljen žebelj. Na oddelku za nosne, očesne ki vratne bolezni se je posrečila težka operacija ter so zdravniki izvlekli žebelj iz pljuč. Otroku gre dobro ter bo okreval.

Danes ob 16., 19. in 21'15 nri Po Kiplingovem znamenitem romanu
Telefon 22-21 K!NO UN!CN
GUNGH DIH
Indija goril
Cary Grant, Victor Me Laglen, Douglas Fairbanks jr.
I
m Obsojen lovski tat. 22 letni Miroslav Reš od Sv. Urbana pri Ptuju je dejal pred sodniki malega senata odgovor za strel, s katerim je zadel lovskega paznika Janeza Mesarca. Dne 9. septembra zvečer je lovski paznik Mesarec na svojem službenem obhodu v Ločici pri Sv. Urbanu videl v gozdu divjega lovca, ki je iz teme ustrelil na psa, nato pa je padel še drugi strel ter je Mesarca zadelo 11 šiber v spodnji del telesa. Ugotovilo se je, da je oba strela oddal Miroslav Reš, ki je sicer vse odločno tajil. Toda Rcš se je bavil z divjim lovom ter je bil na lovskega paznika jezen, ker ga je ta že večkrat zalotil pri tem poslu. Nazadnje pa se je vdal, priznal pa je samo, da je nameravaj ustreliti psa, ni pa vedel, da stoji za njim še lovec. Reš je bil obsojen na 3 mesece zapora.
Klobuki
pri uLAMA", Jurčičeva ul.4 [prost ogled)
m Za 10.000 din ga je opeharil. Mariborski policiji je prijavil posestnik Janez Ješovnik od Sv. Benedikta v SI. gor., da je prodal nekemu mešetarju iz Maribora 3871 litrov jabolčnika ter 15 sodov. Kupec je vse odpeljal, Ješovnik pa denarja — okoli 10.000 din — še do sedaj ni videl. Policija pa je ugotovila, da je dotični mešetar med tem časom že izginil iz Maribora.
m 3 leta zapora za prehud udarec. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bil obsojen na 3 leta strogega zapora 22 letni Albert Predi-kaka iz Gorce pri Podlehniku. Obtoženca so fantje iz domače vasi vedno dražili ter so ga imeli za malo slaboumnega, zaradi česar jih je zasovražil. Posledice so bile vedni prepiri. Ko se je Predikaka vračal 24. julija t. 1. z dela domov, je srečal Jožefa lica, ki ga je začel spet dražiti. Predikaka je potegnil iz vinograda kol ter udaril lica po hrbtu, ta pa je izvlekel nož ter ial za bežečim Predikako. Ko ga je dohitel, 6e
je Predikaka obrnil ter lica s tako silo udaiil po glavi, da mu je zdrobil lobanjo ter ga ubil.
Gledališče
Torek, 21. novembra, ob 20: »Hinavci«. Red A. Sreda, 22. novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju).
Trbovlje
Zanimivo predavanje je bilo zadnjo nedelje v Društvenem domu, namreč o Rusiji in komunizmu. Snov je temeljito obdelal g. prof. Bitenc. Bolj po domaČe, pa krepko je povedal o komunistih in komunistinjah tov. Breznik, da so jo nekateri izmed njih še pred koncem govora pobrisali iz dvorane. Jasna beseda o teh zadevah jo bila potrebna, poučna in tudi obisk je bil dober.
Za rudarje ustanovi z novim proračunom Delavska zbornica v Trbovljah dopisništvo. Dvakrat na teden bo v Trbovljah uradni dan za rudarske revirje Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Dajala se bodo pojasnila, sprejemale pritožbe in posredovanja. Dosedanji zastopniki rudarjev v Del. zbornici »h niso spomniii, da je ustanova Del. zbornice iuui za rudarje tu, da jim gre na roko.
KULTURNI OBZORNIK
»Slovenija« in glasbeni kritiki
V zadnjih dveh zaporednih številkah je prinesel tednik »Slovenija« ob priliki koncerta pianista Fridmana dva članka z gornjim naslovom. Podpisana sta bila z X. Y. Nepodpisani člankar «neši po vrsti glasbene kritike vseh štirih ljubljanskih dnevnikov, očita jim nepoznanje izvajanih ali neizvajanih del, trdi, da ne ločijo slogovno skladatelja od skladatelja, da zamolčuijejo občinstvu dejstva, o katerih bi morala biti poučeno; na račun dnevnikov pripominja, da se niti enemu ni zdelo potrebno popraviti svojih neresničnih poročil ter končno ugotavlja, da nam je prav današnji dan potrebna resna kritika v vseh vejah javnega življenja. Svoj članek podpre z opisi in številkami izvajanih del, ki jih do podrobnosti navede.
Pravi Vendar naj mi bo dovoljeno kot poslušalcu Fridmanovega koncerta pripomniti k omenjenim člankom, ki sem jih z velikim samoprema-govanjem prebral, dve, tri besede. Najprej: čemu sploh tiskajo in (včasih tudi drago) prodajajo sporede za ljubljanske koncerte? Čeprav berem in razumem matematični razpravi podobna članka gospoda X. Y., je bila od enajstih skladb, kolikor bi jih moral po sporedu Fridman odigrati, samo Schumanova Fantazija natisnjena v 6mislu zahtev gospoda X. Y. Nekaterih skladb, ki bi iih poslušalec po sporedu pričakoval, pianist sploh ni igral, ker jih je nadomestil z drugimi; nekatere so bile na sporedu napačno natisnjene, nekatere pa z nepopolnimi podatki oziroma brez vsakih podrobnejših podatkov. O dodatkih, ki jih je pianist odigral izven sporeda in za katere zahteva gospod X. Y., da bi jih morali glasbeni kritiki poznati in tudi občinstvu podrobno citirati, ne govorim.
Nehote se vprašamo: kje je krivda, da nudijo prireditelji koncerta poslušalcem spored, pri katerem se morejo od enajstih navedenih skladb 6amo na eno zanesti, če zaradi bridke skušnje še v to ne izgubijo vere? Spored ni za kritike in za občinstvo vendar nikaka skrivalnica ali rebus, pri katerem je mogoče šele po dolgem in napornem brskanju in tuhtanju najti pravo rešitev. Spored imamo vendar zato v roki, da poučuje občinstvo, od katerega moremo pričakovati splošno še manjšega poznavanja skladb, kot to zahteva gospod X. Y. do kritikov, ne pa, da ga zavaja v zmoto ali pušča v nejasnosti. Drugič bo bolje, da sporedov sploh več ne tiskamo, ampak da napovedovalec sproti napove izvajano skladbo z vsemi podrobnimi podatki. Pri nekaterih skladbah na Fridma-novem koncertu se je to tudi zgodilo, a kdo je bil potem kaj boli na jasnem, tudi če je napovedovalca razumel?
Druga misel je pa tale: čeprav nisem aktiven glasbeni kritik niti nimam nikakih poslovnih zvez z njimi, vendar bi močno dvomil o tem. ali mora kritik res izpolniti prav vse zahteve, ki jih gospod X Y. nanj stavi. Idealno bi v resnici bilo, da bi kritik do podrobnosti poznal V6e klavirske, violinske, orgelske, orkestralne, sploh vseh vrst instrumentalne kakor tudi vokalne skladbe, ki se kdajkoli in kjerkoli na svetu na koncertih izvajajo; da bi moral imeti v svoji knjižnici tudi ves tozadevni notni material, to bi se 6ftmo po sebi razumelo. Idealno bi bilo, da bi obdržal v glavi ves tematični in motivični material izvajanih skladb, da bi poznal njih glasbeni ustroj, da bi mogel po-
ljubno kot poštevanko iztresti iz rokava vse nji hove opise z najpodrobnejšo razčlenbo. Njegovo znaje bi moralo biti tako trdno, da ne bi nasedel nobenemu tiskanemu sporedu A takih kritikov je žalibog na svetu zelo malo. Naš narod ima samo enega: to je namreč gospod X. Y. Sicer bi neveren bralec njegovih člankov nekoliko podvomil, ali ima res vse koncertne skladbe tako do podrobnosti v glavi. V tej slutnji nas potrjuje dejstvo, da je rabil od prvega do drugega članka cel teden, da se je znanstveno oborožil. Morda je imel od vseh • poslušalcev edini priliko, da je neprestano pri Fridmanu ali vsaj pri prirediteljih dobil podatke o resničnem sporedu in celo o dodatkih, nakar šele je 6vojo modrost odložil v »Sloveniji«. Kritikom, ki morajo svoje ocene večkrat sproti spisati, ta možnost navadno ni dana. Končno pa tudi občinstvo kaj malo zanimajo številke opisov izvajanih skladb, vsaj v takih podrobnostih, ne kot jih zahteva gospod X. Y. Tako je na primer Ljubljanska filharmonija pri Čajkovskega Še6ti simfoniji navedla na sporedu samo tonov način s pri-stavkom »Patetična«, opusa pa ne. Občinstvo in kritiki sodijo skladbe in izvajalce pač po vrednosti in po izvajanju, ne pa po opusih in njihovih pododdelkih.
Gospod X. Y. zaključuje svoj prvi članek 6 pripombo, da se je pianist Fridman, če je bral te ocene, 6mejal ne 6amo kritikom, ampak mu bo ostala tudi Ljubljana, ki je središče slovenske kulture, v »veselem« spominu. O tem bi podpisani nekoliko dvomil, 6aj je imel Fridman na koncertu lep obisk in pozneje izvrstne kritike. (Oprostite, da samega 6ebe prekinem! Pravkar vidim, da piše spored kot tudi gospod X. Y. v svojem prvem članku Fridman; v drugem članku, po katerem sem tudi podpisani povzel pisavo, pa dosledno Fridman. Zdaj končno ne vemo, kaj je naš pianist igral, ne kako se prav za prav pravilno piše! Verjetno bo drugi način pravilen, ker se je gospod X Y. v teku enega tedna najbrž tudi o tem informiral. Le da je pozabil v drugem članku svoje prvotno neznanje osmešiti!) Fridman oziroma Fridman bi 6e kot visoko kulturen človek prej smejal tistim, ki 60 zakrivili tak spored. Verjetno bi bil pa toliko uvideven, da bi odpustil obojim: kritikom in prirediteljem, ker je bil pri tej zmedi najbrž tudi sam udeležen. Težje bi pa opravičil gospoda X. Y. iz »Slovenije« in njegova malenkostna razmotrivanja. Tudi bi se kot človek gotovo čudil, kako more kdo svoje sodelavce pred javnostjo dokaj neopravičeno sramotiti in poniževati, svojo, javnosti 6icer nepoznano osebo pa tako poviševati. Ta tipično slovenski problem bi ga brez dvoma veliko bolj zanimal!	Prol. M. Tome.
Dodatek. Gospodu X. Y. v »Sloveniji« so se očividno zmedle številke opusov, ki so jih polni njegovi članki in tako je sam zagrešil »zločine, ki ga očita drugim. Omenjeni gospod navaja namreč Chopinove etude, ki jih je izvajal Friednian, z naslednjimi številkami: »op. 10. št. 5. in op. 25. št. 6. in 21.« Resnici na ljubo moram omeniti, da op. 25. št. 21. Chopin sploh ni napisni, da te etude torej tudi Friedman ni mogel izvajati, pač pa je igral poleg prvih dveh pravilno citiranih še op. 25. št. 0. Ne bi sicer tako trdovratno »jahal« na številkah, mislil pa bi, da bi moral g. X. Y. zelo paziti, da se ne nabode na lastni meč.	dr. W.
XI!!. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije
V vseh zadnjih letih je vladala v koncertnem življenju pri nas prava revščina. Redke so bile prilike, da smo si mogli vsaj malo utešiti žejo po skrivnostnem svetu lepote, ulripajočem naj-silneje v najskrivnostnejši vseh umetnosti — mu-ziki. V današnjih dneh, ko je preko Evrope zopet zadivjal vihar krvi in sovraštva in ko nihče ne ve, kdaj bo njega samega potegnila usoda v ta besni vrtinec, v tem času je žeja po lepoti močnejša kot kdaj prej. A ne samo to. Mnogo je stvari, ki se nam v mehanizmu vsakdanjega življenja zazde nepotreben luksuz ali jih kot nepomembne prezre-mo._ V časih pa, kot so sedanji, ko se gladko iz-brušena os vsakdanjosti prične nenadoma lomiti, se nam prav ob takih pozabljenih in prezrtih stvareh, ob eni sami drobni pesmi, enem samem odstavku iz lepe knjige, ob eni sami priprosti, pre-lrpi skladbi zazdi, kot da bi se nam nanovo odprle oči. Z novo, silnejšo močjo se vzbudi hrepenenje po mladostnih prividih pravljične dežele Indije Koromandije, tem močneje raste želja, da bi vse mladostne sanje o boljšem človeku, polnejšem življenju pretopili v resničnost, vse brez-miselne dogodke okrog nas pa pozabili kot hude, grde sanje. Zato se včasih že krčevito oprijemamo vsakega najmanjšega koščka lepote. — Ogromni naval občinstva na koncert Ljubljanske filharmonije, kot ga doživi le redko katere domača glasbena prireditev, se mi zdi značilen pojav. Naj bi bilo to obenem opomin, da je čas, da se strnejo vse glasbene tvorne sile pri nas, popravijo, kar je zamujenega in zgrade, kar ni zgrajenega.
Koncert Ljubljanske filharmonije je bil lep dogodek ne le po programu, ki je obsegal res '■■valitetna, izključno slovanska dela, ampak tudi po umetniški stopnji izvedbe. Pri klavirskem koncerta Rahmaninova (op. 18. v c-molu) je nastopil kot solist naš rojak prof. Anton Trost, ki je s svojo igro tudi to pot potrdil svoj sloves umetnika globoke, zrele muzikalnosti. Z mojstrstvom je zgradil celo skladbo le iz njenih čistih muzikalnih prvin in se tako z izredno tankočutnostjo izognil preširoki patetičnosti, ki je marsikje (posebno v 1. stavku) v skladbi sami nakazana. Tudi meditativni 2. stavek je pod njegovimi rokami zadobil glasbeno trdno utemeljeno obliko, brez pretiranih čustvenih primesi, brez prepogostih prisiljenih ru-batov, ki manj dozorelemu mterpretu radi zastro sliko celote. Enako fineso kot v solistični igri, kjer ni iskal zunanjih efektov briljantnih pasaž, je pokazal prof. Trost tudi v mestih, kjer je na svojem instrumentu le spremljal melodije orkestrskih instrumentov. Ce bi po njegovem vzoru še dirigent g. D. M. Šijanec, ki je sicer že v tej točki pokazal vestno in rutinirano roko, posnel isto fineso v podrejanju orkestra solistu, bi igra solista nedvomno še izraziteje izstopila in bi s tem bilo vzpostavljeno lepše ravnotežje med orkestrom in solistom.
Druga točka programa je bil Lajoviev »Ca-price« za veliki orkester. To delo zasluži eno prvih mest, če ne prvo, v vsej naši simfonični literaturi; in to ne le po svoji melodiki, harmoniki in ritmu, ki nepogrešljivo očitujejo slovanskega skladatelja, in ne le po instrumentaciji, v kateri se pokaže Lajovie res mojster. Glavna odlika Lajov-čeva je smisei za trdno leiimlično gradnjo velikih form, kot ga med našimi skladatelji redko najdemo. Skoda, da nam ni ustvaril še več simfo-
ničnih del. Dirigent D. M. Šijanec je spretno izoblikoval to delo, v katerem se nekak trpki humor prepleta s pristnim liričnim občutjem srednjega dela. A skoraj bi se živemu ritmu prvega in tretjega dela prilegal nekoliko živahnejši tempo; vso lepoto te skladbe pa bi izčrpala le izredno fina in ostro izdelana izvedba z mnogimi barvnimi nijansami, ki jih Lajovčeva instrumentacija — nekoliko podobna francoski — takorekoč zahteva. Sicer namreč postanejo za to delo značilne dvotaktne skupine, ki jih Lajovie pobarva zdaj s to, zdaj z drugo skupino instrumentov, preveč krhke in razdrobe zgradbo celote.
V VI. simfoniji Čajkovskega, zadnji točki programa, pa je dirigent D. M. šijanec pokazal mu-zikalno širino in zanos, kot jih doslej še nismo poznali pri njem, poleg tega tudi temeljito obvladanje partiture, ki je seveda predpogoj vsakega resnega dela. Vso dramatiko prvega slavka je podal izredno prepričevalno, enako je v 3. stavku lepo izdelal nasprotje med tematoma scherza in marša in ga izpeljal dosledno v enem samem zamahu. V splošnem je bil Šijanec najboljši v izpeljavi velikih linij; zato je razumljivo, da je v 2. stavku (Allegro con grazia) v svojem stremljenju po oblikovni zaokroženosti dal večji poudarek »allegru« kot pristavku »con grazia« in je zato mnogo muzikalnih nijans ostalo neizrabljenih. V zadnjem stavku je izčrpal vse dinamične označbe partiture, in če bi vdihnil vanj še več živega ognja, bi se še bolj približal čudoviti podobi te prekrasne predsmrlne vizije Čajkovskega, kot nam je ostala v spominu od mojstra Talicha.
Vsekakor lahko od Šijanca po tem nastopu pričakujemo lepega nadaljnjega razvoja, saj bo kot študijski dirigent Ljubljanski filharmoniji lahko mnogo storil za napredek tega našega korpusa, v spoznanju, da je izdelava in študij najmanjših podrobnosti v muziki enako važna stvar kot izpeljava velikih linij.	Dr. W.
P. S. Naj pristavim, da je VI. (patetična) simfonija Čajkovskega opus 74., kar bo po mnenju g. X. Y. iz »Slovenije« zanimalo glasbo ljubeče občinstvo; le kakšno korist bo imelo od te številke, mi ni povsem jasno.
o. r7*^. krsfno predstavo Mrakove tragedije »Stari Rimljan«. — Jutri, v sredo, 22. t. m. je v Delavski zbornici krstna predstava Mrakove najnovejše tragedije »Stari Rimljan«. Je to četrto delo mladega dramatika, ki ga bomo videli v Ljubljani. Doslej je Mrak oblikoval predvsem historične osebnosti, tokrat nam pa prinaša tragedijo iz našega meščanskega življenja. Prizorišče mu je znana gostilna »Pri starem Rimljanu«. — V srečanju starega, poštenega in solidnega sveta našega predvojnega meščanstva z novim neskropuloznim povojnim človekom. Propad prvega in zmaga slednjega, to je okvir tragedije. Kot dosedaj vsa prejšnja bo tudi to delo podal e svojimi igralci in v lastni režiji. Naslovno vlogo poda sam.
Slovecem tako znani bolgarski pisatelj Angel Karalijčev je izdal knjigo »Zemlja Bolgarov«, ki je zgodovinsko potopisna.
Njegoševo nesmrtno delo »Gorski viienar« je izšlo v italijanskem prevodu Umberta Urba-nija (11 serto della montagna) v milanski za-lozbi Garzanti,
Ravnatelj največje kriminalne policije sveta
Največji državni pravdnih in kralj „G-Menov"
Združene ameriške države še do nedavnega niso imele posebnega pravosodnega ministrstva. Ameriško jako strogo nazirunje o neodvisnosti sodnikov je preprečilo, da bi bil postavljen kak človek nad tistimi osebami, ki so poklicane, da delijo pravico. Zato so imeli le nekakšno organizacijo državnega pravdništva. Imeli so zvezno^ državno pravdništvu in temu podrejene državne pravdnike posameznih držav, provinc in mest, kakor tudi policijske načelnike — šerife. 150 let dolgo je to dobro uspevalo. A potem je prišla strahovita doba kriminalnosti, ki mu pravimo gungsterstvo in ki nam je znano iz vseh ameriških filmov. PravosoJna in policijska organizacija je bila za to nezadostna. Vlada je slednjič postavila zvezno policijo. Oblast te policije se razteza čez vse Združene ameriške države, in ne sahio kakor doslej, ko so vladali samo šerifi, čez 48 držav. Tako je nastal slavni Zvezni preiskovalni nrad s preizkušenim kriminalistom Edgarjem llooverjem na čelu in z njegovimi tisoči uradniki. Skupno se ta urad imenuje »gubernija Men« ali kratko »G-Meu«.
Predsednik Roosevelt je ustanovil zvezno državno pravdništvu in mu je dal posebne pomočnike, posebne zastopnike, zvezne šerife in zvezne maršale. Odkar se je ustanovilo zvezno pravosodno ministrstvo, je Frank Murphv član Rooseveltove vlade. Kakor skoraj vsak Irec, ima tudi Murphy rdeče lase. In kakor vsak Američan, je tudi Murphy velik športnik. Boksanje, jahanje in igra kriket so njegove najljubše zabave. In kakor vsakdo iz severnih držav Unije, je tudi Murphy globoko veren, asketsko preprost in zagrizen sovražnik alkohola in tobaka. Vsak dan dela po 18 ur, pokliče telefonsko svoje sotrudnike večkrat tudi še opolnoči, da jim narekuje naloge za prihodnji dan. Stanuje v majhni hotelski sobi nasproti ministrstva in zna na pamet besedila več kot 2000 paragrafov, pozna vse svoje uradnike, to je 3000 uradnikov ministrstva, 1000 šerifov, 500 državnih pravdnikov in 6000 G-Me-no v, po imenu I
Kralj »G-Menov« zasleduje saboterje in vohune. Republikanski član kongresa, Taylor Wadsworth, je eden največjih besednikov v opoziciji proti Rooseveltu v ameriškem parlamentu. Med debato o reformi nevtralnega zakona je imel velik govor, ki je postal nanj pozoren Frank Murphy. Taylor Wardsworth je dejal: Naši pridni G-Meni so napovedali vojno gang-st.®!!!em- V tvornicah, na žele/, ici, v pristani-niščih pa so večni pojavi sabotaže, v pisarnah naših delavnic je polno vohunov. Naj vendar naša vlada čuva državo, da se uničijo sovražniki našega dela!
Frank Murphy se je smehljal, nato pa je spregovoril:
Naš policijski sestav je zdaj popolnoma preurejen. Neprimerno je močnejši kot pred leti in vse vohunstvo in sabotažna dejanja imamo v mislih. Vsi ljudje mojega oddelka so si že prislužili veliko lovorik v boju zoper gang-sterje._ Mojih tisoč šerifov je dobilo nalog, da se vržejo na delo predvsem zoper teroriste.
Newyorško pristanišče nadzira prvi newyorški državni pravdnik Thomas De\vey, ki ga podpira Leon Torrough, poveljnik G-Menov, ki je odkril največji primer vohunstva, kar se jih je v Ameriki pripetilo v dobi po vojni.
Frank Murphy se je vrgel po tem razgovoru spet na delo: Zoper vohunstvo, zoper sabotažo, na varstvo ameriške industrije in ameriškega prometa, na opazovanje, ali se zakoni o sporazumih glede na prevoz orožja drugim držuvam vestno izpolnjujejo.
Nuto narekuje delovni načrt svojim tisočim postojankam: Duje jim navodila glede na: opazovanje osebja v tvornicah in na železnicah; opazovanje vseji inozemcev; opazovanje in natančno nadzorstvo vseh izvozov blaga; tedenska preiskava kleti, shramb in skladišč orožarnih tvornic; javljenje vseh osumljenih, ki hodijo v bližini tvornic, kolodvorov in skladišč, opazovanje vseh kavarn, restavracij, garaž v bližini tvornic za orožje; navodila delovodjem in inženirjem teh tvornic; navodila postajnim načelnikom, železniškemu osebju in osebju v pristaniščih.
To je gosta mreža, ki njene pentlje ne propuščajo nobenega prostora, da bi se kdo izvil. Ta mreža je razpeta nad vso ameriško vojno industrijo in to mrežo je spletel Frank Murphy s svojim pomagačem Edgarjem llooverjem. Ameriška javnost je hvaležna tema dvema, da more mirno prebiti svoje noči.
Svetovni mojstrski drsalni par Herbert-Baier.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Nogomet za mizo in nogomet na travniku je bilo geslo zadnje nedelje v našem športnem gibanju. Slovenski športniki so ustanovili svojo slo-vensko nogometno zvezo, aktivni igralci so pa pomerili svoje moči v mednarodnih ligaških in pnja-| teljskih tekmah. Pričnimo kar pri ustanovnem obč. nem zboru Slovenske nogometne zveze.
Na ustanovnem obč. zboru slov. nogometne zveze
je bilo zastopanih 48 klubskih delegatov od 58 delujočih v območju LNP. Obenem z ustanovnim [ občnim zborom slov. nogometne zveze je bila likvidacija LNP. Občni zbor je potekal v miru ; edino pri obravnavanju blagajniškega poročila se je razvila precej živahna debata, ker so hoteli imeti nekateri delegatje pojasnilo glede zneska 60.000 din, katerega je pozveza dobila svoječasno od Jugoslov. nogometne zveze. Prvi upravni odbor slov. nogometne zveze izgleda takole:
predsednik dr. Kosti, I. podpredsednik Marte-| ?nc>. M; Ppdpreds. dr. Kuhelj, I. tajnik Vrhunc, II. tajnik Zajec, blagajnik Slamnik ter 12 odbornikov, od katerih jih je 9 iz Ljubljane, 3 pa so iz drugih krajev. Revizijski odbor ima 5 članov, na-i celuje pa mu g. Vospernik.
Potem so debatirali o pravilniku podzvez. — Sodniki dobijo avtonomijo, na rednem občnem zboru slov nogometne zveze pa bo tudi določeno število klubov, ki bodo sodelovali v slovenski no-| gometni ligi. Izgleda, da jih bo osem.
Tekme v srbski ligi
BSK : Slavija (S.) 4:0 (2:0). Bask : Zemun 2:2. Jugoslavija : Vojvodina 2:2 (2:1). Gradjanski : Edinstvo 2:0. Bata : Žak 5:0.
takale313613 srbske Iige bo do naslednJ'ih tekem
BSK
8 7 0 1 36 7 14 8 5 3 3 25:11 13
Jugoslavija
Slavija (Sar)	8	5	0	3	20:14	10
Oradjanski (S.)	8	5	0	3	17:16 10
Vojvodina	8	3	3	2	16:18	9
Jedinstvo	8	3	2	3	15:16	8
Bata	8	3	2	3	17:21	8
Bask	8	0	4	4	8:15	4
Žak	8	1	0	7	12:24	2
Zemun	8	0	2	6	9:33	2
Ostali nogomet doma in drugod
Zagreb : Bratislava 3:1.
V Zagrebu sta se spoprijeli reprezentanci Zagreba in Bratislave. Zmago so zasluženo izvojevali Zagrebčani, četudi je nekoliko previsoko izražena. Oledalcev je bilo okrog 6000.
SK LJubljana : Železničar (Zagreb) 5:2 (3:2).
SK Ljubljana je imela v gosteh zagrebške Železničarje, s katerimi se je v prijateljski tekmi spopri ela, da se čim bolj pripravi za naslednje tekme v slovensko-hrvatski ligi. Ljubljana je sicer zmagala, toda imela pa je prav malo od te priprave, kajti tekma je bila izredno slaba. In tudi finančno ni prav nič boljše, saj ni bilo gledalcev, kakor bi slutili, da se bo serviral tak nogomet.
Predtekma: Ljubljana (rez.) : Grafika 1:1 (1:1)
Ljubljana (jun.) : Jadran (jun.) 4:0.
Svoboda (jun.) : Moste (jun) 4:1.
Amaterji : Atletiki 6:2 (3:2).
Korotan : Disk 5:0.
Zagreb : Sušak 2:1 (1:1).
Bačka : Slavija (O.) 1:0 (1:0).
Bukarešta : Berlin 1:0.
Hokej na travi — Concordia : Maraton 0:0.
Slavija - prvak Češko-Moravske
Nedeljske prvenstvene tekme so takole izpadle: Sparta : Bata 6:1, Slavija : Kladno 14:1 (!), SK Plzen : Viktorija-Zižkov 6:2, Viktorija (Plzen) : Zidenice 3:1. Z nedeljskimi tekmami je končano tekmovanje za jesensko prvenstvo. Slavija je postala prvak pred Sparto, ker ima boljšo gol-di-ferenco.
Italijansko prvenstvo
Novara : Bologna 0:0, Lacio : Juvenlus 4:0, Milano : Venezia 2:1, Genova : Napoli 2:0, Flo-rentina : Liguria 4:0, Ambrosiana : Torino 1:0, Roma : Modena 1:0, Bari : Triestina 2:2.
Dunajske reprezentance so zadnjo nedeljo trikrat zmagale
V nedeljo so Iri dunajske reprezentance igrale in so si izvojevale tri zmage. A reprezentanca je premagala Graz z rezultatom 2:0 (0:0), B tim je premagal Linz s 8:2 (3:2), tretja garnitura pa je premagala Salzburg s rezultatom 2:0 (2:0).
Športni drobiž
Italijanska in nemška nogometna reprezenlanca
se srečata 26. novembra v Berlinu. Italijani se po porazu, ki so ga doživeli v Švici temeljito pripravljajo za to tekmo, ker ne žele doživeti še en poraz. Prvak sveta — tako pišejo italijanski listi — ie pogorel v Švici, ker se tekma ni vzela resno. Nekateri pa predbacivajo kapetanu, di Pozzu, da je imel samo štiri skupne treninge.
Zastopniki ASK-a so bili pri ministru za telesno vzgojo naroda g. Tomiču, katerega so zaprosili za podporo za svoj smučarski dom, ki bo stal na Črnem vrhu nad Jesenicami. Minister jim
Trije bratje so si izvojevali 46 prvenstev
Izredno velik uspeh beležijo trije finski bra-i u? lmenu Pihlajamaeki. ki so kot rokoborci v lahkih kategorijah, to je od bantama pa do lahke teže izvojevali vsega skupaj 46 prvenstev. Priborili so si namreč 23 finskih, 8 evropskih, poleg tega dva olimpijski zmagi v prosti roko-borbi leta 1024 in 1936 si je priboril sam Kustaa Pihlajamaeki, ki je izvojeval skupaj 33 zmag in je najuspešnejši med tremi brati. H. Pihlamaeki je izvojeval 6 finskih in eno evropsko prvenstvo ter teta 1932 olimpijsko zmago v prosti rokobor-bi ter je tako posetnik 8 zmag. In končno ima zadnji brat A. Pihlajamaeki še 5 finskih prvenstev.	1
¥
Iz Slovenske nogometne zveze. Prva seja upravnega odbora bo drevi ob 20 v zvezini pisarni, Beethovnova 9, — Tajnik,