Hi t. številka. Trst, v sol h »to 23. julija t S9S. ,,Edinost" izhaja dvakrat na <1»n, raz uri nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnina znušii: Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . n 12'— Za pol leta, četrt leta in na me«ec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine »e uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Tratu ijut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 9 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje) glasilo političnega društva „edinost" za primorsko. Telefon Stv. N70. 4 nvč. Toča j X XI IT. V edinosti Je moit Oglasi »e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popuatoin. Pordana, osmrtnice in javne zahvale, domači Ofrlasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranknvani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oplase spre-jenia iiprmniStTO. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. VrednKtvo in ti*k»rnit se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'pravnlstvo, od-I p ni v n i št v o in sprejem mije inserato* v ulici Molin piccoio Stv. II, II. imdstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Prsn G o d n i k. ~~ Novejše vesti. Pariz 22. Glasom sporočilu, došlega »Agcnce Havas« iz Madrida, jo izjavil španski minister za nauk, Gamazo, <1 a se skoro h k 1 c n e mir, ki bode 6 a h t e n z a H p a n h k o. Madrid 22. Neka privatna brzojavka iz Havane javlja, da so Amerikam v torek zvečer pri Manzanillo stopili na kopno. Špansko vojaštvo, ki je nadzorovalo mesto, je streljalo na Amerikane, kateri poslednji so odgovarjali streljanjem. Možtvo španskih topnjač se je rešilo s tem, da je z jednim delom svojih stvari zbežalo na kopno. Pričakuje se, da Amerikani napadejo Manzanillo na vodi iti na kopnem. Playa del Este 22. (»lasom uradnega poročila o včerajšnjem boju pri Manzanillo je amerikansko brodovje razdejalo tri španske kupčijske ladije in pet topnjač. Spanci so imeli baje sto mrtvih, doeim ni padel, niti ni bil ranjen noben Amerikan (!!!). (V boju, v katerem so mzdejali 10 ladij, da ni bil niti ranjen noben Amerikan!! Potem pa ni ros, da je bil boj ! Ta je zopet »amerikanska« !) Anapolls 22. Neka govoriea hoče vedeti, da so admiral Cervera ne povrno na Špansko, ampak da je sklenil, da se svojim sinom vred — ki je tudi med ujetniki — po sklepu miru nastani v Bostonu. London 22. (Seja zbornice poslancev). Prvi lord mornarice, Goschcn, je pojasnjeval dodatni program za pomnoženje mornarnice. Rusija gradi sedaj G novih bojnih ladij, za dve od teh jo preskrbljeno že v prvotnem programu. Govornik je zahteval 4 nove bojne ladije. V ruskem programu je nadalje zgradba 4 novih križarjev. Govornik predlaga grad bo štirih novih križarjev, kakor tudi 12 razdejevalcev torpedov. Skupni znesek potrebščine za te novo ladije je proračunjen na 15 milijonov. Nove ladije naj bodo še posebno sposobne za vožnjo po sueškem prekopu. London 22. »Reuterjuva pisarna« javlja iz Hongkonga: Upor v Kvaugsi še ni udušen. Podkralj pošilja neprestano vojaštva na pozorišče nemirov. Carigrad 21. Glasi se, da namerujejo četo-rica velevlasti doposlati turški vladi noto, v kateri izjavljajo, da ne dovole, da bi se turško vojaštvo dopošiljajo na Kreto. Lvov 22. Jutri pojde todi mimo kralj Karol Romunski na svojem potovanju v Petrograd. Kralj se ustavi za jeden dan v Varšavi, kjer bode njemu na čast slavnostna predstava v glavnem gledališču. .Jasio (Galicija) 22. Tukajšnje sodišče je obsodilo danes jedno osebo na dva meseca ječe radi zadnjih izgredov proti Židom. Petrograd 22. Car ruski je podelil včeraj pred obedom knezu Ferdinandu Bolgarskemu red sv. Andreja in princesi Mariji Lujizi red sv. Katarine. Oeneva (Švica) 22. Ker so vsprejeli predlog, da vlada bodi posrcdovatclj, so delavci na stavbah zopet šli na delo. Državni svčt je sklenil, da zaključi vsa socijalistiška društva italijanska ter da je odsloviti jeden batalijon deželne brambe, jedcu batalijon pa ostane za sedaj še pod orožjem. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". %adar 22. V okolici sinjski so se te dni ponavljali sunki; po nekaterih krajih so bili sunki še precej močni. Iterolln 22. Semkaj je došlo 700 avtrijsko-nemških turnerjev, ki so na potu na telovadne slav-nosti v Hamburgu. V sprejeti so bili slovesno. Na trgu pred spomenikom so ukupno peli »Die VVacht am Khcin.« Pottm so šli pred palačo, v kateri je bival cesar Viljelm I. Tu so se ponovile demonstracije. % Kriza t Minskih oMiih istrskih. n. Odkritosrčnost, s katero je glavno glasilo italijanske stranke v Istri slednjič pripoznalo korupcijo, ki vlada na mnogih upravah italijanskih občin, nas je osupnila. Poznavajoči odnošaje in stranke, moramo že a priori odbijati misel, da bi bili le usmiljenje, pravicoljubje in skrb za materijalno blaginjo ljudstva doveli gospodo do takega heroi-škega čina, do take grozne obsodbe samega sebe in svojo stranke? Odbijamo to misel, ker vemo, daje gospodi prva zapoved: strankarska korist! Pred oziri na to korist se morajo umikati vsi drugi oziri! To pn zato, ker v Istri — v kolikor je ista v italijanski oblasti — je poj m »strankarska korist« jalto omejen in ozek. Laška strankarska korist v Istri je korist — koterije, korist zbora mož, ki šteje komaj toliko glav, kolikor jih šteje jedna stotnija vojakov. Kaj je torej primoralo »Istrio«, da je toli ostro nabrusila nož in ga zasadila potem v meso italijanskih občin, priznavši: da na upravah italijanskih občin po Istri vlada zlo stanje, da je po-loženje resno in nevarno, da v s led korupcije na občinah precejšnjemu tlel u dežele žuga pogibelj, da nastajajo celo dvomi o poštenosti italijanskih občinskih uprav itd. itd. ? 1 Od kodi torej sila za take heroiške čine ?! Odgovor nam daje prav za prav »Istria« sama, ko pravi: »Tu gre za obstanek frakcij naše stranke, ki se kompromituje na tak način ter slabi čedalje bolj !« Tu imamo torej klasično pričo o resničnosti naše trditve, da gospodi je korist stranke, oziroma koterije — vse! Le zavest, da danes jutri mora priti do katastrofe, ako pojdejo stvari tako dalje, in pa zavest, tla se jeza ljudstva obrne slednjič proti »frakcijam italijanske stranke« po posamičnih krajih, sta razvezala jezik poreški »Istrii«. Glasilo italijanske stranke je torej zabeležilo obstoječe zlo. Označilo je tudi — in še precej brezobzirno — ura v tega zla. Ali to ne zadošča, »Istria« bi morala označiti tudi genesis (postanek) tega zla. Na izvor tega zla ni pokazala, ker bi bila morala pokazati — smo že zopet tam — na svojo stranko, na koterijo! Da, gospoda: pol i tiski in upravni z i-s te m, ki velja v deželi, je vir vsemu zlu na občinah, isti nczmisclni, nemoderni zistem, katerega vzdržujejo ozki krog signorie, kjer-koli imajo še kaj vpliva. To je tisti zistem, kateremu se klika noče odreči, ker ve, da v isti hip, ko bi se zrušil ta zistem, bi se zrušilo tudi njih nadvladje po občinah, dosledno torej tudi — v deželi! Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. To je tisti stari benečanski zistem oligarhije po občinah, nesrečnega gospodstva nekake vaške aristokracije, ki ima v svoji pesti dotične nesrečne občine. Tu imamo po posamičnih krajih prave županske dinastije. Praoče je bil župan, sin mu je bil župan, od sina sin jo župan in praunuk bo župan, ako dotlej pravična jeza ljudstva in pametno spoznanje kompetentnih krogov ne izrežeta tc rane. Ti vaški oligarhi so seveda mislili vsikdar le na-se. In čim bolj jim je propadalo lastno gospodarstvo (navajenim živeti lahko in dobro in brez dela), tem bolj so iskali nadomestila — na občinah. In našli so ga vsikdar, ker ni bilo nikjer kontrole in je še dandanes ni možno organizovati po mnogih občinah, ker je zopet nesrečni politiški in upravni zistem, sloneči na ramenih klike, skrbel za to, da so le redke občine, v kateri! imajo kakega sposobnega človeka poleg oligarha in vaškega avtokrata! Vrlino načelo temu zistemu je: čim manje šol, tem bolje — za kliko t! Posledica temu zistemu jo, da imamo v tej mali deželici samo mi Slovenci in Hrvatje do 20.000 otrok brez šolskega pouka; posledica tenm je silni zaostanek v kulturi, tako, da vladajo tam »loli šo arhniški odnošaji; posledica temu je, da jc po mnogih krajih tam doli analfabet pravilo in neanalfabet izjema; posledica temu zistemu jc, da nedostaje mož, ki bi bili sposobni za kontrolo javne uprave — in vsem tem zlom jc zadnja posledica: korupcija, kakor jo slednjič priznava tudi »Istria«. Nam na vse zadnje ni dolžnost, da bi se praskali tam, kjer srbi Lahe, in da bi si razbijali laško glavo. Ravnodušno bi lahko gledali na to laško korupcijo in se je morda ceM veselili s svojega slovanskega stališča, ako ne bi bili primorani računati žalostnim dejstvom, da jo občin, ki so našo po krvi, a ječe pod italijansko upravo in — korupcijo; in nadaljnjim dejstvom, da so slabi vzgledi tu pa tam popačili tudi mnogokateregn našega, kjer se ljudje še niso znali osamosvojiti od laškega vpliva. Sleherna volitev, politiška in upravna, daje nam dokazov o popačenosti in nemoralnosti, l5,2 milijona goldinarjev proti akti v um u 10*2 milijona iz prošlega leta. Ta statistika ni razveseljiva, ker kaže, da druge države veliko več uvažajo v naše državo, nego izvažamo mi v inozemstvo, oziroma, da v svetovni trgovini dajemo mi več denarja inozemstvu, nego ga daje inozemstvo nam. Ako hočemo, da jc trgovinska bilanca ugodna, mora izvoz vsaj pokrivati uvoz. Gorenji izkaz kaže torej, da naša trgovinska bilanca je n c u g o d n a ! Glasovi is novin o tržaških razmerah. Tudi dunajski list »Di«- Information se je te dni bavil z rti/merami v Trstu. V svoji številki od 17. t. m. pa prinaša dopis, ki ima temveč veljave, kor je prišel od e e n t r a 1 i s t i i k e, torej Slovanom neprijazne struni. Dopisnik pravi, da mnogi uradniki v Trstu so morali misliti, da ustrezajo namenom vlade, ako pomagajo poitalijančcvati Trst. »Information pravi od besede do besede: »Grehov, ki sta jih storila baron Preti« in za njim vitez Ri-naldini, ne bode možno popraviti v desetletjih.« Potem pripoveduje rečeni list o Dolenčevem predlogu, o irredentistiški nravi progressa in o tem, kako Neme i vedno glasujejo z i reden tove i. In to tudi uradniki! Zatem pravi: »Trst je o tem ni dovoljen nikak dvom naravnost revolneijonarno pod rovan, istotako, kakor recimo — Ifeh; v Trstu kakor drugod so imele prevratne stranke prvo besedo, terorizujejo dobro misleče in korakoma potiskajo nazaj državno misel avstrijsko, katera ostaja brez varstva od strani onih, ki bi jo morali braniti. Vlada pa studira jezikovno vprašanje, in meni, da najbolje ozdravi državno bolezen s predpisi o notranjem in vnanjcm službenem jeziku, z nastavljanjem tolmačev in obkroževanjom jezikovnih obse/, ij, pred vsem pa z umikanjem pred revoluei-jonarnimi življi. Vspehi so jednaki, na severu kakor na jugu.« (lovori'1 o umirovljenju finančnega ravnatelja dra. Sehustcrja, pravi reeeni list, da so le posebne razmere mogle dovesti do tega. Xn drugem mestu pravi: »Zdi se, da kaže ta odstop, da se i z vestni odnošaji, ki so obstajali za naincstuikovanja Pretisa in viteza Rinaldinija, ti i s o spremenili tudi pod n a m es tn i k o v a nj c m gospoda grofa GoeflHii, Ako bi bil zbran državni zbor, bi pač prišla stvar tam v razgovor. Kakor pa stoje stvari v tem hipu, more opozarjati na to le novinstvo. Sieer pa vsi vrabci po tržaških strehah žvižgajo izvestna imena iu izvestne dogodbiee.« Knez Ferdinand Bolgarski na Ruskem. Knez Ferdinand se bavi sedaj v Potro-gradu. Rusija ga jo na vsej poti vsprejemala naj-večo gostoljubnostjo in vsemi častmi, ki se pristojajo vladarju. Y Pctrogradu odlikuje car svojega gosta. »Novoje Vremja« pišejo, da takov obisk bi bil preti leti nemogoč, ker bi bil vzbujal sum Evrope. Toda časi so so so prenionili miru v prilog. Cas, ki ozdravlja vso, je dovel do stvarne trezne dobe, ki bode, tako se jo nadejati, trajna. Vslod krsta princa Borisa da se je značaj bolgarskih od-nošajev do Rusije utrdil za vedno. Bolgarska ve, da je ona kamen odpora na potu do egejskoga morja iu do Carigrada. Rusija pa ve, da Bolgarska noče biti sovražna sprednja straža na Balkanu. In tako izgine zadnja senca v rusko-bolgarskih odjao-šajih. Pravoslavna vzgoja princa Borisa priča, da je knez Ferdinand spoznal, da Bolgarska more izvrševati svojo zgodovinsko nalogo le po tesnem politiškein in duševnem prid ruže nju mogočni Rusiji, katera naloga je obsežena v samostalnosti Bolgarske. Kako se vendar spreminjajo časi ! Kdo so no spominja žalostno dobe nesrečnega Stambulova, ko jo Bolgarska tako grdo plačevala svoji osvoboditelj ici ?! In pozneje dobe, ko se je knez Ferdinand zastonj trudil, da bi zopet spojil pretrgane vezi s Petrogradom ?! Sedaj pa so se odnošaji med Bolgarsko in Rusijo konsolidovali popolnoma. — A če pomislimo nadalje, da je tudi kralj Karol ravnokar ua potu v Petrograd, da so odnošaji med Crnogoro in Rusijo itak že notorično intimni in da je pričakovati obiska kneza Bolgarskega na Cotinjah, da je torej Srbija se svojim Milanom popolnoma osamljena na Balkanu, poteru se kakor pošteni Avstrijci — ne moremo iznebiti bojazni, da bi utegnila imeti za nase koristi usodnih posledic ona politika po madjarskem ukusu, ki se pojavlja — v neopravičenih napadih na osebo kneza Nikole C r n o g o r s k o g a ! Domače vesti. Odličen gost. Danes je prišel v Trst gosp. Jan Lego iz Prage, kije pravi oče Slovencem živečim v prestolnici naioda češkega. V ponedeljek pojde v Gorico. Ne. to iii tako! Piše se nam: »Indipen-dente« od minulega četrka se grozno jezi nad tr- žaškimi političnimi oblastnijarni, ker so iste dovolile, da so se o priliki koncerta na vrtu naše šole pri sv. Jakobu razobesile naše slovenske — »tri-eolore« ! Po mnenju liberalnega (?) žida bi to ne smelo biti; toda, ker se že dopuščajo taka izzivanja (! !), da se s tem vstreza gospodom Slovencem, moralo se bode zadovoljiti tudi Lahom v toliko, da bodo smeli razobešati svojo trieolore« ! Slovencem namreč ugaja belo, modro rudeČe, nam pa (doslovno) ,.belo-riideče-zeleno'*!!! »Indipendentu treba pripoznati, da zna govoriti odkrito. Samo opozoriti ga moramo, da njegova analogija med slovensko in italijansko troboj-nieo šepa na vseh nogah. Slovenska trobojniea je znak narodnosti živeče v tej državi ter potrjena od cesarja te države — torej legitimirana na vse strani. Italijanska tri kolora pa za Avstrijo ni druzega, nego simbol tuje države!! Ali nas razume slavni Indipcndente« ? Sedaj ve lahko, zakaj oblasti dopuščajo ali bi morale dopuščati slovensko trobojnico - dočim ne smejo dopuščati italijanske trikolore! Torej to ni tako, kakor meni »Indipcndente«, da mora biti dovoljena tudi italijanska trikolora, ako je dovoljena slovenska trobojniea! Liberale e. Za pravice slovenskega jezika med Slovenci sam I lil i ! Pišejo nam: Neštevilnokrat stezo pisali, oziroma sprejemali dopise, napisane v grajo našim gospom in gospodičinam. Vem sicer, da je ta stvar jako, jako kočljiva, osobito za Vas, ki sto izpostavljeni vsem nevihtam! Saj vemo, da se nevolja onih, ki se čutijo zadete, navadno izliva tudi na Vas in včasih celo izključno na Vas, da-si niste storili druzega, nego, kar mora storiti glasilo javnega menenja. Priznati pa morate, da rano treba čistiti in (akojesila) cehi »žgati«, ako hočemo, da se zaceli! Moja malenkost ne mrzi — Bog mije priča, da ne —- žensk na sploh, kakor to delajo le čudaki, ki pa imajo, ali bi vsaj morali imeti za tako postopanje svojih in tehtnih vzrokov. Jaz želim celo nožnemu spolu mnogo vspehov na polju emancipacije, nimam pa in ne morem imeti rad onih mater in hčeri, ki so našega rodu in našo krvi, ki pa nas žalijo vodnim ščebetanjem v »sladkem* jeziku dol si! Dva povoda sta me prisilila, da sem po dolgem času prijel zopet enkrat za svoje že zarjavelo pero. Včeraj sem govoril z deklico kakih 14 let, ki mi pa ni znala odgovoriti na mojo slovensko vprašanje! Ona je slovenskih starišev hči, toda ti slovenski stariši jo nočejo (!) učiti slovenskega jezika! »Morala bodem iti v Ljubljano (mi je rekla), ker jaz želini znati jezik svojih starišev, ali oni me nočejo učiti!« Srce so mora trgati človeku, ko čuje kaj taeega in sveta jeza mora pograbiti slednjega, količkaj zavednega rodoljuba radi sramotnega vedenja takih starišev !! Druga bi bila ta-le. Govoril sem z nekim tukajšnjim rodoljubom baš o »naših ženskah«. On je trdil, da ne smemo zahtevati preveč od našega ženskega spola; dovolj da jo (je rekel), ako ženska čuti z nami ter nosi v srcu ljubezen do naroda. Govor da je le malenkost! Povedal sem dotičnomu svoje menenjo o tem vprašanju in sedaj dovolite, da jo tu zapišem. Ako ženska izhaja iz slovanske krvi in je torej po rodu in po mišljenju naša, a po govorici — tuja, nimamo mi in naš narod od njo ničesar pričakovati, ker, kdor res ljubi ta ali oni narod, porablja vse sile, da se priuči jeziku tega naroda; ako pa gospodičina zna, a so sramuje svojega materinega jezika slovenskega, potem ne moremo pričakovati, da bode gospa govorila, česar se je sramovala ista kakor gospodičina! Jasno je torej popolnoma, česa smemo pričakovati od takih mater! Ničesar druzega, nego — janičarjev! Ne trdim, da v Trstu no gre na bolje v tem pogledu, ali ta »dolee del si« se še vedno preveč prežvekuje po slovanskih -- ustih! Toda bodimo pravični in priznajmo, da ženske niso vsenm krivo. Vprašaj žensko, zakaj da govori laški, pa boš neredko moral čuti odgovor: zato, ker me možki nagovarjajo — laški! Ko bi smel — veste gospod urednik — bi lahko imenoval celo vrsto tahih vitezov, toda Vi, gospod urednik, morate rabiti škarje ter krčiti do- pise in obilokrati tudi — poroti pregorkim dopisovalcem !! Zaključujem s toplo prošnjo, da naj mi odpuste, ako sem koga zadel. Prisezati* jim pa, da ne bom več pisal o tej stvari, ako se vsi grešniki in grešniee — poboljšajo! Drevenj. Posvetovanje krčmarjev. V kratkem se ponovi občni zbor zadruge tržaških krčmarjev, ker je bil isti zadnjič razpuščen ali prav za prav razpršen. Včeraj popoludne so imeli kakih 40 krčmarjev posvetovanje v Gardi na Aeipiedottu glede sestave novega odbora zadruge, kajti krčmarji trde, da smejo staremu odboru predbacivati marsikaj. Na včerajšnjem shodu se je povdarjalo posebno to, da s«- morajo združiti vsi mali krčmarji v ta namen, da (hibe vodstvo zadruge v svoje roke. Dolžnost novemu odboru pa bodi ta, da bode glodal edino le na koristi krčmarjev, da ugodi vsakemu in da bodi iz zadruge izključena vsaka politika. Ce bi pa prišel neki dr. ali kedo drugi, ki bi hotel nagovarjati in tudi v to organizacijo siliti kaka so-eijalno-demokratiška načela, ali si prisvajati kako vodilno ulogo, — takim naj pokaže vrata vsakdo! Sedaj sti med gostilničarji dve stranki in sicer ona prejšnjega odbora, kateremu je predbacivati marsikaj, ter nova, v katero spadajo večinoma h' manjši krčmarji in ki ima, kakor je videti, dobre namene iu dosti upanja, da dobi vodstvo zadruge v svoje roke. Pevsko društvo „Kolo*" izreka iskreno zahvalo gosp. A. Gabrščeku, lastniku Goriško tiskarne, za darovanih t? kron, to jo, za odbitek ua računu tiskovin. Isto javlja veselo vest, da je društvu pristopil kakor ustanovnik premilostljivi gosp. Jeglič, knezoškof Ljubljanski ter je doposlal 20 kron ustanovnine. Bog plačaj! Kakor podporni udje so so zglasili ter do-poslali po dve kroni podpornine sledeči gospodje: A j te Rihard, Cokelj Andrej, Kocijančič Josip, dr. Ostertag, Perhavc Jakob, Poč kaj Anton, dr. Slavile, Tomažič Ivan in dr. Vitezič Dinko. Bog poživi vse nove člene in lopa jim hvala! Odbor. Sliod vseli slovenskih velikošolcev in ahiturijeiitov so bode vršil v Ljubljani dno 19., 20. in 21. avgusta t. I. ne pa, kakor smo poročali svoječasno, 12., 13. iu 14. Tovariše pevce prosimo, da pošljejo v najkrajšem času svojo naslove na naslov: pliil. Jožef Reisncr, Ljubljana. Štipendij. Začetkom prvega semestra šolskega leta lHi>S.-0(,». je oddati erarni štipendij v znesku 300 gld. — jednomu dijaku iz Istre, ki bi se posvetil študijam živinozdravništva. Natančneji pogoji so označeni v uradnem »Osservatore Tric-stino« od 22. t. ni. »Narodna tiskarna A. Gabršček v Piilju.« Tako so glasi nova, na okrožnem sodišču v Rovinju vpisana narodna tvrdka, najrbrže ena prvih naših v Istri, ki so vpisano v trgovski vpisnik. Gotovo pa je, da ta nova tiskarna jo eno najvažnejših narodnih podjetij za naš bedni narod v Istri. Da bo nova tiskarna vsestransko kos svoji nalogi, v to nam je porok istega lastnika širokoznana ^Goriška tiskarna A. Gabršček« v Gorici, ki tekmuje v izdelkih tiskarske stroke z vsako drugo ; slovenskemu narodu je podala v kratki dobi svojega obstanka (pot let) več knjig, nego vse drugo skupaj (ako bi i z vzel i morda družbo sv. Moliora, ki pa strogo ne spada sem). Gospod Gabršček jo napravil istrskim Lahonom veliko preglavico s tem, daje kupil Soraschin-Martinolichevo tiskarno. Moral sejo tudi mnogo bojevati s spletkami iz lahonskega taborja, daje dobil koncesijo. Koncčno je premagal tudi te spletkarije in zdaj žo vos mesec ureja tiskarno v krasnih prostorih, v Bar-baličevi hiši v ulici Sissano. Ureditev hiše in tiskarne ga stane mnogo novcev — ali upati smemo, da narod naš v Istri bo znal ceniti toliko podjetnost in bo podpiral novo tiskarno z vsemi naročili, katere bo mogel dati. Tiskarna s štirimi stroji in motorjem bo otvorjena najdalje 1. avgusta. Naročila sprejema že zdaj. Je-11 oni Pišejo nam: V cenjeni »Edinosti« od dne 2'J. t, m. sem Čital notico, in sicer žalostno notico, o nekem duhovniku, ki je bil priveden v Gorico, ker se je baje zagrešil proti zakonom ! Očitanju te notice mi je prišel na misel neki T. Gugen-berger, ki je kapclanoval pred osmimi leti na O...... in ki žo takrat ni bil pri pravi pameti, kar je lahko vsakdo spoznal na njem. Bil je žo prileten, a še le novomašnik, kar priča, da ni bil normalen človek! Je-li ta identičen s tistim nesrečnežem, ki so ga zdaj zaprli v Gorici ? ! Kad ove <1 ne ž. ..Slovansko pevsko društvo*4 napravi — ako ne bode kakih zaprek — dne 7. avgusta t. 1. izlet v Divačo, kjer priredi veselico. Program se začne razpošiljati prihodnji teden. Itlairoslovljenje zastave pevskega društva ..llajdrilr* na Prošeku se hode vršilo dne 4. septembra t. 1. na najsijajneji način. Podrobnosti priobčimo čim prej. Opozarjamo pa že danes, da slavnosti te vrste menda še ni videla naša okolica. Za zastavo pevskega društva „Kolo" je nabral gosp. K. Svee po cerkveni slavnosti v Pa-dričah dne 10. julija med veselimi rodoljubi 4 krone 66 stotink ; v narodni gostilni g. Treven-a dne 17. junija sti nabrali kolašici Ana Košir in M. Seme 10 kron centm. in sicer 0 tisoč debelosti 14 jmm., 4 tisoč debelosti 20 mm. in 250 debelosti 85 mm.; 020 kvintalov premoga {v kosih) in 900 kvintalov (v drobižu). 15 tisoč obročev iz orehovega losa. Dne 13. avgusta ob 2. uri pop. bodo dražbene ponudbo v gornji tovarni. Zveza slovenskih posojilnic v Celji je »Centralni posojilnici slovenski v Krškem« na njeno vabilo na »prvi splošni zbor slovenskih posojilni-čarjev« sledeče odgovorita : Ne strinjamo so z namero, sklicati »prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev« na 1. avgusta t. 1. v Ljubljano, ker bi tak shod ne imel nobenega razumnega povoda, kajti cesarjev jubilej (prva točka dnevnega reda) naj praznuje vsaka posojilnica na svojem sedežu po tamošnjih in posebno po svojih razmerah po želji Nj. Veličanstva, z darilom v dobrodelno namene najbolje v podporo slovenskim visokošolcem, ker pronujno potrebujemo naraščaja v učenih strokah, Potnina odposlanca v Ljubljano bo že znaten dar. »Načela slovenskega posojilništva« (druga točka dnevnega reda) so zdavnaj dovršena in izkušena, »organizacija slovenskega posojilništva« (tretja točka dnevnega reda) jo tudi dovršena tako, kakor jo delajo razmere v Slovencih mogočo, namreč po obeh »Zvezah slovenskih posojilnic«, »Strokovno izobražbo dobivajo členi načelstev slovenskih posojilnic« (četrta točka dnevnega roda) s poslovanjem samim in so vršijo strokovnjaške razpravo najlepše na skupnih shodih posojilniških zastopnikov, katere sklioujc »Zveza«. Umrl na ulici. Sinoči ob 7. uri seje vračal domov 45-letni delavec Anton Bradaschia. V ulici Farneto prišlo je revežu tako slabo, da je padel na tla, kjer je umrl čez malo časa. Rnnciljc. Sinoči ob 10. uri se jo pogovarjalo in šalilo več mladeničev v ulici Olmo. Dva izmed njih sta so pa začela resno pričkati in potem tudi tepsti in eden od njiju so je nekoliko odstranil ter se vrnil z nožem v roki. Napadel je svojega protivniku z nova iu le sreča je bila, da ga ni zabodel z nožem v prsa, marveč ga jo ranil le v levo roko. Ranjeni 171etni Ernest Vučetio je šol na zdravniško postajo in potem na policijski inšpektorat, kjer je podal potrebna pojasnila o pobeglem ranitelju. Nagla smrt. Včeraj jo umrl nagle smrti Ho-raeij Mioni v kavarni »Ambra«. Pečal se je z razprodava njem drobnarij. Prenočišča ni imel stidnoga. Žganje mu jo posebno dišalo ter je večkrat rekel: Ril sem 43krat v zaporu in moram reči, da je bolje notri, nego zunaj. Će prihajam ven, prihajam samo zato, ker notri ni dobiti žganjiee." Nezgode. lOletni P. Ferjaučič se je vrezni v levo nogo kosom stekla. 38letnemu delavcu Fran Koreliču iz Lonjerja št. 73. se je zvalil kamen na levo roko. 41 letni trgovec Ivan Žužek se je vrezal včeraj popoludne z nožem v desno roko. Vsi ti so se zatekli na zdravniško postajo. Tatvine. Včeraj zvečer je bil aretiran 64letni Fran Skabar, ker je na sumu, da je iz zaloge plinarne ukradel neko železo vredno 5 gld. Neznani tatovi so ulomili s ponarejenimi ključi v stanovanje K rana Blaser v ulici Šalice St. 1. ter so odnesli 52 gld. obleke in 14 gl. denarja. Policijsko vesti. Aretirani so bili: Danes zjutraj ob 4. uri 1 (»letni pekovski pomočnik Ivan Lozar iz Kromberga radi pomanjkanja sredstev; včeraj zjutraj HMetni čevljar Anton Grillo, italijanski podanik, ker je izgnan iz avstrijskih dežel; radi motenja miru in razsajati j a 50letni težak Jakob VS. iz Trsta in 341etni težak Fran M. iz Trsta. Listnica uredništva. Gospodoma dopisnikoma iz Tomaja : Izvolita vzeti na znanje, da smo Vajino pritožbo nemudoma prijavili onim, katerih se tiče. a da smo tudi že poprej — iz lastne inicijative — storili korakov v istem zmislu. Natisniti pa nikakor ne moremo Vajinega dopisa; in sicer zato ne, ker je isti — nadejamo se, da ne namenoma — stilizovan tako dvoumno, da bi v ljudstvu, ki ne pozna razmer, mogel vzbuditi domnevanje, da del krivde pada tudi na nas Trža-čane. Tega pa vendar ne moreta zahtevati od nas, da bi po nedolžnem vzbujali sum — proti sebi. Zdravo! Spoštovani »Deutsche Sangerrundo« v Pulju : Pisali sto nam neko pismo. Ker pa ne umemo jezika, v katerem nam pišete, je naravno tudi, da no vemo, česa zahtevate od nas. Opozarjamo Vas, da naš list izhaja v slovenskem jeziku. 100.000 kron in 3-krat 25.000 kron so glavni dobitki velike jubilejake razstavne loterije, kateri se izplačajo v gotovini z sumo 20% odbitkom. Opozarjamo uaše čitatelje, da bode prihodnje žrebanje nepreklicno rine (i. avgusta. Koledar. Danes v soboto 23. Liborij in Apolinar, škofu. Jutri v nedeljo "24. julija : 8. pob. Kristina, dev. m. Solarni: | Lunin: Izhod ob 4. uri 8 min. j Izhod ob 0. uri 23 min. Zahod „ 8. „ 4 „ Zahod „ i>. <6 „ * Ta je 30. teden. I)aneH je 203. dan tega leta, imnnio torej Se 1(52 dni. Družba sv. Mohorja. Slovencem lotos oh godu mogočnih zaščitni-nikov slovenskega naroda in posebnih varuhov naše slavno družbe sv. M o h o r j a in F o r t u n a ta pač ne moremo podati lepšega naznanila, in rekli bi, voščila, od onega, da šteje družba sv. Mohorja letos <7.1 iJl udov. Ko jo lani število udov padlo za 3fiH7, veselili so se tega neprijatelji naši. Kratko jo bilo njih vesolje; tem iskrenejše in veče pa jo nase veselje letos, ko je število Mohorjanov napredovalo za 5.V.H, to jo še 11*04 udov več, nego jih je bilo 1. 1806. Hvala za to Bogu, ki je zopet dal dobri stvari krepko rast; hvala posebno tudi požrtvovalnim poverjenikom, tej glavni opori naši; hvala vsem, ki so se na ta ali oni način trudili /a napredek družbe! Udje se delč po posamičnih škofijah tako-lc : 1. 1898: 1. 1897: 1. GoriSka . . . . 8.832 — 7.547 — torej več 1285 2. KrSka . . . . 5.803 — 5.509 — n „ 294 8. Jiiivantinska . . 24.4-12 — 22.607 — u tt 1886 4. Ljubljanska . . 80.891 — 29.119 — n „ 1772 5. TržaSko-koperska 3.885 — 3.688 — » »» 202 G. Sekovska . . . 544 — 479 — n tr 65 7. Somboteljska . . 318 — 309 — U „ 4 8. Zagrebška . . . 5(54 — 602 — n manj 38 9. Senjska . . . 20i» — 174 — „ več 32 10. Poreška . . . 104 — 121 — n manj 17 11. Videmska . . . 104 — 199 — it „ :{."> 12. Kazni kraji . . 535 — 450 — „ več 8f> 13. Amerikanci . . 718 — (>81 — it ,, 37 14. Afrika in Azija . 130 — 100 — „ manj . 3(1 Vkup: 77.131 — 71.540 — torej več 5591 Iz družbinega odbora naj omenjamo še sledečo : Na mesto iz Celovca odišlega odbornika č. g. pro-vizorja M. li a ž u n - a izvolili so dn<5 13. febr. t. 1. celovški udje v smislu £ f>. al. 1. družbenih pravil odbornikom č. g. predmestnega župnika Ant. Miku lili-a v Celovcu. Rokopisov so je družbi v minulem letu do-poslalo i$8. Odbor je v soji dne 28. junija sprejel sledečo: t. Dr. Jož, Pavlica: H* Alojzij Matija Zoru«, knez in nadškof goriški. Življenjepis. 2. A. Medved: »Dar sprave«. Legenda.— ii. Pot. Bohinjec: Kako je Svederc zadrugo osnoval«. Poočna dogodki. 4. Dr. Jožef Voćnjak: »Streljanje proti toči«, — o. Fr. Ks. Meško : »Petelin in goaak«. Slika iz vasi. — «5. Fr. Koeliek: »S 1 o v e n s k i pregovori, prilike in reki i. — T. Fr. Pod bor : Živalske bolezni, katere prehajajo tudi na človeka«. — 8. Isti: »Gospodarske drobtinice«.. - t). Iv. Podboj : Naš cesar vrh Javornika«. 10. II. Z.: »Vremenski prerok . — 11. Fr. Finžgar: »Stara in nova hiša . Povest. Štiri povesti se vrnejo gg. pisateljem, da jih popravijo in primerno prenaredč. V Celovcu, na dan sv. Mohorja in Fortunata 1808. leta. Zadnje vesti. Dunaj 2.">. Danes je bilo dolgo ministersko posvetovanje. Neue Frcio Presse« hoče vedeti, da so se posvetovali o proglašenju jezikovnega zakona na podlagi § 14 ustave. V tem slučaju — tako meni rečeni list bi moral minister Btirnreither takoj podati svojo ostavko. Neue Fr. P.« napada strastno grofa Tinina. Z ofieijozne strani pa se povdarja, da jo vse izmišljeno, kar piše dunajski list. Tollllill Namestnik Goess je došel semkaj. Jutri odpotuje v Bovec. Hol ca ll 23. Danes se je vršila razprava proti poslancu d.ru Budigu radi nekega govora na nekem nemško nncijonalncm shodu. Budig je bil rešen obtožbe. KI tli 23, Danes ob 10. uri prodpohidne jo došel v llim predsednik Zjedinjenih držav Brazilj-skili. Vsprejet je bil od ministra za vnanje stvari in družili dostojanstvenikov. London 22. (Spodnja zbornica). V svojem nadaljnjem govoru je priznal lord (iosehen, da je Anglija z ozirom na Rusijo prisiljena misliti na pomnoženje svojega hrodovja. Rusija ima svoje posesti, ki sesajo do območij družili držav, ima torej pravico do varovanja svojih koristi z gradnjo bro-dovja. Ali Anglija je prisiljena, da razvija paralelno akcijo z Rusijo. Dva govornika sta so izjavila za to potrebo. Hareourtjc pa ostro kritikoval finančni program vlade. Zakaj ne čaki. dokler Rusija res ne prične graditi novih ladij? Govornik je obsodil to finančno operacijo kakor nezakonito in v nesoglasju z finančnim gospodarstvom Anglije. Pari/ 23. »Agencc Havas« je izvedela, daje obveščena turška vlada o tem, da vlasti odobrujejo postopanje svojih admiralov, ki ne dopuščajo, da hi se na Kreti iskrcavali turški vojaki. Havana 23. Maršal Blanco je izdal proklamacijo, v kateri pravi, da zasedenje Santiago po Amcrikanih ni strategiško nikako važnosti, da torej ostane brez upliva na bodočo vodstvo vojne Spancev, ki določi usodo Španske. Španska vojska jo neoslabljona in se želi meriti v boju z Amerikani. Maršal Blanco izraža mulo, da ostane španska vojska zmagovalka vzlie vsem nevarnostim in oviram. Havana 23. O bonibardovanju Munzanilla so bili ubiti trije španski vojaki, trije častniki in 12 vojakov je bilo pa ranjenih. Maršal Blanco je za-nkazal mestu, naj se brani do skrajnega. Iloiigkoug 22. Tstaši so napadli Manilo, bili so pa odbiti in so izgubili oOO mož. Španci so imeli f>0 mrtvih in ranjenih. Drugi napad je bil istotako odbit. FRAN WILHELMOV ODVAJAJOČI ČAJ od FRANA \V ILHELM lekarnarja v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko) dobiva so v vseli lekarnah po 1 gld. av. velj. paket. m Najnoveja trgovinska vest. »W-York 22. julija. (Izvirni brzojav.) Pšenicu za julij H2®/« (včeraj Nit), za september 725/» (včeraj 723/*), za december 71 "/i (včeraj 72—), koruza za julij 37 (včeraj z;i september $1*1 * (včeraj :»T l/«> mast .'».su (včeraj 5X0). Trgovinske vesti. Hudim pfftn. PSenica za septomlu-r 7-!»8 Ho 7 J)<». Oven zh k pomlad —•—. R* tu september <1"J4 •—, za november .'Hv'Jft frankov za 50 klg. Izjava. Izjavljamo, da ho vesti, ki so se širile glede prepovedi plesa po namišljeni krivili g. Ivana vit. Nabergoja in Valentina Cibca, popol-lioina neresnične. Ples novincev se bode vršil jutri dne 24. t. m. Proseški novinoi. št. r»7H. Natečaj. V koperskem šolskem okraju je popol-uiti stalno ali provizorno mesto učiteljice III. vrste na trorazredni ljudski soli se slovenskim učnim jezikom v Dolini; jednako mesto tia ljudski šoli se slovenskim iti laškim učnim jezikom v Lazaretu in mesto pod-ttčiteljice na ljudski šoli se slovenskim učnim jezikom v Hm a rja li. Plače so utemeljene po deželnem zakonu od dne 14. decembra 1KX«. št. 1 zak. in ukaznik 18X9. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo zakonitim potom na podpisanem uradu v teku 4 tednov po tretjem razpisu v uradnem Jjgtir. C. kr. okrajni šolski svet v I\ O P r u, 20. julija 180H. Odlikovan fotografski ,atelier'! Acquedotto h. št. 25. lTsojiitn si naznaniti si. občinstvu, da sem na A('<|lHMlottll Št V, 25 odprl svojo filjalko. Atelier je urejen moderno in preskrbljen a|>arati najnovejegti zistema. Fotografijo v vsaki obliki do naravne velikosti na papirje vsake vrste: celoidin, albumin, platin itd. itd. Izdelovanje natančno, dovršeno. Cene ktolikor sploh možno nizke. Posebno se priporočam v izdelovanje skupin rodbinskih in drugih; reprodukcij po vsaki, tudi že obledeli fotografiji, oljnatih slik, a-kvarelov; fotografij v naravnih barvah. — Kdor se hoče prepričati, naj blagovoli osebno obiskati moj atelier in si ogledati tam izložene slike! Atelier je na A(' ► > Kašelj, hripavost in prsni katar uhlnžuje in zdravi „planinski zeliščni sok" i/. „Deželne lekarne pri Mariji PomasniJ" M. Leusteka r LJubljani. Cena 1 steklenice BO nove. Knzpoiiljn se 7, obratno posto najmanj '2 steklenici. II „Viktorija" moderci V i* m 11 s rs . — » tr o 1» SI e _ JIL ... vseh predmetov za pomlad in leto, volneno blago, perkal za obleke in srajce, ceflr in oxfqrd, lawn-tennis, satinets gladki, tiskani In mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor čipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov. Velik izbor perila doliva se v manufakturnej zaloji JAKOBA KLEMENCA V TRSTI*, — ulica sv. Antona Stv. 1. - V TRSTI' Na zahtevanje doposljejo se uzorci z <1otienimi cenami poštnine prosto. ^/.pošilja gratis in franko katalog« v slo-Vensko-hrvtitskcm jeziku z več kakor 300 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo so garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDIiER ces. kralj, ^jjj^ priv. lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. Le SO nvč. za 3 žrebanja 1 Glavni dobitek 1k™t 100.000 Kron in v gc 1 Predzadnji teden! 3krat 25.000 Kron tovinl z odbitkom 30°/„ Srečke jubilejne razstave po 50 nvč. Priporočajo: Gius. Bolaffio, II Mercurio Triestino. Manili & C., Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. Enr. Schiffmann, Ales. Levi, Ign. Neumann, M. Nigris, G. Zoldan. Car! Greinitz Neffen Na Corsu štev. 83. podružnica Trst. Piazza della Legna 3. v - Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo, traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne rotile In ure i o i njeni varne blaiajne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.