PELA STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Čas kislih kumaric ali po naše cajt kisejli bubrik Cajt kisejli bubrik (uborkasze stere so tö dosta baja mele z zon) so tisti kedni v leti, gda člo družinami, v steraj nišče ne vek tak čüti, ka se nika ne godi. dela, zato pa njini mlajši tö Tau je najbole istina od sredine samo tü pa tam v šaulo ojdijo. juliuša pa do sredine augustu- Te samouprave so celau začnile ša. Parlament več nejma djilej ranč tak delati, kak tista stera še, politiki počivajo. Šaule je že je tau vönajšla. Drugi – sploj konec, mlajši so po taboraj ali ništrni politiki – so se pa trno so že prišli nazaj. Tisti, steri si razčemerili. Pravli so, ka delo leko privauščijo, so se odpelali ne smej biti kak štrajf za tiste, na letovanje (nyaralás), zatok steri samo tak leko živejo, ka je v tom časi menje kulturni od rosaga dobijo socialno podprogramov tö. Tak je pa težko poro. Vlada (kormány) prej naj najti temo za prvo stran naši raj nauva delovna mesta zagonovin. Dapa če človek malo tovi, nej ka z delom štrajfa. Tak obrača novine, gleda televizijo, daleč se je ta debata vlejkla, ka poslüša radio, najde teme, s je tau pitanje (socialno podposterimi se v tej kednaj najbole ro leko dobiš samo te, če delaš spravla rosag. pa mlajše v šaulo pošilaš) prišlo Največ se žaurgajo pavri. Gnauk celau pred ustavno sodišče. višnje pelajo pred vogrski par-Problem je v sistemi socialnih lament pa je vösipajo, gnauk narodno trgovinsko omrežje noma so napravili svoje, tak de vrejdnost socialne podpore do-in drugij podpor. Ništrni so prej dinje (lubenice) na parkirišče (nemzetközi áruházlánc) po država mogla pomagati pav-jobredti prejk javnih del (köz-vözračunali, ka v držini, v stevelke baute pa je v tla mlatijo. tak nizkoj ceni odavalo dinje, rom, steri so škodo meli. Kak munka). Kak je žüpan pravo, roj sta oča pa mati brezi dela Pri višnjaj zatok demonstrirajo, ka so oni za tak nizke cene mo-mora pomagati tistim tö, steri s tejm majo dva cilja. Najprva pa majo dva deteta, dobijo od ka jim prej tisti, steri od nji na gli odati svoj pauv, ka si tau ne so v težkom socialnom položaji tau, ka naj se mlajši začnejo vči-rosaga več pejnez kak te, če bi velko odküpijo sad, ranč telko morejo dopistiti. Te prej njina ali zatok, ka si ne najdejo delo ti, ka ovak ostanejo brezi izob-si oče redno delo zisko pa done plačajo za kilogram, kelko gazdija na boben pride, oni pa ali zatok, ka so invalidi, stari razbe (képesítés) pa gda goraz-bivo minimalno plačo. Zakoj ga košta pripauvati. Pa gde je te na socialno podporo (szociális pa betežni ali zatok, ka dosta rastejo, ostanejo ranč tak brezi de se pa te trau, ka bi si redno njino delo, da o haski ranč ne segély)… Iz drugi rosagov, gde mlajšov majo… In tak smo že dela kak njini stariške. Pa te de slüžbo najšo. Tak si pa leko tü gučimo. Minister za kmetijstvo je tö dober pauv bijo, se pripela pri drugi temi, stera je trno do-valalo, ka se iz srmaštva samo pa tam na črno ešče kaj vcüjpravi, ka je za tau krivo vrej-trno fali sad, tak vogrske sadja-sta praja zdignila na Vogrskom srmaštvo leko rodi. S tejm, ka prislüži pa ma vsakši zranek men. Lani sprtolejt so višnje po-re na nikoj dejvla. Nej je dobro, v zadnji mejsecaj. Tau je pita-ščejo, naj bi vözraščeni delali ne cinga vöra. Ka je tau tak zeble, zatok je trno malo bilau. če se malo pauva, dapa tau tö nje socialnih podpor (szociális – če rejsan samo prejk javnih nej vredi, so notraprvidli na so-Tisti, sterim je pauv ostano, so nej, če se preveč. segély). Tak se je začnilo, ka v del – bi tau radi dosegnili, ka cialnom ministrstvi tö, gde so trno lejpe pejneze dobili zanga. Tak vögleda, ka je pri drugi pau-varaši Monor, gde tak vögleda, bi mlajši vidli, ka se njini sta-pripravili osnutek (tervezet), Letos je lejpa sprtolejt bila pa je vaj sama mati narava (anyater-ka trno dosta lidi živi iz social-riške vsikši zranek pripravlajo kak bi sistem socialnih podpor trno dosta višenj ozrejlilo. Zdaj mészet) poskrbela za tau, ka ne podpore, se je samouprava v slüžbo, dejo delat. Ka se prej spremenili na bole pravičnoga, so pa cejne trno nizke. Sadjari nede preveč vsega. Na sprtolejt (önkormányzat) tak odlauči-kak dejte navčiš, ti ’š tö ranč tak ka bi do tej pejnaz rejsan samo so demonstrativno tak brali viš-pa na začetki leta se je tak kaza-la, ka tistim držinam, iz sterij delo, gda gorazrasteš. tisti prišli, steri so je najbole nje, ka so sprauti dojrezali vejke lo, ka do pšenica, žito, kukarca mlajši nedo redno v šaulo ojdli, Po sklepi samouprave je gra-potrejbni. Če bi se jim tau zoali vörezali drejva. Sadjari, steri lejpi pauv dali, dapa višeše sile ne plača socialne podpore. Po-talo v rosagi kak fčele v panji. šikalo, ma biti, ka bi eni kiselo pa dinje pauvajo, so zatok trno so ovak stele. Toča, krepek ve-stavila je ešče en pogoj. Tisti, Nistrnim se je tau trno vidlo, gledali, na tau nej samo v cajti čemerni gratali, ka je med-ter, grdi dež pred dvöma ked-steri leko delajo, prej morajo najbole tistim samoupravam, kisejli bubrik. Marijana Sukič 2 Panonski letopis 2008 DOPOLNILO K DOJEMANJU ŽIVLJENJSKIH RAZSEŽNOSTI Neurje v Prekmurju Naslov za predstavitev Panonskega letopisa in za premislek o panonskem prostoru sem povzel iz Spremne besede v katalogu 5. mednarodne likovne razstave Pannonia 75. Avtor uvoda je tedanji deželni glavar avstrijske Gradiščanske Theodor Kery, sicer velik prijatelj Prekmurja in vztrajen pobudnik sodelovanja med Gradiščansko in Pomurjem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. S Pannonio, mednarodno likovno razstavo akademskih slikarjev in občasno kiparjev iz avstrijske Gradiščanske, severovzhodne Slovenije, predvsem iz Pomurja in zahodnega dela Madžarske, najpogosteje iz Železne županije in Zalske županije, so začeli v Murski Soboti leta 1967 in k sodelovanju povabili deželno galerijo v Železnem-Eisenstadtu in Muzej Savaria Sombotel. Tako je bilo na začetku, prav na koncu, sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa so sodelovali tudi likovni umetniki iz Medjimurja na Hrvaškem, zadnja Pannonia je bila prav v Čakovcu, potlej je sledil dogovor o njeni ukinitvi. Pannonia pa ni bila edina oblika sodelovanja v panonskem prostoru. Približno v isti čas sodijo tudi srečanja panonskih pravnikov, ki so se nekako obdržala, in mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci, ki je s priključitvijo nekaterih novih članic prerasel svoj izvirni prostor. Pred razmislekom o vprašanju, zakaj ne more -zdaj -za/živeti panonski prostor, pa nekaj podrobnosti o Panonskem letopisu 2008, ki je izšel pred nedavnim v Pinkovcu-Guttenbachu pod uredniškim vodstvom dr. Roberta Hajszana. Panonski letopis 2008 je petnajsti, torej jubilejni zbornik, ki prinaša raznoliko vsebino in prispevke iz štirih držav, torej iz panonskega prostora, in je tako eden redkih ostankov regionalnega sodelovanja. Urednik dr. Robert Hajszan je za nosilno temo izbral Pomembne osebnosti -Velikane panonskega prostora, kar je v Predgovoru pohvalil tudi deželni glavar Gradiščanske Hans Niessl: »S tem se dviga pomen gradiščanskih ljudi in celega panonskega prostora.« Za aktualnega deželnega glavarja je Gradiščanska pomemben kulturni prostor »v srcu Evrope,« kjer stoletja v somembne osebnosti so iz Slovenije uvrščeni: Aleksander Bajt, Jožef Borovnjak, Ivan Cankar in Jožef Ficka. S črko »g« se prestavitve končajo, kar pomeni, da sledi nadaljevanje v naslednjih zbornikih. Panonski letopis je nedvomno pomembna publikacija, ki vztrajno nastaja na Gradiščan skem. Vsaj za slovenski del je škoda, da se za sodelovanje odloča iz leta v leto malo, premalo avtorjev. Kje je vzrok, je težko reči, vsekakor je večplasten. In sicer bi se moral urednik dr. Robert Hajszan odločiti in poiskati v Murski Soboti redaktorja/urednika, ki bi navezal stike s potencialnimi avtorji iz ožjega in širšega okolja; drugo: urednik bi moral redaktorja/ urednika vsaj skromno plačati, če ne kaj več, mu povrniti vsaj materialne stroške, in enako ravnati pri avtorjih. Ne zato, da bi postal Panonski letopis vir zaslužka, ampak za vzpodbudo. Zagotovo bi dr. Robert Hajszan z zadovoljstvom honoriral sodelavce, vendar mu zelo verjetno skoz in skoz zmanjkuje denarja za poravnavo obveznih stroškov, denimo za tiskarno. Če je kakšna druga pot do avtorjev iz Slovenije, sem pripravljen nanjo stopiti tudi sam. Naj obračamo kakorkoli: pisana beseda je zelo pomembna, v Panonskem letopisu pa je izjemna priložnost, da se v isti knjigi soočijo pogledi na raznolike teme, ki so iz znanosti, kulture, zgodovine in tudi gospodarstva. Panonski letopis bi moral postati vzorec za sodelovanje v panonskem prostoru, med različnimi ustanovami oziroma inštitucijami. V uvodnem delu sem skozi žal ugaslo mednarodno Pannonio opisal primer V močnem neurju s točo, ki je v nedeljo, 13., in v ponedeljek, 14. julija, zajelo del Pomurja, so bile najhuje prizadete občine Gornja Radgona, Radenci, Tišina, Murska Sobota, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Beltinci in Dobrovnik. Veter je podiral drevesa in odkrival strehe, toča je precej škode naredila tudi na kmetijskih površinah. Po prvih ocenah je poškodovanih 12 tisoč hektarjev kmetijskih površin, brez podatkov o vinogradih in sadovnjakih, je po prvih ocenah za več kot 14 milijonov evrov škode. V Tišini je veter odtrgal celotno streho stanovanjske hiše in jo odvrgel 50 metrov stran na sosednjo njivo, v Polani pri Murski Soboti je zaradi udara strele zagorelo gospodarsko poslopje, močno sta bila poškodovana parka v Murski Soboti in Radencih, na pokopališču v Vučji Gomili je bilo poškodovanih tudi okrog 40 nagrobnih spomenikov, in še bi lahko naštevali. Kolikšna je škoda na objektih in na infrastrukturi, še ni ocenjeno. -se žitju živijo prebivalci različnih jezikov, ver in kultur. Poleg najobsežnejšega poglavja o pomembnih osebnostih v panonskem prostoru so tu še razdelki: Spomnimo se; o športu in mladih; o gledališču in filmu; o zgodovini, kulturi in literaturi; različne ocene in za zaključek še poezija v nemškem, madžarskem in hrvaškem jeziku. Avtorji iz Slovenije so Jelka Pšajd, Franc Kuzmič in Jože Vugrinec. Objavljen je Spominski govor akademika dr. Antona Vratuše na Vaneči; oceni romana Pesem Črnih mlak Ernesta Ružiča, ki je izšel tudi kot del Panonskega zbornika 2007, sta napisali Sanja Benković-Marković in Julijana Vöröš. Urednik je v besedi in sliki predstavil mednarodni simpozij, ki ga je v Murski Soboti organizirala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in Inštitutom za narodnostna vprašanja pod naslovom Panonski prostor in ljudje ob dvojni tromeji. Med posodelovanja likovnih umetnikov v tem delu Evrope. Toda, ali ne bi lahko navezali nove oblike sodelovanja v kulturi, posebej literaturi, glasbi in drugih umetniških zvrsteh? Zlasti likovna umetnost in sodelovanje pevskih skupin sta univerzalni obliki, ko ni pomembno poznavanje jezika, če je neznanje le-tega ovira za sodelovanje. Kar seveda ne drži povsem. Logično se zastavlja vprašanje, kdo je tisti, ki naj vzpodbudi sodelovanje. V Sloveniji je zagotovo tudi pomanjkljivost, ker je razdeljena in razdrobljena na majhne občine, ki ločeno niso sposobne navezovati širših oblik sodelovanja, za nastanek pokrajin pa se aktualna politika, tista na oblasti in ona v opoziciji, še nista uspeli dogovoriti in nič ne kaže, da bo kaj drugače po avgustovski seji državnega zbora, kjer bodo poskusili izglasovati ustanovitev štirinajstih pokrajin, enak status pa bi dobila tudi Ljubljana kot glavno mesto. Nerodno je toliko bolj, ker sta sosedi regionalno urejeni, nimata pa partnerjev na slovenski strani. Za primer: s kom naj se povezujeta in iščeta sodelovanje Železna in Zalska županija, ko je v Pomurju 27 občin, ki ima vsaka svoj lokalni interes. Kaj prida informacij ni tudi o skupnih projektih trideželnega narodnega/krajinskega parka Goričko-Raab-Őrség kot potencialno edinstvene povezave v panonskem prostoru. Pomenljivo spoznanje je tudi, da je bilo mnogo več stikov in sodelovanja v časih, ko so tri sosednje države po grobi delitvi pripadale trem različnim političnim sosedom, medtem ko zdaj, ko so meje popolnoma odprte in ko v Evropski uniji poudarjajo pomen ustanavljanja regij, novih pobud za povezovanje in sodelovanje ni, vsaj ne s slovenske strani. Nekaj pobud je zastavljenih v čezmejnem sodelovanju, denimo med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono, naprej od tega ni glasu. Ernest Ružič Porabje, 24. julija 2008 3 Porabci v dalečnom kraji Dostakrat čöjemo od Slovencov v Sloveniji, ka lidgé v Ljubljani pa v bola dalečni krajaj sploj ne vejo, ka djé na svejti Porabje, ka taum, gde se srečajo trgé rosagi, oprli z akustičnim koncertom prvi vikend, potistim v nedelo, 13. juliuša, smo pa bili na redej Porabski Slovenci, prvi med v sausedni rosagaj živečimi Slo- Z gostitelji na odri Slovenija, Avstrija pa Madžarska, živejo Porabski Slovenci. Tau človek skur ne more vörvati, ka v 21. stauletji je ešče itak nej prišlo do vsej lidaj v matičnom rosagi, ka smo na svejti Porabski Slovenci, steri tü mámo svoj venci. Na Slovenskoj zvezi smo si želeli nota pokazati tašni program, prejk steroga se leko spozna bar en tau življenja, kulture pa djezika. Kanal ob Soči leži skur štiristau kilometrov od nas, skrak pri Novi Gorici pa italijan Števanovske ljudske pevke z mentorico Marijo Rituper materni djezik, svojo kulturo pa živlenje. Zatau sam pa vzela z velko radostjov, gda nas je na Slovenskoj zvezi pozvala podžupanja gospa Milica Zimic v Kanali ob Soči, ka bi oni trno radi spoznali Porabske Slovence, zatau nas lepau zovéjo k njim z vekšim programom. V Kanali v juliuši majo festival »Spoznajmo Slovenijo«, zatau vsakši konec kedna majo programe, vsevküper šest. Med tejmi letos majo svoje programe Rezijani pa Beneški Slovenci iz Italije, koroški Slovenci iz Avstrije pa Porabski Slovenci z Vogrskoga. Festival so ski granici, ka se fejs pozna na zidinaj toga kraja. Za tašno dalečno paut smo se zazranka rano že vsi na paté postavili, dapa dočas smo se po cejlom Porabji vküp pobrali pa vsefale nota spakivali v bus, smo ta zavozili vöro časa. Dobro, ka smo meli mladoga pa lékoga šofera Damira, steri je tak skako gora pa dola po stombaj kak srna. Ešče samo kumar v Murskoj Soboti smo se leko napautili redno na svojo dougo paut, gda smo že gora pobrali vse domanje goslare pa mentore tü. Veselo smo se vozili. Pa ka nam je falilo? Pelalo se nas je skur štirdeset z lejpim, velkim avtobusom Petek, dosta oči se je obračalo za nami. Djesti, piti pa dobro volo smo meli, leko smo šteli, spali, pripovejdali, popejvali, drügo pa tak nej trbelo. Stavili smo se dvakart za krajši počinek. Od drügim nas je redno prestrašila ena naša ženska, stera je tak tá spadnila, ka je ešče frtau tak žmetno svojo kolejgarico pod vsé sprajla na trdi kamen. Gda je bejla gratala kak stejna, pulzuš ji je bijo dvakart bole brž, nam fejs nej bilau vseeno, kakoli se je branila, ka je prej ona dobro. Gda smo se srečno pripelali v Kanal, so gostitelji pelali našo lüstvo malo kaulek gledat, mi z Damirom, Brigitov pa mrzlo vodauv smo pa prvin zavračili žensko, kak bi prišo brbejr. Za obedom so se skupine šle pripravlat na nastop, mi drügi pa razstavo. Vö smo postavili papirnate rauže od Iluša Dončeca pa Anuške Ropoš v Števanovci, Marije Čato z Dolenjega Senika, vözašite prčece Marije Čato, ejglane okraske Margite Korpič, cejkere pa drüge okraske iz kukarčnoga lupinja Micke Ropoš z Gorejnjoga Senika pa lončarsko posaudo, slamnate drvenke pa vrbove košare. Vö smo postavili pa z dobre vaule talali nisterne slovenske knjige, stere so pisali porabski ali prekmurski lidgé, novine Porabje, kasete, CD, prospekte... Domanjo lüstvo smo ešče čakali z doma spečenimi pogačami pa pokaraji. Majči Lang v Slovenskoj vesi je spekla orejove pa guščicove raje bejkline, Micka Bajzek na Židovi skaldje, Aranka Schwarcz dijnski kaup, Ana Ropoš pa perece. Za gonte oplaknjüvat smo nesli dobro števanovsko slivovo palinko pa fajnsko črno vogrsko vino. Ženske smo se vrtile kak ringišpil, ene so gora rezale testé, drüge ji lepau vöpakivale, tretje postavlale razstavo. Najvekšo pomauč smo mele od Kalmana Ritupera, steri je zvöjn vertinje tak dober kölnar bijo, ka je vse tak sfalilo, kak smo si želeli. V kulturnom programi pa za pozdravom župana, podžupanje sam pozdravila vse domanje lidi, pa v par minutaj nota pokazala življenje Porabski Sloven-ne delamo samo zasé, za svojo cov, mentorji so pa pred nasto-skupino, liki za vse Porabske pom predstavili svoje skupine. Slovence. Poslovili smo se od Program so oprle števanovske naši gostitelov pa obiskovalcov ljudske pevke s svojo mentori-z dvöma pesmima V dolini tihi cov Marijo Rituper, z veselimi, pa na željo gostitelov V jesenskoj lejpimi porabskimi pesmimi, nauči. Sakalovska folklora je z mentorjem Zoranom Domjanom pripravila pester program stere je vmes Marija ešče poso- Tak v imeni Slovenske zveze lila z žmanimi vici. Mladi folklo kak v svojom se prejk novin tü risti iz Sakalouvec so vsevküper trno lepau zavalim vsejm lidam, s pauvörnim programom nota steri so kaj djali za program pokazali en tau porabski pa toga dneva. Za zaklüček Vam na Gorički lajkoši prejkmurski plesov pod mentorstvom Zorana Domjana. Skupino sta sprvajala na fudaj Boris Velner, na bobeni pa Branko Bauman. Porabske pesmi pa plese so popestrili ljudski godci pa pevci Drüštva Gorički lajkoši pod vodstvom Stanka Črnka iz Gornji Petrovec. Med programom smo se vsi veselili eden drügoma, ka je vsakši vö djau zasé. Programi, ranč tak djesti pa vse drügo delo je bilau redno pa zarasnico pripravleno. Mejla sam rejsan te občütek, ka se je vsakši, od najmlajšoga do najstarejšoga zavedo, ka znanje dam elektronsko pošto, ka mi je na drügi den napisala organizatorka programa Lora Zimic Mugerli, vüjpam, ka ji za tau nede žau. »…...Z vašim programom smo bili izredno zadovoljni. Že dolgo se nismo imeli tako lepo. Resnično ste se zelo potrudili in pokazali vaše bogato kulturno izročilo. Hvala za vaš izjemen trud. Najlepša hvala vam za vse ga. Klara Fodor in hvala vsakemu posebej...« Klara Fodor sekretarka Fotografije: Sabina Horvat, Balint Nemeš Porabje, 24. julija 2008 4 Dostakrat se vozim po Goričkom, pa ka je mena najbola čüdno, je tau, ka tam ženske ranč tak vozijo traktor kak moški. Vseedno če so mlade ali starejše. Pri nas v Porabji človek taše rejdko vidi. Prejšnji keden, gda sam se prejk Büdinec pelo, sam zagledno edno tetico, štera je traktor pelala. Za njauv sam se pelo cejlak do daumi, pa tam sam go spozno, ka so oni Neža Lainšček. Že dugo lejt je poznam, dapa tau bi nej mislo, ka oni ešče vozijo traktor. • Kak se je tau začnilo, ka ste vi v traktor vseli? »Zdaj sam 83 lejt stara, tau je bilau 1965. leta, ka sam prvič v traktor sedla. Mauž je v Avstriji delo, sama sam bila doma z malimi mlajši, pa ka si drugo vedo, mogo si v traktor sesti. Potistim sam se pa že tak vcujvzela, ka sam skur vsigdar dja vozila, če je mauž ranč doma bijo. On je taši nadenjani bijo pa komaj se je notrazavlejko v traktor. Večkrat sam ma pravla, idi vragi, dočas ka ti notrasedeš, dočas se dja dvakrat obrnem.« • Kak je pa te bilau, gda ste prvič v traktor vseli? »Dobro je bilau. Naš stari je paulek sejdo, pa mi je kazo, kak naj dem. Nej me je trbelo dugo včiti, zato ka sam se brž navčila. Tak dobro mi je šlau, ka sam ešče v Soboto pelala traktor na serviz. Hči mi več »Super« babica se pela krat pravi, naj ne idem, nej ka bi se kaj zgaudilo. Dapa dja ji tak pravim: Če se bujem, te se bujem. Vej na cesti se vsigdar nika godi.« • Vi mate izpit za traktor? »Mam, pa nej samo za traktor, liki za vse. Mam za traktor, za auto, pa za moped tö. Par lejt nazaj sam dola dala vozniško za auto, zato ka sam si misli la, tak nemo nücala. Stvardja vrag, gda prejk dem pejški na autobusno postajo, tau tak nede dobro, si zmišlavam. Tau je daleč pejški, pa vrag nede odo telko. Drugi den sam na autobus üšla, pa sam se pelala v Soboto. Tam njim pravim: ’Podja,’ zato ka dja njim vsigdar tak gučim kak mi tü, pa name radi poslüšajo. Zato, ka dja njim norije gučim, pa kaj njim tazlažem. ’Vi bi mena leko dovoljenja nazaj dali, ka sam eto dojdala?’ ’Zaka nej,’ so pravli oni. ’Plačate sedem djürdjov (gezerk), pa znauva mate vozniško.’ Tak ka potistim sam se že znauva z autonom pelala do autobusne postaje. Za moped tö mam dokumente, dapa ne vozim se rada, zato ka mi tašoga reda tau pravijo, ka se »super« babica pela. Gnauk so me policaji stavili. Kak stanem, včasin je pitam ’Ka trbej?’ ’Vejte ka, tetica, dobro bi bilau, če bi čelado (sisak) gori na glavej meli, pa nej ozark na potovalki. Tau morate gor na glavej meti, ka ger spadnate,’ mi pravijo. ’Vejte ka, gospaudje, dja se ne bojim, ka spadnem, liki če go gor na glavej mam, te nika ne čüjem. Vozila mo se na srejdi pauti, pa te nekak v me vdari,’ jim pravim.« • Pa ka so te vam na tau prajli? »Nika nej, samo so se smejali, pa so prajli, naj se pelam tadala.« • Bilau je tak, ka ste s traktorom nikam notrazavozili? »Bilau, gnauk sam orala pa sam s traktorom notra proti grabe letejla. Sreča, ka se dja tašoga reda ne zbojim. Plüg sam brž dolapistila v zamlau, pa me je ešče pred grabov stavo. Istino ka eden tau sam dočas gorazorala, ka bi nej trbelo, do čas sam se stavila. Dosta vse tašo se je zmenov zgaudilo, dapa vsigdar sam srečo mejla. Nikdar nika se mi je nej zgaudilo.« • Vi se te zato dobro razmejte na traktore, nej? »Nika ne morem prajti, zato ka do tejga mau, ka sam stejla, sam vse tanaprajla. Leko povejm, ka ešče dosta moškov sam dja včila, kak trbej orati. Če je kaj nej šlau, te so k meni prišli, pa so me prosili, naj njim pomagam. Gnauk je eden orau tam pri gauštji pa ma je za vraga nej šlau. Pome pride pa mi pravi, če bi nej pomagala, zato ka plüg za vraga nede v zemlau. Ka pa te tau mora biti, si zmišlavam, pa dem poglednit. Stvardja vrag, pa kak bi plüg leko notra v zemlau üšo, če je pa paluga raznok potisnjena. Gda sam ma pa notrapostavila, te pa tak veselo orau, ka je vse füčko.« • Sto vam tanka pa popravla traktor? »Popravlat ga tü iz vesi odi- Porabje, 24. julija 2008 jo moški, dapa tankat sama odim. Lepau se pripelam s traktorom na črpalko, pa te tam prosim tiste pojbe, šteri tam delajo, naj mi natankajo. Oni mena tau z veseljom napravijo, dja njim pa par euorojov njam tam za špricer.« • Kakšni traktor mate? »Dva traktora mam, enga Štajera 430, pa enga vekšoga Deutza. Dapa zvekšoga samo s Štajerom odim, zato ka tisti mena bola paša. Niski je pa naletja notrasedem. Deutz je velki pa taša slaba pa stara baba s kratkimi nogami pedale ranč redno ne dosegne. Meni je traktor vse. Mam auto tö, dapa kama koli trbej titi, dja se s traktorom pelam.« Karel Holec 5 Domau v stari kraj pa ta nazaj Gda sam bila 1994. leta v Ameriki, sam se navčila eno nauvo rejč, po istini en nauvi pojem (fogalom). Porabski Slovenci, steri so po prvoj bojni odišli iz naše krajine v Ameriko, so za svojo nekdanešnjo domovino nücali pojem stari kraj. Najprva, gda so me Nemičtjina tetica (stari so bili več kak 80 lejt pa so odišli iz Sakalauvec) v Chicagoni pitali, če sam prišla s staroga kraja, sam sploj nej razmejla, ka mislijo s tejm. Te mi je moja teta, stera je odišla leta 1956, raztomačila, ka tau znamenüje. Kak tau tö, ka če iz Amerike pridejo v Porabje, te oni dejo domau v stari kraj, gda se pa vrnejo v Ameriko, te dejo samo ta nazaj. Gda te vi tau pisanje šteli, de Mary Karol (po domanje Pečkova Mariška) že en keden pá nazaj v Bethlehemi. S staroga kraja je odišla ta nazaj 15. juliuša, potistom ka je tri kedne bila na gledanji v Prekmurji. Zvün žlate se je srečala z dostimi lidami, stere je spoznala, gda so iz Prekmurja prišli v Bethlehem. Ona je tö v vodstvi Prijateljskoga drüštva Murska Sobota – Bethlehem, pa kak je pravla, vsigdar so se trüdili, ka bi skupine, stere so prišle iz Sobote, pogostili, gorprijeli. Zatok je pa čas, ka ga je preživela doma, malo naporen (megterhelő) bijo za njau, ka je bilau več programov, kak je računala. Dapa vsigdar vesela Mary je zatok rada ogdovarjala na moja pitanja, gda sva se srečale na terasi hotela Lipa. • Gda ste vi odišli iz Slovenije, te ešče Jugoslavije? »Odišla sem 1957. leta.« • Kak je vam tau sploj na pa-met prišlo, ka odidete? »Tau nej meni prišlo na pamet. Moji starši so namé pakivali v Ameriko od tistoga časa, ka sem mala bila. Zatok, ka je teta (tetica) bila v Ameriki, pa te, gda mo ges prej dorasla, mo tü šla, ka de mi tam dobro. Rodila sem se v Krncih, od doma sam odišla 17. februara 1957. Mi smo tau steli napraviti legalno, po pravoj pauti, ali iz Jugoslavije se je tau tistoga časa nej dalau. Te sem pobegnola v Avstrijo, tam sem bila osem mejsecov, prva kak sem v Ameriko šla. V Ameriki so iz Jugoslavije nej sprejemali begunce (menekülteket), nej bilau nikše kvote. Ges sem prišla ta z Madžari. Tau je bilau po revoluciji na Madžarskom leta 1956. Dosta Madžarov je bilau po lageraj v Avstriji. Zadnji kontingent Madžarov je za Ameriko odišo 28. septembra 1957. leta. Na veleposlaništvi (nagykövetség) na Dunaji so tanapravili, ka so me dali v te kontingent. Na takšen način sem prišla v Ameriko. Če bi pa moja tetica namé tam nej posvojila (örökbe fogad), te bi mogla iti nazaj domau.« • Kak ste se tam znajšli kak 17-lejtna mlada dekla? »Meni je telko dobro bilau, ka sem prišla k tetici. Teta pa svak sta mejla enoga sina, biu je tri lejta starejši od mené. Prva lejta so trno težka bile zavolo toga, ka sem nej znala jezika. Ali tau je bilo dobro, ka smo se tam najšli z večimi Porabskimi Slovenci iz Števanovec, iz Andovec, z Gorenjoga Senika. Bili smo vküper v deli, šivali smo v fabriki. Te mi je že baukše šlau, te smo se pomalek vsi vküper navčili engliški.« • V Bethlehemi je prva tö dosta Slovencov živelo, steri so odišli že pred ali pa po prvoj bojni. Kak so tej gledali na nauve lidi, steri so prišli iz staroga kraja? »Steri so na nauvo prišli, so bili dobro sprejeti. Posebno tisti, steri so prišli z Madžarskoga po leti 1956. Steri je koga tam že meu – kakšno rodbino, kakšne spoznane – ma je bilau lažej priti v Bethlehem. Skauz cerkve ali kakšni organizacij so te lidi Porabje, 24. julija 2008 pitali, če bi se za koga vzeli, za koga podpisali, šteri so bili po lageraj v Avstriji. Tisti so te lažej pa bola brž prišli v Ameriko.« • Gda ste vi 1957. leta prišli v Bethlehem, je tam delala ešče kakšna slovenska cerkev? »Ges sem luteranka. Gda sam prišla ta, te smo eške meli farara, steri je slovensko znau. Njegov oče je biu iz Sebeborec, mama pa iz Sela. Te smo meli božjo slüžbo v dvej jezikaj, v slovenščini pa angleščini. Tak je bilau do kakšni dvajsti lejt nazaj. Tistoga ipa je v katoliški cerkvi tüdi tak bilau. Po tistom so pa meli župnika, steri je biu iz Črne gore, po rodi je biu Hrvat, tak ka so meli bole po hrvatski. Zadnji petnajst, dvajsti lejt je tam tü vse engliški bilau. Ali ka je najbola žalostno, slovenska katoliška cerkev se zapre. 13. juliuša je bila tam slejdnja meša.« • Po tistim, ka ste odišli, kak dugo ste nej domau prišli? »Po osmij lejtaj sem prvič domau prišla, tau je bilau 1965. leta. Nejsem stejla prlé iti, kak sem nej mejla državljanstva (állampolgárság).« • Porabci, steri so iz naše krajine odišli leta 1956, majo strašno domotožje (honvágy). Kak ste vi s tejm? »Ges bi bila mogauče ena prva med tejmi, steri bi nazaj prišli, če bi nej mejla tam dva sina. Mauž mi je 17 lejt nazaj mrau. Ešče zdaj mi naši tü pravijo, pridi nazaj. Ali, gda že maš tam familijo, tau je že drugo…« • Če smo že pri familiji, pravli ste, ka mate dva sina. Kak sta pa ona kaj s slovenskim jezikom? »Moj starejši prekmurski tak dobro zna, kak eti sterikoli. Biu je vsevküper devetkrat v Sloveniji. Mlajši je biu samo trikrat, njemi malo bole težko ide. Ali gda smo zadnjič tü bili leta 2000, te ma je pa super dobro šlau. Tau bi bilau sramotno, in naj bode sramotno vsem tistim, steri so svojo deco nej včili maternoga jezika.« Marijana Sukič 6 Slovenski den v Andovci, gledani izza odra Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, Manjšinska samouprava An dovci pa Razvojna agencija Slovenska krajina so 12. julija, v soboto, organizirali slovenski den v Andovci. Kak vsigdar, zdaj smo se že tö pred kednami kreda dejvali na té program. Dapa kak vsigdar (ne vejm, kak tau) zdaj tö vse na zadnjo minuto ostalo. Vejn zato, ka smo mi, Andovčani taši, ka dočas nas čas ne prtiskava, dočas telko delamo, kelko volé mamo. Po pravici povejm, volé smo pa dosta nej meli v tisti vročini. Oder (színpad) smo že dva dni delali, dapa v petek je ešče samo pulonja odra stalo. Vsigdar nas je več bilau, pa itak je vse bola pomali šlau. Že sam tau mislo, ka nas je stoj zvörko. V petek večer, gda sam pri kuči na dvorišči stano, pa sam kauli pogledno, mogo sam praj ti, če sam sto ali nej: »Vejte ka, v velkom dreki smo. Oder ešče nej kreda, šator so nam obečali, dapa na gnes so ga že dolaprajli. Lüstvo de se vanej na sonci peklo. Elektrika se naura redi, iz pipe (csap) ne teče voda, reflektorov, žnjaur nejmamo telko, kelko bi trbelo. Špejk bi trbelo gorazrezati, plin, krüj, stolice pa ešče Baug vej ka nam vse fali. Ka s tauga baude, ne vejm.« Drugi so me samo gledali, pa so tau čakali, naj nika čednoga povejm. Dapa mena te zvün tistoga, ka sam pravo, naj spidjemo edno mrzlo pivo, nika čednoga nej napamet prišlo. »Zdaj že vseedno, zranja zrzanka v pau ausmoj se tü srečamo, pa mo vidli, ka leko ešče tanapravimo. Če de Baug pomago, te de vse vreda, če pa nej, te pa bau ka bau,« sam njim pravo. Leko povejm, ka vnoči se mi je tau senjalo, ka je narod domau odišo zato, ka nej bilau stolic, kama bi si dolasejo. Tak rad sam ešče vejn nikdar nej bijo, kak te, gda sam se gorparbüdo. Dapa nej je dugo držalo, zato ka mi je včasin tau napamet prišlo, ka vse ešče čaka nas. Gda sam gora k kuči prišo, dva tjöjara Feri Trifus pa Emil Mešič sta me že čakala, pa sta že s tejm začnila. »Te kak smo se pogučali, malo sklejco, naužič, velko žlico, tjauko ... nam sé daj, zato ka bi vcujstanila.« Kak z nebesa, gda Perün vdari. Baug moj, ka za greja mam, ka namé tak mantraš, sam zmišlavo sam v sebi pa sam se škrabo po glavej. Ešče tau tö. Dočas, ka sam dja po škir leto, dočas so drugi oder redli. Audalič se je tak vidlo, kak če bi mrvlé bile na njem. V vesi, šteri so nej bili betežni pa plantavi, vsi so kauli kuče delali. Dekle, ženske, mlajši so stolice, staule vönosili pa oder so kinčali z raužami. Že bi na capaši bili, če bi meli šator, dapa nejga bilau. Vöra je pa že edenajset bila, že samo tri vöre do začetka programa. Ka vejš, drugo nej bilau motorno žago v roke, traktor se vožge, pa hajt v gauštjo po soje. Za edno vöro so soje že v zemlej bile, pa smo ponjavo vlekli gor nanje. Gda smo s tejm zgotauvili, pa smo že pit steli titi, te nam je napamet prišlo, ka ešče nejmamo botov za špejk pečti. Najbola mladiva sta Zoli pa Norbi bila, tak ka onadva sta skočila pa za pet minut je že gauštja vse praškala, tak sta sekala bote. Tanta je üšo eden logar (erdész) pa nas začno spitavati, ka tisti, šteri v gauštja podirajo, če majo dovoljenje (engedély). Mi smo pa samo telko prajli, naj se ne spravla z njimi zato, ka se tau seka na slavski strani. Gda so prvi gosti prišli, mi smo ešče vözušficani, v ronjavi lačaj tam stali. »Vejš, ka bi ešče trbelo naprajti,« pravi mena Kovačin Tibi. »Enjaj, ranč ne povej tadala, kakoli je taostalo. Dvej bau za pet minut, nejmamo več časa, ka je taostalo je taostalo.« Ranč bi nej mislo, dapa cejli kulturni program, prejkdavanje priznanja, pogostitev, vse je vredi šlau. Že je ansambel začno igrati na veselici, gda sam pravo drugim, ka zdaj že vsakši tau leko dela, ka ške, zato ka smo zgutauvili. Dola smo si seli k ednomi stoli pa sam ranč mrzlo pivo začno piti, gda sam na oder pogledno. »Njegvoga vraga, vejpa nejmamo reflektora, ka bi na oder svejto,« si zdenem. »Vidiš, tau sam sto prajti, te gda si me nej njau,« pravi Kovačin Tibi. Dapa kak sam že dostakrat pravo, dojda pulonje stvari tanaprajti pri organiziranji, zato ka se druga polovica sama od sebe tanapravi. Zdaj je tö tak bilau. Prišo je Geza Doma, snemalec od televizije, pa pravo, ka je prineso dva reflektora, štera nam podari, če nam je trbej. »Tebé je Baug poslo,« smo ma prajli, pa smo že leteli z reflektori na oder, zato ka je že kmica začnila gartüvati. Etak smo pa pri reflektoraj plesali do dvej, malo nam je ogenj tü svejto, gda smo špejk pekli, dočas smo pa od vsej gostov slobaud vzeli, je že skurok nazaj gora prišlo sunce. Takšen je biu naš den izza odra (a kulisszák mögül), steroga ste vi, steri ste tam bili, nej vidli. Pa hvala Baugi, ka nej. Karel Holec Porabje, 24. julija 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Djelenove gobe En par lejt nazaj sva z mojim žma je melo. Depa nika sva se Té pa nemajo takšoga žma padašom nogé namakala v nej žaurdjala, ka gnauk trbej ja kak burgundske, štere se slovenskom maurdji nindri vse vösprobati. leko septembra pa oktaubra pri Pirani ali Kopri. Kak sva Gda sva že pá doma na Vogr-berejo. Za te slejdnje leko na godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. DJOUKANJE Lidgé že od indasvejta mamo svoje prejdnje. Inda so tou bili krali pa kralice. Gnesden so tou vcejlak ovakšni lidgé, depa prejdnji. Pa pri ribaj je ranč tak. Depa pri nji eške gnesden majo svojo kralico. Vsikšo leto si svojo kralico odaberejo. Tak, kak ste že leko gnouksvejta taprešteli. Ribe v potoki zlate ribice trno poštüvajo svojo kralico. Pa radi jo tö majo. Zato je nej čüdno, če je z njouv kaj nej vredi. Pa boug ne daj, ka bi jo zgrabo kakši ribič. Zato trno na njou skrb majo. Drugi njoj gesti nosijo. Vej pa ranč tak mora biti na dvouri edne kralice. Eden den pa se zgodi, ka je njiva kralica nej ranč takša, kak so jo meli šegou poznati. Nikšna nej najboukše vole je gratala. Bole, kak so jo spitavali od toga, bole lagvo je vögledala. Dokejč je nej začnola trno nemilo djoukati. Tak je djoukala, ka se je v potoki brž za tri pedne voda zdignola. Nej trbej prajti, kakša nevoula je gratala. -Naša kralica djouče, - so se gor pa doj po potoki zaganjale edne ribe. - Trno kuste skuze toči, - so se ranč tak zaganjale druge ribe. - Takšo se ne smej goditi, - so lejtale es pa ta tretje ribe. Pa je tou lejtanje pa naganjanje po potoki nej nika pomagalo. Kralica je tadale točila britke pa kuste skuze. Na srečo je zlata ribica bila doma. Čüla je nevoulasto lejtanje pa zaganjenje. Pa je una tö takša gratala kak druge ribe. -Vej pa kralica ne more samo tak nazlük djoukati, - se je čemerila. Zato so jo začnoli spitavati, če je lačna pa če je žedna. So jo spitavali, če je kaj boli, če njoj kaj fali. So jo pitali, sto jo je svado, sto užalo. Nika so nej zvedli. Kralica je na vsikšo njivo pitanje eške bole na glas začnola djoukati. Voda v potoki se je zdignola eške za tri pednja. Od skuz je že solena gratala skur kak mourdje. Zdaj je začnola djoukati eške zlata ribica. Vej je pa njoj tö pamet na nikoj prišla, so si brodile. In so od té nevoule začnole djoukati druge ribe tö. Tak so djoukale, ka se je čülo vö iz vode pa eške prejk prvoga brga. Telko skuz so vlijale iz sebe, ka se je potok že škeu v povouden naprajti. V največjom djoukanji pa kralica pogledne ribe. Vidi, kak nemilo djoučejo. Nagnouk je enjala s svojim djojom. Pa se je zdrla na ribe, naj včasi enjajo eške une. Rejsan, na gnouk je vse preminoulo. Ribe so gledale svojo kralico, una je gledala nji. Pa so jo pitale, zakoj je tak nemilo točila skuze. Una pa njim je vöovadila. -Ka pa ge vejm! Leko, ka zato, ka sam nin čüla, ka mlade kralice rade djoučejo. Pa sam eške ge probala. Zakoj pa ste ve djoukale? Ribe so se poglednole pa njoj prajle. Najprva je una djoukala po tistom pa je začnola eške zlata ribica. Üjše ne more biti, so njoj tumačile. Zlata ribica pa je samo tiüma bila. Nej njim je škela vöovaditi, ka je zato začnola djoukati, naj druge ribe tö začnejo. tak sejdla pri vodej pa štela knige o Rovački, sva na pamet vzela, ka nej daleč od grajnce geste eden sploj mali varaš. Na polotoki (félsziget) Istra, štere tau je slovensko maurdje tö, leži med brgami Hum, najmenjši varaš na svejti. Če je že tak, sva pravla, ka ga deva malo pogledat. Nejsva se dosta pelala po ovinkastaj (kanyargós) poštijaj, pa sva že tam bila. Rejsan, v »varaši« geste edna cerkev, pet do deset ramov pa edna krčma. Vse je zozidano iz kamla, pa se eške gnes vidi, kak je inda svejta stena kauli varaša bila. V naši knigaj o Rovački pa je tau tö pisalo, ka je v tom tali Evrope v lesaj dosta tartufov ali djelenovi gob (szarvasgomba). Če sva že v krčmi sejdla, sva pravla, ka od tistec neva vkraj odišla, dokeč tau specialiteto vö ne sprobava. Ka sva oprvim na pamet vzela, je tau, ka so te gobe fejst drage. Nejsva dosta penez mela, zatok sva si za badva edno porcijo prosila. Prinesli so nama na dvej talejraj dosta špagetlinov, na šteraj je nika skom bila, me je fejst stiskavalo, ka bi več od djelenovi gob zvödo. Tau sam znau, ka v lesej rastéjo pa ka s svinjami Djager na gobe med delom je iškejo. Svinjo trbej prej na štrik privezati, pa titi ž njauv v lejs. Una te gobe pridene pa je šké včasik zesti. Te trbej brž malo kukarce pred njau ličiti, te se ji zmejša, pa raj kukarco zej, človek pa leko gobe gorpoberé. V gnešnjom cajti pa »djagri na djelenove gobe« že pisauve nücajo, ka so bole čedni, pa ne naredijo kvara v gobaj. Na Rovačkom je fejst sigurno (strogo), ne smej vsikši tau specialiteto iskati. Policaji že dugo ne dajo valati, če nekak pravi, ka se samo s pisaum špancera v gaušči. Pisauv tö večfelé geste, nistarni so samo »za cirkus«, ka skrite gobe v ogradi najdejo, tiste baukše pa leko že v lesej tö nücamo, vejpa djanau znajo, ka trbej iskati, pa tartufov ne dejejo na nikoj. Takše pse je trbej dosta včiti. Sezona za iskanje se začne kauli začetka junija, trpi pa do prvoga vekšoga mraza djeseni. Po tistom so tartufi placi dobimo 70-100 gezero forintov za kilo. Leta 2003 pa fejst malo deži bilau, te so cejne zrasle v nebo. Najdrakše djelenove gobe rastéjo v Istri, štere sva müva s padašom tö probala, depa takši na Vogrskom sploj malo geste. Če stoj šké živeti od te meštrije, mora na leto najmenje 100 kilogramov gob najti. Depa djelenove gobe ne rastejo samo v lesej, če si nekak vzeme 6-8 lejt cajta, leko je na gračenki tö pauva. Tau je nej istina, ka so telko vrejdne kak zlat, depa ž njimi se leko dobro slüži. Na Francuskom več skor ne iškejo gob v gauščaj, 90 procentov pride s plantaž (ültetvény). Oprvin je trbej drejva posaditi, pa se leko zgodi, ka do prvi tartufi rasli samo čez deset lejt, do tistoga mau pa je trbej na cepike skrb meti. Najbaukši je lejšnik, v ednom ligeti trbej 1000-1500 cepik posaditi. Mala drejva, na šteraj eške ne rastejo gobe, koštajo dvejstaukrat menje kak tiste, na šteraj so že začetki tartufov. Depa če stoj že ma gračenek, nema dosta dela ž njim. Travo je trbej kositi med redami pa gnauk na keden zalejvati. Če pa je paver flajsen pa skrben biu, leko na leto več kak petdeset kil djelenovi gob poberé, štere do rasle kauli tresti lejt. Malo za hejc, takše djelenove gobe bi leko pri nas v Porabji tö pauvali. Te bi nej bila baja s slüžom. Depa če bi tartufi ras malo barnastoga-črnoga bi-več nej za gesti. Na Vogrskom li po lesaj tö, bi se venak bíli lau. Tau so vendar tartufi, sva gestejo dvej fajte tej gob, letne za nji. Tak ka raj ostanimo pri pravla, pa sva začnila gejst. pa burgundske. Tiste, štere v grbanjaj pa lasičicaj. Moram povödati, kak drago leti zrastejo, se leko odajo za je tau gesti bilau, tak špajsni 20-30 gezero forintov za kilo. -dm skur gratalo mourdje. Miki Roš PETEK, 25.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 HARMONIJE EVROPE: MADŽARSKA, 10.35 ŠTAFETA MLADOSTI: TESTI, 11.20 OSMI DAN, 11.50 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKH MEST, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP: LEGENDA O SVETEM GRALU, 13.30 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: UMIVANJE, 16.25 MAKS, DANSKA NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 SLIKE IZ SEČUANA, 17.35 PERZEPOLIS -POGLED NA IMPERIJ, NEMŠ. DOK. ODD., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, TV POGLED, 19.55 BLISK, TV NAD., 20.30 FESTIVAL VURBERK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB: MOŠKI – ŽENSKE, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.07.1990, 0.30 PERZEPOLIS - POGLED NA IMPERIJ, PON., 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL PETEK, 25.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.25 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 13.45 ŠPORT ŠPAS, 14.15 JOSIE IN MUCKE, AM. FILM, 15.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.07.1990, 16.40 DOMA PRI ... ANDREJU ŠIFRERJU, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.00 HOROVO OKO, BRAZ. DOK. SER., 20.50 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 21.20 DVOJNA SMOLA, AM. FILM, 23.00 REKONSTRUKCIJA, DANSKI FILM, 0.25 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 1.10 INFOKANAL * * * SOBOTA, 26.07.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB: MOŠKI -ŽENSKE, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 13.45 BOSONOGA GROFICA, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 KRAJI IN LJUDJE, 17.30 NA VRTU, 17.50 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 20.50 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 21.20 MALI OGLASI: KLOFUTA, IZV. TV NAN., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 KLAN, IZV. TV NAD., 23.30 DEADWOOD, AM. NAD., 0.20 DVIGALO NA MORIŠČE, FRANC. FILM, 1.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.07.1990, 2.10 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 26.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.35 SKOZI ČAS, 9.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.07.1990, 10.05 DOMA PRI ... ANDREJU ŠIFRERJU, 10.50 AFNA FRIKI: TEHNOLOGIJA PROMETA, DOK. NAN., 11.55 POLETJE V BRATISLAVI, 12.55 HOROVO OKO, BRAZ. DOK. SER., 13.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.50 PREDSTAVITEV OLIMPIJSKE EKIPE, 18.55 TENIS - TURNIR WTA, 21.00 NEBO NAD MONTANO, AM. FILM, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN – DOLENJSKA, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.15 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 2.05 INFOKANAL * * * NEDELJA, 27.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 FESTIVAL VURBERK, 14.25 SKEČA: O ŽIVLJENJU PO SMRTI, 14.40 ANSAMBEL TONIJA VERDEBERJA, 15.10 SKEČA: KDO BO POSPRAVIL, V POSTELJI, 15.15 IZRABI PLIMO, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 50 LET TELEVIZIJE: TVARIETE, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 AVSENIKOV ZLATI ABONMA: POKLON MIKU SOSSU, 21.20 TUDI MI, DOK. PORTRET, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 NASHVILLE, AM. FILM, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.07.1990, 1.20 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL NEDELJA, 27.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.30 SKOZI ČAS, 9.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.07.1990, 10.00 POLETNA POTEPANJA, 10.30 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 11.00 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 11.30 TEDENSKI IZBOR, 15.25 50 LET TELEVIZIJE: ZLATA VRTNICA PORTOROŽA, 17.40 FLIPER IN LOPAKA, RIS., 18.55 TENIS - TURNIR WTA, 21.00 LILIJE, ANG. NAD., 22.00 POZDRAVLJEN, PEKING -PRVAKI IN IZZIVALCI, 22.50 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.30 NA UTRIP SRCA, 0.15 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 28.07.2008, I. SPORED TVS 7.15 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 PERZEPOLIS -POGLED NA IMPERIJ, NEMŠ. DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLNOČNI KLUB: NE SLIŠIM, 14.25 SLOVENCI PO SVETU: BRAZILIJA NA SLOVENSKI NAČIN, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 NILS HOLGERSON: LISJAK SMIRE, RIS., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: OBLEKE, 16.20 BISERGORA: JAZ SEM JAZ IN TI SI TI, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE: AVTOMOBIL, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PORTRETI AFRIKE -AFRIŠKI HIJENSKI PSI, AM. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 TV POGLED, 19.55 ZAKAJ DEMOKRACIJA? TAKSI NA TEMNO STRAN -ZDA, DOK. SER., 20.50 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.07.1990, 1.00 PORTRETI AFRIKE - AFRIŠKI HIJENSKI PSI, PON., 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 28.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.55 SOBOTNO POPOLDNE, 14.45 TEDENSKI IZBOR, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 MISLEČI DVONOŽEC, DOK. ODD., 22.45 SODOBNI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.15 MATI Z DRUGE STRANI MEJE, NEMŠ. NAD., 0.50 INFOKANAL * * * TOREK, 29.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 NA POTEP PO SPOMINU, 9.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.15 PORTRETI AFRIKE - AFRIŠKI HIJENSKI PSI, AM. POLJ. ODD., 12.10 TUDI MI, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZAKAJ DEMOKRACIJA? TAKSI NA TEMNO STRAN -ZDA, DOK. SER., 14.20 OBZORJA DUHA: IZ OČI V OČI -POGOVOR S CHIARO LUBICH, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE: KING KONG, RIS., 16.05 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.25 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ČRNA ČLOVEŠKA RIBICA, DOK. ODD., 18.00 MUZIKAJETO: ŠANSON, IZOBR. MLAD. SER., 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 STRICI SO MI POVEDALI: VOJNA, TV NAD., 21.05 PRESIHAJOČE JEZERO: ZADNJI ČOLN, DOK. ODD., 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 ALBERT RICHTER -PRVAK, KI JE REKEL NE, FRANC. DOK. ODD., 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.07.1990, 0.25 ČRNA ČLOVEŠKA RIBICA, PON., 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL TOREK, 29.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.40 TEDENSKI IZBOR, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI 2007, 19.25 RENU BASSI V PLESIH IZ INDIJE, 20.00 DERREN BROWN - KORENČEK ALI PALICA, ANG. ODD., 20.25 ZAUPANJE, KOPR. NAD., 21.55 DRUGA POROČNA NOČ, IT. FILM, 23.35 50 LET TELEVIZIJE: TVARIETE, 0.45 INFOKANAL * * * SREDA, 30.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 SLOVENSKI VODNI KROG: DRAVA, IZOBR. DOK. NAN., 11.35 ČRNA ČLOVEŠKA RIBICA, DOK. ODD., 12.10 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, 13.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 14.00 PRESIHAJOČE JEZERO: ZADNJI ČOLN, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.40 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: ARNOLD TOVORNIK, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZA KEBAB, NEMŠ. FILM, 21.25 GLEDAMO NAPREJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 BREZ REZA - DR. SPOMENKA HRIBAR: RESNICA VAS BO OSVOBODILA, 23.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.07.1990, 0.00 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: ARNOLD TOVORNIK, PON., 0.50 VZGOJA SRCA, FRANC. NAD., 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL SREDA, 30.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.40 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 15.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.07.1990, 16.00 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 DVOJNE IGRE, FRANC. DOK. ODD., 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 ŠPORT, 22.00 MILAN JESIH: EN SAM DOTIK, TV PRIREDBA PREDSTAVE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.20 NEVARNO MESTO, AM. FILM, 2.20 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 31.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: ARNOLD TOVORNIK, DOK. ODD., 11.35 SVETO IN SVET: MIR NA BALKANU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: MALTA, 13.40 MIŠKO KRANJEC: STRICI SO MI POVEDALI: VOJNA, TV NAD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.10 ALEKSANDER SE PRESELI, DOK. FILM IZ FINSKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BENI IN FLORIJAN, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 OLIMPIJSKI SPREHOD, 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 DOGOVOR, ANG. FILM, 0.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 31.07.1990, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL ČETRTEK, 31.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.05 BREZ REZA -DR. SPOMENKA HRIBAR: RESNICA VAS BO OSVOBODILA, 14.45 BLISK, TV NAD., 15.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 31.07.1990, 15.30 GLEDAMO NAPREJ, 15.55 SLOVENCI PO SVETU: SREČANJE V MOJI DEŽELI, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 DVOJNI ZAPELJIVEC, AM. FILM, 21.55 POD RUŠO, AM. NAD., 22.55 J.F.K., AM. FILM, 2.00 INFOKANAL VABILO Državna slovenska samouprava Vas vljudno vabi na VIII. SREČANJE PORABSKIH SLOVENCEV, ki bo 23. avgusta 2008 v Monoštru. Program: 10.00 Sprejem gostov v Slovenskem domu 11.00 Slovenska maša v rimskokatoliški cerkvi Pri maši bo sodeloval MePZ Avgust Pavel ZS z Gornjega Senika 12.15 Kulturni program v gledališču 14.00 Kosilo in prijateljsko srečanje v šotoru pri Slovenskem domu 18.00-24.00 Veselica v šotoru (20.00 Večerja) Lepau vas prosimo, prijavnice (iz Porabja št. 27 ali 29) pošlite do 31. julija 2008 na atrejs: Državna slovenska samouprava, 9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 8. Informacije dobite po telefoni: 94/534-024 MEGHÍVÓ Az Országos Szlovén Önkormányzat szeretettel meghívja Önt A RÁBA-VIDÉKI SZLOVÉNEK VIII. TALÁLKOZÓJÁRA, melyre 2008. augusztus 23-án kerül sor Szentgotthárdon. Program: 10.00 Vendégek fogadása a Szlovének Házában 11.00 Szlovén szentmise a római katolikus templomban Közreműködik a felsőszölnöki Pável Ágoston Vegyeskar 12.15 Kulturális műsor a Színházban 14.00 Ebéd és baráti találkozó a Szlovének Háza melletti sörsátorban 18.00-24.00 Bál a sörsátorban. (20.00 Vacsora) A jelentkezési lapot (Porabje 27. vagy 29. sz.) 2008. július 31-ig az alábbi címre küldjék: Országos Szlovén Önkormányzat, 9985 Felsőszölnök, Templom u. 8. Telefon: 94/534-024 Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIStel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ISSN 1218-7062 Madžarskem.