Prirodopisno - natoroznansko polje
,,                        Divji prasec ali mrjasec
F" Matijček iz šole dom<Sv prlšedši, položi knjige na odločeno jim mesto, potein stopi k očetu in jiia zaeae priporalovati tako-k: rOiie ! (laiies snao imeli v šoli prav veaelo in prijetno uro; gosp. učitelj so nain pokazali veliko podobo, na katerej je ljila naslikana žival, katerej smo se inalo ne vsi smi-jali; poseljao sosedov Jurijček se je smijal tak6, da se ni inogel ustaviti "m gosp. uoitelj so ga inorali zaradi inirii v kot k pSči postaviti, kjer je moral eelo tiro stoje poslušati."
Oče: Had bi znal, kakšua žival je bila to, da ste se jej tuliko siuijali. Matijček. Poslužajte, uaj vaiu povem. Gosp. učitelj pridejo v učilnico iu priaesG pod pazdubo velilt, skupaj zvit papir. Nekateri siiio tak6j ngaaili, tia nam bodo denes pokazali kako podobo, ker vselej, kadar koli prines6 tak papir pod pazdubo. precej veino, da je kaka podoba, katero nam potlej raz-lagajo. lu zadeli sruo jo; preeej po molitvi, razvijč gosp. uSitelj liui papir ia ga razobSsijo na šobko tablo; podoba je bila tako veUka, da je malo ue vso tablo prekrila. Ko se gosp. uCitelj umakuejo v strau, da smo podobo lebko vsi videli, zavpili so nekateri otroci iz vsega grla: ,,Ha, ha, prasec! prapfc!" iu zdajci nastane tak stneb, da so imeli gosp. nčitelj dosti opra?iti, Piata so mir naredili; posebno sosedov Jurij6ek jun je nagajal, ker se je takii sinijal, ila se ui mogel poprej ustaviti, dukler ga niso v kot poguali.
Oče: I nu, jaz pač ne uraejem, čiinu ste se sraijali, ako vara so gosp učitelj pokazali podobo prasca, katerega vsak dan vidite iebko dorua.
M a t i j č e k: Da oce, ali to ni bil uavadni prasec, kakersne iruanio doma\ taeega prašiča tudi \i še niste videli nikoli. Bil je velik. da ga je bila vaa šolska tabla polna, in iz Celjust so mii molčli straSui zobjč, kakerš-nih še pri nobeaein prašiči nisem videl. Res je, da je doniačeum praLi<~u zel6 podoben, ali vendar se ze\6 razUkuje od njega. Gotovo oče, ako bi bili vi videli to podobo, tudi vi bi se bili sinijali.
06 e: Aha, zdaj pa že veni; pokazali vam so podobo divjega prasca ali mrjasca.
Matijček: Uganili ste oče; kaj n8, to je čudna Žival, kakeršaih ni po naših krajih? Gosp. ucitelj so naui rekli, da je bil divji mrjasec poprej po vsej Evropi razSirjen, k«r pa dela po gozdili in po polji ljudem veliko kvare, zaL6 so ga povsod hudo pregaujali iii po muogih krajih .so ga že skoraj popoluem zatrli.
Oče: Bral sem, da se divji mrjasci, od katerih izvirajo naši domnči prašiči, še vedao dobe po Rusovskem, Poljskem io Ogrskein.
Matijček: Tudi nam so gosp. učitelj to povedali, a rekli so, da jih je najvefi v Aziji, severnej Afriki, posebno pa v Egiptu.
Oče: Kaj vam so pa še druzcga povedali o divjeai mrjasci.
Matijček: Rekli so, da je divji inijasee jako inožiia zv^r in zel6 ne-varen, ako ga elovnk s Čitn razdiaži, pusebno 6e ga rani. Kazdražeu se za-žene kakor be?en na človeka, zamahne z glavo in ga sknša rauiti s svojimi zakrivljeuimi zobmi, ki so strabovito orožje divjega mrjasca. Ti veliki za~ krivljeai zobjž se imenujej.5 okla. V spodaej čeljnsti ste okli mnogo vefiji, ostcejši ia tudi bolj zakrivl^eaL tiego v gorenjei; s tema zohovoaia sku5a raz-kačeai niijasec raap6rlti trebuh svojemu sovražuiku.
Ofie: To je dobro. da niinamo te divje zveri pii aas.
Matijfiek: Žive le po močvirnatih gozdih ali barjih, koder si is^ejo gob, koreuiri, črvov, la druzega turčesa v živež ali hrano; a jeseni pobirajo želod, žir, Iešujake, kosLanj iii lesaiko ter Zr6 vse, kakor uaši domači prasei. Po noči gred<i tudi ua obdelano polje ter uapravijo oudu veliko kvare, ker ne samo da mnogo požrii iu pohlastajo, nego s& več poteptajo.
Ofie: Divji mrjasec je tudi neznatisko uren, skozi najvefijo goSčaro dere tako hitro, kakor  nobeaa  druga žival ia ruvao  tako tudi dobro plava.
Matijček: A to je čudao, da tako velika žival, kakor je mijasec, jirav slabo vidi.
Oče:.To je, da slabo vidi, ali jako teuko sliši ia dobro voha.
Matijcek: Gosp. učitelj so aam rekli, da iina v oklu tako siluo moč, da človtiku, ako ga šavaiie v stnguo, prereže iuesi5 do kosti; ako ga zadene v tvebub. rezp6ri ga, da fireva v&u udarijo iti šc col^ kouju leliko trebuh raztrga.
Oče: Vidim, da si si mnogo zapouinil, kar si slišal v šoli ia to rae ze!6 veseli, ker vidim da si priden io poslusen.
Matij6ek: Hekli so tudi gosp. ucitelj, da mes<5 divjpga mrjasea ljudj^ rajše jedtS nego li od domač«ga prašica, a to zaradi tega, ker diši po divja-Čici ifl je sploh prav teeno iu okusoo, sosebno od mladili mrjastiov.
^^     Oče: Vse to je res, ali vendar so mu ljubši naši domači prašiči,  ki-terim se naredi pod kožo debela slanina (Speh), ki se izcvrt ia rabi v mast. Mati.    In turšieni žganci,  z mastjd dobro politi.  so izvrstna jed,   itt ravno daaes jili boste imeli.                                                                  — č.