45. Številka.
H. leto«
GlasElo obm@|niSi
Dne 4. Bovembra» It20.
Sl®wencew,
Uredništvo: Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška c. iipravništvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, I. n&dstr. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za poi leta 15 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Inserati: Ena petstoipna petštvrsta (proster 3 mm višek i» 54 mm širok) K f*5S.
Pri večkratni objavi primeren popust
Mi smo pa Štajerci . . . .
Tako so zapeli pred par dnevi v Celju na zborovanju zaupnikov Jugoslovanske demokratske stranke.; Zahtevali so namreč posebno samoupravo za Štajersko s Prekmurjem in Mežiško dolino. Njihova zahteva je izzvenela v klicu: Proč od Ljubljane! Proč s Slovenijo!
Pred enim letom je bil „avstrijakant“, kdor je zahteval za Slovenijo samoupravo. Sedaj — voeigied volitev — zaideva najbolj centralistična stranka sa - j moupravo za Štajerce in Kranjce.
Mislili smo, da smo se vendar enkrat odkrižali j takozvanih kronovinskih mej, s katerimi nas je dro- | bilo kladivo nemške politike, ravnajoč se po starem \ geslu „Divide et impera!“ (Deli in vladaj!). 'Koroško I glasovanje je pokazalo, da so se te meje pogreznile j globoko, pregloboko v nas in koroški Slovenci so zaman delali, da bi se jih iznebil1. Sedaj so pa naši bratje-eentralisti posegli po kladivu in nas hočejo — majhne in slabotne, še bolj drobiti.
Vemo dobro, na kateri napev je bila zapeta g celjska pesem o samoupravnih Štajercih. Poročajo, f da je najzagrizenejšega zagovornika centralizma, mi- j
'nisiva dr. Kukovca, ta pesem ganila do solz............i
Ljudstvo noče nič slišati o Ljubljani, ljudstvo noče | pokrajinske vlade, hoče se vladati samo! Štajerci v- | kup! Kranjci vkup! Brez dvoma duhovita gesta, ki f bi lahko napeljala precej vode na centralistični mlin. |
Dobro je, da so v Celju govorili o samoupravi. Potrebno je, da se o tem razpravlja. O obliki samo- \ uprave bi se dalo mnogo debatirati in ne rečemo, da • je načrt o avtonomiji velikih okrožij najslabši načrt, j kar. so jih naši ustavotvorci iztaknili.. Toda upravno \ vprašanje je ena tako bistvenih točk naše politike, da | »e'ta ne da slepomišiti in barantati. Nemogoče je, da ! bi mogla resna politična stranka v zadnjih tednih j pred volitvami postaviti svoja načela na glavo. JugoH slovanska demokratska stranka je zastopala " načelo centralistično uprave. To stališče se da pri nas iz- ■ ¡.odbijati, a drugod se je dobro obneslo. Zakaj ne bi imeli stranke, ki bi ga pri nas zastopala, ko se da i zagovarjati v dobri veri?! Ako se je tedaj Jugoslov. \ demokratska stranka borila proti samoupravi Slove- J nije, kako more zdaj proglašati samoupravo razdrob- j Ijene Slovenije: Štajerske in Kranjske? Kako more \
iz slovenskega provincijalizma delati štajerski pro - | vincijalizem ?	f
Verjetno je, da si stranka predstavlja samo \ upravo štajerskega okrožja v zelo skrčenih mejah . f Dvomimo, da bi se ljudstvo zadovoljilo s takšno po- | tvorbo samouprave. Samouprava ne more biti za pa- I rado: samouprava je način* s katerim se državljan j lažje in hitreje udejstvuje v življenju države. Samo- j up t ava ne more biti dežnik, katerega lahko nosiš s | sabo, Če je nebo oblačno. Samoupravna pokrajina se | hoče izživeti. Prost mora biti razmah njenih sil, koli- j kor ga ne ulesnujejo vezi državnega jedinstva. V | naših razmerah, ko nimamo gosto posejanih velikih f mest in industrijskih krajev, morajo biti meje samo j upravne enote dovolj široke, sicer je tempo samo ■ upravnega življenja preveč slaboten. Zaokrožene pa j morajo biti tako, da je čimbolj ohranjena skupnost gospodarskih in drugih interesov. Taka samoupravna enota je Slovenija, čije interesi predstavljajo ne gle- i de na bivše kronovinske meje neko skupnost, ki se more razdrobiti samo v škodo nastalih drobcev.
Velika večina državljanov odklanja centralizem Proti centralizmu so. vse politične stranke v Jugosla- , vi ji razen -demokratske. Ako pa stranka v zadnjem trenutku zahteva manjše samoupravne enote, kakor jih hočejo stranke, ki stoje že od začetka na stališču samouprave, tedaj to dela z namenom, da pokaže samoupravo kot nezmožno življenja, t. j. da jo oslabi . To stanje bi izkoristili centralisti in bi s .slabo upravo spravili državo tja, kamor & sice> sami ne marajo.
Jugoslavija je agrarna država. Naše kmetijstvo je zaostalo. Industrija je neznatna. Nosilec države je tedaj kmet, M po večini ni politično zrel. Padi tega morajo biti politične metode previdne in vzgojne. Demagogija, ki večjidel izhaja iz kabinetov, kjer duše ljudstva ne poznajo, je škodljiva napredku ljudstva in moči države.
Res je pri nas precej nezadovoljstva z Ljubljano- Vzrok je isti, kakor pri Beogradu. Na eni strani si je ljudstvo predstavljalo razmere drugačne, kakor | so bile v resnici, na drugi strani pa nista bila ne j Beograd in ne Ljubljana kos svoji nalogi. Zlasti iz Ljubljane so vedno prihajale naravnost neverjetne j obljube, ki so dale povod k poznejšemu razočaranju. I


LISTEK.
B.
Mati.
Črkica.
Sedela jo pri oknu svoje čumnate. Njeno telo je bilo vpognjeno in glava je klonila na izžete prsi. V svetlobi, ki je prihajala skozi okno, so se oštro črtale lične kosti in ozka. naprej zavita brada. Napol zaprte oči so resno strmele pred se. Ustne so se gibale v molitvi Koščenih prstov se je oklepal dolg starinski molek z lesenimi, kakor črešnje debelimi jagodami. Zunaj se je polagoma mračilo, njena postava so je vedno bolj spajala z mrakom, ki je kakor čudni neznani gost s svojimi razblinjenimi prsti segal od vrat in peči, kjer je bilo največ senc. Včasih je Veter butnil ob šipe tn zavil krog ogla. Zena je čutila, da je to ledenomrzel dih novembra in je še bolj nagnila hrbet, Še globlje sklonila glavo. Prsti so se tesneje oklenili raoleka, oči pa so za trenutek švignile proti vratom, odkoder Je prihajal mrak.
TakratKje pri lari zazvonilo. Blizu je stala cerkev in zvok edinega zvona, ki je ostal po vojni, se je slišal povsem razločno v izbo. Zvonilo je, kakor zvoni po vseh cerkvah na večer Vseh svetih. Zvoni dolgo in kjer je več zvonov, pritrkuje otožno kakor daljna, plakajoča godba nad grobovi. Zvonovi se raztovarjajo od brega na breg. Pravijo, da jih je mnogo pobrala smrt. In da jih še bo. Na pokopališču so zažgali sveče, pa jih je veter pogasil. Okitili, so križe z poznimi rožami, a kmalu bo sneg pokril grobove in
rože. Kvar — kvar — kriče krdela vran v mrzlem o-zračju' in se vpletajo- mod glasove vetra, in' zvonov.
V	sobi se je popolnoma zmračilo. Zunaj je noč razprostrla od obzorja do obzorja segajoč šotor. Ti -Sina je objela svet. Luči po brdih so mežikale pospa-no in brez viselja. Takrat je žena Vstala- in počasi, s tresočo roko napravila luč.. Prižgala je dve sveči, ki sta stali na mizici blizu okna in poleg sveč sta se prikazala dva šopka belih krizantem. Za Šopkoma pa sta stale dve sliki, dva mlada, brhka moška obraza.
„Drejček in Vanček“, ju je pozdravila žena in postavila svoj postarani obraz proti luči. Gube so se raztegnile na licih in nabrale kakor gliste po čelu. Izpod rute je molel pramen osivelih las.
„Drejček in Vanček, kako sta mi, moja draga golobčka? Glejta, te rože sem natrgala pred hišo » tam-le, kjer smo nekoč imeli napelje, rožmarin in rdečo vrtnice. Letos ni bilo nobenih, lani so cvelp zad ’ nje. Izrula sem jih. Zakaj neki, golobčka? Ne maram cvetite. Tudi na. oknih jih ni, kakor sta opazila, A glejta, te-Ie bele so ostale za pozno jesen. Kako vama dopadejo?“
V	sobi je vladala tišina. Ura jo visela na steni, a se je ustavila že dolgo, dolgo. Sveče so plapolale nemirno in pojemajoče, ker -je skozi špranje na Ši pah prihajal val vetra,
„Drejček in Vanček“, ja ponovila mati in v o -čeh ji je sinilo težko gorje.v„ Jaz vem, da šem; bolna in da me nikdo ne mara. Se z hiše me bodo spodili, še vrata bodo zapahnili za menoj. A mislim si vedno, kako j!e z vama. ‘Pravili so, da sta oba v Galiciji. Čakala sem vaju, da prideta: upala sem, da je vse laž, kar so govorili. Hudo mi je pri srcu. Glasovi zvona
Naši politikarji so se prepirali v Narodnem predstavništvu in če je kateri stopil pred ljudstvo, je zopet obljubljal in samo obljubljal, ni pa pripravil ljudi za resnico. Resnica je taka, da leže na naših plečih velikanska vojna bremena, katerih nas ne reši noben čudež. Antanta nam ne more sipati v koš eukerčkov in rožičkov, kakor sv. Miklavž pridnim otrokom. Rešiti se moremo edinole sami in nikakor ne čez noč.
Ko se je pojavljalo razočaranje in nezadovoljstvo, se je Ljubljana skrivala za Beograd ali pa- 0-bratno. To igračkanje je krivo, da velik del ljudstva z mržnjo zre proti Ljubljani in Beogradu.
Vprašamo demokratsko stranko, Zakaj je nasprotovala pokrajinskemu zboru za Slovenijo? Pri nas se je mnogo zabavljalo čez deželno vlado, toda vedkokedaj je kdo povedal, da je ta vlada brez vsake ljudske kontrole. Osrednjo vlado bi bilo morate kontrolirati Narodno predstavništvo, kar se pa v praksi ni vršilo, ker Narodno predstavništvo še samega sebe ni moglo nadzorovati. Pokrajinski zbor bi bil ljudstvu bližji in ljudske potrebe ter zahteve bi si lažje dalo duška. Morda bi stranke imele manjši vpliv na deželno vlado, toda ljudstvo bi ohranilo več stikov z vlado sploh in z državo. Zapomnimo si, da se pri nas državna zavest vzgaja samo induktivno, to je: od spodaj navzgor, iz malega na veliko.
Izza vsega, kar je doslej pokvarila demokratska stranka s centralistični poskusi, je najbolj vreden obsojanja najnovejši hokus-pokus s samoupravo. Strankarskim interesom na ljubo hoče zanetiti pokrajinska nasprotja! Hoče spreti Štajerca s Kranjcem, a odtod se bo klopka razmotala dalje. Kranjci se bodo cepili med Gorenjce in Dolenjce, Štajerci pa med Podravee, Posavce, Pomurce in Korošce. Nič ni lažjega, kakor razvnemati domišljijo s takimi vabami.
Dobro je, da ima demokratska stranka tako slab zvok v koncertu našega volilnega boja, da bodo njena stremljenja prav slabo vzburkala površino ljudskega mišljenja. Naše ljudstvo se bo oklenilo pokrajinsko samouprave, ki na najlepši način spravlja njegove potrebe v sklad, z interesi države. Pokrajinska samouprava s pokrajinskim zborom tvori najlepši! most za miren in zadovoljen prehod Slovenstva v Jugoslovanstvo. Le taka samouprava bo zbrisala sledi štajerstva, kranjstva in odavstrijčila široke ljudske plasti.
Celjska pesem „Mi smo pa Štajerci“ je tedaj le samo šaljiv kuplet v našem volilnem boju.
so me boleli, kakor da bi se igle zabadale v moje meso.. To so zvonili vama, kii sta brez križa v tuji, neznani zemlji. Brez križa, brez domačega rožmarina, brez mene — matere! Ali slišita, golobčka?“
Iz dolgih senc, ki so jih delali plameni sveč po ozki izbi, se je nenadoma izvili kodrolašček in tlesk nil z drobnimi rožicami.
„Ah to si ti, Drejček, moj ponos in moje veselje ! Kako si mlad — otrok si! Cuj, teh kodrov ni -maš že dolgo, dolgo. In drobni prsti so zrasli v mCM čne moške roke in tvoje telo je krepko kakor hrast za hišo. Takega te hočem, Drejček, moj golobček!“
Izza šopka belih krizantem se «je pomolil lan -tovski obraz. Širok smeh se mu je raztegnil krog u -sten in oči so pomežiknile poredno in veselo,
„Korajža je pri tebi, moj najmlajši, moj Van -ček! Čemu so smehljaš? Ali nič ne veš? Ali res nič ne slutiš? Tvoj grob je daleč nekje v Galiciji. Ti ne dobiš očetove hiše. Zemljo je vzel oni, ki me podi na veter m sneg. Naj se ti pritožim , .
Mati se je utrujeno zgrudila nazaj na stolee in je občutila v udih silen mraz. Streslo jo je po vsem životu. Pri srcu pa ji je postalo lažje. Spomnila se je, da je vse samo njena blodna misel. Da ni nič drugega resnica, kakor plamen sveče in Šopek belih jesenskih cvetlic. Ivic so grobovi njenih sinov? Kje je daljna Galicija? Ali je kodrolasi Drejček res zrasel ali pa je to tudi laž? In Vanček je tudi že v zemlji? Misli so se ji zmedle in je topo prijela za molek.
*
Pristaši,
zbirajte za volilni sklad I
Tsdenski »reale«!
Maribor, dne 3. novembra 1920.
Za ureditev zunanjih odnošajev naše države je važnega, pomena današnja vest o pričetku jadranskih pogajanj. Naša vlada je dobila od italijanske poziv, daFrapošlje zastopnike k pogajanjem, ki septično dne 7. vibvembra v Rapallu pri Genovi. Kakor smo že poročali, se teh pogajanj z naše strani udeleže;ministrski predsednik Vesnič, zunanji minister Trumbič in finančni minister Stojanovič, Bila se bos važna diplomatska bitka za naše zapadne meje, za Reko in njen istrski okoliš.
Naš prestolonaslednik se Je udeležil pogreba gi šfeega kralja. Njegovemu potovanju v Atene so pripiso vali, kakor navadno v takih slučajih, veliko politično važnost. Nekateri listi so pisali, da si bo Grška izbrala našega regenta za kralja,, vsled česar bi nastopila med Jugoslavijo in Grško jtakozvana personalna unija. Na Grškem vlada vsled kraljeve smrti velika zmešnjava. Izvoljen je bil regent, ki bo do rešitve vladarskega vprašanja zastopal kralja. Za grški prestol se borita dva tekmeca: odstavljeni kralj Konštan fin v Švici in njegov najmlajši sin Pavel, brat umr -lega kralja Aleksandra, ki je kot prestolonaslednik na vrsti, Pavla podpira Venizelos In večina ljudstva, vendar pa Ima tudi odstavljeni kralj precej pristašev.
- Da se urade zapletene politične razmere v Srednji Evropi, je potoval odlični rumunski politik Take .Ionescu v Prago in Varšavo. Takozvana „mala en -tenta“ se mora razširiti, sicer ni zmožna za svoje na loge. Take Jonescu se trudi, da pridobi za zvezo tudi Poljake. Tako bi imela Jugoslavija zaveznike v GehosIovaMh, Rumunih (in Poljaidh.Poljaki bi sicer podpirali Rumune, zlasti odkar je med njimi in Cehi nasprotstvo radi Tješina, toda za nas Jugoslovane bi pomenilo njihovo zavezništvo veliko pridobitev, Poljake snubijo tudi Madžari. Z vstopom v „malo an -tanto“ bi jih pridobili za realno slovansko politiko.
Ustanovitev življenjazmožne „male antante“ je tem večjega pomena, ker stoji velika antanta pred razpadom, Zveza narodov pa nima nobene vpošteva-nja vredne moči in veljave. Da velika antanta ne bo dolgo živela, kaže močno gibanje za revizijo (izpre-membo) mirovne pogodbe z Nemčijo, Prihaja zlasti iz Amerike in Anglije. Najbolj trdovratna nasprotnica Nemčije — Francija — baje že računa s tem, da bo treba mirovne pogoje omiliti.
Za nas bi bila revizija mirovne pogodbe velikega pomena. Prav gotovo bi se izpremenila tudi mirovna pogodba z Avstrijo. Avstrija bi se takoj združila z Nemčijo. Ta revizija se lahko izpelje v našo korist ali pa v našo škodo. Ge ne bo ostalo samo pri besedah »n obljubah, bomo ob tej priliki zahtevali oni del Ko-
roške, ki se je z večino glasov izrekel za Jugoslavijo, In če se izvede na korist Avstrije oziroma Nem -eije? Za mali ostanek slovenskega naroda, ki jo u-tesnjen med Italijo in Veliko Nemčijo, je to brez dvorna življensko vprašanje, čigar rešitev je odvisno samo od tega, koliko moči in ugleda bo imela Jugoslavija,
Mnogo skrbi dela' mali antanti Madžarska, Kakor znano, trianonska mirovna pogodim še vedno ni stopila v veljavo, ker je Madžari niso ratificirali. Antanta je pozvala budimpeštansko vlado, naj nemudo ’ ma izvrši ratifikacijo, Vladi pa je grozdje prekislo in jo hotela stvar zavleči. Zavezniški sve,t je poslal novo noto, ki v nji zahteva, da mora biti mirovna po -godba ratificirana do IS, novembra, V krogih malo antante je vzbudila ta obzirnost zaveznikov do Madžarov neprijeten vtis. Madžari imajo mobilizirane vse svoje čete, ki bi jih morali po določilih mirovne po -godbe razpustiti. Vprašanje madžarskega kralja je postalo pereče bolj ko kedaj oprej, Mala antanta skril no zasleduje dogodke na Madžarskem.
Velezanimivo vest nam je prinesel brzojav preko morja, iz bogate dolarske Amerike. Tam so imeli volitve predsednika. Dosedanji predsednik je bil pri nas splošno znani Wilson. Wilson je bil mož-poiitik , kakršnih bi b lo treba • iskati z lučjo po svetu. On je edini odkritosrčno zastopal načelo, da mora tudi v po > Iti ki veljati pravica in resnica. Zahteval je. za male narode enako pravico, kakor jo imajo veliki. S to zahtevo si je priboril tudi za nas Jugoslovane zasluge, id jih nikdar ne pozabi zgodovina našega naroda. To da Wilson ni našel s svojimi novimi nazori niti doma dovolj umevanja. Navsezadnje so mu ameriški milijonarji zamerili, da se je spustil v vojno, ki jim je prinesla neizmerno bogastvo, Evropo pa ubožala. Nič niso hoteli slišati o ratifikaciji mirovnih pogodb, ravno tako ne marajo še danes priznati Zveze narodov, ki je sad Wilsonovega političnega idealizma. Ves svet je ž napetostjo čakal na volitve predsednika. Wilson pri pada demokratski stranki, ki je tokrat kandidirala Wi'sonovega prijatelja senatorja Coxa. Njena nasprotnica je republikanska stranka, ki je imenovala za kandidata politika Hardinga. Po današnjem poročilu je bil izid vol tev uspešen za republikance. Zmagal jo tedaj Harding. Z njim je zmagala obsodba Wilso’ novega političnega načela, da mora politika Amerike in vsake države videti pred seboj človeštvo in ne zgolj lastno državo. Amerika se odslej ne bo vmešavala v evropsko politiko (pač pa v evropske finance!) Italija je s posebnim veseljem pozdravila to zmago v Ameriki, ker je z njo odstranjeni iz svetovne politike odi eni zastopnik človeškega poštenja, zagovornik Jugoslovanov, nepozabni Woodrow Wilson.

preveliki optimisti, smo čakali, da srna Srotnili ob zid. Mi v imenu obmejnih Slovencev protestiramo proti vsakemu trganju naše seme meje in zahtevamo tisto mejno črto, kakor jo določa seužermenska mirovna pogodba,
---*...■■■■-;--------------------------------------
Promet	• Uútome*v
„Nova pravda" prinaša pod tem naslovom poročilo o razmerah, ki vladajo na, naši progi, in piše med drugim:
„Začetkom preteklega meseca je poslala kuril -niča Maribor stroj v Gornjo Radgono, v Purkli so ga pa nemški kmetje zadržali, oziroma so ga spravili v , adgono, kjer ga niso hoteli pustiti čez most več kot ea teden. Glavarstvo v Radgoni in organi obratnega nadzorstva južne železnice v Gradcu so bili pripravljeni dati stroj, trdili so pa, da so brez moči napram Heimwehrovcem. Pozabili pa so konštatirati, lcdo je obvestil kmete, da je ravno ta stroj (isti dan so šli 3 .stroji iz Spilja do Radgone) za Gornjo Radgono — Ljutomer. Gospoda obratnega nadzorništva Graz je pozabila vprašati Heimwehrgenerala Novaka iz Goz-dišča in postajnega načelnika v Purkli, kaki so nji -hovi . nazori o uradni tajnosti. Večkrat smo že povda-rjali, da revident južne železnice Novak vodi vso to kampanjo proti nam in prvi pogoj za mir je, da iz -gine ta človek iz te. proge in ž njim postajni načelnik Purkle Wesefzki in verižnik postajni odpravnik Kosteinschegg v Cmureku. Ta troperesna deteljica obvešča nemško kmetsko fakinažo o vsem, kar se tiče našega prometa, zažiga slovenske vozovnice ter bujska ljudi proti nam. Vprašamo javno obratno ravnateljstvo južne železnice, ali je kaj ukrenilo pri ob-
ratnem ravnateljstvu na Dunaju, da se enkrat ta proga izčisti teh zloglasnih elementov in vpostavi red? •Znano mora biti ravnateljstvu v Ljubljani, da ima gospoda obratnega najlzorništva v Gradcu že od nekdaj jako malo pravnega čuta za take stvari in se bo moralo nastopiti v tem vprašanju s kolom in ne z o-pičajnim tehtanjem na Dunaju. Za tisti promet, ki ga sedaj naše obratno ravnateljstvo zdržuje med Gornjo Radgono in Ljutomerom, se mi Muropoljei zahvalimo, Služil je le kot merilo za čas muropoljskim kmetom, ko so orali. Priporočamo vladi, deželni in centralni, na^ se malo več briga za naše obmejne kraje in posveti dogodkom ob avstrijski meji več pozornosti, posebno v apaški kotlini in Radgoni. Sicer doživimo še s Prekmurjem drugo Koroško in zopet ne bo hotel biti nikdo kriv.“ — Mi se izvajanjem ljubljanskega lista samo pridružujemo in zahtevamo ponovno, naj vlada energično nastopi za naše interese in enkrat pove javnosti, ali ima toliko moči, da izsili jugoslovanski tranzit na tej progi, ali je nima. Dasiravno gre za lokalno progo, je vendar v tej zadevi prizadeta su verenost naše države, ki ima po mirovni pogodbi zar jamčeno pravico prostega tranzita. Lepe pojme morajo imeti v Avstriji o ugledu in moči Jugoslavije, ako je vsakemu banditu dovoljeno, da krši naše pravice, a naša vlada na vse to lepo molči.
Apaštes kotlina —
Beograjska „Politika“ prinaša vest da se bodo .v kratkem pričela med Avstrijo ia Jugoslavijo pogaja tja radi končne ureditve mej. Pri tej pril ki bo naša vlada za tevala, da odstopi Av strija, Jugoslaviji slovenski del Koroške južno od Drave j kjer se je večina ondofciega pre ivalsfcva pri plebiscitu izrekla za Jugoslavijo. V zameno za to bi Jugoslavija odstopila Avstr ji'1 A p a š k o kotlin«, ki je nemška, ia privolila, v drage neznatne korekture ob mejah na korist Avstriji. Beležimo to vest po. „Slov. Narodu“. Koliko je na nji resnica, ne moremo dognati Težko je var Jeti,s) da bi Avstrija odstopila del Koroške v za-hienb za tako neznaten kraj, kakor je Apaški kotlina Sicer pa je zanimivo, da e pri a is najdejo- ljudje, ki hočejo s severno mejo barantati in ki pravijo, da je Apaška kotlini a e mika Priznavamo, da je v k-aju Apače večina Nemcev oz, ponemčenih Slovencev, toda Apaška kotlina je mnogo širja in ob sega tnii več popolno m asm zenskih vasi. Meja. ki bi se vsled odst opit ve Apač na
predmet	?
aovo uravnala ne bi mogia teči po okrajni cesti kakor prejšnja demarkacijska črta, temveč bi morala zajeti okoliške sioveuske kraje. Če bi na Koroškem dob h z Dravo naravaejšo mej o, bi sa severovzhoda z Maro izgubili naravno mojo in Maribor bi bil še v slabšem strategičnem pobožam, kakor Ljub Jana vs’ed izgube Logatca
Zaaimvo je. da krožijo vesti o odstopit vi Apač v času, ko avstrijska delegacija pri raz mejitveni komisiji s po‘ao mero dela za pre makaeaje mejne črte od Mure na neki greben 3iov. goric. Ziačilno je, de, pri nas pridejo s pogajanji vedno po polomu. Bivši poverjenik A. Prepeluh je nedavno pisal v nekem ljubljanskem lista, da bi biii lahko d »bili ce!o cono A h-ez plebiscita ih tuli o usodi Radgone bi se dalo govoriti, če bi veleli pravočasno izrabiti razpoloženja v Avstriji. Na D mam 3) imeli takrat strah pred pleb ščitom in bi radi privolili v s odražam. Do plebiscita bi sploh ne prišlo, p) vrh tega bi morebiti rešili Radgono. A ker smo biti
Tedenske novice.
Obletnica osMfeofenja se je praznovala precej
hladno. ¥ Ljubljani, Maribora ia po drugih me* :stih j© viselo par zastav. Slovesnih božjih služb so se udeležili zastopniki uradov in itd. — kakor je že navada. Na Češkem se je druga obletnica svobode praznovala zelo slovesno. Ljudstvo se dobro zaveda, kaj je narodna svoboda izza Bele gore in ob takih prilikah loči praznik države in naroda od vsakdanjih strankarskih sporov. Pri nas je nekdo sprožil misel, naj bi se za praznik osvobojenja nabiralo za narodne namene. Dasiravno bo kmalu več Slovencev pod tujim jarmom, kakor v svobodni domovini, je naša javnost hladno šla preko dneva svobode.
Razmejitvena kemisija Po vseh znamenjih lahko sodimo, da bo medzavezniška komisija še dolgo stavila naše državne mejnike. Prvotno ko poročali, da bo okrog 1. decembra 1.1. gotova z delom, zadnja vest pa pravi, da be razmejitveno delo končalo šele spomladi. Komisija se je nameravala preko zime preseliti v Gradee, a si je v zadnjem trenutku premislila ia ostane v Mariboru, Ker pa niso vsi člani v Mariboru, je i-adnje dni spet nastopil krajši odmor. Danes se namerava odpeljati na Košenjak zaradi pregleda dovršenega tehničnega dela. Japonski delegat se začasno mudi v Gradcu, istotako predsednik ko« misije, angleški polkovnik Graven. Major Calma, ki je, kakor znano, pri avtomobilski nezgodi ponesrečil, je že toliko okreval, da se je podal na 14 dnevni dopust.
Mt j e proti Madžarski se prično v kratkem določevati. Razmejitvena komisija bo začela določevanje od Subotice proti zahodu. Meja v Prekmurju bi se sedaj določila na zadnje. Sicer pa do razmejitvenega dela ne more priti, pred no ne bo Madžarska ratificirala mirovne pogodbe. Računati je, da bo mirovna pogodba stopila šele enkrat pó Novem letu v veljavo.
Med Jugoslavija ¡n Bolgarijo določa meje posebna razmejitvena komisija. Delo je tako napredovalo, da bodo v drugi polovici novembra naše čete zasedle kraje, ki so nam pripadli. To sta mesti Bosilgrad in Caribrod
Is -ttO'tga voznega reda na jež«! žvležaid. Pri- ' našamo izvleček iz novega voznega reda na južni železnici, ki je stopil v veljavo s 1. novembrom. Navajamo samo one smeri, ki pridejo za naš© kraje v poštev: Mešana vlaka iz Gorrje Radgone ob 8 8 in 18,00, prihod v Ljutomer ob 9 52 in 18 50, Mešana vlaka iz Ljutomera ob 7.00 in 16 44, prihod v Gornjo Radgono ob 7.50 in 17*33. — Osebni vlak iz Čakovca ob 4.09, iz Pragerskega ob 610, prihod v Maribor gl. kol. ob 0.45. Osebni vlak iz Kotoribe ob 14.50, iz Pragerske -a ob 18'17, prihoo v Maribor gl. koi. ob 18.52 Osebni vlak iz Marib »ra gl. kol. ob 9 47, iz Pragerskega oh 10 1 9, prihod v Kotoribo ob 13,43 Osebni vlak iz Maribora gl. kol. ob 21 58, iz Pragerskega oh 22,39, prihod v Čakovec ob 0 32 — Osebni vlak iz Maribora ob 5 24, prihod v Ljubljano gl. koh ob 1014, Potniki proti Ljubljani morajo v Zidanem mostu prestopiti Osebui vlač iz Maribora ob 11.16, prihodi v Ljubljano gl. kol. ob 15.45. Meša ii vlak iz Maribora ob 13 20, iz ZManega mosta ob 17.51, prihod v* Ljueijano gl. kol. oh 20 48. Osebni vlač iz Maribora ob 17 30, prihod v Ljubljeno gl. kol. oh 21.58. Ure se šnejajo od polnoči 1 do polnoči 24
bs a je učna kaii a „Geometrija za nižje razrede srednjih šol“. Priredil Josip Miri, ravnatelj državne realke v Ljubljani. Cena 3 ) K Založila Jugoslovanska knjigarn v Ljubljani. Poverjeništvo za uk in bogočastje je to knjigo odobrile.
Zupan mida Coo k ua A l.gleškem, o katerem smo poročali, da več kat 4) id ai hitel užiti nobene hrane v zapora je umri vsled splošne telesne oslabelosti.
Kauf renči nasledst vu li d-ž »v No "predlog Amerike se bo vršila najkasneje februarja pr. 1. v Bratislavi ua ČehoslovaLcsm koafere ica držav, ki so nas ta e iz Avstro Ogrske Koafere tri bodo prisostv»vali t adi zast)pi'ki Ital je, Poljske in Nem rije. Obravnavala se bolo san» g >sool irska vorašaaja, zlasti ured'tev valutnih razmer v vse» Srednji Evropi. Konferenca se bo izvedla v zeli
široke» «fereg«, Vprašanje je ie, če bo imela «speha kakor bruseljska konferenca, ki je stala ogromen denar ia ni storila nič drugega, kakor da so si gospodje iz cele Evrope razložili svoje Itak dovolj gnane težav©.
HUiam-sl Sikanji, Švičarski zvezni svet da vprašanj;^, fti se tičejo najširjih ljudskih slojev ali so sicer bistvenega pomena, na glasovanje po vsej republiki. Tako glasovanje se je vršilo dne 30. oktobra radi upeljave osemurnega delavnika pri železnicah, poštah, brzojavnih in telefonskih uradih. Oddanih je bilo 369 000 glasov za, 271.000 pa proti predlogu. Pri nas pa vlada še zasilnega parlamenta ne vpraša, če ji državljani dovolijo budže.
Br. Salterši?, tovariš dr, Ivice Franka in dru-gih izdajalcev našega naroda, se je naselil v Celovca, baje z namenom, da „zastopa" koroške . Slovence.
Bolgarski grebi. Posebna komisija je predložila parlamentu poročilo o žrtvah za Ijndsk® vsaje proti Bolgarski v letu 1917. V vranjskem, niškem m topliškem okrožja je bilo pobitih oziroma umrlh v taboriščih 8767 oseb, hiš je bilo požganih 8855, drugih poslopij pa 34.584. Največ oseb je bilo ubitih v topliškem okrožju, kjer znaša njih število 3907.
Viničarjem Sl®*esskih goric! Čas je že, da preidejo razni poizkusi za izboljšanje viničarskega položaja, v dejanje. Da se bomo o tena skupno posvetovali, pridite vsi na viničarski shod, ki bo v nedeljo 14. novembra 1920 po rani sv. maši (ob pol 9.) v telovadnici narodne šole v Ljutomeru. Poročali bodo viničarski zastopniki iz Maribora o vseh važnih viničarskih zadevah ia zahtevah. Nikogar De sme manjkati, ki si hoče priboriti v pošteni viničarski organizaciji boljše mesto v človeški družbi. Vin farji, vsi v em-tno viničarske o^g-aaizacijlo ! Vabi Vas Vaša viničarska zveza.
Ljutomer. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo 14. novembra v dvorani g. Štormana zabavni večer s koncertom, gledališko pred-ntavo „Kakršen gospod, taki sluga" in srečelovom, Odbor vabi vse prijatelje društva k obilni udeležbi. Spored koncerta se objavi pravočasno.
Domače vesli.
8ie Vinrrepablik. Tako imenujejo Nemci ozemlje, ki leži nižje Špiija med Muro ia Prekmurjem. Tukaj pašuje po svoji lastni volji nemška Heim-wehr. Niso j! mar avstrijski zakoni in postave, temveč uživajo popolno svobodo. Pred nedavnim eta bila v Cmureka aretirana 2 zločinca, pripada toča Heimwehru. Njuni kolegi so se ¿brali v v večjem števila, 88 oborožili ter šli nad sodišče ia zahtevali takojšni izpust zaprtih banditov. Ker odniki njihovi zahtevi niso hoteli ustreri, so ti tolovaji z orožjem spodili vse 3 sodnike in urad ništvo, zaprto zločinca pa sami osvobodili. Nemško ljudstvo s to samopašnostjo beimweroveev po večini ni zadovoljno in že sami Radgončani, ki so toliko tožili, kako trd je bil_jugoslovanski jarem ob časa zasedbe, trepetajo pred temi tolovaji toda ne morejo si več pomagati, ker so jim zrastli že čez glavo.
Ravena. (Eieniočka né volišču.) Radgonski Nemci so hoteli ob časa v elite / poslancev v državni zbor dokazati popolnoma nemški značaj mesta Radgona. V to s v. h o so agitirali od i iše do hiše in tndi pred ubogo bajto kake sirotice vnete nemške gospodične — agitatorice niso obstali Na volišče so spravili vse, kar leze ia kar gre. Kar ni moglo iti, so v kočijah nobel p ¡peljali na volišča. Tako je zadela tudi tukaj splošno znano starko, duševno n-vo Eier Ančko sreča, da «e je prvič v svojem življenju peljala v kočiji poleg mlade gospodične ter oddala svoj tehtni glas > za dajčnacionale Partei
Nakazaotana hujdarija. Pred več tedni je vazi;ral neki Kocbek, bivši notarski uradnik, letake p roti drža v ne vsebine, v velikih množinah v tu ajšaih obmejnih krajih. Vsled ovadbe so bili letaki, ki so se našli v njegovem stanovanju v Plitvičkem vrhu, zaplenjeni, a Kocbeka mesto da bi se ga zaprlo, ga je moral menda po naročilu thkapuega komisarja spremiti redar preko mosta v Radgono, da bi mu morda kak pregorec Slovenec ne skrivil lasu. Vse obmejno prebivalstvo je z postopanjem in uradovanjem g. drja. pl. Levičoika skrajno nezadovoljno.
Kun pa a Sptdiji «th? Reklo se nam je in baj9 tudi seožermenska mirovna pogodba pravi tako, da dela mejo med nami in Avstrijo resa
Mura in da spada Spodnji gris k naši državi. To ve pri nas že vsak otrok. Pač pa tega ne va vodja naše ekspoziture g. komisar dr. pl. Levičnik, kajti sicer bi nam bilo nerazumljivo, kakor je mogel pripustiti, da so hodili prebivalci va Spodnjega grisa na dan volitve v Radgono volit za grossdajče Parte!.
Sodnija in pravica v Avstriji. V Radgoni seje zgodil takoj po cmureških dogodkih, ki o njih poročano na drugem mestu, sledeči slučaj : Tamošnja sodnija je dala zapreti notoričnega tihotapca Novaka iz Zenkovec pri Radgoni, ker jo osamljen, da je ustrelil že tri jugosl. finančne paznike na prekmurski meji. Novak pa je član I íeimwehra in se je pridobil zaslug ob napada nemških tolp na jugoslovansko posadko v Radgoni. Med Heimwehrovci je nastalo hudo raz burjenje. Oborožilo se jih je kakih 200 in so vdrli v prostore radgonske sodnije ter zahtevali, da mora biti Novak izpuščen na svobodo. Ker sodnik ni takoj privolil v to drzno zahtevo, so zagrosili, da bodo s silo razgnali vse državne urade v Radgoni. Ta grožnja je pomagala. Sodnija je večkratnega morilca izpustila, Ta slučaj dokazoje, kako neznosne so razmere na meji. Pocestna drubal nadomestuje sodnijo in deli pravico. Nas sicer ne briga, kako se imajo Nemci raed sabo, zahtevamo pa od naših oblasti, da zavarujejo našo mejo in da nadzorujejo obmejni promet z največjo strogostjo.
Gospodarstvo.
Visoka k^šne cme v Zagreba, V Zagrebu so poskočile cene kruhu pri kilogramu belega iz na-lárice na 17 K, iz moke št. 2 pa na 15 K. Določena je najvišja cena za mleko in sicer s 5 K liter.
Gospodarske raiasere na Poljskem. V razgovora z dopisnikom nekega varšavskega lista je izjavil fnančni minister Grabski, da bo Poljska v do glednem času sklenila trgovsko pogodbe s Francijo. Francija bo dobavljala Poljski orožje, muai-eijo itd., d očim bo Poljska odstopila v zameno 80 000 ton sladkorja in 1000 vagonov petroleja. Ta bremena so za Poljsko zelo težka. L. 1019 je znašal celotni izvoz okrog 57.110 vagonov. A zdaj znaša najvišja možnost izvoza 20.000 vagonov. Kar se tiče sladkorja, je današnja Poljska pred vojno izvažala 450 000 ton. medtem pa je produkcija tako padla, da je 1. 1919 iznašala okrog 100 000 ton. To je komaj za domačo potrebo, pa tudi letos ne bo nič bobe, radi tega bo izvoz sladkorja v Francijo težko prizadel poljskega kon-Kumenta. Finančni minister je ob svojem bivanja v Parizu sklenil z Kanado kredit 15 —25 milijonov dolarjev za obnovo železniškega materi jala. Ta kredit bo zelo ugodno vplival na razvoj poljskega gospodarskega življenja, kije močno vezan vsled riabih prometnih razmer. Devizna centrala, ki deluje od 14. avgusta, ni uspela. Tuje valute so od 18. avgusta do 18. septembra narasle, na pr. francoski frank od 16 na 18, dolar od 2 i 0 na 260, fant od 810 na 920. Edino marka je padla od 484 na 450. Y zadnjem času so bile ustanovljene posebne zbornice za uvoz in izvoz z edino omejitvijo, da se no srna izvažati izpod določenih najtiižjih cen. V ministrstvu trgovine in industrije jo bil otvorjen posebni urad, tzv. glavni urad za uvoz ia izvoz, ki določa predmete ter množino, ki se sme izvažati. Ta diktira tvrdkam, ki uvažajo surovine, najmanjšo mero tistih fabrikatov, ki jih morajo uvažati, da se država preskrbi s jjotrebnimi tujimi devizami. 1. oktobra je bil zaključen podpis petodstotnega posojila za obnovo. Subskripeije presegajo 8 milijard mark. V splo šuem se kaže, da na Poljskem precej naglo ce lijo vojne rane. Industrija razumeva svojo nalogo, kmetijstvo se po izvršitvi agrarne reforme obrača vedno na bolje.
A sirijski državni p oraxui je izgotovljen, številke, ki jih navajajo nemški listi, samo potrju jejo bojazen javnosti, da je država na pragu fi nančnega in gospodarskega poloma. Proračun za leto 1920/21 našteva več kot 33 milijard izdatkov. Primanjkljaj izaaša 12 lf2 milijard. Za armado (piškav oreh, je pripomnil nek danajski list.) izda Avstrija skoraj toliko kot Jugoslavija, t. j, več kot eno milijardo ; dočim ja jugoslov. vojska ena najbolj discipliniranih v Evropi. 33 avstrijski Voîkswehr pravi krvoses za državo, ki stavlja daanadan večje zahteve, o disciplini p 4 noče niti slišati. Za železnice iznaša postavek v proračunu 3 V2 milijarde, za pošte in brzojav
čez 1 milijardo. Že te številke so dovolj, da razumemo naglico, s katero hoče Avstrija državno breme naložiti na pleča Nemčije.
Agrarna rt farma v Sloveniji- V Sloveniji brez zasedenega ozemlja pride v poštev za agrarno reformo okoli 240 veleposestev, ki merijo w bližno 238 tisoč ha. Ker ostane v smislu dolor naredbe vsakemu veieposetniku 75 ha obdelane, oziroma 200 ha zemlje sploh, bo izvzeto od gori omenjene ploskovine okoli 48.000 ha sveta. Raz lastilo se foo okrog 190.000 ha zemlja, ki sestoji večinoma iz gozdov, deloma iz njiv, travnikov, vrtov, vinogradov ia pašnikov. Je tudi nad
11.000	ha neplodnega sveta. Za kritje potreb slovenskega kmeta se vpošteva v vsej Sloveniji pri agrarni reformi 35.000 ha rodovitne, obdelane zemlje. V navedenih številkah so všteta tudi veleposestva v glasovalni coni A, Ta sedaj odpadejo. Tako ostane v prvi vrsti Prekmurje, ki ima mnogo njiv in travnikov, ki spadajo v agrarno reformo. Drugod so večinoma gozdovi, ki se podržavijo, Kmetske pravice do paše in drvareaja v teh gozdovih se urede s posebnim zakonom. Agrarna reforma v Sloveniji bo imela tedaj razmeroma mal obseg.
Dospela je velika Ubira fekoslovaškega Ma>.a» kakor sukna za moške in ženske obleke, debelo hlačevine, barhentov, zimskih nogavic, naglavnih robcev, žameti za blnže, dežnikov itd. Priporoča" da se vsak prepriča o ugodnih cenah in si ogleda zalogo v trgovini Senčar Mala Nedelja
NaroSmfeom,
Poročali smo že zadnjič, da smo ustavili mnogim našim c. naročnikom list To smo storili
tudi tokrat. Prosimo pa, da vsi naročniki, ki še niso docela poravnali naročnine za 1. 1920, to nemudoma storijo, kajti drugače se mora list «staviti tudi tem. Mislimo pa, da bode tudi vsak naročnik, ki je list sprejemal in ki se ni potrudi!, da bi list zavrnil, ako mu ni bil všeč, tudi sedaj toliko značajen, da plača teh par borih kron.	Upravništvo.
I
*®!itlffta Sola. j
Otvarjamo novo stalno rubriko v našem listu, ki ima namen, da z raz pravdanjem o temeljnih naukih poli-* lične vede razbistri nejasne pojme med našim ljudstvom. Razprave bodo stvarne, kratke lin lahko umljive.
O p r a vi in n e p r a v i. politi k i.
Politika je med ljudstvom na slabem glasu. Ce kdo koga na posebno prebrisan način opehari ali spravi v zmoto, mu pravijo, da je dober „politik.“ „Tuj se spet skriva politika!“ „To je politično!“ Ta-ve in podobne izraze začudenja slišimo pogosto n® kmet h, kadar gre za namen, enega ali več ljudi na kakšen nov način ugnati v kozji rog ali zmesti v mišljenju.
To dokazuje, da ima naše ljudstvo o politiki sla be in nezdrave pojme. Se pred sto leti je bila pri nas beseda poidika tako malo znana kakor neseta sanskrt. Kmet vsled socijalne in gospodarske odvisnosti niti mislil ni, da bi mogel sodelovati pri vladanju in upravi dežele. Domačega meščanstva in aristokracije Slovenci nismo imel*. Francozi so zanesli v naše kr a jo nekaj političnih gesel, ki pa med Slovenci niso našle rodovitnih tal. Večjega pomena, je bilo za naše po Ulično življenje 1. 1848. Takrat smo že im Ji svoje ljudi, ki so stavili do vlade zahteve v imenu naroda, v imenu ljudstva, To leto je vzbudilo med mladimi Slovenci lepo vrsto narodnjakov, ki so spoznali, da je e-bina naloga slovenske politike borba za pripoznanje slovenske narodnosti. Sli so v boj za enakopravnost našega jezika v Šolah, uradih in v javnem življenju sploh. Druga politična vprašanja, kakor na pr. osvobojen je kmeta, davčna pol t ka, ustava in uprava države itd. so jih zanimala le v toliko, kolikor sob ila v, zvezi z našim narodnostnim problemom. Ljudstvo se jo počasi prebujalo. Politika v oblačilu narodne zavednosti je kmalu obhodila najoddaljenejše slovenska vasi i rsi povsod našli vsaj enega zaupnika.
Ti so pripravljali ljudske tabore, kjer so velike množice našega ljudstva pokazale, da niso pri nas izumrle tradicije Gospe svete, t. f. da se narod zaveda svojih pravic v državi. Bila je še dolga pot, predno je večina naroda razumela, za kaj pravzaprav gre. Narodna zavest ni mogla ostati platonična, morala se je spustiti v borbo za razne gmotne dobrine, za oblast, za gospodarsko moč. Na ia način je slo-\ enska politika smela sleči prejšnje oblačilo, t. j. čisti narodni program, ker se je narodna zavest medtem že dovolj globoko vkoreninila in je bilo treba potrebe ljudstva zadovoljiti s pridobitvami in vsgehi gmotnega značaja. Sicer so se zadeve, tičoče se u-¡*rave, financ, kmetskega vprašanja itd., reševale skii no za vso državo in je slovenski glas prav malo zalegel, toda pričela se je bila borba od spodaj navzgor, borba za oblast v občini, okraju, kronovini. Da
sa naga ljudstvo obvaruje pred najlažjimi posledicami gospodarske premoči Nemcev, so naši politiki usta-»¡ovili lepo vrsto hranilnih in posojilnih zadrug, ki polenijo drugo stopnjo našega političnega razvoja, fie vzamemo, da je bila prva stopnja v čitalnicah in n;v i od&-izpbraŽeva!nih organizacijah.
• ¡Naravno je, da so se na tej stopnji pričele križati razne smeri. Naša dežela ni bila ograjena z zi-
dom, kakor blažena Kitajska; pozno sicer, a neizogibno so prihajale k nam struje svetovnega napredka, ki so zapustite v našem narodnem življenju toliko sledi, kolikor smo že bili zreli za napredek. To stapljanje naSega narodnega življenja s sodobno evropsko kulturo in civilizacijo je povzročilo razdor v naših vrstah, ki je nosil v začetku medlejše obeležje, tekom par let pa je privedel do nekake ločitve duhov.
lo so bili časi, ko je Evropo prckvasila. bujna si o novih nazorov o svetu in življenju. Čeprav so se prt nas pristaši novih idej več ali manj spretno prilagodili razpoloženju in potrebam ljudstva, je vendar nasprotje postajalo bolj in bolj izrazito. Tako smo najprej imeli ,.mladine“ in „starine“, potem „liberalce“ in „klerikalce.“	,r!, j
s Da lje prihodnjič.)
dtelbro mzmmiš&mm žwinfe mm m f® strete smé&lmm S d@§a ¡ínter? s
TISKARNA
PANONIJA“
FR. JEREBlf M TOV. KOMANDITNA DRUŽBA
GORisiA mmm®
lepake, lrt»ke, »a-
bila, posetnice, ¡--a» tune, zavitke, no» mirna pisma I t. d.
II
CRÖATIÄ
íí mapalia zadruga 1 Zagrebu
— tóaiKSfíeM lita M, —
Gostilno

Pcdratžisic« xm Sfovenij® v LJtsfeffa»?,	ir s IL
25JRk1TAJRUeE3SS: ŽivJjesske rente, delo. otroke«, glavnice ca življenje, zgradbe| m premičnine preti škodi pdftu-a m strele, »te&kee Spe proti razbitju, proti vlcscm j ia telesnim nezgodam. — Pcsete* %-ava?ev&%>e greti neageAsni »a želez-j nisi in parobradu za eele življentke debo. Sprejema v vseh krajih Slovenijo I sposobne zastopajke in potnike, katerim se ncdi prilika zaataega zaelažka. —j ¿aetepaik v Gor. E&dgoai «e g ©spod ZDRAVKO VRTIČ, Spodnji gris št. 7.
z vrtom v piemtaea kraja kapi ali v naje® faame takoj koroški bsgunee. Ponudbe a popisom na notarja H. Požans v Gornji Radgoni.
UMRJE
grbeSke, kzasto, liSaje uniči pri človeka mast proti garjaei. Breg vonja in ne maše paria. 1 loučok sa eno osebo s poštnino K 12’58 v lekarni 1B1M89T w B¿JmbAJaa«.
ZAHVALA»
Povodom smrti našega dragega nepozabljenega otroka
Ježefa M®tf$c8i!it*
smo prejeli toliko izrazov sočutja in ljubezni, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Izrekamo torej teni potom prisrčno zahvalo vsem, ki so nas v težkih urah tolažili ali nam na kakoršnikoli način izrazili svoje sočutje, nadalje vsem darovalcem prekrasnih veucev in šopkov ter vsem mnogobrojnim Spremljevalcem blagega pokojnika na njegovem potu k večnemu počitku, posebno pa orlovskemu društvu, gospodu katehetu, šolskemu svetu, učiteljici gdč. Pušenjak.
Kadenci, 27. oktobra 1S20.
Žalujoča rodbina Marschik.
Sil pipi,
i
in 7« gvlaaca mora pegicinšti ate« porabljate moja najbolje pre-kimteoa in splotao hvaljena sredstva ket proti poljskim milim K 1®'—, za podgane in mil« K 10, za ačark« K 20 —, posebna močna tinktura za stenic® K 12—, tisi-čevale« jnoijev K 18'—, prašek aa niš v obiski in perila K 10"—, in K 20’—, proti mravljam K 10, proti ušem pri perutnini K lil-—, prašak proti mrčesom K 10 in 20 5?, pasih» proti ulem pri liodoli K Tr— in K 10’—, mazilo sa uši pri živini K 6*— in 10’—, tinktura proti mrčesa ne sadju in zelenja ri (oašoosak.DT rastlin) K 10’—, mazil* proti gsmsa K 12-—. Pošilja po povzetja »a¡9(1 za ahspoirt,
i,Jiitef.22pS45j PgfiinMa
BiifiH 3.
privcaS») krmi; vsak tcáoa ano pest, če pa s® rabi kot Bs««se-Btsio ss tepao tedaj pa dre pesti. Pet zavojčkov Masti as, prahu za pitanje zdrave, deberle živine, ssa 6 mesecev za vsako šivinčo. Dobi je najvišjo kolajno v London«, Parizu, Rim®, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvaM in posova© kopajo. Zahtevaj ga pri le&arassju aii trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni TíE&Esy v Ljubif!«!, Kranjsko, po 5 zavojčkov, fitace K Str50 s poštnino.
Zainp a pnizvidBji sjemeija b Zapil.
Preradovičeva ulica ži 20.
msros 17-74 Prodaja semena vsak vret žita, detcliee, sočivja in cvat-lie. Semena so asajisbornejšft kakovosti, gojo*» in dobavljena pod strokovnim nadzorstvom, sa njih izbornosti se v vsakem ožim jamči. Ilnstrovam ceniki se pošljej® na nahtevo brezplačno Naročila ee izvršujejo poštno-obratno, v tusemstvo po pov zetja ali plačilu naprej.
Kupi


1 kladiv sik (Amboss) 60 do 80 kg težek sa ključavničarja, 1 vrtalnik za železo (BohramseMn®), 2 vrtacca (Sehrfsubstheke) 1 mali in 1 večji, 1 vojnopoljaka koračna (Feldechmii de), 1 nadomestni kla-divnik (Spernhorn), 1 težko kladivo Ponudbe na Jožef Bratkovič Kapelski vrh lt, pošta Slatina— Radenci.
Bakrene keile
§ m kaharsfe žganfa, @d 30—36® litrov ||	Izdelale in razpošilja
I Löwen® Tovnaiü v Mar itera, ti Cene zmerne. Sööaa u- Tet postrežba.
&
Slülüüliüiüü®
w
Upu posestvo,
ki obsega 47 oralov, od teh 7 oralov vinograda ležeče v bližini Središča, z živino ter vsemi go spodarskimi pripravami se za 2 milijona kron proti takojšnjemu plačilu proda. Vpraša se v upravni štvu lista.
Lovci! Pulte!
kip Sviti, Maribor,
Aleksandrova c.15
pripore ča bogato zalogo lovskega orožja, prozne in polne pnlce, šibra vseh vrst, zamaške, kapselse itd. Popravila s® izvršujejo hitro ia solidao. Sodno zaprisežen ee-niiec in iavodeaec.
Osspodarska zadruga
za Prekmurje, Marslo pelje in Slov. gor. r.z. zo z.
Estsm v zalest po naj nižjih dnevnih cenah razno m&nufaktnrno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, k«hrnjs*o posodo, riš, čaj, papriko, usnje, podplate, moške in žensk® čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
čingrnle zrnje, sadje, kože, viso,_ sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke.
JPOBFedSnijf*,' pri nakupovanja strojev in vseh gospodarskih potroMči».
Kupsvaii In prodajati zadrugi imajo pravico samo elani.
Novi člani se sprejemajo v sastražm pisarni in podrnžnieah. Osrednja trgovina in pisarna v fesrsji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri |	Ljutomeru.
Planinski koledar za leto 1921 je že v tisku ter izide v sredini novembra. Med drugo vsebino ima tudi najnovejše kolkovne lestvice in poštne določbe* Cena komadu 20 K ter je namenjen čisti prebitek za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico. Naročuje s& pri izdajatelju g. Francu Kocbek, nadučitelj v Gor« rjemgradu, ali pri založništvu v Mariboru, Krekova« ulica 5-1 levo.	B<
POSOJILNICA ¥ GORNJI RADGONI
Hranilne «Ecge
sprejema in jih oferestejs po najva^i obrestsi meri. Obresti so pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h k spi tek. Hranilne knjižice drngih kstmskih denarnih zavodov se sprejemajo feres vseh stroškov kot hranilne vlege, ne d» bi se njih obrestovanje prekinile. Za nalaganje po pošti so st ra n kanj ra rmpcltgo poiošnice kr. poštno čekovnega urada v Ljubljani Štev. 10.598. Rentni cavek plačuje Posojilnica sama.
Ba osebBi kredit, mi hipoteke, trgovske kredite in v te-m Il9¥l|i8®i koče» raču»u daj® pod najugodnejšimi pogoji. Iz-
«*a
x m, s»
posojuje tudi na zastavo vredno$t»h papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih' prevzema Posojilnica n« sebe in dolžnik plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej'. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 bron. Prošnje aa vknjižbo novih, kakor tudi za iabris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek».
Afff- »ffm m. «s,»1 gti 80 w** pcndeljek, torek, četrtek in-potek ect 9. do 12. uie-dop. Ako pride oa ta dea
«rffc m mA m «ti: kj «& praznik,oudr.je se naslcdtji dan, Ob nradaih dnevih e« sprejema in izplačuje denar.
9S‘ OC" XJmetínal pz>OBto®i bo tv iastssi fcffež, GlCkirnea ceste«, št-
86	PMÍBÍe «prejemjo íb vei ¿rugí ur»d»i
*® SOHI»»«» posli isnžujejo vsak ddavnfk od 8. do 18. uredop.
. 14, zraven holcdvor-a.
m m i 11 m i: e. e e a m m m m m m m m m m m
izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni.
Odgovorna urednik: Božidar Borko.
Tisk tiste»© sv, Cirila v Maribora.
f