n--------------—, Izhaja v Trstu Tsat peteK on 5, pop. Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in npravništvo ul. del Lavatoio st. 1,1. Telefon 18-67. 11............... | | Posamezne štev. ee prodajajo po 6 stot. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a začelo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. ■------------- —I I Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Pelavec bodi suženj? Človek bi mislil, da se je razmerje takoimenovanimi „srednjimi", ali kakor se radi sami imenujejo — „ bolj simi" in zopet takoimenovanimi „nižjimi“ sI°ji v takoimenovanem prosvetljenem dvaj-8etem stoletju, stoletju svobode in splošnega ^predka, vsa) kolikortoliko izpremenilo. — se bomo takoj razumeli, naj povemo, "a se smatrajo za takožvane „srednje, boljše" sloje pred vsem samostojni trgovci, obrtniki itd., dočim veljajo slej kakor Prej delavci za ,.nižji", torej nekako manj vredni sloj. — Torej človek bi mislil, da 8e je razmerje med temi sloji vsaj kol kor toliko izpremenilo. Ali kdor tako misli, 80 pač precej moti. Resnica je, da so se razmere med delavcem in delodajalcem precej predrugačile, odkar je delavec začel izpoznavati svojo ®>oč, odkar je delavstvo začelo zbirati 8Vojo moč v svojih organizacijah in je to 8vojo moč tudi pokazalo na zunaj. Marsikateri delodajaltc je, uvidevši, da se tej zlruženi in samozavestni sili nikakor ne toore več ustavljati, uklonil svoj ponosni, delodajalski tilnik pred združeno silo delavstva in hočeš, nočeš, moraš — pristal ba delavske zahteve, katere pač niso vsikdar kle za drugim, kakor da se delavcu zagotovi tako stališče, da more živeti kakor olovek med drugimi ljudmi. Znosnih živinskih razmer je vedno m edino le zahtevalo delavstvo ter jih še danes zahteva, drugega ne mnogo več, dasiravno ima Polno pravico, da bi bilo v polni meri deležno uspehov svojega truda in dela, katerih se dosedaj še vedno in povsod ?esele edinole »najboljši" sloji, ne da bi l'*n zato potekla le kaplja znoja po licu. Razmere med delavcem in delodajalcem 8° se izpremenile, a to ne morda zato, ker je mišljenje delodajalca postalo z modernejšim časom modernejše, o, ne zato, temveč edino le pod pritiskom delavstva, zato, ker se e delodajal« c zbal za »voj lastni žep. Le prisiljen je delodajalec Izboljšal gmotni položaj svojemu delavcu, dočim je njegovo mišljenje osfalo isto: delavec bodi suženj delodajalcev, katerega sme izrabljati in 'zmozgavatido zadnje trohice delavne sile, do zadnje k a p -13 i c e krvi. In k,er le more, se delodajalec tudi strogo drži tega svojega rbnjsvetejšega" načela, dokler mu delavstvo bo pokaže svoje moči. Rekli smo v začetku, da se razmerje med „boljšimi“ in „nižjimi" sloji tudi še dandanes ni prav čisto nič izpremenilo, in res je tako. Ti „boljši" sloji, kakor smo rekli, n. pr. trgovci, obrtniki itd., so delodajalci in so pod pritiskom razmer radi priznali svojim uslužbencem, svojim delojemalcem vsak zase in, recimo, tudi v celoti boljše življensk-i pogoje, ali težko bi bilo najti, tudi če jo iščeš z lučjo ob belem dnevu, med njimi belo vrano, takega »bolj-šega" človeka, ki bi videl v delavcu, v svojem uslužbencu, ali da posežemo še dal|e, v delavstvu spl h ljudi sebi enake, ljudi mi d ljudmi z enakimi življenskimi, sploh z enakimi človeškimi pravicami. On je pač „boljši“, „višji“, ki čuti v sebi neomajno pravico, da sme »nižjega" izrab ljati na vseh koncih in krajib. In aka se mu ta „nižji“ ne uda brezpogojno, potem pa le po njem, in če ni drugače, ga je treba ugonobiti popolnoma. Iu to načelo se ne izvaja samo proti posamezniku, temveč ravno tako tudi proti celoti, proti delavstvu sploh in prav posebno proti organiziranemu delavstvu in njegovi organizaciji še posebej. Povejmo kar odkrito, da se to dogaja tudi našemu delavstvu, tudi naši organizaciji, da tudi naše narodno delavstvo in naša narodna organizacija tudi med našimi narodnimi takozvanimi »boljšimi" sloii, zlasti med našim trgovstvom in obrtništvom nima posfano „na rožicah" in to posebno od tistega časa, odkar se je naše delavstvo začelo osamosvojevati * na gospodarskem p ltu potom svojih kon-sumnih zadrug in podobnih ustanov. E, da, lepo nam uspevajo te naše zadruge, naše delavstvo se jih oklepa čim dalje v tem večjem številu, in to dejstvo bode, strahovito bode naše razredne nasprotnike in jih navdaja z očitnim sovraštvom napram organizaciji, ki se je predrznih na tem polju poskrbeti za zboljšanje položaja svojega članstva. Seveda — »summum jus summa inju-ria“, tako si pač misli ta ali oni solLt, ali mi pravimo : pravica je samo ena, edina, in kakor ima trgovec, obrtnik, ali kdorsibodi drug pravico, da si izboljšuje svoje stanje, imamo prav tako pr a vico tudi mi delavci in te pra vice si ne damo vzeti. In če pri tem zadenemo ob samo dozdevno- pravico koga drugega, naj bo le-ta enkrat za vselej prepričan, da se ne bomo umaknili s torišča, katero si on po krivici lasti kot izključno svoje. Povemo pa tudi naravnost, da ne vemo, ali bodo taki sovražni nastopi proti našemu delavstvu in njegovi organizaciji koristili naši splošnosti, in to poudarjamo tembolj, ker ravno naše delavske mase tvorijo precejšen del te naše splošnosti. Torej ne tirati stvari do skrajnosti, ako nočete vsestranske škode, za katero že danes z vso pravico delavstvo odklanja vso odgovornost. Je pač taka, <1 a delavec noče biti več suženj nikogar. Naj si torej zapomni to v s a k, kogar tiče. Komur pa je v resnici mar blaginja splošnosti, naj pa po svojih močeh dela nato, da se te nerazveseljive razmere ne bodo šepoostrovale, pač pa kolikor mogoče ublažile! ZVEZA ■■ JUGOSLOVANSKI! ŽELEZNIČARJEV. Mogočna beseda. V smislu sklepa javnega shoda 29.- decembra 1909, da naj se postopa v skupnih vprašanjih skupno z drugimi organizacijami železničarjev, seje obrnilo vodstvo »Zveze jugoslovanskih železničarjev" na .strokovno tajništvo" železničarske organizacije ali socialno-demokratične organizacije železničarjev v Trstu, da naj se izjavi, ali je pripravljena nastopati skupno v zadevi povišanja stanarine za Trst in stanovanjske doklade delavcem, ker se železuiško ministrstvo nikakor nočs sprijazniti s tem vprašanjem. Stem je „Zveza jugos'ovan-skih železničarjev dokazala, da k J orga nizacija jugoslovanskih železničarjev ne išče morda kakih strankarskih namenov, ampak, da jej leži na srcu edino le korist železničarjev. Mislil bi vsak železničar z zdravo pametjo, da je tako tudi pri »strokovnem tajništvu" socialnodemokratičnih železničarjev. Ali močno bi se varal Da internacionalnim bratom ni za dobrobit železničarja, ampak le za svojo stranko, naj vam, železničarii, kaže odgovor, ki smo ga dobili na našo bratsko ponudbo. Ta se glasi v treh glavnih točkah : 1. Naša organizacija se smatra za edino upravičeno zastopnico železničarskih interesov nasproti kapitalističnemu izkori ščevanju, ker je splošno avstrijska in stoji na edino pravilnem stališču razrednega boja; 2. Sicer pa se mi itak ne borimo le za koristi naSe organizacije, marveč za vse železničarje sploh. Uspehov našega dela bodo deležni vsi železničarji, tedaj tudi Vaša »Zveza". 3. Ako hočefe Vi sprejeti našo taktiko in naš boj za svoj ! — svobodno Vam, toda skupen nastop z V a m i je iz gori povedanih razlogov za nas — brezpredmeten. Na prvo točko imamo odgovoriti: blagor domišljavcem, kajti res neomajljiva mora biti njih moč, katere jim gotovo ne zavidamo. K drugi točki pa omenimo, da smo mi toliko pošteni, da smo jim in bomo hvaležni za vse, kar so in kar bodo pridobili za nas. Stem so jasno povedali, da ne reflektirajo na naše sodelovanje in našo pomoč p i kakem gibanju železničarjev. To si dobro zapomnimo, ako bi mordanam potem hoteli podtikat; kako izdajs.tvo. Torej hvala jim, da se potrudijo za nas. Pri ,tem pa vendar povemo našim članom, da smo mi že marsikaj dosegli v obrambo naših članov in tudi j ne bomo opustili prilike, da v skupnih vprašanjih storimo svojo dolžnost. K tretji točki omenimo : »Strokovno tajništvo mednarodnih železničarjev" pustimo, da nadalje sanja v svoji veliki domišljavosti. Stanarinsko vprašanje. Sklicanje kakega shoda v vprašanju povišanja stanarine za Trst in stanovanjske- doklade delavcem smatramo za sedaj za nepotrebno in sicer zato, ker vsi shodi do zdaj niso imeli zaželjenega uspeha. Nočemo vzbujati mogoče v naših članih mnenje, da se za to važno zadevo ne brig-imo, pač pa hočemu omeniti, da z ozirom na stališče, ki ga je zavzelo »Strokovno tajništvo socialno-demokratičnih železničarjev", smatramo vsako bobnanje z besedami na javnih shodih zanepomerabno. Pač pa smo jo krenili že po drugem tiru in bodemo skrbeli, da se to vprašanje za nas železničarje v Trstu ugodno reši. Priznamo pa že danes, da je to ne mogoče v najkrajšem času, rešiti pa se le mora. PODLISTEK. Boljša bodočnost. Spisal Jakob Purkart. Kakor sva z očetom sklenila, sva tudi slorilh. Šla sva naravnost k prijatelju so-Mu Mlakarju takoj v ro|stno vas dospevši, *j*r so naju sprejeli z veliko prijaznostjo. Izvtdevši najino nesrečo bili so silno dojeni. Poi udili so bolnemu očetu popolno oskrbo, jaz pa sem stopil k premožnemu vi ščanu Žabarju, kjer sem si ^ovno prislužil toliko, da sem megel bolidu očetu s čim pripomoči. Žabarjeva !8» je bila odnekdaj premožna, ali pri vsem ®J>hovem bogatstvu se mi ni godilo dobro. m*1 ob pogledu na očeta sem zadovoljno Se potrpel. Ponoči sem večinoma prebdel poleg .v^gove postelje, ter ga po svoji moči tola-'*• Ali oče je vedno bolj hiral, i. Nekega dne, bili smo ravno na polju, ,J(Jr smo pri Žabarju sadili krompir, pri-'ll Lužarca in naznani mi, da je oče silno njemu. ter naj nemudoma pohitim k .° sem revež tudi sam slutil, kajti že zJutr - - • *»jal 'aj, ko sem ga zapuščal, me je preši-v neki posebni strah. Tja prišedši vidim r ®°bi poleg očetove postelje gospodarja ,JŽar a z mrtvaško svečo v roki, očeta pa umirajočega. To je bil zame trenutek polen muke, polenn bridkosti. Umirajoči oče je še enkrat uprl v me svoje trudne oči v ko ih sem zamogel čitati izraz očetovske ljubezni in vse njegovo telesno in duševno trpljenje. Trajalo je le en hip, takoj potem je zaprl oči ki se niso odprL nikdar' več Ža sedaj, dragi prijatelj, ti ne bom dalje pripovedoval, le toliko ti povem, ko sem očeca pokopal, sem ostal sam na svetu, brez staršev, brez bratov in sestra in brez vsakega sredstva, torej popolen berač. Zasmilil se mi je nesrečni Radoslav. »Dragi tovariš", mu rečem, v resnici si prestal dosti hudega v svojem mladem življenju, ali zame in za moj namen ni v vsem tem ničesar, kar bi mogel uporabiti. Kakor ti je namreč znano, sem ti že o začetku povedal namen svojega* potovanja po širnem svetu, zato namreč, da bi se uresničilo moje ime in da najdem, resnično, pošteno in gladko pot, katera vodi do boljše bodočnosti. Ali dosedaj si mi ti pri-pripovedal le ravno nasprotno, namreč v mukah, bridkostih in trpljenju, katero ne vodi do boljše bodočnosti temveč tira naravnost v pogubo". »Vidim", odgovori mi tovariš Radoslav, da ti to, kar sem ti dosedaj pripo-vedal, ni v dosego tvojega cilja, ali rečem ti, da ti ni treba napraviti niti koraka, kajti agotovim te, da stem kar ti povem o na- daljnem svojem življenju gotovo pokažem gladko pot, samo če boš hotel hoditi po nji. — In ne bo ti žal svojega imena, D>se-daj sem odkril le en del svojega življenja, nadaljujem naj torej o drugem delu. Ko sem ostal po očetovi smrti tako sam, sem sklen 1 iti zopet v svet, da si mogoče izboljšam življenje. Za kmetfki stan se nisem mogel odločiti, ker sem imel še od poprej bridke izkušnje o težavah in bridkostih kmets^ga stanu. Zato s m odločno sklenil, di poprimem ra ši za najslabše delo, le za kmetsko ne ! Zopet sem se poslovil od domačih ljudi, od domače grude. Odločil sem se v glavno mesto naše dežele, da si tam, kjer je vse polno raz-novrsfnih tovaren, poiščem dela. Po dolgem in mučnem potovanju pridem res do zaželjenega cilja, velikega mesta. Tja prišedši sem takoj začel poizvedovati, kje bi mogel kaj prislužiti. V tem ugledam v bližini vitek, visok dimnik, naokolu pa obširno poslopje. Ko se približam, ugledam pri vhodu v tovarno bradatega moža z zlatim trakom okrog čepice na glavi, pogovarjajočega se z drugimi štirimi gospod; očividno o zelo važni stvari. — Na moje vljudno vprašanje, bi li bilo možno tu dobiti dela, mi takoj odgovori eden izmed gospodov, najbrž ravnatelj, ako ne celo gospodar tovarne: »Predragi, samega tebe ne moremo porabiti, ako pa vas pride pet do fiest sto, vas pa rndevolje sprejmem vse, in sicer takoj". Ta odgovor me je zelo presenetil. Bilo mi je žal. da nisem že prej pustil motike in odšel v mesto, kjer je tako veliko pomanjkanje delavsk h rok. Ni jim zadosti ena oseba, rabijo jih kar po šesto hkratu. Skrbelo me je le, kje bi mogel dobiti toliko ljudi Udarim jo po mestu, misleč da tako najprej kaj poizvem. Slučaj me je zanesel na glavni trg, kjer ugledam velikansko množico budi, večinoma delavstva kar me je neizrečeno razveselilo Mislil sem si; tu bo pač najboljša priložnost, da dobim tovarišev za delo. Radoveden sem bil, zakaj je tu zbranih toliko ljudi, ali vendar najprej vprašalni nekoga izmed množice, bi se li ne dobilo tukaj kakih šesto ljudi, katere potrebuje ta in ta tovarna. »Dragi*, mi odgovori ves razburjen, »koliko časa si pa v mestu, da ne veš, kaj se godi tu in prihajaš s takimi vprašanji? Zahvali se srečnemu slučaju, da te kdo iz med množice ni slišal. Niti beliča ne bi dal potem za tvoje kosti. »Gospod, tujec sem. Prišel sem še le pred par urami v to mesto in ne vem, kaj se tu godi". (Pride še.) C. kr. železniško ministrstvo ne more ostati več glulio za to našo upravičeno zahtevo, ker bi stem spravilo nas železničarje naravnost v obupen položaj, kajti cene stanovanj v Trstu so nežnosne, in to zdaj že do skrajne meje, kajti hišni go spodarji so povišali cene stanovanj soglasno od 20“/o do 30°/„ in še več. Ako pa želijo naši člani, da se skliče shod, smo v to pripravljeni, ampak omeniti hočemo, da je vodstvo Z. J. Ž. v tej zadevi že storilo potrebne korake. zjž— Volitve v »Zavarovalnico proti nezgodam". Zanimanje od strani članov Z. tem zopet sprejeta v službo — pod drugim imenom. In zakaj to? Ker ima dotični posebno lastnost, služiti nekaterim gospodom z ovadbami svojih sousluž bencev. Govori se o različnih tatvinah na škodo železnice. K-r je pa menda prizadeta pri tej stvari taka oseba, ki se rabi od merodajnih gospodov v denunciacije svojib tovarišev, se ravnateljstvo nikakor ne odloči za preiskavo teh razmer, ker gre za usodo protežirancev, naspi otno pa nastopa proti nedolžnim os:bam z vso strogostjo. Tako je neki revež, ki biva precej daleč v okolici in hodi v ponočnih urah domov iz službe, vzel neki kos lesa, podoben nekako okorni palici, da ima za vsak slučaj kaj v rokah. In kaj se je ugodilo stem nesrečnežem ? Žugali so mu s preiskavo, ker se je menda pregrešil zoper last c. k. državne železnice. Ali ni to smešno ? Drugi slučaj. Neki delavec se je v službi poškodoval in zdravnik ga ni spoznal za “bolnega in to — tako se govori — menda na željo predstojnika. Tretji slučaj. Neki kurjač je bil pozvan, da priča v zadevi nekega sousluž benca. Ker je pričal resnico, a to ne v prid prizadetemu, kateri je poseben pro-težiranec, je predstojnik gospod Neudegg čutil potrebo, to pošteno pričo malo pritisniti, in ga je odstavil od vožnje. Četrti slučaj. Uslužbenca, ki bi se ga radi iznebili, pa mu ne morejo do živega, ker je pošten in marljiv v svoji službi, ako mogoče ni to njegova največja napaka, da je bil tako nesrečen, da se je dvakrat poškodoval v službi, bi radi odstranili, ker si želi niegovo mesto nekdo, ki je gospodi prav priljubljen. Tako je načelnik nahrulil dotičnega, da naj prosi za premestitev, da bo on njegovo prošpjo že dobro priporočal. Res prijazen predstojnik. Razmer, kakoršne vladajo sedaj v Gorici, je že sleherni sit, in ne bodemo odnehali prej, da se vsa stvar razjasni, akoravno morda tudi proti volji predstojnika, gospoda Neudegga. Povemo gospodu Neudeggu, strojnemu mojstru Scholzu in tudi Rutar-Rau-tarju, da hočemo posvetiti v vse k te z. bengalično lučjo, in ako pri tem m>rda komu otemni slava, nam ne bo žal. zjž. Podružnicam. Naznanjamo da je Z. J. Ž. pristopila k poštnemu čekovnemu prometu in se zdaj lahko vplačuje po poštnih položnicah. Ako katera podružnica še ni spreiela poštnih položnic, naj se oglasi. Tudi posamezni člani jih dobe in si stem prihranijo precej na stroških poštnine. zjž— Članom Z. J. Ž. v Trstu. Naznanjamo članom, ki bivajo v Trstu, da pristopijo lahko h konsumni zadrugi članov N. D. O., kjer si lahko nakupijo potrebno blago za svojo gospodarstvo. Ena konsumna zadruga članov N. D. O. se nahaja v ulici del Boscho št. 17. druga pa v ulici Miramar št. 9. Obenem jim priporočamo tudi društveno gostilno, ki se nahaja blizu južnega kolodvora na vogalu ulice Ghega in Carradori. Rojnnčnni in meščani! Zahajajte v ll. skladišče kon-sumne zadruge članov H. D. 0. (ulica Miramar). DOMAČE VESTI. d - Naročnikom Narodnega Delavca*4! Naročnikom »Narodnega Delavca«, ki so zastali z naročnino, naznanjamo, da jim pošljemo le še današnjo številko. Ako nam tekom tekočega tedna ne dopošljejo naročnine, jim nepreklicno takoj U3tavimo dopošiljanje lista. Uprava »Nar. Delavca«. d.— Veliki protestni shod, ki ga je sklicda N. D. O. v sredo zvečer, da najodločnejše protestira prod nesramnim mahinacijam italijanskih šovinistov proti slovenskemu delavstvu v novi prosti luki, je uspel najsijajnejše. Velika dvorani Ni-rodnega doma je bila nabito polna, navzočih je bilo gotovo nad 1000 oseb, da-siravno je bil shod sklican isti dan. Shod je otvoril strokovni ta|nik tov. Ekar in podal besedo t iv. dr. Mandiču, ki je pred vsem poudarjal, da je bilo delavstvo najprej boj proti kapitalizmu, a pozneje so se pokazali slovenskeuu delavstvu nasprotniki v sotrpinih-delavcih, najprej v socialnih demokratih, v zadnjem času pa v italijanskem delavstvu. Ta boj italijanskega delavstva, nahujskanega po brezvestnih šovioističnih voditeljih, pa nima n i k a-kega gospodarskega značaja, temveč edino le političen značaj. Slovenske delavce hočejo izriniti popolnoma od dela v prosti luki edino le zato, ker so Slovenci, kar je izpoznal tudi c. kr namestnik. In zato so alarmirali Pagnini in njegovi pristaši po »Piccolu" celo tržaško mesto, češ da preti Trstu .invasione slovena", da Slovenci hočejo kar čez noč posleveniti celi Trst. Da tu ne gre za zaslužek tržaškim delavcem, je najboljši dokaz, da so v Pag inijevi listi tudi r-gnikoh. Njihova lista je sestavljena iz vseh mogočih elem ntov, med katerimi je le najmanjši del pragih Tržačanov. Zahtevali so od namestnika, da dobi delo edino le njihova lista, seveda zato, da bi se sčasoma jz nje razvila potem kooperativa, ki bi bila popolnoma v njihovih rokah. Obletali so vse mogoče oblasti, bili so celo pri policijskem ravnatelju, alarm rali so celi Trst. Grozili so celo štrajkom. Pagnini dela nato, da polagoma dobe vse delo v roke njeg >vi pristaši. Najprej hoče izriniti slovenske delavca iz vseh delavnic, potem bi prišli na vrsta oficielni socialui demokrati. Italijani naj bi bili potem kvalificirani delavci, slovenski delavci pa naj bi tvorili le nekak »lumpenproletariat", ki dela danes za 2 K, jutri pa za eno Hiko. Kakor rečeno, ima cela stvar politično ozadje. Zato je tudi zagotovil namestnik deputacijo N. D. O., da ostane pri svojem stališču, da imajo tudi Slovenci v Trstu pravico do dela. Namestnik je predlagaj v rešitev delavskega vprašanja v prosti luki, naj bi starejši delavci iz skupne liste dobili takoj delo, mlajši bi pa počakali n® boljše čase. Ravnatelj Minas pa je preji' lagal še bolj praktično rešitev : napravite se dve skupini. V prvo pridejo delavci, <° so že 4 leta v Trstu, in dobe takoj delo? v drugo pa tisti, ki so manj časa v Trstu, in pridejo po potrebi do dela. Vlada ne bo kapitulirala. Naši nasprotniki gredo z® tem, da nas popolnoma izstradajo, pa nsj hodo to Pagninijanci ali socialisti, le to, da prvi delajo odkrito, drugi pa zahrbtno-Da gre tu za politično vprašanje, je nal* boljši dokaz, da je zastopnik italijanskih liberalcev Pitacco, ki gotovo ni delavski zastopnik, vložil v državnem zboru inter* pelacijo v zadevi dela v novi prosti luki-Ali tudi dr. Rybaf je vložil interpelacij® proti gonji Italijanov proti nam, iz katere bodo spoznali na Dunaju, da Italijani niso take ovčice, kakor se delajo. Boj postaja vedno bolj naroden. Tu je sedaj tivba, tla se slovenski delavci čim tesneje oklenejo N. D. O In ne bodo nas uničili. Prema* gan bo nekdo, a to ne bomo mi, kajti slovenski narod je dovolj močan, da obrani svoj obstoi. To pa le tedaj, ako smo krepko organizirani. Sli bomo brezobz rno napr-j. dokler ne zmagamo. Burno odo* bravanje je sledilo tem besedam. Nato j® tov. Bole zahteval, da se uvede davek za tuje delavce, regnikole. Tržaški Italijan' bi sami morali delati na to, d* regnikol* ne bodo odjedali domačinom kruha. Tov-dr. Brnčič je pojasnjeval, kako se ima urediti delo v novi prosti luki. Napravit® se dve listi. V prvo listo pridej delavci, ki so že 4 leta v Trstu, v drugo ostal'-Policija ima nalogo, da dožene, koliko časa so že ti delavci v Trstu. Prva lista prid® pri delu takoi na vrsto, druga, ko se del® razvije. Na kvalifikacijo, starost in družin* ske razmere se tu ne ozira nič. Listo se* btavijo 3 uradniki pod nadzorstvom Mina* sovim. Vpogled v listo ima tudi N. D. 0- V četrtek je ta lista gotova Da ima stvar politično ozadje, je dokaz, da je vložil interpelacijo liberalec Pitacco in da j® imela mestna delegacija nujno sejo za od’ dajo telovadnice Pagninijancem za zboro* vanje. Priporoča delavstvu solidarnost-Delavstvo naj bo mirno, a prepričano naJ bo, da bo odbor znal v slučaju potreb® nastopili z vso odločnostjo. Nato je govo* ril posl. dr. Wilfan, ki je poudarjal, d® je vprašanje slovenskega delavstva v Trst® stvar celega slovenskega naroda,, da bi slovenski poslanci ne storili svoje dolžnost', ako bi se ne potegnili za tržaško slove"* ske delavstvo. Poživljal je delavstvo n»j se krepko oklene N. D. O., naj stoj' vedno pripravljeno za boj in zaključil * „ž vela N. D. 0.“ Po navduševaln h hrvat* skih besedah tov. B o n i f a č i č a in R deščeka e tov. dr. M a n d i č še p°' udarjal, da so glavni krivci teh neznosnih razmer pred vsem nekateri c. kr. uradnik' v prosti luki, kakor inšpektor Ercole P®' lacco in drugi, ter je predlagal sledeč® resolucijo: / »Slovenski delavci v Trstu, zbrani "a protestnem shodu v »Narodnem domuJ protestirajo, globoko ogorčeni prot* divjanju in gnjusni gonji laških, s sovra* štvom do slovenskega delavstva prepojen'!’ voditeljev laških delavcev, poudarjaj® slovesno, da se kot domači, od pamtivek® na tržaškem ozemlju prebivajoči delavc* smatrajo enakopravne z laškim delavstvo"1 v Trstu posebno kar zadeva pravico (!° zaslužka, izražajo svoje obžalovanj®« da se slovenski domači delavci označujej® kot tujci v istem trenotku, ko se tuji "j" italijanski državljani —■ smatrajo za trž domači element, in zahtevajo od uprav® c. kr. javnih skladišč, naj z vsemi dovO' ljenimi sredstvi dela nato, da se omog®®1 slovenskim tržaškim delavcem zaslužek * novi prosti luki pri sv. Andreju." Predlagal je nadalje, da se odpošlj® sledeča brzojavka na trgovinskega ministf dr VVeissklrchnerja : »Tržaški slovenski delavci, zbrani E protestnem shodu N. D. O. dne 9. B ' 1910. v tržaškem »Narodnem domu", Prll testirajo najodločneje proti žalostni, vsa® človeški čut žaleči gonji laških, od p0!^ tičnih fanatikov nahujskanih delavcev 1 poživljalo Vašo ekscelenco, naj zastavi v moči, da se zagotovi slovenskim tržašk'^. delavcem zaslužek v novi svobodni luki P sv. Andreju." Resolucija je bila sprejeta soglasno & ravno tako tudi predlog, da se odp0®*, brzojavka, nakar je predsednik po pr’P ulu tov. dr. Mandiča, da naj se zboro-,i Cl izidejo popolnoma mirno, zaključil QOc*> ki je trpel nad dve uri. #j d— Glavni hujskači v prosti luki ®orda kak zagrizen socialnj demokrat, 9 niorda kak Pagnini ali kdo drug izmed J'h ki nosijo v Trstu veleitalijanski ve-, , zvonec na svojem vratu, ne, glavnega jta a 1® treba iskati prav tam, kjer bi E človek najmanj pričakoval, med — C. C ^adništvom ! Da povemo kar naravnost, ►J0 ie ta človek, evo ga : c kr. inšpektor j tole Polacco In tu takoj dokaz. Tedni Sovoril ta c. kr. italian ssimo s pred- 8ednik. »osti om kooperative Z o 11 i j o v navzoč-jiU8tl svojega glavnega podrepnika nekega u s i n a. Grajal je internacionalnega ^‘‘Uo, kaj da se nič ne briga za razmere D°vi prosti luki. Zollia mu je odgovoril, j ojega mora prosta luka nič ne briga, j ie delalo proti temu, da kooperativa °“1 delo v novi prosti luki. C. kr. in-*Pektor Polacco je nato pristavil, da 11 Zollia moral vendar iz n a r o d n o-‘ D i h ozi-iov brigati za razmere v novi Pr°sti luki, in ono podrepniče F r a u s i n ,e dostavilo, da bi bilo tu pač treba p o-^enih batin, seveda za Slo !9 h c e ! Torej c. kr. inšpektor 11 .Iška ljudi k narodnostnemu 0 i u in drug c. kr. uslužbence ! a h t e v a batin za Slovence. Tu ?e hač neha vse. Naj si zapomnita Polacco !* tVansin, da ima palica dva konca in a 8e zna ugoditi, da bodo Slovenci držali Za,en konec. Kdo bo potem dobil batine, **) si mislita sama. d— Iz škedenjskih plavžev se ^dno bolj pogosto čujejo pritožbe o brezvernemu postopanju nadinženirja N e u- 01 d a. Ta človek misli, da je edini H°8podar v plavžih. Seveda ta brezobnr-^st velja edino le slovenskim delavcem, jjrQti Nemcem je sevedt Neuhold najboljša Kakor ja znano, je ta Neuhold kar ?aB(> na svojo roko proglasil odredbo, da *?8ubi takoj vsak delavec službo, akn -en A*1 neopravičeno izostane od dela. Zgo-j1*0 se ie, da je neki dan neopravičeno K°stalo 6 delavcev, 4 Slovenci in 2 Nemca. , J o v e n c i so bili takoj o d p u-,^ni, Nemcem se pa ni z go ' > 1 o prav n i č. In ta nasilna določba l|)di naravnost nasprotuje celo določbam j!0*ega, poslabšanega delavnega reda, ki '^loča, da delavec tedaj, ako n e o p r a-V^eno izostane dva dni od j6la, izgubi samo mesečne p oc nte. Iz 'e8a je razvidno, da hoče Neuh ld, ki je pal zaradi surovega postopanja proti j^avstvu oditi iz tovaren v Donavvitzu, Y®i tu uvesti svojo posebno strahovlado. ;°> le počaka naj ! Pokazalo se bo prav ^alu, da je Trst še neugodnejše mesto ?a t ke tiče kakor je Neuhold, kot paDo-Nitz. Kakor je frčal iz Donavvitza, bo r^al tud' iz Trsta ! v d— Prvi ljudski koncert N. D. O. ^8kor smo že omenili v zadnji številki, Mrtdi N. I). O. v nedeljo dne 20. t. m. **r v i veliki ljudski koncert in ?ačne torej tudi na tem polju nuditi svo-^®au članstvu in sploh tržaškemu občinstvu j*6 samo pravega užitka in zabave, temveč resnične, prave glasbene izobrazbe ” D. O. pričakuje, da bo za to svoje ^8no delo našla umevarra med svojim ^bistvom in sploh v slo vinski avnosti Iraški, in to tembolj, ker je poskrbela, |a bodo na tem prvem velikem ljudskem i°ficertu nastopili umetniki, ki uživajo za-^ženo slavo ne samo v mejah naše doline, temveč tudi daleč zunaj preko vib, Za danes naj omenimo, da nastopi ri tem koncertu slavni violončelist g. JUno, rodom Hrrat, ki je ž 1 prav pred j^tkim v Londonu pred najodličnejšim ^instvom najlepše 1 ivorike. Naš domači ržaški kvartet", ki si je v najkrajšem času osvojil tržaško in izventržaško občinstvo, nam pa je tudi obljubil sodelovanje. Z ozirom na vse to upamo, da bo naš prsi ljudski koncert res privabil v koncertno dvorano vse, kar v Trstu in okolici lfubi in zna ceniti pevsko in glasbeno umetnost. d.— Rdeče belo-zeleno zastavo bi morali vzeti slovenski delavci v novi prosti luki v roko, potem bi pa smeli delati ! Tako so rekli našim delavcem Pagnini-ianci ! Rekli so tudi, da bo tekla kri, ako bi delali naši ljudje, da jim bodo rezali glave! No, no ! Rezanje glav je nekaj takega, za kar g. Pagnini še nima patenta ; glede italijanske trobojnice so pa dobili že na mestu primeren odgovor, ki sicer 'ne spada v salon, a je bil popolnoma na mestu: naj si vtaknejo sami rdeče belo zeleno zastavo, kamor hočejo, potem lahko kukurikajo kakor petelini! v d.— Izdajanje uradne tajnosti je pri nekaterih c. kr. uradnikih v prosti luki menda nekai popolnoma navadnega. Odkod je mogel izvedeti posLnac Pitacco za podatke o naših delavcih o njihovem rojstnem kraju, ako ne iz uradnih za piskov v prosti luki. Torej c. kr. uradniki so zato tu, da dajejo podatke za gonjo proti slovenskemu delavstvu. To je škandal, ki je mogoč samo v Trstu. Za take ljudi naj Slovani plačujejo svoje davke ! Ne plače, brce je treba takim ljudem in zadnji čas je, da vlada poskrbi za tako brco. d.— Koncert .Glasbene Matice'. Jutri, v soboto, dne 12. t. m., se vrši I koncert »Glasbene Matice" v gledališki dvorani rNarodnega doma" v Trstu. Pri koncertu sodeluje ga Mira Costaperaria-Devova, g, Oskar Dev, vojaški orkester pešpolka št. 97 pod vodstvom g. kapelnika Teply-ja ter društveni moški in mešani zbor. Pevovodja g. Karel Mahkota. Začetek točno ob 8 ‘/s zvečer. Sedeži so že razprodani. Člani N. D. O. dobe v uradu N. D. O. znižane vstopnice za stojišče po 70 vin., na galerijo po 50 vin. Spored obsega 9 točk. Orkester izvaja samostojno dve točki, Dvorakovo veliko ouverturo . Husitska" in Čajkovskega .Tasse Noi-3ette“ ter spremlja arijo Mihaele iz Bize-tove opere »Carmen" ter »Zbor vaščanov", veliki mešan zbor s sopranovim in tenorjevim samospevom iz Smetanove opere »Prodana nevesta . Ga Costaperaria-De-vova si je izbrala kot nadaljne samostojne pevske točke Chopinovo .Liteviska na rodna", Čajkovskega .Zakaj ?" in Delovo »Pastirico". Na glasovirju spremila g. O. Dev, brat ge pevke. Mešani zbor bo proizvajal še neproizvajano Adamičevo ..Prek-morsko pošto' in po Hubadu harmonizi-rane narodne »Je pa davi slanV.a pala", „Ljub’ca, povej, povrj" in »Skrjanček poje, žvrgoli", moški zbor pa Foersterjevo »Povejte ve planine" in Nedvedovo »Popotnikovo pesem". Spored obeta torei prav veliko in -sicer razun Bizeta samo slovanske komade, po em ga ruskega in poljskega, dveh čeških in štirih slovenskih skladateljev. Od s ovenskih skladateljev imamo dva starejša, Nedveda in Foersterja, ter dva mlajša, moderne šole, Adamiča in Deva. Poslušalci bodo tako imeli v enem koncertu, kakor bi rekli, vpog ed v »so slovansko glasbo in to tembolj, ker je g. pevovodia izbral prav take točke, o katerih se lahko reče, da so pravi karakteri stikon glasbene umetnosti naroda, kateremu pripada dotični skladatelj. Vsekako bo užitek nenavaden in zato želimo prireditvi vsestranskega uspeha. d— Naše gledališče. V nedeljo, dne 14. t. m , bomo videli v našem gledališču liudski igrokaz pr.znanega nemškega dramatičnega pisatelia Anzengruberja »Samska d miačija", katerega je poslovenil znani slovenski gledališki kritik profesor FrJKo-bal. Anzengruber je eden najpriljubljenejših novejših nemških dramatikov in vse me-gove drame so bile na največjih gledališčih sprejete z največjo pohvalo. Prepričani smo, da bo tudi . Samska domačija" dosegla na našem odru popolen uspeh. Pri predstavi svira salonski orkester Fonda. Začetek ob 7 in pol, cene navadne. Organizacijske zadeve, o— Vsem podružnicam in krajevnim skupinam N. D. O. Vse podružnice in krajevne skupine N. D. O. poživljam, da mi tekom 14 dni dopošljejo natančno število rednih članov, popolne imenike odborov, in čas, kedaj se vrši redni letni občni zbor. Ta poziv velja tudi za N I). O. na Kranjskem. Strokovni tajnik. o— Predavanje N. D. O. v Dolini se vrši v nedeljo popoludne v prosto tih „Kons. društva". Začetek ob 4. uri. o— Predavat je v Skednju. V so- Imto, dne 12. t. m., se vrši v prostorih »Gospodarskega društva" v Skednju pre-pavanje. Predaval bo dr. Ivan Ris-m o n d o o zelo zanimivem predmetu: »Potovanje po Balkanu". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Opo;arjamo naše člane na to predavanje s prav posebno željo, da povabijo k predavanju zlasti delavstvo hrvatske narodnosti, ker se vrši predavame v hrvat-kem jeziku. Za Slo vence je hrvatski jezik tako umliiv, kakor bi čuli slovenskega, a za hrvatske delavce bo to gotoyo prav lepa prilika, da slišijo kaj lepega in koristnega v svojem materinem jeziku. o— Sestanek članov N. D. O. v Solkanu se vrši v soboto, dne 12. t. m., ob 8. zveč r v Solkanu. Kraj določi in razglasi predsedstvo ondotne krajevne skupine N. D. O. o— Občni zbor N. D. O. v Gorici se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. do-Doludne ob 10. Kraj določi in naznani članom odbor N. D. O. v Gorici. o— Sestanek članov N. D. O. v Trnovem na Goriškem se vrši v nedeljo, dne 13. t. m, popoludne. Natančnejši čas in kraj določi N. D. O. v Gorici. o— Debatni tečaj N. D. O., ki je izostal zaradi protestnega shoda v četrtek, dne 10. t. m, se vrši prihodn i četrtek, dne 17. t. m. točno ob 8. zvečer v društveni dvorani ul. Lavatoio št. 1. o— Shod N. D. O. v Zagorju Ob Savi na Kranjskem se vrši v nedeljo, dne 13. t. ,m. Na shodu govori tov. dr. Josip Mandič Natančnejši čas in kraj določi krajevno vodstvo v Zagorju. Listnica uredništva. Gg. Babič Anton in Fran Kate 1 a n, Tu: Izrecno potrjujemo na Vajino željo, da nista pisala dopisa »Iz tehniškega zavoda »Strudolf", ki je bil priobčen v št. 8. in 9. »Narodnega Delavca', in da nista stem d pisom v nikaki zvezi. Uredništvo. DAROVI. Za »Narodnega Delavca" je darovala družba na botrinji tov. Kožuha na predlog tov. Angela Pertota z Nabrežine 5 K. Denar se je vrgel v puščico v go- stilni N. D. O. v Trstu. Živeli darovalci in njih posnemovalci! Ker se ni mogel udeležiti 'plesa N. D. O. je daroval g. A. Podbršček 2 kroni. V protest proti Slovenčevemu izdajalskemu članku »Cirilmetodarija** darujem za »Narodnega Delavca11 3 K in obem se odpovem »Domoljuba**, katerega naročnik sem bil že 11 let. Lovrenc Rupnik. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem tovarišem premikačem v prosti luki, ki so mi ob času moje potrebe pomagali. Najprisrčnejša hvala ! Josip Likon. Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Tovariši! Delavci! Slovani! V nedeljo 13. marca vsi v „Nar. Dom“ v Barkovlje k predstavi GŠO MOČ [PD UNIFORME —i« %= - Začetek ob 4. uri popoldne. -Svira popolni vojaški orkester. 0000000 KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes! Pekarna in slaščičarna Benedikt Subap TRST, - ulica dellMstria št. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. 19* Postrežba na dom 'v-d —Pekarna i sladščičarna —— Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190 Zadružna gostilna (lanov N. D. 0. TRST, vogal ul. Ghega-Carradori. (Blizu južnega koh dvora.) Toči izvrstno istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino (opolo) ter kraški teran. Pivo budjejeviško. Kuhinja domača- Priporočamo tovarišem elanom in cenjenemu občinstvu. ČEŠKIH HRANILNIC »“CCS: OSREDNJA BANKA Telefon 19-95. Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. Premijene vloge Centrala denarnih Vlog okoli: K 1C0,000.000 Naslov za brz.: SPOROBANKA vloge na. knjižice. Q MENJALNICA. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. zavodov atstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 40/0- bančne obligacije. orana zadruga n. D 0. Prodajalne: ulica Bosco 17. II. ul. Miramare 6l»tl dobiček tega vašega prvega go-: Telefon: štev. 23-21. : |||. v Škednju. apodarskega podjetja le namenjen le Vam In Vaši sveti stvari! Književne novosti: GREGOR