Leto LXVm., St. 35 torek 12. februarja Cena Din 1«» OVENSKI ixnaja vsa* dan popoldne izvzemfri nedelje in praznike — inseraa do 30 peut vrst d Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst S Din 3-- večji inserati petit vrsta Din 4,- Popust po dogovoru inseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica štev. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 m 8126 Podružnice: MARIBOR. Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St 28. — CELJE: cel tako uredništvo: Strosamaverjeva ulica l. telefon st 65. podružnica uprave: K ocenova ulica 2. telefon st IDO. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem cekovnena zavodu v Ljubljani St. 10.351. an dr. Puc prevzel vodstvo banovine Po predaji poslov ljubljanskega župana je upravi in se predstavil tudi banovinskomu danes dopoldne prevzel posle na banski svetu, ki ga je sprejel s toplimi ovacijami Novoimenovani ban dravske banovin svoje mesto in prevzel vodstvo dravsk gradu ter je bil pri tej priliki zapri se katerim je imel nato tudi daljšo konfe dravske banovine. Včeraj se je ban dr. magistratu, danes pa mu je ob prevze majer osobje banske uprave. Nato se j dr. Pirkmajerja poda! na zasedanje ba zdravil s toplimi ovacijami. Ban dr. Puc v katerem je razvil svoj program. e g. dr. Dinko Pno je danes nastopil e banovine. V nedeljo se je mudil v Beo-žen od predsednika vlade g. Je vtiča, s renco, nanašajočo se na zadeve in posle Dinko Puc poslovil na ljubljanskem mu poslov predstavil pod ban g. dr. Pirk-e ban g .dr. Puc v spremstvu podbana novinskega sveta, Id je novega bana poje pri tej priliki imel daljši nagovor, lovo novega bana od magistrata Magistralno uradniStvo se je včeraj prisrčno poslovilo od bana dr. Dinka Puca Ljubljana, 12. februarja. Včeraj se je z jutranjim brzovlakom vrnil iz Beograda novi ban g. dr. Dinko Puc, ki je dopoldne prevzel na banski upravi od namestnika bana dr. Pirkmajerja posle bana dravske banovine. Popoldne ob 13. se je na magistratu vršila oficijelna predaja županskih poslov. Bivši župan je v navzočnosti magistratnega ravnatelja g. Jančigaja in finančnega referenta dr. Ranta izročil agende podpredsedniku občine gosp. prof. Ev<2?enu Jarcu. Medtem se je zbralo v dvorani večje število magistratnih uradnikov, ki so se na prisrčen način poslovili od dosedanjega predsednika občine. Ravnatelj g. Jančigaj je izrekel naslednje čestitke in besede: vVisokospoštovani gospod ban! Predvsem mi dovolite, da Vam izrazim v imenu uradništva k visokemu imenovanju najiskrenejše čestitke. Mi smo rest sprejeli z mešanimi občutki. Po eni strani z veliko radostjo, ker smo ponosni, da je dobilo izraza Vaše delo, ki je v težkih in bridkih časih prenavljalo Ljubljano na zunaj in znotraj tako, da to prijetno mesto ljubijo in občudujejo vsi tujci, kakor bi morali to storiti domačini brez izjeme. Vsi pa bi morali vedeti, da je dobilo prijetno zunanjost morda v gospodarsko najobupnej-šem delu zgodovine ljubljanskega me- sta. Deloma pa se nas ob slovesu pola-sčajo bridki občutki, ker se ločimo od velikega prijatelja, ki je razumel kakor malokdo težnje nameščencev. Odveč bi bilo naštevati posamezne zasluge, saj je bilo vse dolgo razdobje Vašega dela posvečeno tudi mestnim islužbencem. Med bremeni, ki Vas bodo na Vašem visokem mestu težila, bo še vedno skrb za pravično ureditev položaja mestnih uslužbencev. Prepričani smo, da boste z ljubeznijo in širokogrudnostjo, ki je Vam lastna, rešili tudi vprašanje upo-reditve zvan j mestnih uslužbencev, ki ga bo centralna vlada odstopila banovinam v ureditev. Nihče ne pozna našega dela bolje kakor Vi, zato pa bo Vaša rešitev lahka, če pomislite, da so občinski nameščenci tudi nosilci nacijonal-ne in državne ideje. . . Mi ostanemo Vaši vdani prijatelji, četudi bo prostor med bansko palačo in magistratom med nami! G. ban se je vidno gin jen zahvalil za lepe besede g. ravnatelja, poudarjajoč, da je znal res vedno ceniti delo magistratnega uradništva, s katerim je bil kot predsednik občine vedno tudi v najlepših odnošaiih. Obljubil je, da bo tudi na svojem novem položaju ostal zvest ljubezni do rodnega mesta, ki mu je namenjen še najlepši razvoj. Prevzem poslov na banovini Uradništva banske uprave mora biti vedno v službi naroda — Narod mora imeti v upravo zaupanje, ne pa strah pred birokratizmom Ljubljana, 12. februarja. AA. Ban dravske banovine dr. Dinko Puc je danes ob 9. dopoldne sprejel v banski palači zastopnike vsoga državnega in banovi n-ke-ga uradništva in nameščenstva s podbanom dr. Pirkmajerjem in vsemi načelniki oddelkov na čelu. Podban dr. Pirkmajer je imel pri tej prilika na g. bana tale nagovor: Nagovor podbana dr. Pirkmajerja Spoštovani gospod ban! Ko prihajate na mesto bana dravske banovine, dovolite mi. da vas v imenu uradništva banske ura ve. pa rudi v imenu vseh nameščencev banski upravi podreienih organov, državnih in samoupravnih, pnsrčno pozdravljam da vam čestitam z najboljšimi željami, ko nastopate svoje mesto. Gospod ban! Prihajate z mesta, kjer ste načel ovali najvišji prvoinstančni ustanovi z avtonomnim in državnim delokrogom NTam ie to izredno dragoceno, ker prihajate ne samo z velikimi življenjskimi izkustvi, temveč tudi s temeljitim poznanjem upravne stroke Zaradi tega sem prepričan, da boste pn vodstvu uprave dravske banovine uporabljali vaša velika in dragocena izkustva in da boste vodili upravo dravske banovine uspešno v korist prebival-stva 1'prava sama ie občutljiv mehanizem ki reagira na vsako motnjo in grenko O tem morajo voditi računa zlasti oni. ki vodim upravo Pred vami stoji uradniški aparat vaSi najožji sodelavci, s katerimi boste vodili upravo Bodite nrenričani da ie ta naš uradniški aparat prežet globoke ljubezni do naroda in požrtvovalnosti do domovine ter uda nosti in zvestobe do našega kralja. Gospod ban! Danes, ko nastopate svoje mesto, bi vas prosil, da ste naklonjeni uradništvu in da vodite računa o njegovem položaju, ne samo glede na ujegove težke naloge, temveč tudi. da upoštevate eksponirani položaj, na katerem je vsak upravni uradnik, da upoštevate, da je izložen nevšečnostim in da mu bodite zaradi tega pravičen zaščitnik V tej želji vas danes prav prisrčno pozdravljamo z zagotovilom, da vam bomo zvesti sodelavci ter vneti poborniki za napredek kulture in gospodarstvo dravske banovine. Ban dr. Dinko Puc vidno gin jen nad toplim pozdravom »e je zahvalil zbranemu uradniStvu z naslednjim govorom : Ban dr. Puc uradništvu Gospod pomočnik, gospodje! Prav iskreno se vam zahvaljujem za pozdrav. Mislim, da mi ni treba posebej poudariti tega, kar je prosil gospod pomočnik, da naj vam bom naklonjen. To se razume samo po sebi. Ako sem imel v svojem življenju kako zadovoljstvo, sem (ra imel včeraj, ko sem ?e poslavljal od mestnega uradništva in ko je plakal delavec in uradnik Tako dobre odnosa je bi hotel tudi med vami Uradnik ima svojo dolžnost predpisano po zakonu. Toda jaz vas prosim, da mi daste več. ne samo dožnosti. Želim, da mi daste tudi svoje duše in svoja srca Ne maram zavzeti napram vam samo stališča nadrejenega napram podrejenemu, med nami bodo prijate! iske vezi _ t mnogimi od vas to prijateljstvo že obstoja — toda mi moramo po-elohirf to priiatelistvo ter gledati na to. da bomo iskreno sodelovali in na ta način obvladovali težke naloge Mi. ki vodimo upravo, moramo skupaj olajšati položaj prebivalstva na ta način, da aes ne bo vo- dil birokratizem. temveč elnpeditivuost in da gremo narodu ob vsaki priliki na roko. Čim bolj bomo delali v tem smislu, tem lažji bo položai tudi za nas. Naloga politične uprave mora hiti baŠ ta. da ima narod zaupanje napram njej in ne neprijetnega občutka ki se pojavlja takrat, kadar se naziva uprava policijska uprava Pravi ca varnost, disciplina, pokorščina morajo biti. toda vse to se mora izvršiti v taki obli ki. da bo imel vsakdo občutek, da se dela to zaradi tega, da se bo posamezniku in vsem skupaj bolje godilo Bodite prepričani, da bomo lahko delali skupaj. Toda če se bo komu zgodila krivica. Če potrebuje zaščite, če potrebuje podpore, naj me vsa kdo smatra za «svoje«m snova poudarek vsem principom. H nas morajo voditi pH našem delu. To velja predvsem sa načelo državnega in narodnega edinstva. Nt potrebno, da potrebo državnega in narodnega edinstva posebno poudarjam, kajti to je baza. na kateri stojimo io brez katere tudi nas ne bi bilo- Na tej bazi stojimo tem lažje, ker vemo. da vidriujof te na*elo. ne žrtvujemo niti najmanjše od našega slovenskega in kulturnega programa. Vemo. da Je ravno Slovenstvo najbolj zaščiteno v tej državi in da rodi narodno in državno edinstvo ni nikdar nasoro-tovalo zahtevam naše ožje domovine. Toda. na kar polagamo prav posehno važnost in na kar moramo prav posebno paziti, to ?* nacionalna vigoja naSega naroda Če so drugi veliki narod čutili potrebo, da z veemi silami, da z vsemi sredstvi in z neskončnimi denarnimi žrtvami podnirajo nacionalno vzgojo, ie to za nas *e vel'ko boli potrebno ker ne moremo 'Z*mb;+' niti enesa človeka, niti pedi nase zemlie Za nas ie potrebno, da z vsemi silam' preprečimo zlohotno propagando naših zunanjih in naših notranjih sovraž nikov da pripravimo ves narod za veliko dejo relokupnoM' in skupnih <*'liev To j** kar moramo zasledovati pri -zsofr našega naroda, idejo celokiionosti mu moramr ves piti v dušo in srce ker bomo baS s tem pri pomogli našemu narodu do boliše bodocno sti. Pa ne samo nacionalna vzgoja je potreb na potrebna ie tudi kulturna in etična vzgoja. S kriminaln m- duhovi ne moremo delat naeionalne politike- Z ljudmi 'n so dušev no mani vredni, ns merete branit domo- vine. Le tisti, ki je duševno neomadeŽevan, ki ima dobrosrčnost in kulturno srce, more biti dober nacionalist Zaio bomo z vsemi sredstvi delali, da narod ^^aojimo v teb smernicah, porabib bomo vs<* naše kulturne 'instituciie privatne kot državne, od Ijud-ak' £o!e pa do umverze ki mora'o vse služili nacionalnim kot državnim interesom. Zato bo naša oažnja prav posebno posvečena tem ueitanovam- V zvezi s tem mora biti posvečene naša skrb rudi gmotnemu stan hi našega naroda. Postaviti moramo vse naše narodno sosrpo-damtvo na »dr«ve temelie in naša skrb mora biti. da čimpref ozdravimo nane. ki jih je nerodnemu gospodarstvu vsekala svetovna kriza Struktura naše dravske banovfne je nekoliko drugačna, kot pa struktura drugih banovin. Sicer tudi pri nas tvori glavni deJ prebivalstva kmetski stan, vendar pri nas je premalo zemlje, de b: moglo vse kmečko prebivalstvo dobiti kruh na domači grudi. Prvi sin. ki prevzema posestvo, se 5e nekako preživi, četudi ima že on velike težave in se mora boriti dostikrat s pomanikaniem in revščino Toda za drugega in rretiesra sina ni v*č kruh« v domači hiši Ta mora iti po svetu ali " šolo. ali v trgovino. al: v obrt ZMo ie povezanost med posameznimi stanov* pri nas mnogo veoia kot pa v drugih krsiih in fe radi te»« tefko ne-rmorrivati vse samo z enega stalna M* moramo gledati na sss zaslužke, ki so mogoči in pri tem upoštevati to. da moramo v intereen posameznih stanov. ry**«»mf>zne punr^f n»»-ndr»*<*a £*o«modar«+va Vrtl^fOr nvvrr*?,* mlriiptl Postavitev rv^ivra cro*mv1 ••r*-tvw n« d*>t>rr» norita*™ bo naHvvl^a rpš?tp»v rfl-m'Vi »oeialnih in drn«rfb problemov V«*» naloga ie v pptl vrsti preskrbeti našemu lmd«tm »aslniek. To je prav za prav problem našeg« Časa-Ne kr?;ti prejemke ampak dvigniti kunno moč naroda, to bo pra«vo sredstvo, da ublažimo eedanio neznosno gospodarsko Vrrzo. Zato se bomo morali posluževati sredstev, ki iih poznamo v borbi proti krizi- Delati bomo morali z vsemi sile-mi na to. da dvignemo donos naše zemlie. da se znižajo že-lewi;Ski tarifi za prevoz blaga, da se pametno in racionalno eksploatira io na5' gozdovi, da se dviome tujek' promet predvsem pa. da e* z iavnimi deli pomaga liudsfcvu preVo težkih rasov. Vesel nem da ta kraljevska vlada sprejela v svo? program veliko investicijsko posojilo in da je že danes zas'gnran naši domovini Sloveniji velik del p^eoiila. ki ga vlade namerava najeti za izvršitev iavnih d*l. Vsaj cestna zvera Slovenije z morjem je danes ŽV zagotovljena, ravno tako tudi transverzalna cest« od ftt Tlia na morie ter zveza iz Beograda preko Dolenjke na Gorenjsko f*ole*r tp-gra se nam pa obeta rodi neka i Is* leenf5k^ zvez V«« ta dela bod* že nekoliko ublež:la našo krizo Seveda pa r*ri tem ne smemo računeti samo na dn£»»vo. amoak moramo tudi s svofe stran* »toriti vse. kar ie mocrofe. da se pomaga našemu narodnemu gospodarstvu, ki pra-vilno presoja položaj ter proračun, ki ie sestavi ten pod vplivom teh razmer m išče sredstev e ka4eri-t.1 se '**hko pomage našemu narodu Prepričan sem. da l»o to prizadevanje banskeea sveta naSlo rarnmevante tndi v naši favno<*ti katera sicer Cesfokrat po-udaria da so banovinske dafatve nekoliko pretežke in prenapete Kakor vaak Človek ve. da se v današrtfih tpfckih easib davfna bremena ne smejo pretira vari vemo tudi mi Toda treha |e vpoSt^vari da prihranek v gotovi toČTri ne pomeni štednie. ampak zapravljanje in težko obremenitev naroda. Princip srednje da se potrebni »r-datki ne porabijo pravilno ni štednja, ampak nova obremenitev naroda in davkoplačevalca Karti za to kar «e zanemari eno 'eto ie treha »vdati drugo leto dvakrat aH trikrat toliko To velja enako za kmetijstvo, enako za trgovino In obrt. enako za šolstvo: kajti v nobeni pano- gi ns morete izvajati politike štednje na ta način, da odvzamete nekaj potrebnega, ko veste, da boste morali vse nadoknaditi. Tudi se morate zavedati, da v resniei davščine same po sebi niso nikoli ubile naroda Kajti. Če *e porabi denar, ki ^a narod da. za njegovo korist, bo vedno imel več od tega kakor, če se zanemari vsa javna uprava in se ničesar ne izda v ta namen, za kar se je plačevalo Vaša naloga gospodje je, omiliti trdote javnih dajatev vaša naloga je, da presodite kaj narod lahko prenese in če&a ne more prenestL Mi bomo izvrševali vse, kar boste vi našli za dobro in pravilno in ^lede Česar vemo, da je strpljivo Ce se bomo pa prepncail, da je breme pretežko, bomo skušali revidirati svoje stališče Ce se nam posreči, da na ta način vsaj nekoliko odpomoremo našemu narodu, smo mnogo dosegli. Jasno je, da bo banska uprava v socijalnem pogledu zasledovala tioie cilje, katere so označevali člani baaskega sveta včeraj v svoji debati. Potrebno je, da 4>e v pravem času zavre vir socijalnega zla. Cenejie je v pravem času skrbeti za mladino, da zraste in se vzgoji dobra in zdrava, na duhu in telesu, kakor pa, da se jo mora pozneje zapirati, ali pa izdržavati v bolnicah. To so vidiki, s katerimi hoćemo vzgajati narod. Kraljevska vlada je izdala svoj proglas Kot eksponent te vlade se -»Lrixi.ja.iii s prugiu^cuu vlade v celotnem obsegu. Ne strinjam se pa Luogiasurn samo zato, ker sem eksponent viaue, ampak tudi zato, kei sem a>am tega mišljena in prepričan v svojem srcu, ua so principi, katere je kraljevska vlada podčrtala, pravilni. Mislim, da ste enakega mnenja tudi vi kakor tudi široke plasti našega naroda, katere so z vsem veseljem pozdravile ta proglas. Toda, ce stojimo ua tem stališču, mislim, da Je treba vedno ln povsod povdar-jati, da smo ree ua začetku nove dobe, da prihaja nov dub v upru\o drŽave ln da je potrebno, da se narod tega zaveda. Ne stojimo na ozkem piedestaiu ene stranke, ampak na mnogo oirši platformi sodelovanja vseb konstrukt i vmb sil države. Vsa so dolzm, da tu delujejo vsi, in zato vabimo na sodelovanje vse tiste, ki dosedaj v politiki niso sodelovali, boditd, ker so bili zapeljani, bodisi, ker so bih slano Ln formiranj Mi jib vabimo, da grade in da pomagajo narodu z vsemi močmi, da preobrazijo to zemljo, da preobrazijo dušo našega ljudstva in zgrade ua ta način novo podlago za krepko ln Jako državo. Ako pa kdo noče mu ne moremo pomagati! Cas bo sel preko teh ljudi, kakor bo Sel tudi narod ln zgodovina preko njih. Kar se mene samega tJe>, dani jasno ln precizno izjavo: Da bom storil vse, kar Je mogoče, za napredek domovine, da bom pravičen ln objektiven. Vas pa prosim, da ml pri tem delu pomagate. Pozdrav banovinskega sveta Po govoru bana dr. Puca se je najprej oglasil k besedi banski svetnik g. B a b n i k, ki je pozdravil bana dr. Puca v imenu županske zveze. Nato je povzel besedo dr. Rezek, ki je čestital banu dr Pucu v imenu vseh banskih svetnikov k njegovemu imenovanju za bana iz vsega srca, naglaiajoč, da je prepričan, da se bo izkazal za vrednega in odličnega na* siednika svojega predhodnika Izjavlja, da je sprejel banove besede, ki jib je izrekel uvodoma tej korpora* ciji, z veseljem in zadoščenjem na znanje. Prevzel je to mesto v težkem in odgovornem Času Na tej poti pa ne bo ostal sam, pomagati mu hočejo vsi Nato je pozdravil bana še banovinski svetnik mariborski župan dr L i p o l d, povdarjajoč. da prihaja novi ban v času Še vedno trajajoče gospodarske depresije, a prihaia kot mož, o katerem je trdno prepričan, da bo njegovo delo narodu v korist, mož velikih življenjskih izkušenj in odkritega nacijonalneaa prepričanja Pozdravlia ca kot starega priiatelja in zaveda naj se, da so ga sprejeli z vsem zaupaniem in da je banski svet vedno pripravljen mu pomagati v vsakem pogledu, kadar bo Šlo za pro* svetni, kulturni, socialni in gospodarski napredek našeea naroda r*m*»nelrp na nov Dunajska epoldsnska vremenska napoved: Malo iiprememh tfedamegs vremena. Mraz bo morda nekoliko popustil. INOZRMSKF BORZF Zorich. 12 'ehmaria Beograd 7.02. Pariz 20.37615 London 15 13 New Vork 310, Bruselj 72 075 Milan 26.26 Msdrld 42 225. Amsterdam 9H8.70 Berlin 124 Dunai 57.55 Praga 12.905. Varšava 58.815, Bukarešta 3.05. » >8L0TI1T8KI H A ROD«, doc 12. februarja 1935 Stcv. 35 ELITNI KINO MATICA SAMO SE DANES razkošna filmska drama Is dobe Ludvika XV. DOLORES DEL RIO v pustolovščinah divne M A D A M E DUBARRT Film lepe. igTe, petja, smeha in zabave — Kot dopolnilo programa: 1. Ruski orkester Dave Apollona izvaja i Ruske pesmi«. 2. Barvana črtana Hotel pri »Medenem mesecu«. Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer Telefon 11-24 O raku smo premalo poučeni Primari] dr. A. Zalokar o borbi proti raku — Nad lovica na raku obolelih žena prihaja v bolnico prepozno Ljubljana, 12. februarja. Za anočnje predavanje dr. A. Zalokar-ja, primari j a ženske bolnice, je vladalo veliko zanimanje in niso nanj prišli v Delavsko zbornico le a talni slušatelji Ljudske, univerze, temveč so bili zastopani skoraj vsi slojL To kaže, da ee ljudje zanimajo tudi za resnejše probleme, ki so predvsem domena strokovnjakov. Iz predavanja je pa jasno izzvenelo, da je propaganda za borbo proti raku silno potrebna in da morajo biti ljudje o raku kot eni najnevarnejših in socijalnih bolezni dobro poučeni. Dr. Zalokar je znan kot izvrsten predavatelj; kot strokovnjak in eden naj-odličnejsih borcev v borbi proti raku nam je prikaza! bistvo stvari tako spretno, da smo ga lahko vsi razumeli in da smo tudi sprevideli, kako važna je borba proti zahrbtni bolezni. Predavatelj se ni spuščal v teoretična razmotrivaaja, kar je povsem pravilno, in nam je prikazal borbo proti raku od praktične strani. Predvsem je ovrgel napačno mnenje, ki ga zastopa še vedno nekaj zdravnikov, da je javno razpravljanje o raku škodljivo, češ, da vzbuja med ljudmi nepotreben strah in se vzgaja pri njih kankrofobija Ljudi je treba poučiti o zelo nevarni bolezni, da jih napotimo ob pravem času k zdravniku ter omogočimo zdravljenje. V času, odkar deluje dr. Zalokar v naši ženski bolnici, je prišlo v njo 900 bolnic, nad polovico izmed njih pa že v stadiju, ko ni bilo več pomoči za nje. Čeprav ima naša bolnica zelo skromna sredstva za zdravljenje na raku obolelih, vendar bi lahko ozdravili -10% več bolnic, če bi se prišle zdravit ob pravem času. Rak je najbolj zahrbtna bolezen, ker se vtihotapi v telo ter začne razjedati organizem, ne da bi bolnik to čutil. Baš zaradi tega je še tem potrebnejše poznavanje bolezni. Zdaj je nujno potrebno vsaj to, razen zdravniških preiskav. Morda se bomo kdaj postavljali v bran proti raku s cepljenjem, s preiskavo krvi — zdaj še raziskovanja raka niso privedla tako daleč. V nekaterih državah so uvedene zdravniške preiskave starejših, od raka ogroženih ljudi. Napačno je naziranje, da je rak neozdravljiva bolezen: zelo je razširjeno med ljudmi, ker so premalo poučeni o raku in ker se navadno več govori o tem. da je kdo umrl za rakom, kakor da je ozdravel število ozdravljenih je seveda nizko, a bi bilo višje, ako bi se bolniki začeli zdraviti ob pravem Času. Naša ženska bolnica je dosegla lepe uspehe. Četrtina bolnic (26%) je popolnoma ozdravelih; operirali so jih v letih 1920 do 1929, tako da jih upravičeno štejejo med zdrave. Uspehi naših Sokolov na tekmah ČOS Ljubljana, 12. februarja. Smuške tekme GOS v Banski Bvstrici so bile v nedeljo končane. Večino prvih mest so zasedli tekmovalci in tekmovalke orliške in krkonoške župe. Posebno se je odlikovala Provaznikova, ki je zmagala v L razredu En v kombinirani tekmi. Pto-vaznikova, Višnjakova. Pluhafova, Nedu-kova. Bernovska in Sekerova in še dve odpotujejo na sokolske smuške tekme v Jugoslavijo. Za prosti skok je bilo priglašenih 51 tekmovalcev, startalo jih jc pa 39. Prvo mesto je zasedel naš tekmovalec Ivan Zupan z Jesenic, ki je skočil brez padca 40, s padcem pa 46 m. Ceiki tekmovalec Kalous je skočil 43, Novak pa »zven konkurence 47 m. Sneg na skakalnici jc bil mehak, kar je motilo druge skakalce. Za kombinirano tekmo, tek na 16 km in skok je bilo proglašenih 51 tekmovalcev, startalo jih je pa samo 18. V L razredd je zmagal Ceh Kalous, kot drugi se je pa plasiral naš tekmovalec Lovro Ženiva. Naši tekmovalci so odpotovali iz Banske Bvstrice včeraj zjutraj. V splošnem so se naši Sokoli smučarji v Banski Bvstrici dobro držali in dosegli uspehe, na katere je lahko naše sokol-stvo ponosno. Medklisbske smuške tekme na črnem vrhu V nedeljo so se vršile v izvedbi ASK »Gorenjec« medklubske tekme v smuških likih, katerih se je udeležilo 26 tekmovalcev »Skale«, »Bratstva« in »Gorenjca« z Jesenic. Postava tekmovalcev jt bila precej »oslabljena«, ker se tekme ni .delež:! slovanrk' prvak v smuških 1 »kih Praček, da'je b v^i, prvaka Hubert Heim. ki so je uaeieži' te dni mednarodnih akademskih srnjakih tekmovanj v St. Morit-u J Pave Luk man, ki je ravno to nedeijo tek •novai pri tekmah za slovansko sokolsko smitca.sko prvenstvo na Cešk -ivn/aAe-n. Opa/i pe se, da v alpskih satttSK h .i?s^:-p-inah stopa na plan nova «.irda. vi bo v doglednem času ob smotreni trenaii postala nevarna dosedanjim prvakom v smuku in v smuških likih. Tehnični vodja tekem Praček Ciril je »peljal progo po načinu trenerja Herrer-ja in je bila pTecej težavna. Vodila ;e s Spanovega vrha in se končala v kotlini pod Črnim vrhom. Dolga je bila ca S00 rn. visi neka razlika je znašala 200 m. Snežne kajti med ozdravele smejo prištevati le tiste, ki se jun rak ne ponovi po petih letih, število ozdravljenj je različno po vrstan obolenja. Kožni rak je xdaj ozdravljiv v lOOCć, dočim je rak na maternici pri eni vrsti bolezni ozdravljiv v 40%, r drugi 20—25%, na želodcu in črevesju pa samo v nekaj procentih. Najvažnejša sredstva aa zdravljenje raka so. operacija, obsevanje z RSntge-novimi žarki in obsevanje z radijem. Dan na dan se sicer piše o novih iznajdbah, o epohalnih zdravilih, toda vsa ta sredstva šele preiskušajo in se še ne more reci nič zanesljivega o njih. Preizkušena uspešna sredstva so le omenjena, kar dokazujejo uspehi v slovitih klinikah in neštetih bolnicah. Pred leti se je pri nas mnogo govorilo o Poljšakovem mazilu. Po 8 letih preizkušanja se je pokazalo, da to sredstvo ni izpolnilo pričakovanj. Operacije, Rdntgenovi žarki in radij se ne izpodrivajo pri zdravljenju, temveč izpopolnjujejo. Kjer lahko po potrebi kombinirajo vsa tri sredstva, je uspeh tem lepši. Pri nas bolnice še nimajo dovolj sredstev, nimajo dovolj radija in ne idealnih drugih naprav. Vendar se tudi pri nas že kaže večje razumevanje za borbo proti raku. V naši državi deluje Jugoslavensko društvo za pobijanje in zatiranje raka, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Ko si bodo naši borci proti raku priborih še primerna sredstva za svoje socijalno ter važno delo, bodo lahko gledali z mnogo večjim optimizmom v naprej in bodo tudi lahko organizirali borbo proti raku po modernih načelih. Ker so bolniki ne javljajo navadno sami dovolj zgodaj, je treba ustanoviti posebne postaje po vseh pokrajinah v državi, ki imajo podobno nalogo kot proti tuberkulozni dispanzerji. Postaje izsledujejo bolnike tn jih pošiljajo v centralne zavode v adrav-ljenje. Do tega je pri nas še daleč. K sreči pa pri nas šc ni toliko na raku obolelih kot v nekaterih državah, kjer je umrljivost za rakom višja kot za jetiko. Predavatelj se je dotaknil vprašanja naraščanja Števila na raku obolelih. Prišel je do zaključka, da je iskati porast raka v tem. da je v civiliziranih državah čedalje več starejših ljudi, ker se je splošna življenjska doba zvišala in rak je bolezen starejših. Ne gre torej iskati kakšnega drugega vzroka in mladini se ni treba bati. da so ljudje čedalje bolj podvrženi raku. Po lepem orisu zgodovine borbe proti raku je predavatelj zaključil lepo predavanje z željo, da bi se število ozdravljenih v naši bolnici kmalu zvišalo na 60%, kar je pa v največji meri odvisno od sredstev. O R T razmere so bile najboljše, razpoloženje tekmovalcev je bilo odlično, nesreče ni bilo nobene, pač pa je bilo polomljenih nekaj parov smučk. Organizacija tekme je bila dobra, start in cilj sta imela telefonsko zvezo, kar je dobro vplivalo na potek tekmovanj in točno merjenje časa. V konkurenci je tekmovalo 16, izven konkurence pa 10 tekmovalcev. Rezultati tekem so naslednji: I. Schwab Friderik, »rSkala«, 3.15.7, U. Žnidar Emil, »Gorenjec«, 3.18.1, III. Moderc Stanko, »Bratstvo«, 3.31.3, 4. Kotnik Alojzij, »Skala«, 3.31.9, 5. Zvan Alojz, »Gorenjec«, 3.323, 6. Novak Jože, »Skala«, 333.3, 7. Ogris Viktor, »Gorenjec«, 3.33.4. Izven konkurence: I. Klein Bruno, »SIkala«, 3.19.3, IL Vergles Matija 433.9, III. Stumpfl Anton 4.35.9. Smučarski mladinski dan v Mojstrani Prekrasni zimski dan in idealna smuka je že na vs? zgodaj dvignila mladino. Na startu je ob pol 8. kar mrgolelo mladih borilcev in ponosno so se blestele v jutranjem solncu številke od i do 50 na junaških prsih. Mnogo občinstva je bilo zbranega, pred vsem so pa mamice in očetje sledili z zanimanjem vrvenju svojih malčkov, saj v vsakem srcu je bila želja: >Moj naj bo prvi«. 5 minut pred osmo zatrobi startna trobenta. Mladina utihne in čuti je le: 28. 29 smuk. Ko Je 38. tekmovalec stal na startu, je na splošno presenečenje naznanil strel prvega, ki je takoj nato junaško drvel skozi cilj. Izborna smuka in še boljši smučarji so presenetili vse navzoče in z velikim navdušenjem so bili sprejeti. V I. skupini je zmagal Magnik Marjan v času 4:1 (proga 500 tn); v drugi skupini Brežan Vinko 5:2 (proga 800 m); v m. skupini I. Peternel Janez 7:45 (proga 1500 m). II. Polda Janez 7:54. m. Zorman Jože 8:44; v in. skupini (druga proga) I. Klančnik Ervin 3:58 (proga 800 m), JX Vuzzela Slavko 3:53; v IV. skupini I. Abruč Slavko 14:30 (proga 3200 m). H. Mrak Viktor 14:31. m. Rabič Mirko 14:50: v V. skupini I. Kotnik Zdravko 21:06 (proga 5000 m), II. Stunja Ivan 22:00 m. Ražen Ciril 25:55. Deklice I. Košir Ivanka 10 (proga 1500 m). I. a Blaškovič Bab, 10. n. Auersperg Lidia 10:42. Članice I. Mikula Helena 17:39 (proga 3200 m). TJ Langus Angela 18:47, III. RaMč Johanca 19:50. Popoldne ob 2. uri so bili skoki, in sicer na dveh skakalnicah. Vsi tekmovalci, ki so startali za tek. so tudi skakali. Razdeljeni na dveh skakalnicah Je v L sku- pini dosegel najdaljši skok Kotnik Zdravko z 11.5 m, v n. skupini Polda Janez 11-5 m, v m. skupini Demič Boris s d m. Na manjši skakalnici Je startalo 24 tekmovalcev in je bil L Brežan Vinko 4 m, n. Delavec Janko 4 m in m. Cero.sek M. 3.5 m. Najdaljši skok dneva izven konkurence Je dosegel Polda Janez s 13 m in ga izborno izvozil, na drugi skakalnici pa Dernič Boris s 7 m v najboljšem stilu. Naš naraščaj Je pokazal velik napredek in želimo, da bo le v čast klubu, kraju in državi. — Raspis medklubske smuške tekme. Smučarski odsek SPD Zagorje razpisuje ta nedeljo 17. februarja velike medfclubske smuške tekme za prvenstvo >Zasavja 1995c Start ob 8. uri na Sv. Planini, cilj v Zagorju Prvoplasirani prejme v stalno last krasen pokal dr. Onima, diplomo in naslov smučarski prvak Zasavja 1935« drugi in tretji diplomo in plaketo, četrti in peti diplome. (Glej razpis, ki ga je vsak klub že prejel). Popoldne ob 2. uri so skakalne tekme najboljših tekmovalcev na novi skakalnici v Zagorju. Skakalnica je dolga nad 40 m. Najboljši skakalec prejme krasno plaketo sa skoke. Tekmuje se po pravilniku JZSS, vsak na svojo odgovornost Prijavnina je Din 5.—, ter se plača pri vpisu, naknadna prijava je dvojna. Prijavi se do 15. t m. na SPD s muški odsek Zagorje. Razglasitev rezultatov ob 4. uri popoldne v Sokolskem domu. Ker se vrže tekme iz Sv. Planine, morajo tekmovalei priti že prejšnji dan ▼ Zagorje zadnji čas s popoldanskimi vlaki, od koder je skupen odhod na Sv. lan i no. PrenoČnina je brezpla.na. Po tekmi bodo tekmovalci pogoščeni z čajem in prigrizkom. Skupno izdatno kosilo je javiti z prijavni uo, ter bo stalo samo Din 8.— Vsa pojasnila se dobe pri L. M m uhu. Zagorje. Sokolski lutkarji so zborovali Ljubljana. 12. februarja- V nedeljo so zborovali v Narodnem doma sokolski lutkarji sokolske župe Ljubljana. Zastopana so bila društva Ljubljanski Sokol, Sokol I. Tabor, Zgornja žiška in Vie. Zborovanju je pa predsedoval tudi predsednik saveznoga prosvetnega odbora dr. Vladimir Belajčič iz Novega Sada- Po pozdravnih besedah je poročal župni referent za lutkovne odre Lojze Kovač o delovanju župnega lutkovnega odseka v preteklem letu. Na področja župe deluje uspešno šest lu&ovnih odrov, n encer Ljubljanska Sokola, Sokola I- Tabor. Sokola Vič, Dol-Logatec Cabar in Zgornja Šiška, snujete se pa lutkovna odra Sokola Izubijan« III in čete Nova Sel« pri Kočevju. Vidimo torej, da prodira lutkovna umestnost med najširše sloje našega nereda- Sokolski odri imaio 86 igralcev m krralk, 264 lutk, od teh 180 domačega. 76 pa tujega izvora. Domačih izvirnih lutSkovnih iger je bilo 16. prevedenih is tujih jezikov 56, predstav 116. gostovanj pa 8. 24. t. m. bo v Beogradu zborovanje vseh župnih tatkovnih referentov, kjer se bodo obravnavala vo/?na vprašanja glede bodočega delovanja lutkovnih odrov. Soglasno je bil eprejet eklep de ee osnuie župna lutkovne krrfižnira. k'' bo 'zt»o«?oial» lutkovne igre župnim edinicam- Naprosen bo Savez ŠKJ naj posreduje na merodeinih mestih za znižan i e taks pri vprizoritvah lutkovnih iger. Prihodnje leto bo v Beogradu lutkovna tekma, združena s stalno sokolsko lutkovno razstavo, ki bo morala na nji sodelovati tudi sokofekz župa Ljubljane. Za čim uspešnejši razvoj lutkovne umetnosti med nasira ljudetvom naj ee osnuje medžu/poi lutkovni odsek žum dravske banovine. 0 tem se bo raspravljalo na konferenci sokolskih prosvetarjev 24- t- m. v Ljubljani Župne lutkovne tekme ee pričho v nedeljo 17-t- m-, m »>er bo imel to nedeljo tekmo Sokol Vi?. 24. t. m. Sokol I. Tabor. 3. marca Ljubljanski Sokol 10. marca Sokol v Dohrlem Lovateu iu 17. marca Sokol v Zgornji Atffci- Ta dniSbva na i takoj sporoče 2POTT naslov i«rre fn uro pričetka tekme V ocenjevalno komisijo so bili soglasno izvoljeni Vaclav Skružni. Pero Skerlj In Viktor MarkiČ, kot namestnika pa starosta riškega Sokola Pavle Borštnik in Lojze Počivalnik. Sprejet je bil tudi predlog, naj se v jeseni priredi v Ljubljani enotedenska lutkovna šola, ki bodo v nji predavali naš: najboljši lutkovni umetniki. Zagonetka umora pri Ljutomeru Ljutomer. 12 februarja. Zagoneten zločin v Nunski grabi pri Ljutomeru, katerega žrtev je postal 69 letni posestnik Jakob Vrhovnik in njegova 54 letna žena Neža, še ni pojasnjen. Sprva je kazalo, da gre za roparski umor, iz preiskave je pa razvidno, da morda Vrhovnik ni padel kot žrtev roparskega morilca, temveč, da gre za osveto ali pa celo za povsem druge nagibe. Po prvih vesteh naj bi morilec odnesel nekaj obleke in denarja, odejo in samokres, a včeraj so orožniki ugotovili, da morilec sploh ni ničesar odnesel razen samokresa. V predalu miznice so namreč našli cel tisočak, ki bi si ga gotovo prisvojil, poleg tega pa v omari več hranilnih knjižic, med temi ene z vlogo 62.000 Din. Zakaj se morilec ni dotaknil denarja, je res čudno. Zdi se, da ima zločin povsem drugačno ozadje, razen če ni kdo morilca pregnal. To pa ni verjetno, ker je bil umor izvršen zgodaj zjutraj. Ugotovili so namreč, da je šla Vrhovnikova žena še z lučjo v roki v hlev. Morilec jo je najbrž napadel od zadaj in najprej udaril po luči, da je ugasnila, nato je pa začel opletati po njej. Vrhovnikova Je sicer že pri zavesti in težko govori, vendar se tudi danes ne spominja ničesar. Zelo dvomljivo je. če bi ženica lahko kaj povedala o morilcu, ker ga najbrž ni videla. Včeraj so v ljutomerski mrtvašnici ob-ducirali truplo pokojnega Vrhovnika. Pri obdukciji so ugotovili, da je morilec posestnika udaril za uho s takšno silo, da mu je zlomil zatilniško kost. Smrt je nastopila zaradi otrpnjenja možganov. Vrhovnik Je bil se krepke konstitucije in popolnoma zdrav. Davi ob 7 30 so nesrečno žrtev zavratnega umora pokopali v Ljutomeru ob izredno veliki udeležb* prebivalstva. V zvezi z umorom so orožniki včeraj aretirali dva brata, ki sta pri ljudeh na slabem glasu. Oba sta bližnja soseda Vr- j hovnika In znana rta kot postopača 1mr> ta sicer majhno posestvo, vendar ju niko- li niso videli pn poštenem delu. Orožniki domnevajo, da sta nemara udeležena pri umoru ali pa, da sta vsaj vedela zanj. Mogoča je tudi verzija, da ju je nekdo najel. Vse to so pa seveda ugibanja in ni mogoče izreči nobene sodbe, dokler ne bo preiskava zaključena. Oba so obdržali v zaporu, dokler ne dokaze ta alibija. JS v Litiji Litija, 11. februarja. Med najmarljivejia društva v Zasavju spada nedvomno Jadranska straža pod vodstvom svojega neumornega ustanovitelja in predsednika sreskega načelnika g. Frana Podboja Njen letošnji občni zbor jc bfl izredno dobro obiskan. Po predsednikovih uvodnih besedah je poročal o delu litijskega krajevnega odbora JS marljivi tajnik sreski podnačelnik g. dr. Vinko Vidmar. JS je vse leto razpe-čavala razglednice, koleke in koledarje, da jc zbrala precej denarja za mladinski sklad, ki bo omogočil deci obisk morja. Med počitnicami je šlo nekaj kmečkih in delavskih otrok v Kraljcvico. To akcijo je podprla tudi litijska predilnica. Kljub plemenitim ciliem jc pa Število članov JS nekoliko nazadovalo. Vzrok je pač v gospodarski krizi. Blagajnik, davkar g. Jože Vajdctič, je poročal o stanju blagajne, ki je zadovoljivo. V imenu nadzornega odbora jc predlagal notar dr. Grašič razrešuico, ki je bila soglasno sprejeta. Sledile so volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen sreski načelnik g. Podboj, v odbor pa sreski podnačelnik dr. Vidmar, predil-niški ravnatelj Gjaja, Pavla Mešek. davkar Jože Vajdetič, štnarski učiteljici Zin-ka Rode in Mica Svajger, filozofka Milica Jenko, sreski tajnik Franjo Pleničar. Franjo Juvan. litijska učitelja Milan Pertot in Veno Taufcr. trgovka Zenica Rebec. ravnatelj Albin Stritar s Ponovič in zastopnica litijskega podmladka JS učiteljica Stefanlia Klovar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni notar dr Grašič, šolski upravitelj Dragotin Rostohar, župan La-jovic. poštni upravnik Ove tko Kolbe in mornariški rez. oficir ing. Dimitrij Rebec. Za delegata sta bila izvoljena predsednik Podboj in odbornik Gjaja. Pri slučajnostih jc prišla do splošnega izraza želja, naj bi novi odbor tudi v bodoče skrbel da pojde čim več delavskih in kmečkih otrok na počitnice na morje Pretep s hudimi posledicami Stara Loka, 11. februarja. Pesem jc vedno ista* najpreje prijateljski razgovor v gostilni, potem pijača in nazadnje pretep. Tako je bilo tudi v nedeljo popoldne v Stari Loki. kjer se je na odprti cesti, že pri vasi Binkiju, razvil pretep in kraval, ki je končal s prav hudimi posledicami. Zlasti sta si skočila v lase dva udeleženca, ki nikakor nista ho-tega odnehati. Kako ie prav za prav vsa zadeva potekala, bo seve ugotovilo šele sodišče, toda dejstvo jc, da je šlo prav zares. Odelovali so se po vseh pravilih takega iunaštva in so enemu zlomili tri rebra. Toda ta ni hotel ostati nič dolžan. Nepričakovano je potegnil iz žepa samokres in streljal na nasprotnika. Se sreča, da krogla ni zadela kako drugače in je prebila protivniku zgolj roko nad desnim komolcem. Potem, ko je bila nesreča tu, je bil seveda takoj mir. Oni s polomljenimi rebri je zvedel pri 7-dravniku. da bo moral za 14 dni v posteljo, za delo pa da bo ^sposoben vsaj mesec dni. drugi pa jo ie pobral na zdravljenje v ljubljansko bolnico. Med ljudmi jc še vedno mnogo surovosti, ki kliče po eksemplaričnem iztrebljenju. Sleparski kurjač Škofi a Loka, 11. februarja. Bo že tega dober mesec dni. ko se »e oglasil pri trgovcu Mlakarju v Kapucinskem predmestju neki Pavel Ilija in se ^rpdstivil v trgovini kot nomožn' ku-rnč državnih Železnic v Ljubljani. Ker jt znal zelo samozavestno in prijetno govoriti, mu je trgovec prodal na upanje bla go za moško obleko. Ilija ie zatrjeval, da bo dolg Itak v redu fn točno odnlačevnl čim prejme denar. Bil je celo tako predrzen, da je prosil trgovca, naj mu posodi ^e denar za krojača, kar se pa pretkanemu Iliji le m posrečilo. Toda medtem so minili tedni in o sleparskem kuriaču ni bilo duha ne sluha, kaj šele, da bi bil prišel po pošti k.tk zntsek na odplačilo blaga. Zadeva ic pn £la pred čuvarje zakona, ki so si bili brž na jasnem, kako in kaj utegne biti s tem kurjačem. Ni minilo par dni in Ilija je se^el v zaporih ljubljanskega sodišča, ki mu je rudi sodilo. Tri tedne pokore ... so rekli gospodje. Ilija si je dal že pred tem urezati iz r^aga lepo obleko, dognali so pa tudi. da 5rr.a slepar na vest* še več drugih grahov. Nekje pri 2už-:mherku si je »nrisvoil« par Čevliev. dobro ohranjen suknjič in pa Se nekaj gotovine, tako da bo imel grešnik sedaj dovoli priložnosti razmišljat' o sve jih krivih potih. Največ škode trpi g Mlnkar, ki Iliji nima kaj vzeti. Kovčeg mu je izmaknil Ljubljana. 12. februarja-V pričujočem primeru ni bil žrtev eden tistih nemško govorečih zidov, ki Drihaj^jo k nam iz Avstrije, nalože v kovčeg domače, na-vadno zagrebško manufakturno blago k? ga potem prodajajo lahkovernim strankam kot no:f;nej§p avetrijske in čf^šk os lovačke ;-*'!e"ke Zrt^v riezr»«nea je kr*>eniar Stevo VraneSič, doma nekje rz okoPc** Mo-Hike V svojem kovčegu je nuenl nkrog prav ^k^ blago, kakor n^mš^i Bdi tudi 't. -ete-ra ajrja •"^r* Lp n*a ga ^tpvo ni znal prodajat" po 'nko v;cok: fpn:. knkor ž'd;e. ker ro«* ni zna1 n^^o^ti tr.kn spret.o kot oni in Tudi ni znal bM? takr> skrivnosten. N*5i Ifudje pe kakor znano nasedalo ^n'"^'* sVrfvnostnfm ' " Vem S*evo ie hodi] alrrog no me^tu, n pifer < 'o previdno rTako tu**' nP: kro3niar;T |e 7. blagom In vie"' fe« do s*1 mora ogibati stražnikov. Previdno se je zmuznil v to in t ono hišo, potrkal na razna vrata in delal kupčije. Okrog 17. je prišel tudi v Gosposko ulico, kjer je odšel v nako h;šo v drugo nadstropje Ker ao tam pisarne, ni holel vdirati v ravnateljevo sobo s kovčegom v roki, marveč ga je postavil pred vrata, sam pa vstopil V pisarni se je nomudil samo nekaj minut, nato pa prišel spet na hodnik. Toda kovčega ni bilo nikjer. Nekdo mu ga je izmaknil. Obupani Stevo s^ je kar hitro podvizal na polirijeko upravo, kjer je talvino prijavil, naglaSuioč. da znaSa vrednost blaga v kovčegu nad 5000 Din- V hišo, kfer je bila izvršena tatvma, sta takoj po prijavi odhitela dva detektiva, ki sta ugotovila, da je ree neka i minut no 17. pritekel fz MJ> mlad. elok neznanec fn izginil proti Kri-ževni.ški u1;i*k Nadaljnie /^ledovanje pa je o*tak> zaenkrat brezusippšno, čeprav je oškodovanec obljub<'l kot nagrado onemu, kt twtu izsledi, polovico vrednosti ukradene«« blaga. KO L ODAJI. Danes: Torek, 12. februarja katoUcanl: Obletnica kronanja Pija XI. DANAŠNJE PRIRl^TTVE Kino Matica: Madame Dubarrv (T>ok>-res del Rio). Kino Ideal: Zlato (Bri«ita Helm in Hans Albert. Kino Dvor: Doktor X. Kino slika: Rosa 1» Pariza Ljudska univerza: Predavanje dr. Sto-jana Bajiča o nafcem delovnem pravu ob 19.16 na Državni trgovski ak&de«n4jl. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Lenstek. ReeJJeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12 tn Nada Ko-moiar. Vič-GMnee. TViaSka cesta. — CTiar/eveva tetti na jeseniškem so koiskem odru. Sokolski oder je v sobot,» in v nedeljo zvečer vprizoril sijajno veseloigro »CJiarleveva teta«-, ki je v igrel skem pogledu odlično uspela. Rezijo je imel brat Alojzij Tancar. ki je kreiral glavno vlogo dijaka lorda Francourt Bab berleva in je s svojo igro vzbujal ;aive smeha. Barona Franci«? Ohencrva je se*0 dobro podal brat Budov, le v akcenru «e mu pozna, da ni zrasel v naših razmerah, ko pa se bo asimiliral v našem okoliu. ho brez dvoma kmalu eden prav dobrih sokolskih igralcev. Tudi ostale vloge «»n bile dobro podane. Zelo je ugajal sluga Bras set (brat Pogačnik), dalje Don;i Luciia d* Alvadorcs sestra pova, Stephen Spit tique brat Berlot in drugi. Izmed novink je zelo ugajala sestra Skokova kot soba rica Marv. žal da je imela prelahko vlo go. V splošnem je burka oba večera izvrstno uspela in vzbujala mnogo smeha Prijetno je učinkovalo to, da so nastopile nove moči, ki bodo močno poživile sokn' ski oder. Lc odmori so bili nekam pre dolgi, izpolniti bi jih moral orkester, ki ic ne lepi višini in bi večera gotovo moč no poživil Obisk ie bil pri obeh predstavah precej slab. a tisti, ki so prišli, so bili zelo zadovoljni, ker so se nasmejali dovolj. — Vesela zimska nedelja. Spričo novo zapadlega snega je nastala po na^ših gričih, cestah m klancih zopet izredno veselo življenje. Najbolj privlačne točke naših smučarjev in izletnikov so smuška zavetišča na Rožci, Pustem rovtu in na rmem vrhu s svojimi idealnimi tereni v bližini, na katerih polie živahno življenje. T.ik<> jc bilo rudi v nedeljo, ko so se s teh vrhov vsipale velike množice smučarjev in smučark navzdol na Planino in od tam naprej proti Jesenicam. Bila iih je skoraj nepretrgana veriga, ki so večinoma s silno naglico drseli v dolino Med smučarji je bilo rodi mnogo sankačev, ki so na ravnost tekmovali s prvimi, kdo bo prej privozil v dolino. Opaža pa se. da nekateri smučarji * svojo drzno hitrostjo močno pretiravajo. Zlasti na cestnih ovinkih naj bi bili bolj previdni in obzirni, ker nihče ne ve. če ne bo na ovinku sre čal starčka ali konja, ki se mu v divji hitrosti ni mogoče ogniti. Le čudno je, da se pri tako velikem Številu smučarjev in sankačev, ki večinoma vozijo s silno hitrostjo, šc ni pripetila večja nesreča. — Smučarski odsek Sokolske tupe Kranj s sedežem na Jesenicah opozarja vsa v župi včlanjena društva, da se vrftc v soboto in nedeljo v ^kofji Loki župne in savezne smučarske tekme v polnem obsegu, kot so bile razpisane za 1°. in 30. januar pa »o se morale radi neugod- ^režnih razmer preložiti za to soboto in nedeljo. Vse dosedanje prijave veliajo v celoti, nove prijave pa je poslati do 15. t. m. na župni smučarski odsek v Skofjo Loko, kjer se bo dva dni poprej nastanil — Servirni tečaj za člane, njih' svojce in ostale interesente priredi /druženje gostilniških podjetij v Novem mestu v pro štorih dijaške kuhinie na meščanski šoli v Novem mestu. Tečaj bo obsegal vse panoge, ki jih potrebuje vsak gostilničar, da bo mogel povzdigniti svojo gostilno na tako višino, ki jo zahteva današnja doba za večji napredek tujskega prometa. Te čaj se prične 11. marca in bo trajal 7 do 10 dni. Člani združenja in njih svojci so prosti vsakega plačila, ostali pa bodo plačali hrano in stanovanje Prijave prejema združenje gostilniških podjetij v Novem mestu Želeti bi bilo. da se za tečaj prijavi kar največ interesentov — Nov sneg in mraz na Dolenjskem. Zadnje dni smo imeli zelo lepo vreme, že pravo pomlad Včeraj pa «;e ie naenkrat pooblačilo, zanihala je mrzla burja in davi smo že imeli ?0 cm snega, ki pa 5e vedno naletava. Naši smučarj5 so izgubili Že vsako upanje na smuko in so zato spravljali svoje smuči za drugo sezono ^edaj pa imajo zopet dovoli priHča — 7.H nnhiianje tttberknlnze. ki je zlasti močno razširjena na Dolenjskem, bo mestna občina v sporazumu z vsemi okoliškimi občinami ustanovila protiruberku loznt dispanzer V pripravljalni odbor so ^voljeni gg.: *ef «aobra?a!ne službe A Kavšek u?^elj V MnirH *n psdprebSed nik mestne občine J. Paučič. -tev. in »SLUTENSKl N A R OO«, dne 12. februarja 1035 9tmn 3. ELITNI KINO MATICA JUTRI PREMIERA ! Romantične no« na tihem in zelenem Nilu: N 0 V A R R O R A M O N bo zopet s petjem osvojil vsa srca svojih ljubimcev v velefilmu PESEM ORIENTA Moderni tuhsuzni hotel na kraju Sahare kot središče razkošnega življenja bele rase «trasu PREMIERA! REZERVIRAJTE VSTOPNICE! DNEVNE VESTI — Velika javna dela v Sloveniji. Vesl da bo pri obetajočih se nam velikih javnih delih primerno upoštevana tudi Slovenija bo sprejela naša javnost z največjim zado ščenjem. Prometni minister ing. Vujič. ki je že opetovano pokazal globoko razumevanje za potrebe naših železnic, je bivšima narodnima poslancema Drmelju in Klincu obljubil, da se bo zavzel za zgraditev železniške proge Št. .Janž-Sevnica. ki naj bi se uvrstila med prva javna dela v okviru velikega investicijskega programa. Minister za gradbe dr. Kožulj je pa odredil, naj se v Ljubljani osnuje terenska sekcija, ki bo pripravila vse potrebno za betoniranje državne ceste Zagreb-Ljubljana-Bled in si-eer zaenkrat od Ljubljane do Grosuplja, in od Ljubljane do Kranja. Obenem je od redil, naj se v investicijski program vstavi znesek 10.000 (XX) Din za modernizacijo ceste Ljubljana-Sušak. Odprto je ostalo torej še vprašanje zgraditve železnice št. Janž-Sevnica. Nujno potre1"*"- in velik pomen te Železnice bo povdarilo manifestacij-sko zborovanje, ki bo v nedeljo v Trebnjem. S polnim zaupanjem se bo Dolenjska obrni- j la na vsa pristojna mesta s prošnjo, naj I se ta prepotrebna železnica Čim prej zgradi. In prepričani smo. da ta prošnja ne bo ostala neuslišana. _ Minister dr. Maruši? o zimskem sporta pri nas. Današnja beograjska »Politikac priobčuje razgovor svojega dopisnika L. Vukadinovića z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Marušičem o rimskem sportu pri nas Najprej je govoril minister o težkem začetku smučarstva, ko £0 ljudje gledali smučarje in smučarke postrani in se jim posmehovali. Zdaj pa Imamo v naši državi že 29 smučarskih domov in srnu carstvo se uspešno razvija tudi v naši vojski. JZSS je priredil v vojski že okrog 50 tečajev. V slučajih zastrupi jenja povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporaba naravne »Frani Josefove grenčioe« bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova voda« ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo.» Franz Josefova grenči-ca« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Kreditni zavod za hotelirstvo in turizem. Češkoslovaška Narodna banka je v načelu odobrila predlog predsednika Zveze >Dalmacie« v Pragi in člana akcijskega odbora kreditnega zavoda za hotelirstvo in turizem v Jugoslaviji ing. Vinka Barčota glede sodelovanja češkega kapitala pri ustanovitvi tega zavoda Ing. Barcot bo sklical v kratkem sejo interesentov s predstavniki Zveze lastnikov vrednostnih papirjev na Češkoslovaškem, da se določi višina češkoslovaškega kapitala pri ustanovitvi kreditnega zavoda za hotelirstvo in turizem v Jugoslaviji. — Nova uprava udruženja rezervnih oficirjev. Na nedeljskem kongresu udruženja rezervnih oficirjev ln ratni kov je bila izvoljena nova uprava, ki se je konstituirala takole: Predsednik Ignjat Ste-panovič. državni svetnik v pok in bivši narodni poslanec. I podpredsednik zagrebški advokat dr. Josip Poduje. n. podpredsednik načelnik finančnega ministra v pok. Dragoljub Matic, generalni tajnik profesor v Beogradu Milom d Simorič. Za predsednika nadzornega odbora je bil Izvoljen Jovan Stojanovič. za tajnika pa Radoslav THčič. Prva naloga novega vod-stva organizacije naših rezervnih oficirjev naj bi bila odstraniti za vso organizacijo kvarne r>osled;ce diktatorskih metod stare uorave pod vodstvom znanega Junaka iz svetovne vojne M. Radosavljevića — Razmerje med železnicami, avtobusi in ladjami. Prometni minister je sklical za 18. t. m. sejo tarifnega odbora. Na dnevnem redu je vprašanje stališča železniške uprave napram prejšnjim predlogom tarifnega odbora glede izpremembe lokalne tarif? za blago, reforma tarife za žito m mlevske izdelke, pristaniška tarifa za blago, ki prihaja po morju iz inozemstva na Sušak in gre dalje z ladjami v druga naša pristanišča, potem pa Sele po železnici v državo, reforma tarife za prevoz mesa v vagrmih-hladilnikih, predlog trgovsko industrijskih zbornic glede ureditve teh vprašanj, revizija potniške železniške tarife, ureditev razmerja med železnicami, avtobusi in rečno plovitbo ter reviziio železniško prometne uredbe g Zvcčni kino Ideal ggg Danes ob 4.. 7. in 9.15 uri zveCer B R I G I T A H E L M DAN S ALBERS v pravi senzaciji ZLATO Najnižja vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.— I ER9 BHHmHI 1 _ Vreme Vremenska napoved nravi. da bo deloma oMaČno. stanovitno in mrzlo vreme. Včeraj je snežilo v Rogaški Slatini Sarajevu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 0. v Skoplju —2. v Sarajevu —3. v Ljubljani in Zagrebu —5. v Davi je kazal barometer v Ljubljani 7*59.4, temperatura je znašala —15.1. — Vlom v Zavrstniku pri Litiji. Te dai so vlomili neznani storilci v vilo Franca Volcanska v Zavrstniku občina Šmartno pri Litiji. Neznanci so pdnesli več ženskih oblek in posteljnega perila, dalje več prtov in zaves, pa tudi nekaj moške obleke. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša nekaj čez 3000 Din. Orožniki, ki so bili obveščeni o vlomu takoj naslednje jutro, storilce pridno zasledujejo. Ti so najbrže l>obeginli čez hribe v -meri proti Dolenjski, kjer bodo skušali blago razpečati. — Otroka zakopala v sneg. Ana Mlinaric iz Strigove je porodila otroka in ga zakopala v sneg Bivala je pri dobrih ljudeh v sosedni vasi, ki ?o na opazili, ko se je ponoči vrnila v niso. da je porodila. Vprašali so jo. kje je pustila otroka, pa ni hotela povedati. Odšli «o ga iskat in našli so ga v snegu še živega — Smrt pod vlakom. Pri postajališču Sv. Kuzam na sušaški progi je padel Dra-gotln Mivka iz Bakra včeraj pod vlak. ki mu je odrezal glavo. _ Pustolovec, ki je imel na tucate očetov. Zagrebška policija je aretirala pustolovca Vladimirja Matasoviča. ki je znal brez dela dobro živeti. V telefonskem seznamu je poiskal od čaoČe« vrnil. Izdajal se je za sina vsake svoje žrtve. Končno mu je pa stopila policija na prste in napravila konec njegovim pustolovščinam. Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Samo še danes največja senzacija sezone velefilm F! O C T O R X Film neverjetnih stvari, drznih zločinov in bojev Ta film je po svoji vsebini močnejši in napetej-Si od filma »Frankenstein« in >Dr Mabusec. Predstave danes ob 4., 7. in 9. url Vstopnina 4.50 m 6.50 Din Iz Ljubljane —lj Danes smo prejeli pozd v iz Sibirije. Nekaterim se je zdel prav >topeli. Zadnje čase smo se pomehkužili. ker se je začela že nekajkrat pomlad o božiču in prejšnji mesec. Uresničile so se napovedi vseh vremenskih prerokov, da bo mila zima in da bo sibirski mraz. Vsi smo lahko zadovoljni, seveda vsak samo ob svojem času. Zdaj se navdušujejo nad mrazom le najbolj vroči in oni. ki bi radi skrili, da jih vražje zebe. Mraz se je od nedelje precej naglo stopnjeval. Dočim je bilo včeraj v mestu okrog —10", je kazal davi toplomer v Zvezdi —15.5°. Nekoliko topleje je bilo na živilskem trgu. okroi* —14 . pred glavno pošto je pa vprav druga klima, ali pa ima toplomer posebne muhe. saj je kazal le — IO41. V resnici je temperatura v raznih delih mesta precej različna, v zavetju ter med hišami, ki oddajajo kolikor toliko toplote, je pač nekoliko topleje. Dobro se čuti. da je v mestu topleje, če prideš vanj iz odprte okolice, kjer je bilo davi okrog — to"0. — Na živilskem trgu se je mraz precej poznal. Zelenjave, razen uvožene, ni bilo skoraj nič. Kot navadno je pa bil trg dobro založen s kislim zeljem in repo —lj Na Golovcu se je zadnje čase zelo razvilo smucarstvo. Tereni so res lepi. a smučarji so odkrili, da je ludi na Hradeeke-ga cesti lepa smuŠka proga. Skoraj vsi smučarji drve s hriba na cesto ne glede na pešce, ki so vedno v nevarnosti. Pot na Golovec je precej strma, zato privozi smučar zelo naglo na cesto in pešec se mu ne more umakniti ob pravem času. Včeraj je eden fiodr! staro ženiro. pa se še zmenil ni za svojo žrtev Hrade«'kega <-esta je ozka in nima hodnikov, zato bi morali upoštevati pešce vsaj toliko, da bi jim priznali prednost pred smučarji. Za Miuko je vendar zdaj povsod dovolj snega, da bi smučarjem ne bilo treba ogrožati pešcev na cestah in poteh. L mamo cestno policijski red in bi bilo treba spraviti v sklad z njim tudi smučarje, zlasti na periferiji mesta. —lj Središče je postalo velemesta« tudi v tem pogledu, da žare že skoraj povsod učinkovite svetlobne reklame. Pred leti Ljubljana ni niti poznala svetlobne reklame in o neonovih ceveh smo slišali -amo na predavanjih Zdaj žari tudi mogočna svetlobna reklama tvrdke Philips na -irehi hotela Slon in je torej koiuv tah v-o obširno «nov. udeiežba je bila pa tako veJ«ka. da je bilo vse večere premalo prostora, kar je pač najlepši dokaz, kako naglo se tudi v mestu širi zanimanje za vrtnarstvo in sadjarstvo. Večina predavanj je bila posvečena zele-njadarstvu. ki je posebno važno za vso periferijo mesta, zato smo pa na predavanjih z zadovoljstvom lahko konstatirali, da je bila udeležba posebno častna iz Trnovega in Krakovega. —lj Redek in zanimiv bo koncert solo-čelista g. Bogo ni i rja Lesko vica v ponedeljek, dne 18. t. m. zvečer v Filharmonični dvorani. S spremljevanjem komornega orkestra bo izvajal pod vodstvom dirigenta L. M. škerjanca tri koncerte za Čelo s spremljevanjem orkestra, ki so jih napisali slavni mojstri, Boiherini, Tartini in Haydn. Poset naj tople je priporočamo. Sedeli so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj »Predor«. Kakor je ideja predora med Ameriko in Evropo titanska, tako je velikanski tudi ta film. ki je prava visoka pesem dela. kakršne svet še ni slišal. Prvo predstavo tega filma ZKD, veličastnega Kelle rman novega »Predora« bo v petek 15. t. m. ob 14.30. V silno napetem filmu nastopijo seveda najznamenitejši igralci: Paui Hartmann, Gustav Grtind-gens in Attihe HSrbiger. Vstopnina najnižja Din 8.50 4 50. 5 50 in 6.50. —lj Tip nove žene. Iz življenja, dela ln miselnosti Aleksandre Kolontaj bo predavala jutri, v sredo, ob 17 v prostorih Splošnega ženskega društva ga. Angela Vode. Predstaviteljica hoče pokazati dobre, pa tudi slabe strani te vsekakor zanimive ruske žene. Dobrodošel vsakdo! —Ij Ol-čiii^ka organizacija JNS na Vifu. potiva svoie Članstvo in somišljenike, da nemudoma pogledajo volilne imenike v občinski pisarni, ali so vpisani v imeniku. V slučaju, da kdo ni vpisan v imeniku je pa upravičen voliti na Viču. naj se takoj y»rijavi pri občini ali pri tajništvu o. org •1NS v Rožni dolini, cesta V/5, od pol 15. do pol 10. do vključno sobote 16. t. m. Predsednik. — lj Savez brivskih. vlasuljar*kih p. p. podružnica v Ljubljani ima jutri v pet^k dne 15. t. m. svoi redni občni zbor ob 20. uri v Delavski zbornici. —lj Izleti SPD v soboto in nedeljo dne 16. in 17. t. m.: Skupinski izlet na Veliko Planino, odhod v soboto ob 16.10: na Vršič v Erjavčevo kočo. odhod iz Ljubljane ob 15.40: v Kamniško Bistrico s sanmi iz Kamnika dalje, odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj. Prijave in podrobnejše informacije daje pisarna SPD na Aleksandrovi cesti 4. vhod iz pasaže. — lj Rezervisti — piloti, ki žele izvršiti predpisane letalske vežbe v poletnih mesecih na aerodromu v Ljubljani, oziroma drugje, se morajo do konca tega meseca prijaviti. Formula rji za tako prijavo se dobe v tajništvu ljubljanskega Aero kluba, (»radišče 7. —lj Huhadova župa poziva vse pevce (tedaj samo moške zbore) včlanjenih društev v Ljubljani, da se udeleže pevske vaje, ki bo drevi točno ob 20. v Hubadov: dvoran: na Glasbeni Matici. Udeležba stro go obvezna Prinesite s seboj note: >Bod zdravu domovina*, »Jadransko morje« in »Slovenec, Srb, Hrvat*. — Uprava. Iz škofje Loke — Za vzgojo In napredek naše mladine je bila ustauvvijena lani v skofji Loki Zajednicu doma in meščauske šole, ki ji je prva temeljna svrha združita v najtesnejši povezanosti dom in šolo. V nedeijo dopoldne je polagala tuda ta naša organ-zao:ja obračun svojemu delu. Zborovanje, ki ga je vodil g Babic Franc St., je bilo s stran: staršev zelo lepo obiskano, pa tud: razprave so buie vredne imena, ki mu institucija služi. Tajniško poročilo je podala nastavnica gdč. Zlatka Albertova, o bla gajni pa je poročal g. Demšar Viktorijan. iznešenih je bilo mnogo lepih in koristnih misli, predvsem pa se je navajala socialna stran Zajednice doma in šole. Pri volitvah je bil izvoljen do malega isti odbor, ki opravičuje v ostalem upanje, da se b*-ustanova za razmah Ln napredek naše meščanske šole prav čvrsto zavzemala. — škofjeloški šahovski klub je ime. nedavno v prostorih domaće kavarne svoj redni občni zbor, ki je bil živa slika lepih ednošajev med našimi šahisti Zbor je otvoril in vodil predsednk kluba magister pliarm Oton Burdych, za tajništvo je poročal g Vraničar in za blagajno g Matuij Klub je priredil lani tri turnirje in so prisvojili prva mesta gg Krek in Kobav, organizirana je bila tudi medklubska tekma z Dravljanii, v bodoče pa so predviden' turnirji z nagradami Razrešnico je predlagal g. Pavel Bržen, pri volitvah pa Je bil izvoljen odbor, ki so vstopili vanj predvsem vnet) aktivni sodelavci klub i Klub šteje 31 članov, kar je za škofjo Loko izredno veliko, šahisti so tudi počastil1 spomin blagopokojnega kralja in izrekr svojo udanost vladarju Nj. Vel. kralju Petru II — Ivan Rupar zopet doma. Škofjeloški javnosti je še v živem spominu zločin, ki ga ima aa vesti Ivan Rupar od Sv. Andreja nad žkofjo Loko Po § 167 mu je prisodil veliki senat v Ljubljani 10 let robije. Rupar je odsedel pretekla leta v mar.-borsk: kaznilnici, sedaj po so ga izpustili. Njegov odpust pa je le pogojen in traja do leta 1939 Med tem časom mu je zabranjen po*-«.-: gostiln in kavarn in sJičnib lokalov Rupar je star 73 'et in Wvi na domu kot prevžitkar — Občni zbor škofjeloški godbe Ljub-nik bo v soboto ob 20 v mestni hiši. Dnevni red je običajen, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji eodbinega pokreta v škof ji Loki. — Tatvina lesa- Najemnik Kržišnik Frane od Sv Petra hriba je bil kaj prese nečen. ko je zapazil, da ga je v času nje gove odsotnosti obiskal precej predrzen tatinski bratec u mu odpeljal izpred bi**-precej krajn!kov ter si prisvojil tudi sekiro. sek»rico in krvač Storilca najbrž ne bo težko izslediti Iz Celja —c Okoliški proračun. Občina* i proračun za Celje - okolico za L 1935-36 je do vštetega petka 15. t. m razernjen v občinski pisarni na Bregu. —c Umrla je v ponedeljek v Celju v starosti 31 l*»t Tovarnarj^va soproga ga Margareta Urabičeva. hčerka prokurista tv. Gustav £t:eger. mostnega svetnika I I. Rischuerja. —C Dvajset stepinj mraza so beležili toplomeri v ponedeljek iutraj v Celju in okol:ci —C Kako spoznamo življenje pradav nih časov? O tem zanimivem vprašanju bo predaval univ. prof. N- Boris Zarnik iz Zagreba drevi ob osmih na Ljudskem vseučilišču ob predvajanju skioptičmb slik —c Pod pokroviteljstvom podbana g. dr. Pirkmajerja se bodo vršile v nedeljo 17. t. m. pri Celjski koči tekme v slalomu za prvenstvo dravske banovine in za pr venstvo Mariborskega zims-kosportnega podsaveza Tekme se bodo pričele ob 11 dopoldne in bodo izreden športni dogodek za Celje Iz Dolnjega Logatca — Smuška tekma. Zadnje dni srno dobili zopet nekaj snega! Smučarji so ga seveda zelo veseli: Na idealnem terenu So-kolskega doma so v soboto 2. t. m. priredili tekmo, ki je zelo zadovoljivo uspela Vsi tekmovalci in tekmovalke so se na celi progi dobro držah. Kot najboljši se je izkazal g Langerholtz — strokovni učitelj. Vozi! je najbolj vztrajno ln dospel prvi na cilj. Da je tekma tako sijajno uspela, gre v pni vrsti zahvala g. L«an-gerholtzu ki je več večerov teoretično poučeval tekmovalce v hotelu »Kraman Tudi smučarke so dosegle prvič zadovoljive uspehe. — Velikega divjega merjasca ustrelil Izredno srečo je imel te dni g. Pr. Plečnik — agilni lovec in nacijonalni delavec. Na lovu je ustrelil velikega divjega merjasca. Da si vsak lahko od blizu ogleda to zverjad. jo je razkazoval po gostilnah gg gkrlja, Korenčana in Puntarja. Lovski strokovnjaki so zver natanko pregledali in ugotovili, da je že precej stara, ker ima v spodnji čeljusti fce vse zobe slabe ln omajane Kaj misli g. Plečnik s to sveri-no. nam ni znano: mnenja pa smo, da bi bilo dobro poslati jo v muzej. Za solidnost v gradbeni stroki Preostra konkurenca med gradbenimi podjetji mora prenehati, ker rodi samo slabe posledice Ljuoijaua, 1^. februarja. Izmed vseh gospodarskih panog je bua stavbna panoga uajbolj prizadeta, ko je začei šepati gospodarski stroj. Ob nastopu krize so sicer nekateri hoteli naložit: denar v zgradbe. vendar je gospodarski zastoj najprej vpltvai na gradbeno delavnost. Ko so se razmere še slabšale, so ostala ssteviiua gradbena podjetja skoraj povsem brez deia. r*n nas je zastoj v gradben> delavnosti še tem oOčutnejši. ner iosiej n; bilo velikih javnih del, kakršn b so se lotili v mnogih drugih državah Ne kaiera največja dela so pa prevzela mo zemska podjetja. Daje zato. ker nasa pod jetja niso imela zadostne obratne glavni oe (?) Tako je i išlo nešteto uaših grad benih podjetij do roba propada, mnoga pa so likvidirala Konkurenčni boj med gradbenim; podjetji se je tako poostril, da nedvomno ni več zdrav ter ne more imeti od njega ko risti splošnost Konkurenca je sicer po rebna v vseh gospodarskih panogah, regulator cen je, podjetja tekmujejo s solni uostjo dela. iščejo tehnične spopolnitve ter tako dajejo tempu gospodarskega razvoja primeren značaj — toda samo. dokler je konkurenca zdrava. Ko pa začno podjetja tekmovati med seboj tako, da so v nevarnosti minimalne lelavske mezde in solid nost dela, ne moremo več govoriti o zdravi konkurenci. Preostra konkurenca me.1 gradbenim; podjetji je še posebno nevar na, bolj kakor v drugih gospodarskih panogah, kajti glavna zahteva pri grad benih delih je. da so zgradbe solidne Ki-d&r se varčuje ua račun solidnosti gra 1 nje, se v resnici razsipava denar, ker ne solidna zgradba zgubi svojo ceno. predeu se amortizira, če u: še kaj hujšega Za gradbena dela so potrebne večje invest. cije. zato je treba polagati še večjo važ nost na solidnost dograditve Dela, ki jih prevzemajo gradbena poo jetja v tako ostrem konkurenčnem boju. kakršen se že kaže med našim; doslej v splošnem solidnim: podjetji. ne morejo biti več vsa solidna; za konkurenčni boj manj sposobna podjetja skušajo varčevati Iz Maribora — Za kraljev spomenik. Uslužbenc: predstoj-ništva mestne policije v Mariboru so obvestili Odbor za počastitev blagopo-kojaiega viteškega kralja Aleksandra l i ::uiteija, da bodo prispevali za kraljev spomenik 333i» in; ta znesek bodo odvajaT v mesečnih obrokih Prav tako bo prispe vaio za spomenik Velikemu kralju uradn.-stvo Mestne L anilnice v Mariboru do konca junija t 1 30O0 Din. Plemenitim darovalcem priznanje, ostalim v posnema nje! — Plemenit dar. Tukajšnji ugledni ki-nopodjetnik g Julij Guštin je daroval 11^^00«^ prostovoljni gasilski četi 500 Din, za kar gre plemenitemu darovalcu topla zahvala in priznanje — Nočni požar. V noči na ponedeljek je požar uničil mizarsko delavnico Antona Sajnika ^ Novi vasi Na kraj požara 90 takoi prihite'i požrtvovalni mariborski gasilci z dvema avtomobiloma in turbin-karaa ter z največjo :ežavo lokalizirali besneči element Gašenje je bilo zaradi silnega mraza zelo otežkočeno Ognjeni zublji so popolnoma uničili mizarsko delavnico in je škoda ocenjena na 150 000 Din. Vrlim gasilcem se je s skrajnim naporom posrečilo rešiti stanovanjsko hišo. Kako je nastal požar. Se ni ugotovljeno. Skoda je krita z zavarovalnino — Rodi tel jj»ki aestouek, ld sicer že drugi ae je vršil pretekli petek na I drž. dekliški meščanski šoli. Dvorano so napolnile matere ki so z velikim zanimanjem sledile stvarnemu izvajanju dr. Vrtovca. Zdravnik je v poljudnih besedah poučil zbrane matere o vsem. kar morajo vedeti, da bodo pravilno vzgojili dorasčajoče hčere in jih obvarovale mladostnih zablod. Govornik je bil za svoje nad vse zanimivo in poučno predavanje prisrčno zahval jen _ Smrt srakam in vranam! Mariborska podružnica Slovenskega lovskega društva bo v kratkem razpolagala z večjo količino zastrupljenih jajc, s katerimi bodo interesenti mogli pokončavati srake in vrane V prihodnjih mesecih bo najpri-mernejš' čas za boj proti srakam in vranam. _ Z avtobusom v Celje. Na tekmo v slalomu za prvenstvo dravske banovine in Mariborskega zimsko-športnega podsaveza, ki se vrši v nedeljo, dne 17 februarja 1935 ob 11. pri Celjski koči nad Celjem, bo v slučaju zadostnega zanimanja vozil poseben avtobus Odhod iz Maribora • Glavni trg t ob 5. uri povratek (odhod) iz Celja ob 20 uri. Voznina v Celje ln nazaj 50 Din za osebo. Prijave se sprejemajo dO petka, dne 15. t. m. do 17 ure v pisarni »Mestnega avtobusnega prometa^ na Glavnem trgu (telefon 22--75). Kjer dobe interesenti tudi ostale informacije _ V januarju prijavljeni in oddani najdeni predmeti: mala ročna torb -ca, pokrivalo za avtomobil, ženski uhan. žensfca ovratna verižica, ženski uhan par rjavih usnjatih čeveljskib gornjih delov, denarnica z 8 Din, srebrna moška žepna pri vaeon inv pivi vrsti morajo seveda pritisniti na mezde in varčevati prt materijalu Zgradba ne more biti dograjena no liduo kljub še tako strogemu nadzorstvu, ako je delo prevzeto po prenizkih cenah Razumljivo je tudi, da delavec s prenizko plačo ae dela tako dobro, kakor oni, ki je primerno plačan. Potreben je zakon o minimalnih inezdah. potrebno pa je prav tako onemogočiti uezdravo konkurenco uied gradbenimi podjetja. Doslej se nam t" a. zdelo važno in baš oni činitelji, ki b: morali dajati dober zgled, so oddajali grad bena dela s težnjo, da pride do čim ostre; še konkurence med podjetji. Tako je n pr. proračun za regulacijo Ljubljanice ta ko nizek, da je podjetje računalo pn aao uji licitaciji delavske mezde po 3.06 Din na uro. Zdaj odloča pri oddajah grad benih dei najnižja cena, vsa solidna podjetja pa te le, da bi odločalo pri tem, kdor prevzame delo, predvsem jamstvo, da bo gradnja res solidna, torej sloves in izkušnje podjetja •Ln nedvomno smemo pričakovati, da bo delo opravilo soiidnejše tisto podjetje, ki je stavilo višjo ponudbo. odgovarjajočo primernim oenam, ne pa ono, ki je predlo žilo ponudbo z izredno nizkimi cenami. Ako se ne more uveljaviti to oaček) samo po sebi, bi morali misliti na zakonske ukrepe Dovolj je pač očitno, kam vo
  • Francesca da Rimini«, katero je komponira! ZandonaL ki nadaljuje muzikalna stremljenja Masca trnija in Pucci-nija, in je oplojena od modernih stremljenj Straussa in Debussvja. Delo obsega *> slik, ki jih je priredil Tito Riccordi ln obravnava fabulo iz Dantejeve >Divine omedie« o nesrečni 1 jo hi m I med FTanoe-sco in Paolom Opera predstavlja eno Izmed najmodernejših itsiljaaSBdh del 8Mb 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. februarja 1935 Frank HeUer: 40 Sibirski brzovlak ROMAN Vrnil se je samo, da bi začel zopet ogledovati moža v avtomobilskem plašču. In čim bolj ga je gledal, tem bolj se je izpreminjal kavčug na njegovem obrazu v kamen. Brandstedter je postajal nestrpen. v — Kako dolgo sprejema njegova ekselenca? — Do ene. Brandstedter je pogledal na uro. Bila je dvanajst proč. Brandstedter je vstal, da bi vstopil, toda lakaj ga je zadržal. — Najprej moramo vprašati, 6e njegova ekselenca sprejema, gospod. Vrnil se je s izrazom obžalovanja na obrazu. — Njegova ekselenca je žal bas zaposlena. Minilo je deset minut. Brandstedter Je potegnil iz žepa bankovec za tisoč mark. — Ali bi ne hoteli vprašati, če nje-gova ekscelenca sprejema? Bankovec je izginil v lakajevem žepu. Mož v livreji je odšel in se vrnil. — Njegova ekscelenca je žal še vedno zaposlena. Bilo je četrt na eno. Brandstedter ni mogel več mirno sedeti. Lakaj je hodil vedno v ožjih krogih okrog moža z očali. Človek bi mislil, da mu jih hoče strgati. Minilo je še nekaj minut. Brandstedter je potegnil iz žepa angleški funt. — Vzemi le tole, toda. preskrbite mi vstop, — je zaklical. — Recite, da gre za življenje in smrt, za mesto Gdansk. Mož v livreji se je ustrašil in prenesel svoje zanimanje s tajnika na gospodarja. Ogledal si ga je od nog do glave, potem je pa odšel, šele pet minut pred eno se je vrnil. — Obžalujem, gospod, njegova ekscelenca je zaposlena in danes ne bo več prosta. Besede so mu obtičale v grlu in dveh razlogov. Eden je bil, da so iskali njegovi pogledi človeka, ki so na njem radi počivali, pa ga niso našlL Drugi in važnejši razlog je bil, da je mož, ki ga je pogreša!, vstopil izza vrat in mu položil obe roki okrog grla, rekoč: — Prav si imel, David, blaznež sem, Id si ga iskal.' Čez pet minut, baš, ko je kazala ura v sprejemnici sira Archibalda Tur-reta eno minuto čez eno in je bil tajnik sira Archibalda že odpuščen, je zagledala njegova ekscelenca v svoje nepopisno presenečenje kako vstopata skozi vrata dva nenapovedana gosta. In eden je nosil povrhu še avtomobilski plašč. IV. — Gospoda, — je dejal Archibald Turret in se vzravnal. — Kaj pomeni to? Čas sprejemov je minil. — Toda jaz čakam že celo uro. — Kdo pa ste? — Siegfried Brandstedter, tukajšnji trgovec — Niste napovedani. — Dal sem svojo vizitko slugi. Tri- krat sem ga prosil, naj vpraša, če je j vaša ekscelenca prosta. In trikrat mi je odgovoril, da nI Njegova ekscelenca je namrsila obrvi Komisar je bil majhen, miši čast mož svetlomodrih oči, ki so pričale o dobrodušnosti in neverjetni svojeglavosti. — Kaj pa pomeni to? Takoj hočem imeti pojasnilo od Davida, Pritisnil je na gumb. Mož v avtomobilskem plašču ga je pa zadržal z odločno kretnjo. — To ne bo nič pomagalo. Mister David ta hip ne more priti. — Kaj pravite? Da ne more priti? — Ne, ker sedi zvezan v naslanjaču v čakalnici vaše ekscelence in poskusa asimilirati številko »Morning Poeta«. To je težko prebavljiva hrana, posebno če jo mora človek požirati skozi zama-šeno grlo. Sir Archibald je prebledeL — Zvezali ste Davida in mn zamašili z robcem usta? V svojih petindvajsetih letih službe še nisem doživel kaj takega. Ne, Še nikoli Takoj ... — Ekscelenca, izvolite naju poslušati. Mister David je nama hotel zabraniti pot do vas iz dobrih nagibov. Dokaze imava... — Niti besedice nočem slišati. Kar je storil David, se bo uredilo med njim in menoj. Poskrbim pa takoj, da bosta obžalovala svoje nasilje na angleških tleh. Njegova roka se je zopet iztegnila k zvoncu. Predno ga je pa dosegel, je mož v avtomobilskem plašču prestrigel žico. Sir Archibald ga je pogleda1, kakor da bi ne hotel verjeti svojim očem. Njegova roka se je počasi dvignila v boksarsko lego. — Ali gre za denar ali za življenje? — ga je vprašal.— Ponuditi vama hočem priliko, da spaznate, kaj je borba za denar. To vama obljubljam, vidva lo... — Ekscelenca, saj ne gre za denar. Pol ure potrpljenja prosiva, nič drugega. Storila sva, kar sva mogla, da bi dosegla to zakonitim potom, toda mister David naju ni hotel pustiti k vam. — In jaz vama tudi ne bom dovolil kratiti mi dragocenega časa, — je deial sir Archibald hladno. — Ste končali? Grozeče se jima je bližal. Mož v avtomobilskem plašču je odložil plašč in se postavil v bran. Sir Archibald je nehote odskočil. — Kaj smo v cirkusu? — je vzkliknil. — Avtomobilski plašč in črn triko! V petindvajsetih letih svoje službe še nisem doživel kaj takega! Napadel je vsiljivca, ki je pa napad odbil. — Boksajva se, ta čas pa lahko kramljava, — je dejal. — To je sijajna misel. Ta način boksanja bi lahko uvedli v Angliji kot najnovejšo modo. Trenutek pogovora med boksanjem ... Sir Archibald je znova napadel ne-sramneža, ki je pa napad zopet odbil. — Če to nista dva pobegla blazneža, — je vzkliknil sir Archibald. — Da bi vas vrag vzel. Zapomnite si, vrag naj vas vzame. Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON** Krasote in strahote osvajanje ziranje Pred leti sem se seznanil na pustem i otoku sredi oceana z blaznežem, nada- i ljuje A. Harry svoje pripovedovanje o Babu&kinu. Njegove oči so bile brez vsakega izraza. Priklenjen po železni nujnosti k svojemu radioaparatu je vzdrževal zvezo z zunanjim svetom samo s pikami in črticami. Njegov resnični svet je bil izredno omejen, zasanjani svet nedogieden. Hišica, kjer je stanoval, deial in sanjal, je stala na skali, ki se je bila nenadoma prikazala z dna oceana. Mimogrede povedano se je to zgodilo pred mnogimi tisočletji. Skalo so bili obli zali in zgladili valovi in križajoči se vetrovi dveh oceanov Poleti, pozimi, spomladi in jeseni so plule mimo skale ledene gore in smaragdni ledeniki. Pozimi so plule ledene gore počasi po valovih, obtežene s kupi enega, poleti so se topile, včasih so se zdele prozorne. Otok se je dvigal iz morja na križišču velike, toda malo po-sečane pomorske poti Štiri mesece v letu je ležala nad otokom temna polarna noč, štiri mesece v letu je sijalo večno polarno solnce. Na otoku živeči blaznež ni imel koledarja. Sicer bi se bil pa itak zmotil pri trganju listkov. Vsako nedeljo je oddajala radiopostaja Oslo Škofovo pridigo. Škof je govpril o ljubezni do bližnjega, o razširjajoči se kugi boljševizma, o tem, da se v zagrobnem življenju vse smrtno poplača po zaslugah. Tedaj je osamljeni človek na otoku napravil zarezo v tramu nad vrati in tako je vedel da je minil teden. Seznanil sem se z njim v 20. mesecu njegovega samozapora. Ostali so mu bili še štirje meseci do poteka pogodbe, ki ga je vezala na morsko pustinjo, štirje meseci do povratka v življenje. Toda zdelo se mi je, da je za življenje izgubljen. Priznal mi je, da odide na celino, samo da bi obnovil pogodbo. Dvajset mesecev samote je bilo že vtisnilo temu človeku pečat odtujitve in blaznosti. Z izredno napetostjo sem pričakoval srečanja s človekom, ki je živel 25 mesecev na zapuščeni skali Njegovo zgodbo nam je kratko povedal radiobrzojavni guverner Spitzbergov. Mislil sem, da mi bo ta mož pomagal pojasniti tajne zakone privlačnosti, ki z njimi Arktida baje za vedno priklene nase vse, ki so kdaj prekoračili njeno mejo. Osamljeni radiotelegrafist je dan za dnem opravljal delo izrednega gospodarskega in kulturnega pomena. Zvesto je služil interesom večih držav. Bil je centrala za radiobrzojavno zvezo s poluto na po-luto, pomagal je pri sestavljanju vremenskih poročil za vso zemljo, pošiljal je poročila mnogim observatorijem, ribiškim ladjam in prekomorskim parni-kom. Iz višine svoje radiopostaje je ta mož poveljeval celemu svetu pik in črtic, iz katerih so koncem koncev nastajale realne vrednote — poljedelstvo, ribolov, polarnih krajev je potrebno resnično junaštvo, pre-udobstva in požrtvovalnost pomorstvo, trgovina, industrija, kapitalizem. Srečanje s tem možem mi pa ni ničesar povedalo. Izkazal se je samo kot eden izmed delcev kompliciranega radioaparata. Ni imel svojih misli, opredeljenega cilja, pogledov v bodočnost. Ničesar ni obžaloval, za nobeno rečjo se ni pehal. O politiki se mu niti sanjalo ni. Ni vedel, kaj bo počel, ko poteče njegova pogodba in ko za ne bodo več rabili Ta mož ni bil osvajalec Arktide temveč njena žrtev. Ko je brez sledu izginil italnanski zrakoplov, je dobila osvojitev Arktide, vprašanje podjarmi.i enega severa za sovjetsko javnost prvič aureolo resnične romantike. In to je odloČilo o razmerju širokih ljudskih množic napram problemu severa. Toda primer italijanskega zrakoplova je imel tudi svoje senčne strani. Mnogi si še sedaj mislijo ves komplelis naših polarnih problemov kot skakanje z ene ledene gore na drugo z dolgo palico v roki, kot lov s krepelcem na bele medvede ali tjulne ali kot spanje na mrazu v spalni vreči Nobenega dvoma ni, da je potrebno za osvajanje severa resnično junaštvo, preziranje osebnega udobstva do gotove meje, samozatajevanje. Toda mar te lastnosti niso potrebne tudi pri drugih pionirskih delih? Seveda so potrebne, toda kar se tiče belih medvedov in severnega sija, predstavljata abstraktno gledano zelo ceneno romantiko. Resnična prava romantika severa je mnogo gostejša in lepša. Sever — to ni samo neskončna ledena pustinja, mrtva tundra, pokrov večnega mraza, pod katerim so pokopani ostanki mnogih civilizacij. Sovjetski sever skriva neizčrpna bogastva. Neizmerni pragozdovi, najbogatejše, zaloge koristnih mineral^j, reke in zalivi, polni rib in divjačine, tundre, ki se pasejo po njih nepregledne črede severnih jelenov, kožuhovina, vse to bo igralo v bližnji bodočnosti važno vlogo v gospodarstvu sovjetske države. Imel sem često priliko govoriti z junaki sovjetskega severa, z radiotelegra-fisti in letalci, z zdravniki in pedagogi, s temi vrlimi ljudmi, ki vsak na svojem polju služi velikemu delu socijalizma na daljnem severu. In vsakokrat sem se spomnil na osamljenega blazneža na skali med dvema oceanoma. Tista moralna potrtost, ki ji je bil zapadel, se da pojasniti zelo lahko. Žrtvoval je svoje življenje v imenu nekega tujega gmotnega blagostanja. Ko je krenil v Arktido, ni imel niti perspektiv, niti idealov, a romantike severa same po sebi se človek hitro naveliča. Naši sovjetski osvajalci severa so Čisto drugačni ljudje. Na sever ne gredo kot pirati osvajalci, ne kot brez- skrbni lovci pustolovci Domačini, ki so doslej spoznali od »kulturnega človeka« samo njegovo lakomnost in krutost, izpreminjajo v tvorce novega življenja in skupaj z njimi se bore z naravnimi elementi, da bi preobrazili svet. Seznanil sem se z Babuškinom sredi julija 1928. Stal je v Murmanskem pristanišču v usnienem sukniiču in obledeli čepici »Dobroleta«. Ta čas, ko so naši motorni čolni nrivezovali vrvi v pristanišču, se B?*bu$kin ni ganil s svo-leea mesta. Pazljivo ie opazoval zadnji del Tedolomi'ca »Malverina«. ki je bilo nani še v Arhanee^ku nnloženo n.i*-govo letalo. Mornar-ji z »Malvgina« so poznali Bahuškina že z lova na tjulne in iaz sem že spotoma sMšal tiste legende, ki jih fe širilo o njem v teh krajih tstno izročilo. Prvi veČii doiem ni bil posebno jasen. V'sok m zelo miren mož ie stopil na krov. Nič ni rekel, nobenega vprašan ia ni r^stflvil ČVpt-*v sem takrat že vede1 za sila ine osebje B^hv^kinove lastnosti, se mi je vendar rd^o. da ie kot človek nekem HaHen aH bolie rečeno, da imam pred seboj idealen človeški mehanizem, avtomat iz mišic in živcev, ki ga je znala sovjetska vlada postaviti v svojo službo za osvajanje Arktide. Dalje prihodnjič Marc Twainova napitnica Slavnemu humoristu Marcu Tvvainu se je v dno duše gabilo, če ga je kdo pri banketu ali na obedu naprosil, naj spregovori nekaj besed, naj bo duhovit po naročilu. Zdelo se mu je neznosno in za Človeka nedostojno plačati dober obed ali večerjo z govorom. Na take prošnje je navadno odgovarjal z duhovitimi zbadljivkami, ki jih je imel vedno dovolj v zalogi Dame in gospodje, je dejal nekoč na banketu, bilo je v starem Rimu med javnimi svečanostmi, ko so vrgli v cerkev sužnja zverem za hrano. Suženj se je približal levu in mu zašepetal nekaj na uho, na kar se je lev umaknil in se zleknil v kotu arene na tla. Cesar Neron je dal poklicati sužnja in vprašal ga je: »Kaj si pa zašepetal levu?« — »Rekel sem mu: ,Pazi! Ko se nažres, bodo zahtevali od tebe, da izrečeš napitnico.'« Vse soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo MALI OGLASI v vsen malih ogiasib /elja oeseda no para. da ves utn 2.— Najmanjši ineses z* nali 'glas Din V— daven Um i.— Vi ah oglasi se piaCujejc takoj pn aaroCiiu labko tudi v znam :an — £a pismene ->dg«>vnre glede malib lgtasnv }e trena »riin*1ti CTinmfco - Popustov zs male iglas*» ne onznamn SLLZ9L Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din VRTNARSKEGA DELAVCA sprejme vrtnarija Žagar, Bjelovar. KUPIM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din SENO kupim na vagone. Laško. — Herlah, Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din MIZARSKI STROJ »Habsburg«, proda Žohar, Celje, Mariborska cesta štev. 14. ELEKTROMOTOR 54 KW, 3000 voltov, prodam. Ujvari. Veliki Beckerek. VLOŽNO KNJIŽICO 7000 Din Hranilnice in posojilnice v Metliki prodam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. MPBHHffllNI Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din DOBICKANOSNO HlfcO prodam deloma proti gotovini, deloma proti dobrim knjižicam. — Ponudbe pod šifro: »Prijeten dom 665«. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in pianine. tudi pre-igrane ter popravlja to ugla-šuje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica st. 4. 71- Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. Odprto do 4. ure zjutraj. 12/L POROKE, ZENITVE posredujemo najdiskretneje. — »Fides«, Zagreb. Tkalciceva 4. ŽENINI! Orne suknje in obleke res poceni kupite pri PRESKE K JU, Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 4/T SveZe najfinejše aorveSko RIBJE OLJF iz lekarne DR G. PICOOUJA v LJubljani — se priporoča o Jedim in slabotnim osebam 661 PRESELILI SMO SE iz Tavčarjeve ulice S v pasažo nebotičnika ELEKTROTON plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo ter prodajamo to kupujemo Na oročni dan... mi je m oz prizna Nikdar ne bom pozabila radost, ki me Je prevzela ko sem zvedela, da je bila ljubezen mojega soproga najprej vzbujena z lepoto noje sveže, mehke, bele kože. nežne nalik rožnatemu cvetu $e pred nekaj mesecih je imelo rroje lice roba*.o tkivo, pokvarjeno z razširjenimi znojnicami in zaje-dalci. Tedaj pa sem z dnevno upnrubo kreme Tokalon bele barve (ki ni mastna) pridobila nepopisno lepo novo kožo. Ta krema beli, krepča in nateguje kožo ter je koži popolnoma neš': odl'iva. Prepričana sem da bo olepšajoči učinek te kreme Tokalon bele barve pomagal vsaki ženi. razvneti moško srce. Makula turni papir proda tirava ^Slovenskega Naroda", Ljubljana ftnaflieva alica *tev. £ ? Ljubljani.