-^.   41   ~-FR. ROJEC:
Tončkove sanje in Miklavžev večer.
Mladinska dvodejanjka za maniše odre.
Osebe: Sv. Miklavž. Angel. Prvi. drugi parkelj. Tonček, siromašen vaški
deček. Njegova stara mati. Peter, njegov oče. Gospa. Malka. njena hčerka.
Sluga Hruška. Pavle.
Prvo dejanie.
(Dalje.)
Matka.
Prišla sem pogledat, kai počnete, in vprašat, če Miklavž v po-sete k vam tudi prišel bo nocoj? K nam zopet ga ie atek moj povabil, pisal v dvor njegov, kakovih jaz želim darov.
Tonček
Oblek že zdaj ti preostaja. ješ, piješ, kar ti bo!j ugaja; kaj pa še rada bi imela?
Malka.
še punčko tako, ki sedela tam za klavirjem bo in pela, igrala sama ter storila, karkoli bom ji naročila!
Tonček. Kaj misliš. da jo boš dobila?
Malka.
Zakaj pa ne, saj smo bogati in rada dasta oče, mati za cerkve in naprave nove, ¦                           za ladje. puške in topove!
i                                            Tonček
I                            Kako si srečna! Jaz pa boni                                    ,_
(*                          brez upania nocoj šel spat!
|                                               Malka.                '¦¦>cH
l                                Pa pojdi tja v »Družinski dom«:
t                                učenec vsak ubožen, mlad
[                               dobil bo od Miklavža dar!
—¦,    42    •¦>—
Tonček.
Oh, Mulka. tja pa iaz nikdar! Tam lani so me proč pognali in še z beračem me zmerjali!
Malka. In moral potlej si domov?
Tonček. Sevč. premrazen, brez darov!
Babica.
Da, da! In v postelji tu v koči solzil se je še v pozni noči! Ordo so res storili z njim, jaz sama tja ga ne pustim!
Malka.
Tedai pa pojdi k nam z menoj! Prosila bom. da atek moj Miklavžu te priporoči, iii lepe boš dobil reči!
Gospa.
(vstopi naglo, sklene osupla roke in obstoji pri vratih.) Kaj, dete moje, zopet padlo v neumno glavico ie tvojo, da v hlev si ta se mi ukradlo od doma zoper voljo mojo?! Če atek tvoj bo zvedel to, še kaznoval te morda bo!
Malka. Sem mar kaj hudega storila?
Gospa
Gotovo! Kaj si pozabila. da sem ti strogo naročila, da k tem beračem več mi ti ne hodi po bolhe, uši!
Babica.
Gospa. čemu to govorite? Ubožna sva, zaradt tega pa vi nič škode ne trpite!
Oospa
Kdo drugi naj «e /, vami krega, jaz z varni še ne govorim: z otrokom svoiini pa storim, kar ineni.se prirnerno zdi!
Babica.
Ošabnica! Bor nauči vas spoštovati vse ljudi!
Malka.
Preveč se, mamica, ieziš! Beživa, sicer omedliš!
Obe (hitro odideta.)
Tonček (žalosten.)
Kaj vendar sva ljudem storila, da naiu žalijo, kot biia zločinca. krivca bi največa!
Babica.
Kjer vgnezdila se ie nesreča, tam svet hudobni vselej rad odklada svoje zlobe smrad!
TonCek.
Kajneda, Malka pa ni taka! Usmiljenega je srca, hudo ji de krivica vsaka in rada vse Ijudi ima!
Babica.
Sedai ie dobra. a priletna kot njena mati bo prevzetna; skrbeli bodo starši nje, da ji pokvarijo srce.
-».    44   i*~
lonček.
Če pa bi iaz imel še starše. še bolj bi Ijubil vse tovarše, in najhrž sveti Nikolaj k nam tudi prišel bi sedaj, dlje časa bi se tu pomudii in lepih mi darov ponudil!
Babica.
Ootovo bilo bi tako. če starši bi ti še živeli, in hišo belo ter lepo posiikano bi že imeli; zakaj tvoj oče kakor mati sta znala skrbno varčevati in prklna delavca sta bila, da bi še njiv si nakupila!
Tonček.
Zakaj nioj dragi oče šel v Ameriko ie tja nesrečno, da tam ga v rudniku zadcl ie kamen in konial za večno?!
Babica.
Živin&ka kuga je prišla v vas naš-o ter tu mnoKo zla napravila je med živino in tudi kravico edino iz hleva nam odnesla je. Nesrcča ta pretresla ie liudo vse stebre naše koče. Ha bi podprl kolibo spet, zapustil doni ie dobri oče in šel za srečo v dalnji svet; a zgodnjo smrt je našel tam in več se ne povrne k nam!
Tonček.
Poslovil niscm se od njega, ko ločil se s sveta je tega! Oh. mene to tako boli!
—   45   -~-Babica.
Jaz tudi nisem se, ne niati. ki niora zdaj ti1 poCivati zaradi žalosti. skrb! že nekaj Jet v prezgodnji jaini, kjer klic noben ie ne predraini!
TonCek.
Preljuba moja zlata mama, če ti vsaj bila bi ostala v podporo in tolažbo iiama. pa midva zdai ne prestajala prezlranja bi in nadlog! A ti si srečna viii neba; o, prosi, da še nama Bok vsaj majben košček kruha da!
(Dalje.)