Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljil: Za celo leto predplauan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman TeljA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za 6etrt leta i gl. 30 kr., za en meaeo 1 gl. 40 kr. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gl. 20 kr. veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristo^na petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri ve^ratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob '/i6. uri popoludne.
^tev. 130.
V Ljubljani, v soboto 7. junija 1884.
Letnili XII.
Kranjska hranilnica pa nenišlia šola v LJubljani.
(Konec.)
Morebiti bi pa kdo ugovarjal: Ako bode moralo mesto za nemške otroke napraviti nemško šolo, potem mu bode gotovo prav zelo vstreženo, ako tako šolo osnuje kranjska hranilnica, ker je potem ne bo treba napravljati njemu in mu bodo vsako leto prihranjeni dotični stroški.
Gotovo bi bilo mestu in mestni blagajnici prav zelo vstreženo, ako bi bila hranilnica sklenila, naprositi mesto kot merodajno gosposko, da naj za nemške otroke napravi nemško šolo, in mu ob enem ponuditi, da mu bode stroške za dotično šolo po-vračala ona. Toda hranilnica tega ni sklenila; ona hoče marveč napraviti zasebno šolo, ktere učiteljev ne bode nastavljal deželni šolski svet v po-razumljenji z mestnim odborom, ampak hranilnica sama, ki jim bode tudi sama določevala plače in si izbirala gotovo najbolj zagrizene nasprotnike slovenske narodnosti ali pa iz tujega prišle trde Nemce, ne pa domačih sinov.
Ta šola bo toraj enake vrste, kakor Waldherr-jeva ali protestantovska šola in mestu bode z njo tako malo vstreženo, kakor z omenjenima zavodoma. Obe te šoli ste namreč čisto nemški in bi gotovo zadostovale za vse nemške otroke v Ljubljani. Toda nekteri stariši jih nečejo pošiljati tjc, ampak tirjajo, da jim mora mesto vstanoviti nemško mestno šolo, do ktere imajo nemški davkoplačevalci enako pravico, kakor slovenski do slovenskih šol. Tudi kadar se vstanovi nemška hranilnična šola, mesto ne bode rešeno nevarnosti, da bi nekteri svojih otrok tudi v to šolo ne hoteli pošiljati, ampak bi od mesta, če zarad druzega ne, morebiti to iz same nagajivosti tirjali, naj mesto za njih otroke napravi nemško šolo. S tako šolo toraj, kakoršno misli napraviti hranilnica, bi mestu Ljubljanskemu ne bilo prav nič pomagano, in bi bili denarji, ki jih hranilnica v ta namen ponuja, prav po nepotrebnem proč vrženi. Eazun tega bi v to šolo zarad pomanjkanja
pravih nemških otrok prav gotovo jemali tudi čisto slovenske otroke in jih odtujevali maternemu jeziku in slovenski narodnosti. Ta šola bi bila toraj pravo ponemčevalno gnjezdo in nevsahljiv vir narodnih prepirov. In tako šolo si drznejo hranilnični vodje vstanovljati celo v spomin na bivanje presvitlega cesarja v Ljubljani, dasiravno bi morali vedeti, da naš plemeniti vladar nič bolj ne žele, kakor da bi bil že skoraj mir med njihovimi narodi. To je toraj nedopustljiva zloraba najvišje osebe, zoper ktero mora odločno protestovati vsak zvest državljan.
Hranilnica hoče prej omenjenih 50.000 gold., pa tudi vse stroške za to vzeti iz svojega rezerve-nega zaklada, ki je po hranilničnih pravilih namenjen v to, da daje popolno varnost hranilničnim ulogam in da zagotovlja plačila in pokojnine hranilničnim uradnikom; kar pa čez ostaja, se ima porabiti za dobrodelne občno koristne namene Ljubljanskega mesta in kranjske dežele. Vdeležencem kranjske hranilnice ne more biti vse eno, da se iz tega rezervnega zaklada naenkrat vzame toliko denarjev, in da se mu za vse prihodnje naloži novo breme, s kterim se obteži istina 150.000 do 160.000 gold., ker bi nameravana šola gotovo stala 7000 do 8000 gold. na leto. Se manj pa se morejo z najnovejšim sklepom hranilnice strinjati, ker bi, kakor smo dokazali, nikakor ne bil na korist Ljubljanskemu mestu ali deželi kranjski. Zato so se res že oglasili nekteri vložniki iz Litije ter so v „Narodu" 5. t. m. zoper omenjeni sklep objavili protest, v kterem med drugim pravijo:
„Vemo vsi, in tudi Ljubljanska hranilnica mora to vedeti, da je rezervni fond narastel iz ulog in doneskov kranjskih Slovencev — zakaj nemški Ko-čevarji imajo svojo hranilnico v Kočevji —; da je torej ves ta denar, kterega hoče hranilnica zdaj razmetavati, prišel od slovenskih žuljev, zlasti od slovenskega kmeta. Toraj zahtevate spodobnost in pravičnost, da se kranjska hranilnica ozira v prvi vrsti na Slovence, na slovenski kmetski stan. Ako od rezervnega fonda res toliko obilno denarja ostaja, zakaj se ne znižajo obresti kmetskim dolžnikom; zakaj se ne napravi raji obrtna ali kmetska šola
za celo kranjsko deželo, namesto, da se nareja posebna in to taka nemška šola, ki ima le namen, tuj element podpirati in razprtijo delati v naši kranjski deželi; in da se zidajo stanovanja tujim ljudem, ki niso k blagostanju kranjske hranilnice nikoli nič pripomogli ?
Pravično nejevoljo pa mora obuditi v nas predrznost, da se hoče vidni strankarski namen zakrivati z blagim imenom našega, nad vsemi strankami stoječega, vsem narodom jednako pravičnega vladarja, ki ni prišel razprtije delat v našo deželo, ampak hoče mir imeti mej svojimi narodi.
Mi podpisani vdeleženci kranjske hranilnice pro-testujemo s tem z vso odločnostjo proti tej zlorabi presvetlega imena Nj. Veličanstva našega najdo-brotljivejšega cesarja in protestujemo tudi proti omenjenim sklepom kranjske hranilnice, ker se hoče premoženje rezervnega fonda hranilničnim pravilom in zlasti hranilničnemu regulativu popolnem protivno, za vdeležence krivično, ter kranjski deželi in Ljubljanskemu mestu na očitno škodo razmetavati in zapravljati, ter prosimo visoko c. kr. deželno vlado, naj ona škodo, ki po teh sklepih preti naši deželi in hranilničnim vdeležencem, po svoji previdnosti odvrne, ob jednem pa tudi svojo blagovoljno skrb obrne na to, da se hranilnični regulativ tako pre-naredi, da se rezervni fond, ki je pravo deželno premoženje, v prihodnje ne bo brez vsacega deželnega nadzorstva."
O enakih protestih se je poročalo tudi že nam, in smo bili vprašani, kaj naj se stori? Nam se zdi, da bi bilo najbolje take proteste naravnost pošiljati slavni vladi, ki jih gotovo ne bode mogla prezirati. Ako namreč vsled takih sklepov hranilničnega vodstva ljudstvo zgubi zaupanje do tega denarnega zavoda in bi morda vložniki kar trumoma svoje denarje iz hranilnice jemati začeli, ki kaj lahko nastala kaka gospodarska nezgoda ali kriza, ki je vlada ne bi mogla mirno gledati. Sicer pa mora biti glavna skrb obrnjena na to, da se v prihodnje kaj tacega zabrani, in da s hranilnico ne bodo slo-bodno gospodarili možje, ki drug druzega imenujejo, ampak da bodo imeli govoriti tudi vložniki in si
LISTEK.
Severno-iztočna morska potovanja
skozi severno ledeno morje s posebnim obzirom na Nordenskjoldovo 1.1878—79.
(Spisal prof. I. S teki a s a.)
(Dalje.)
27.	septembra se je približavala „Voga" zem-skemu šilu, ki omejuje na iztoku Kolučinski zaton, in čeravno se je tenek led naredil, vendar to ni nič vožnje prečilo; vremo je bilo lepo, temperatura malo pod O", a zrak popolnoma miren; zato se ni bilo treba bati, da bode morje popolnoma zamrznilo. — Ker se je pa na drugi strani zemskega šila mnogo sreža pojavilo in je morska cesta med tim in obalo za „Vego" po mnenju mornarjev preplitvo bilo, usidrila se je le-ta zvečer, dokler se drugi dan morski pot točno no pretraži ter potem dalje odjadri.
28.	septembra je bilo vremo tudi lepo, kakor dan poprej, samo na vodi se jo naredil led debel kakih 5 cm.; vendar pa se je dalo vkljub temu še
dalje voziti; še le ko je „Vega" zemsko šilo oplula, da najde bolj globoko vodo za vožnjo, pa pri tej priliki morala prodreti skozi srež, ki se je po noči zgostil, morala se je vstaviti na velikem kosu ledu, ter tukaj kakor že tudi poprej večkrat pričakovati bolj ugodne temperature. Samo nekoliko ur bi moral jug led razdeliti ter ladijo osloboditi. V dobri nadi, da se bode to zgodilo, podii se Nordenskjold s pri-rodopisci na kopno, da more tukaj v dozdevno kratkem času zemljo in prebivalce njene proučiti. Ti izleti so so vsaki dan ponavljali, pa se je mislilo o vsakem, da je zadnji, dokler so niso mornarji osve-dočili, da se ne dtl v tem letu nič več misliti na rešitev „Vege" iz tega ledu.
Kar so vidi iz opisa dosedanjega, ni bila „Vega" popolnoma v varnosti: ona ni bila celo dobro usi-drena, nego samo na kos lodii pripeta, in ta kos, ki jo bil od obale oddaljen 1400 m. ter ležal v m. globokem morju, mogel se jo pri veliki vodi in hudih viharjih premakniti, kakor se je tudi dozdaj premikal. V ostalem pa je ta kos lodii branil ladijo pred ostalim ledom, čeravno ni bil poseben velik — dolg je bil namreč 40 m. in 30 m. širok ter so vzdigoval nad površjem morskim 6 m. Nekolikokrat se je za-
res ta kos ledii po zimi premaknil, ali „Vega", ki je na njem visela ter se ž njim premikala, ni bila nič poškodovana.
O stanišču „Vege" pripoveduje Nordenskjold, da se je nahajalo pod 67® 7' severne širine in zapadne dolžine od Greenwicha (r. Griniča) na azi-jatski obali v severnem delu Beringovega tesna. O zemlji, ki se nahaja v bližini, poroča on sledeče: Ona čini široko, slabo humkasto ravnico, ktero omejujejo na jugu počasi se vzdigajoča, dalnja pogorja, proti morju pa se spušča v široke močvirne predele. Ko je „Vega" semkaj prispela, ni bila zemlja še s snegom pokrita; v bližini morske obale so bili veliki prostorji zaraščeni z bilinami: Elymus in Ha-lianthus peploides ter z drugimi cvetlicami, med kterimi se najbolj pogostoma nahaja Armeria sibi-rica. — Bolj proti jugu, kjer se nahajajo sladka jezera, .bilo je najti s travo in bičjem zaraščenih poljan in v bližini visočine, kjer je zemlja po zdrobljenem gnoisu in doloritu bolj mastna, grmovje od Empe-trum nigrum ter Andromeda tetragona in ena vrst Artemisia. Med ostalim pa je bilo videti tukaj posušenih ostankov mnogih v Evropi poznatih rastlin.
V bližini zimsko luko „Vege" ste stale na pe-
"bode vlada varovala vpliv, ki se ji vsled njene velike odgovornosti spodobi. V prvi vrsti je treba toraj zahtevati premembo hranilničuih pravil, kar povdar-jajo tudi vložniki Litijski. Sploh pa zadostuje, ako lastniki hranilničnih bukvic samo izrek6, da se pridružijo protestu Litijskemu. Da ne bode nobenega dvoma o pravilnosti protesta, je dobro, da lastniki hranilničnih knjig svojemu imenu pridenejo tudi številko one knjižice, ki je njihova lastnina.
Konečno naj še omenimo, kako so se zadnje „Novice" iziekle o tej zadevi. One namreč pišejo:
„Mi moramo pred vsem odločno protestirati, da gredo imenovani gospodje namreč Schrej, Dežman, Schafler pod firmo hranilnice zlorabit najvišjo osebo cesarjevo v svoje nemškatarske namene, drugič pa protestiramo v imenu deležnikov hranilnice v tako zlorabo hranilničnih zakladov v enostranske ponemčevalne namene. Če hočejo Sehrej, Deschmann, Schalfer & cons. podpirati namene nemškega ^Schulvereina", sežejo naj v svoje lastne žepe, kolikor globoko jim drago; hranilnica in njeni zakladi imajo po pravilih vse druge namene, in mi pričakujemo, da bode c. kr. vlada znala zabraniti zlorabo zakladov, ki so tudi pod njenim sovarstvom."
Politični pregled.
v Ljubljani, 7. junija.
]!S^otraiiJe dežele.
Kakor čujemo, se na Dunaji že napravlja konservativni volilni odbor, ki bo že pri bodočih volitvah v deželni zbor svoje plodonosno delovanje pričel. Program, na podlagi kterega se bo sostavil, je neki tako obširen, da bode v njegovem okvirji prostora za vse skupine sedanje večine državnega zbora. Tako je prav! Levica razpada, večina mora pa vso svojo skrb na to obračati, da si pridobljena tla na lastno korist obrne, na kterih bo zasadila prapor konservatizma, kterega je talmi-libe-ralizem leta in leta v kot potiskal, vdušiti ga pa le ni zamogel. Konservativci pa morajo trdno stati mož ob možu, le tedaj ne bo več mogoče liberalnim lažem na površji se ohraniti. Kakor se bo pa konservativcev poprijela malomarnost, vspel se bo zopet liberalni pleve nad konservativno pšenico, in brez-vspešno tekmovanje pričelo se bo od začetka.
Na Dunaji razvija svojo posebno delavnost katoliško-konservativni centralni volilni odbor glede bodočih volitev v deželni zbor. Sklenili so za vsaki Dunajski mandat svojega posebnega kandidata postaviti. Dotični kandidatje so: prelat Ko-sterschitz, vladni sovetnik Kraus, bivši policijski ravnatelj Tržaški in nekdanji občinski odbornik Vaeth. Dotični odbor je sklenil takošno postopanje zarad tega, da se prepriča o moči svoje stranke na Dunaji.
Volitve v deželni zbor moravski bodo: 1. za okraje po deželi na 30. junija; 2. za mesta in trgovinsko zbornico 4. julija in 3. za velikoposestvo 7. julija.
Kakor vse kaže, se v moravskem, deželnem zboru tudi še dalje ni nadjati kakega zboljšanja narodnostnih razmer, in bodo tudi letos po novih volitvah ondi centralisti in nemškoiibealci prvo in poglavitno besedo imeli. Vsaj krtovo delovanje Chlumetzkega, Sturma in Promberja je na to obrnjeno, da kolikor mogoče centralistično navdihnjenih veliko-posestnikov tjekaj spravijo. Chlumetzki tudi na nekak
kompromis dela v moravskem velikem posestvu, vsled kterega naj bi se iz srednje stranke le oni veliko-posestniki odbrali, o kterih se že sedaj lahko reče, da bodo v marsikakih zadevah glasovali z nemško-liberalci. Oni naj bi bili toraj nekaka priklada, ki se ravno na tehtnico vrže, kedar jo je potreba. Zabraniti skoraj da ne bo več mogoče na Moravskem, da ne bi prišla dežela zopet za šest let nemškim gospodarjem v roke, pač pak je še mogoče kolikor toliko število nemških poslancev omejiti po živahni agitaciji, ktere bi se moralo pa vse prijeti, kar na slovansko narodnost prisega.
Naslednik ranjcega protopopa Eajevskega ,pri ruskem poslanstvu na Dunaji bo profesor bogoslovja na Odeški univerzi P. K udri a v-čev, ki je na slovesu velikega učenjaka in izvrstnega diplomata. Euska sinoda imela je pretekle dni zarad te za rusko diplomacijo jako važne točke v Petrogradu sejo, ktere so se pod predsedništvom vrhovnega oskrbnika svete sinode, tajnega sovetnika Konštantiua Pobjedonoščevega vdeležili minister zunanjih zadev Giers, minister notranjih del grof Tolstoj, minister za narodno prosveto Delianov, Petro-grajski metropolit Izidor, Kijevski metropolit Platon, Moskavski metropolit Joanikij in pa vrednik „Mo-skavskije Vedomosti" tajni sovetnik Katko v. Po daljši razpravi o izvolitvi moža, ki bi bil dotičnemu mestu na Dunaji v vsakem oziru kos, zjedinili so se o imenovanem profesorji ter so njegovo imenovanje tudi že caru v potrditev predložili.
Tnauje clržaTe.
Tistega dne, ko se je po Pilipopeljni, glavnemu mestu iztohie Jtumelije zvedelo, da je domačin Krestovič v Carigradu imenovan za rumelijskega guvernerja, obleklo se je glavno mesto v praznično obleko. Eazobesili so narodne bolgarske in ruske zastave in demouštracije so se čule, ki so odločno kazale, kakošnega mišljenja je ondi narod, da hoče namreč zedinenje vseh Bolgarov. Ko so se zvečer zbrali na trgu, kjer so godci narodno bolgarsko himno svirali, slišalo seje iz tisoč grl: „Un'i! Sli hočemo in zahtevamo združenje". Tisti pa, ki so še bolj napeti v tem oziru, še hiš niso hoteli z zastavami ozaljšati, temveč so le vpili: „Mi nočemo guvernerja, temveč združiti se hočemo!" Okoli polnoči šli^so k ruskemu konzulatu z godbo in „ur(l"-kliei. „Živio car Aleksander!" vriščalo in odmevalo je od vseh strani. Od ondot so se podali pred stanovanje novega gu-bernerja Krestoviča, kjer so vpili: „Živio guverner bolgar Krestovič. Živilo združenje!" Guverner se je zahvalil za skazano mu zaupanje in jim je zatrdil, da se je ves čas svojega življenja za bolgarski narod trudil, kteremu hoče tudi ostale dni svojega življenja posvetiti. „Le, ako bomo potrpežljivi, modri in opazni, dosegli bomo svoje najsrčneje želje, drugače ne", pravi Krestovič, končavši svoj govor. Teh nazorov so tudi druge velevlasti bile in pred vsemi drugimi pa Eusija.
Pred Bismarkovim stanovanjem v Friedrichsruhe napravili so žebljarji ob Bin-koštih veliko mačkino godbo. Zbralo se jih je veliko, in jeli so ondi žvižgati, kričati in kvakati, da so morali orožniki pritisniti, kterim so še Bismarkovi strežaji na pomoč prišli, potem je bilo vriščečo dru-hal še le mogoče prepoditi.
Vojna odškodnina, ktero Eusiji plačati se je Turčija zavezale, še sedaj ni poravnana in od kod tudi? Saj je celemu svetu znano, da ga Turčija nima okroglega zadosti, da bi svojim uradnikom in vojakom tekočo plačo sproti plačevati zamogla, od kod naj le potem še za druge potrebe jemlje, posebno pa že za take sitnosti, kakor je vojna odškodnina. Eusija si pa ni dala dopovedati in tako se je zgodilo, da je Turčija Eusiji odstopila nekaj gotovih dohodkov, ki še četrti del več znašajo, kakor pa svoto 3,500.000 gld., ktere se je Turčija vsako leto plačati zavezala. Ker je bila pa lansko leto slaba
letina, so tudi tisti dohodki bolj pičli dohajali in Rusija ni dobila, kolikor bi bila rada. Da se ji Jetos zopet kaj tacega ne primeri, je Turčiji pisala, naj ji pošlje, kar še za lansko leto primanjkuje, in pa, da naj skrbi, da bo letos vse vredu, da ne bo kje kaj zaostajalo.
Lep vspeh belgijskih katoličanov pri zadnjih provincijalnih volitvah mora napolniti celi katoliški svet z radostjo. Le še nekoliko odločnosti vstrajnosti in volitve v zbornico, ki bodo 10. junija, bodo imele enak značaj. Kak poraz je to za prostozidarsko ministerstvo, ki je od 1. 1878 že trikrat spremenilo v škodo katoličanov volilno pravico! Naj-sijajnejša je bila zmaga v Antorfih, kjer so prostozidarji z vsemi 26 kandidati propadli in se odmaknili katoliškim poslancem. Le v Luksonburgu so dobili prostozidarji večino, ki je bila pa tako neznatna, da ne bo treba ravno veliko napora in 10. junija bodo zopet katoličanje na krmilu. Naj-večo pozornost pa zasluži vspeh tako zvanih „ neodvisnih" v Brabantu. Nejevolja nad liberalno za-pravljivostjo in slabim gospodarstvom je v tem okraju združila najstrastnejše liberalce s katoličani, ki so skupno vrgli vladne zastopnike. „Cour de Brux" piše o teh volitvah: „Dežela je govorila; z odločilnim tem dnevom je zavrgla ministersko politiko. Bogu bodi hvala! Ako moramo še do 10. junija čakati, da se popolnoma znebimo težkega jarma, čakajmo potrpežljivo, ker oni dan je dan naše prostosti. Nova postava je bila sklenjena, da vniči katoliški odpor, da zdrobi katoliške provincije in da podpre prostozidarstvo. Pa postava je goljufala po-stavodajalce. Zdaj smo odškodovani za to nesrečno postavo, za toliko denarja, kterega smo potrosili za šole in za pritisk, kterega smo morali prenašati". Moralni vspeh pri teh volitvah je velikansk in bo zelo vplival na volitve 10. junija. Toliko je že zdaj gotovo, da je bil liberalni jarem zlomljen, In da bodo, ako ostanejo katoličani vstrajni, 10. jun. nesli prostozidarsko vlado k pogrebu. V to pomozi Bog in reši vnete belgijske katoličane!
50.000 goldinarjev v zlatu razpisala je angleška vlada za darilo tistemu, kteri ji pokaže hudodelca, ki je v pretekli petek-teden v Londonu na treh krajih dinamit zažgal ali pa jo vsaj na sled dovede, po kterem se ji ga bo mogoče polastiti. Angleški tajni ovaduhi sicer slov^ zarad svojih dobrih nosov in druge premetenosti, sedaj so pa, kakor se kaže še na večje mojstre zadeli, kakor so sami. Kakor tudi je lepasvota, kije določena v nagrado, se bo vendar le teško našel človek, ki bi se zanjo potegnil, kajti tak bi ob enem svoje življenje prodal. Penirji bi ga ob enem, kakor bi on ovadil krivega, obsodili na smrt, kakor so to z izdajalcem Oarrejem naredili, kterega so celo v južno Afriko zasledovali, če tudi se je pod vladnim varstvom in ponoči tjekaj odpeljal, kjer so ga konečno vmorili. Sploh je pa fenirska zadruga po celi Veliki Britaniji silno razširjena in tako tajno osnovana, da sosed ne ve za soseda, ali mu sme zaupati ali ne. Fenirski načelnik O' Donovan Eossa se neki silno raduje, da se mu je ta nakana tako dobro izvršila, kajti izumili in sklenili so jo v Ameriki, kjer je sedaj središče fe-nirske zarote. Ondi imajo tudi svojo blagajnico, v ktero enakomisleči ljudje donašajo darove, s kterimi se potem zločinci nagradujejo po dovršenem hudodelstvu. Koliko jo hudodelec plačila dobil, ki je mislil v Londonu na treh krajih hiše raznesti, se ne ve, soditi se pa sme, da mnogo. V blagajnici imajo že zopet 11.000 tolarjev, ki jih bo danes ali jutri drug fenir dobil v darilo, ako se mu posreči, da se zdrav iz Londona povrne, kamor se bo stavbe raz-našat in ljudi morit podal. Da krvoločne zveri ne bodo še odjenjale, je tako gotovo, kakor to, da jim angleška policija ne bo še tako kmalo do živega prišla.
ščenej ravnini, in dalje v notranjosti še štiri druge vasi, sestoječe od šotorov, v kterih je stanovalo do 200 urojenih Čučkov. Ko se je „Vega" prikazala, pojavi se velik nemir med njimi; možje, žene, otroci in psi so skakali kot divji po obali, ter se jim je poznalo, da bi prišli radi k ladiji zavoljo žganja in tobaka. Večkrat so poskušali prebivalci priti do la-dije, pa se jim ni tako hitro posrečilo, konečno pa vendar priveslajo v kožnatem prenapolnjenem čolnu do ladije; kasneje pa, ko je bil led dosti močan, obiskovana je bila „Vega" vsaki dan od bližnjih in dalnjih prebivalcev, ki so se vozili v majhnih saneh s psi. Mornarji so jih sprejemali vedno gostoljubivo tem bolj, ker so bili ti ljudje mirni in pošteni; samo radi brezobražnega prosjačenja, radi smelih in bedastih poskusov pri menjavni kupčiji prevariti, so bili malo neprilični. Tako so radi prodajali tiste stvari dvakrat, ali pa so hotli pri ceni prevariti; večkrat so prinesli lisice, kterim so glave in noge odsekali ter jih hotli za zajce prodati: prav komično je bilo opazovati jih, kako so se vedli, ko se jim je njihova prevara precej dokazala. Ker Čučki nimajo pravega pojma o denarjih in vrednosti denarja, za-toraj trgovina ž njimi ni bila čisto enostavna, ven-
dar pa se je izmenjivanje tako vredilo, da je posadka „Vege" plačevala s kruhom, dvopekom, tobakom in drugimi stvarmi, ter zato dobivala orožje, obleko, domače orodje in druge predmete, ki so bili v narodopisnem in kultur-historičnem pogledu važni. Druga velika potežkoča v občenju s Čučki je bila ta, da oni niso ne ene besede kojega evropskega jezika razumeli; vsled tega je začel poročnik Nord-quist njihov jezik izučavati, kar se mu je toliko posrečilo, da se je zamogel v nekih tednih ž njimi precej zastopiti. Nordquist je potem sestavil popolni slovar kakor tudi slovnico čučkega jezika, ter misli iste tudi po svojem povratku v Kvropo tudi obelodaniti, kar je menda že storil.
S početka tanki led se je kasneje zdebelil tako, da se je že 2. oktobra s kopna peš po ledu do ladje priti moglo. Nordenskjold je še vedno do tega dne mislil, da bode dalje plul, ali zdaj se je prepričal, da je to nemogoče. Debelost leda je meril od zdaj poročnik Brusevic, ter se je skoz zimo pronašlo, da je bil led debel
1. decembra 56 cm. 1. januvarija 92 „ 1. februvarija 108 „
15. februvarija 120 „ 1. marca 123 „ 1. aprila 127 „ 1. maja 154 „ 1. junija 154 „ 1. julija 103 „ Ta ogromno debeli led pa je pozimi večkrat počil in se tudi prelomil po več palcev cel6 3—4 čevlje na nekterih mestih. To se je pa zgodilo vsled premikanja ledenega polja po hudih vetrovih, pa tudi po raztezanju svojem vsled jake zime; v zadnjem slučaju se je čulo navadno v začetku tiho prasketanje, kasneje pa glasno pokanje; skozi razpoklino pa se je voda po ledu razlila. Ta ledena skorja pa ni bila nikakor ena sama celina, nego se je sestavljala iz mnogobrojnih pojedinih delov, ki so se vsled vetra včasi tako premikali, da je bilo videti na mnogih mestih čisto površje morsko. Potem pa se jo na tih mestih pokazalo neizmerno mnogo morskih psov, kar je bilo dokaz, da so ta čista morska površja v zvozi z morjem, ki je vedno odprto in nikdar zamrznjeno. To so opazili tudi članovi te ekspedicije na njihovih različnih itletih po ledu, ia urodjenci so to trdili.
Izvirni dopisi.
Iz Krškega, 5. junija. (Starinske najdbe pri Krškem.) Ker sem v nekterih časopisih bral dopise o novih najdbah na Dernovem pri Krškem, kjer je nekdaj stalo rimsko mesto Noviodunum, se pa vsi ti dopisi ne vjemajo popolnoma z resnico, ker častitim gg. pisateljem ta zadeva ni natanjko znana, pač ni zamere, ako se je v ta ali uni dopis vrinila kaka pomota. Dopisnik od 1. junija t. 1. je one zadeve prav dobro popisal, posebno rimsko rakvo, malerijo in votlino; da je pa to kmet Pečnik našel na svoji njivi, to ni resnično, ampak je mogel g. dopisnik kje naglo slišati, Ako hočeš toraj ljubi »Slovenec", podati resnični dopis o tej zadevi, ti ga tukaj pošljem.
Že več časa je Pečnik, tukaj tujec, ki je pa v več krajih po Dolenjskem služboval kot občinski tajnik, površno preiskoval vsake vrste najdbe, kovine in starinske reči, ko je leta 1883 večkrat na Drnovo prišel; vselej je zbiral, starinske zbirke, kupoval od ljudi najdene reči, pozvedoval, kje so to in drugo našli. Tako se je tukaj popolnoma udomačil in ko je prišel na Dornovo, so ljudje njemu kar skupaj nosili, kar so našli. Njegovo veselje do novih znajdb je bilo vsak dan veči in večkrat je kak krajcar potrosil, da je tu in tam kaj poskušal. Ko je videl, da bi se še mnogo starin lahko našlo, poskušal je dobiti podporo za kopanje, ali kje to dobiti? Priporoča se enemu, drugemu, ali vse ni nič pomagalo, piše knezu Ernestu Windisch-Gratzu, ker mu je bilo znano, da ta take zadeve podpira, pa tudi ta mu odgovori, da podpore za kopanje dati ne more, pač pa rad kupi vsako najdeno starino.
Tako si revež pomagati ne more; meseca novembra 1883 gre na Dunaj presvitlega cesarja prosit za neko pomiloščenje, in se pritožit za veliko krivico, ki se je bila njemu v neki zadevi zgodila. Od svit-lega cesarja je bil prijazno sprejet (glej nSIovenec" št. 188, dopis iz Dunaja, 12. nov. 1883) in razun tega na Dunaji zopet išče podpore; soznani se z dvornim tajnikom baronom Gušičem in mu pokaže nektere rimske denarje, najdene tukaj na Drnovem. Ta ga pelje k g. dr. Kenerju, kteri nadzoruje dvorne zbirke, kteri Pečniku obljubi podporo za kopanje na Drnovem; in res pošlje Pečniku 100 gold. podpore za kopanje in preiskovanje. On se loti z največo skrbjo preiskovanja že meseca novembra I. 1883, preiskuje s temi 100 gold. čez 3 mesece in z malim plačilom plačuje svoje pomagače, za-se pa nobenega plačila ne vzame, da bi le dalj časa mogel shajati. Cez stokrat sam na Drnovo iz Krškega gre, tam tudi sam dela. in se z največjo skrbjo trudi, da bi kaj nove starine našel. Konec meseca februvarija t. 1. se mu posreči, najti rimsko pokopališče, in siser ga najde na njivah, pa ne na njivah Drnovških, ampak na njivah Velike in Gorenje vasi; tukaj toraj najde velik rimski mirodvor, grob pri grobu, sožganih mrličev; grobi so tukaj različni, grobi bogatih so zidane kapele, kjer so hranili ostale košice od sežganih mrličev, mrliča so vsakega sežgali, ostale košice so potem skup pobrali in hranili v lepe prstene posode, ki so jih potem v take grobe devali in zraven še veliko drugih posod za jed in pijačo. V zi-
0 življenju čučkov, ki so v hndi zimi zarad slabega ribolova precej slabo živeli, pri lepšem vremenu pa precej brezbrižno za bodočnost v izobilju trosili, pripoveduje Nordenskjold: Mi smo videli ob stenah enega šotorja do 40 morskih psov in velike kupe bohov; otroci, ki so v poslednjem času precej omršavili, kajti hranijo se dobro, čeravno ne tako kakor naši evropski, začeli so se zdaj enako njihovim staršem zopet debeliti. — Paluba naše ladije pa je vendar še vedno ostala zbirališče za može, žene in otroke čučke, ki so ostali tukaj zadovoljni in veseli vkljub temperaturi od — 40" 0. skoraj večidel dne. Nordenskjold razklada na dalje, kako je dobival za kruh in druge evropejske jedi množino koščenih rezbarij in' kalupov drugih stvari kot dokaz za precej nizko stopnjo njihovega rezbarstva in njihovega ukusa, ki je vse bolj podobno stvarem iz kamenite dobe; vsaj se je tukaj našel velik del orožja s kamnja. Konečno obljubi Nordenskjold, da hoče poslati z risarijami in kalupi sestavljeni opis nravov in običajev tega čudnega in še malo poznatega polarnega naroda na entnografično-geogralično društvo svoje domovine.
(Dalje prih.)
danih grobeh se pač težko kaka cela posoda dobi, ker 80 v starodavnih časih tam zlata in srebra iskali in 80 take posode vse pobili. Drugi grobi so iz lepih kamnov, škrlij, navadni skrinji podobno napravljeni; tukaj so enake posode hranili, tudi tak grob se težko nepokvarjen dobi; kakih pet se je čisto nepokvarjenih dobilo in je kaj lepo videti v takem grobu lepe barvane posode vsake vrste, kakor da bi bile danes napravljene. V nekem grobu se je našlo celo 10 posod, zopet drugi grobi so iz velikih skorej mizi enakih opek napravljeni, drugje so posode zopet kar na zemljo položene in s kamenjem pokrite. Gotovo čez 300 grobov je Pečnik že odkopal. Po najdenih posodah se sodi, da so iz več stoletij, ker so posode različne.	(Koneo prih.)
DomaČe novice.
(O novem Ljubljanskem škofu) piše Eegner'8 Oesterr. Oorrespondenz", da bode že skoraj imenovan in da so se v zadnjih tednih vršile dotične obravnave s papeževo nuncijaturo.
(Fotografije prečast. gosp. dr. Gogale) se zdaj dobivajo, in sicer jih prodaja Katol. Bukvama v Ljubjani in trgovec g. Kolman po 70 kr. — Ker se r. gospod nikoli ni dal pregovoriti, da bi se bil dal sam fotografirati, se je njegova fotografija le z velikim trudom vzela iz neke skupne fotografije vseh gimnazijalnih profesorjev; zarad tega je tudi cena fotografij nekoliko višja, kakor navadno.
(Imenovanji.) Preč. konzistorijalni svetovalec in spiritual duhovnega semenišča g. Janez Plis pooblaščen je z vodstvom ravnateljstva imenovanega zavoda, č. g. Josip Šiška, konzistorijalni re-gistrator imenovan je tajnikom pri škofijskem duhovnem sodišči v Ljubljani.
(Pogrd) častitega g. kaplana Ktlarja) bil je jako veličasten in v čast ranjkemu kakor tudi prebivalcem Ljubljanskim., Pričal je namreč, da je bil g. Kilar jako priljubljen Trnovskim farmanom, ki so v tako obilnem številu prišli k njegovemu pogrebu, ob enem pa je dajal tudi spričevanje, da so Ljubljanski prebivalci verni katoličani, ki visoko čislajo in spoštujejo svoje duhovne gospode. Eazun Trnovskih farmanov spremljevalo je namreč g. Kilarja k zadnjemu počitku tudi jako veliko ljudstva iz mesta, raznoterih stanov, zlasti tudi mnogo njegovih duhovnih sobratov, tako da je bila vrsta pogrebnikov še pri novem trgu, ko so šli prvi že mimo frančiškanske cerkve. Tudi obilni venci, ki so jih nesli pred trugo in med kterimi se je posebno odlikoval krasen venec s širokima črnima trakovaraa in napisom: „Hvaležni farmani ljubljenemu g. kaplanu", so pričali, da je bil ranjki zarad svojega mirnega in pohlevnega značaja jako priljubljen. Naj v miru počiva !
(Včeraj popoludne) izročili so materi zemlji na večni počitek ob V«uri vrlega sina slovenskega naroda gospoda Janeza Potočnika iz sv. Petra ceste. Prve za križem šle so pod nadzorstvom dveh usmiljenih sester deklice iz sirotišnice. Za temi so korakali vrli ^Sokoli" z društveno zastavo, za njim čč. gg. duhovniki in sicer za križem deset oo. frančiškanov, potem pa sedem gospodov v roketih. 0. g. 0. Kalist sam je pokopaval. Prekrasne vence nosili in svetili so gospodje udje obrtnega in pekovskega društva. Med stotinami pogrebcev opažih smo tudi gospoda župana Grassellija. Gospodje čitalniški pevci pak so peli lepe žalostinke in tako prijatelju skazali zadnjo čast.
{Gojenci kneso-škofijsJcega Alojsijevišča v Ljubljani) prirede v ponedeljek, 9. junija, ljubljenemu c. kr. deželnemu predsedniku visokorodnemu gospodu baronu Andr. Winklerju na čast akademijo v Alojzijevišči s sledečim sporedom: „Zvezna". A. Nedved. Moški zbor. „Danes tukaj, jutri tam". J. Kocijančič. Moški zbor. Pozdrav. Govori VIIL Pran Perne. „Zvezdi". Dr. B. Ipavic. Moški zbor. »Domovini". Dr. B. Ipavic. Moški zbor. — A. 1. „Soči". Simon Gregorčič. Govori VL Ivan Kunovar. 2. '()jj,v«pou 'lAiaSo? svSso;. 5—27. Ais; tuv a7vAuv O-euiv ki-y.pa-E(a. Govori V. b. Eudolf Gregorčič. 3. ll;;ri.iBni.i ciiMi. Ho llovi|1i. XV, 11—24. Govori VII. Ivan Oštir. „Schluramerlied". K. Santner. „SIepec". Slovenska narodna. „Ach neni". (Jeska narodna. Teno-rovi samospevi, ki je poje VI. Ivan Kunovar, na harmoniji ga spremlja VIII. Henrik Sturm. „Večerna molitev". P. Schumacher. Motiv iz opere „Tann-hiiuser". E. Wagner. Na goslih VI. Josip Oerin, na
harmoniji VIII. Henrik Sturm. — B. 1. „De8 Kna-ben Berglied". Ludwig Uhland. Govori IV. b. Anton Medvod. 2. „Ad Narviam". Cuius in ripa, puer ad-modum, primum carmen lyricum cecinerat. Matthias Oasimirus Sarbievius. Govori V. b. Pran Ušeničnik. 3. „Priez pour moi!" Charles Millevoye. Govori V. b. Anton Podpečnik. „Waldrast". A. P. Eiccius^ Moški zbor. „Šopek hrvatskih narodnih pesmi". A. Poerster. Moški zbor. — C. 1. „Zora puca". V oči mladog Ijeta godine 1844. Za prvi list „Zore Dalmatinske". Petar Preradovič. Govori IV. b. Ivan Zupan. 2. „La Gerusalemme Liberata". Torquato Tasso. Canto primo. Proemio, 1—5. Govori VL Pran Birek.
3.	„Muž bez slzi". Antonie Melišovsl-Korschnerovd.. Govori III. b. Gregorij Pečijak. „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi" za moški zbor in samospeve. Zložil in visokorodnemu, velečastitemu gospodu baronu Andreju Winklerju, c. kr. predsedniku vojvodine Kranjske, najponižneje poklonil A. Poerster. Zbor s samospevi. Začetek ob 6. uri zvečer.
(Koncert) na vrtu Ljubljanske čitalnice napravi jutri zvečer ob pol osmih skupna vojaška godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Ker so c. k. godci domačega pešpolka sploh po Ljubljani zarad svoje velike spretnosti jako priljubljeni in ker se sedaj v čitalničnih prostorih poleg dobre in točne postrežbe dobi tudi dobro blago, nadjati se je jako obilne vdeležbe.
(Vabilo k LXIIL odborovi skupščini „Matice Slovenske") v sredo 11. junija 1884.1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXIL odborovi seji. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo tajništva.
4.	Pretresovanje prenarejenih pravil in opravilnega reda. 5. Poročila gospodarskega odseka. 6. Posamezni nasveti.
Peter Grasselli, prvosednik.
(Godba trn promenadi) bode jutri opoludne v „Zvezdi" po sledečem programu, če bo vreme, svi-rala: 1. Koračnico. 2. Ouverture iz opere „Nabucco" — Verdi. 3. „Veternjaki", valček — J. Strauss. 4. Tretji „finale" iz opere „Don Carlos" — Verdi. 5. „Iz borse", polka fran9. — J. Strauss. 6. „Duppelski zakopi" kalop — Jedlička.
(Povozil) je včeraj popoludne ob 6. uri v Ljubljani na Spodnjih Poljanah neki kmet, ki je posip-nino vozil, štiriletnega fantiča Ludovika Kramarja. Fantič igral se je se svojo le nekoliko starejo sestro na sredi ceste. Kolo mu je šlo menda ravno čez oprsje ter mu je pretisnilo srce. Nesrečno dete še živi. Ne moremo si kaj, da ne bi zopet in zopet vprašali, če taki zanikerni starši ne zaslužijo ojstre kazni, da bi si zapomnili, da se otroci ne smejo nikdar sami na cesto ali ulico puščati.
(Neki dijak), kakor čujemo, si je neki pri telovadbi menda včeraj, dvakrat roko zlomil. — Mar li je to le nesreča, ali še kaj druzega?
Razne reči.
—	Iz Metlike se nam piše: V torek okoli 8. ure na večer je strela vdarila v podružnico sv. Jakoba, zid in streho jako poškodovala, veliko šip razdrobila, sploh mnogo škode naredila. Leta 1881 je to podružnico enaka nesreča zadela, bilo je tisti čas kvara do 400 gld. Prav je, da iz srca prosimo: Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod!
—	Predarlska železnica se bode odprla 25. avgusta t. I. Slovesnosti se bodo vdeležili tudi cegar, ki bodo 18. avgusta v Išelnu v krogu svoje rodbine obhajali .svoj rojstni dan. Oesarjevič Eudolf m cesaričina Štefanija se bosta meseca septembra peljala po predarelski železnici ter potem nekoliko dni ostala v cesarskem padu Ambras na Tirolskem, ki ga že zdaj popravljajo za sprejem tako odličnih gostov.
—	Grofica Ohambordova, ki sedaj biva v grajščini Ebenzweier pri Gmundenu, je bolehna in so zarad njenega slabega zdravja v skrbeh.
—	Nesreča na morji. Iz Wellingtona na Novem Zelandu se poroča, da je angleška ladija „Syria" trčila ob skalo in se razbila. Le del ljudi se je rešil, 70 potnikov in večina mornarjev je našlo smrt v valovih. „Syria" je imela prostora za 1072 ton blaga in je plula iz Kalkute v Avstralijo.
—	Društvo sv. Janeza na Porenskem misli osnovati šolo za dečke v pogorji Spessart in vodstvo izročiti sinovom sv. Benedikta. Dečki se ne bodo učili samo raznih ved, ampak tudi rokodelstva, umetnij in domačega gospodarstva. Take šole na krščanski podlagi so res velika dobrota za vsak kraj, in želeti je, da bi se vedno bolj razširile. V njih se morajo vzgojiti pošteni mojstri, umetniki in posestniki in tu se uči človek, kaj pravijo zlate besede „ora et labora" (moli in delaj)!
—	Spomin na cesarja Maksimilijana. Na mestu, kjer je bil cesar Maksimilijan 19. junija 1867 v Queretari v Meksiki vstrijen, je dala ondotna vlada postaviti velik spomenik iz črnega marmorja.
—	Pred nedavnim se je povrnil v naročje katoliške cerkve mrs. Templeton Strang. Slovesno ga je sprejel kardinal Hohenlohe. V jezuitov-skem samostanu v Ohieri (Piemont) je pa nmrl 84-letni P. Franc Pellico, brat Silvija Pellica, ki je znan iz bojev 1. 1870 na Laškem.
—	Rusko-poljski listi poročajo ta-le znameniti dogodek iz litavskega mesta Minska: Nekoliko poljskih porotnikov se je uprlo pri priseganji posredovanja ruskega duhovnika. Sodnijski predsednik je tedaj moral poklicati poljsko-katoliškega duhovnika Wojewodzkega. O tem je zvedel generalni guverner v Vilni Kochanov in 18. maja je bil na njegov ukaz P. "Wojewodzki zjutraj zgodaj od vojakov prijet, dejan na voz in poslan v Sibirijo. Kaj je zakrivil ta duhovnik, mora se prašati vsak razumen človek. Če bodo Eusi na tak brutalen način zatirali svoje poljske brate, bodo storili le ni-hilizmu veliko uslugo. V svojih pravicah razžaljeni m k obupu prisiljeni katoličanje bodo nazadnje segli po dinamitu, kakor so Irci. če tudi je to kazni vredno in hudobno delo, vendar zadene glavna krivda one, ki so to obupanje povzročili.
Telegrami.
Kopar, 7. junija. Karodiii kandidati izvoljeni, Vekoslav Spinčic z vsemi 49 glasovi, Anton K r i ž a n a c z vsemi izven svojega glasa. IN^asprotniki volitve zdržali.
Trst, 7. jun. Slavoj Jenko za Volo-ski kotar enoglasno izvoljen; enako za Koparski gg. Spincič in Križanac. Od nasprotne strani prišli so 4 volilei, oddali protest, pa komisija ga je zavrgla, ^arod navdušen.
Dunaj, 7. junija. Cesar je podelil cesarskemu namestniku češkemu baronu Krausu red železne krone prve vrste.
Dunaj, 7. maja. ,,Vaterland" poroča, da sta prejela grofa Egbert Belcredi in Eichard Clam-Martinitz dostojanstvo tajnih sovetnikov.
Dunaj, 6. junija. Grrški kralj Jurij prišel je se svojo družino na Dunaj. Naš cesar ga je obiskal in se je tri ure pri njemu pomudil. Popoludne šel je kralj Jurij k cesarji vas; po vasovanji je grška kraljeva družina odšla dalje. Potuje v Petrograd.
Zagreb, 7. junija. Starčevio prišel je kljubu prepovedi v deželni zbor, kar so poslanci ignorirali. Zabavljal je večini. Josipovič ga je pozival, naj se določneje izrazi, oziroma za-bavljice prekliče. Starčevič se obojemu izogiba. Josipovič mu zažuga. da ve, kje si bo poiskal zadostenja. Pi-edsednik pokara Starčevica za včera;jšnje razžaljive besede, in s tem je za sedaj reč dognana. Kaj več še dojde.
Pariz, 7. junija. Pogociba med Francosko in Anamom se je pod|iisak.
Barcelona, 6. junija. Včeraj razpočila se je bomba na promenadi „Eambla". Poškodovanih je več poslopij in jeden memogre-dočih. Kdo je zlodej, se ne ve. Mislijo, da je zadeva zasobne osveto.
London. 7. junija. Ecuterjev zavod poroča iz Kalcute: Ruskega Žida Izaka Bala-bana prijeli so z družino vred. Sumljiv je ovaduštva.
London, 7. junija. ,.Pa" Mali Grazette" oporeka, da bi ,,Foi'teiglitl3' Peview" prinašala nazore angleških i-adikalcev ali pa na-prednjaških liberalcev; zanika, da bi liberalcem ])rijateljstvo Fi-ancije mileji bilo nego ono Nemčije sklicevajo se na vseskozi dosledno in miroljul)no politiko Nemčije nasproti nemirni rogovilasti francoski politiki, kakor tudi na mnogo vzajemne koristi Francozov in Angležev po celem svetu; vse to daje Angleški dovolj povoda, da skrbno goji prijateljstvo Nemčije.
TII j C i.
5. junija.
Pri MafUi: J. Merklen, trg. potovalec, iz Pariza. — Kavi Menzel, trg. potovalec, iz Hamburga. — Dr. Stonrz, zasebnik, z Dunaja. — Danner, Koppel in Freund, trg. potovalec, z Dunaja. — \Vei89or in IJloek, trg. potovalce, iz Brna. — Josip Gerdesiž, o. k. drž. pravdnik, z družino, iz Novomesta. — Urbanoič, grajšfak, iz Predvora.
Pri Slonu: Albert Zajec, zasebnik, iz Karlovca. — ./ancz
Schabuss, kup5. lesa. — Marija Gerenitseh, soproga o. k. učitelja, iz Celovca.
Pri JTušnem kolodvoru: Anton Peter, trg. potovalec, z Dunaja. — Dr, Janez Ošer, e. k. prefesor, iz Trsta. — Angelo Marina, zasebnik, iz Trsta. — J. Muth, iz Ptuja.
Pri Avstrijskem cesarji: Helena Ložar, zasebnica, iz Kočevja. — J. Petrovžie, zasebnik, iz Krope.
Umrli so:
3.	junija. Antonija Krašovie šivilja, 21 let. Rožne nlice št. 13, Caries.
4.	junija. Reza Marinko, postrežSekova hči, 20 mes., Soteska št. 8, božjast. — Jožef Radkovič, delavec, zdaj kaznjenec, 39 let, ulice na Grad št. 12, jetika. — Janez Potočnik, pekar in hišni posestnik, 37 let, sv. Petra cesta št. 5, jetika. — Neža Perše, delavka, 34 let, sv. Petra cesta št. 3, jetika.
5.	junija. Martin Podbevšek, delavec, 52 let, Havpmanca št. 11, jetika^ — Janez Kilar, kaplan, 40 let, Kolezijska cesta št. 1, vsled vnetja možganske kožice. — Janez Makorati delavčev sin, 11 mes.. Poljanski nasip št. 48, driska.
6.	junija. Janez Bauška, umirovljeni uradni sluga, 73 let, Karlovska cesta št. 15, pljučni erafizem.
V bolnišnici:
2. junija. Jera Pojkar, delavka, 23 let, jetika. — Janez Margon, gostač, 64 let, ApopIexia cerebri. — Marija Bedina, delavka, 20 let, oslabljenje moči.
4. junija. Matevž Ropert, gostač, 73 let, Marasmus senilis.
]>unaji4ka borza.
(Telegraflčno poročilo.)
7. junija.
Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ . 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije London .... Srebro .... Ces. cekini .... Francoski napoleond. . Nemške marke
. 80 gl.	60
.	81	„	40
.	102	„	-
.	95	„	85
. .	860	„	-
160 gld.	310	„	-
.	122	„	05
kr
5 „ 76 9 „ 67'/, 59 „ 60
Veliki koncert
skupne vojaške godbe pešpolka baron Kuhn št. 17 bo T nedeljo 8. junija
na vrtu Ljubljanske Čitalnice.
Začetek ob Vs!^. uri zvečer.
Vstopnina 20 kr., za družine 40 kr.
Za obilno vdeležbo se priporoča
J. Cesaric, gostilničar.
Poll-
tura
(4) za
mo1>t-
lije.
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
I^. Epstein, Wien, VI., Getreidemarkt 17.
„Jurij s pušo",
šaljiv list s podobami, (S)
izliaja dvakrat na mesec v Trstu. Naročnina mu je do konec leta 1 gld. 50 kr. Naj se pošilja pod naslovom Ivan Dolinar, tiskarna Amati v Trstu.
Spisal J. Marn.
Dobiva se le še v teh-le letnikih: III., IV., V. ii 40 kr., VL, VIII. a 20 kr., XIV., XV.. XVI., XVII., XVIII., XIX., XX., XXI. a 60 kr.
v
Katoliški Bukvami.
žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 10 kr., — domača 8 gl. 07 kr. — Rž 5 gl. 28 kr. — Ječmen 4 gl. 45 kr. — Ajda 5 gl. 78 kr. — Proso 5 gl. 44 kr. — Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 2 gl. 95 kr.
Zahvalna pisma.
Grospodu
f
1 e k a r j u Ij J-m-M-lt® H-J »atm. A .
Podpisani potrdim s tim, kakor se resnici spodobi, da že 10 let prejemam homeopatične zdravila od lekarno g. Gabriela Piecoli-ja v Ljubljani za domačo potrebo in so se taista vedno posebno dobro obnesla, toraj homeopatično lekarno g. Piccoli-ja lahko vsakemu z najboljšo vestjo priporočam.
Podlipo, meseca maja 1884.
Prano Arko, župnik.
Prosim Vas, izvolite mi zopet poslati izvrstne Vaše ..želodečne esence", katere je že mnogim poma-24 steklenic.
Ljubno, 15. maja 1884.
Matej Strnad, župnik.
Prosim da mi s poštnim povzetjem pošljete 24 steklenic Va-še zares izborne „želodečne esence"
Na Ponikvah, 21. maja 1884.
Anton Batagelj, vikar, pošta Št. Lucija pri Tolminu
Osemnajst let bolehala, sem na želodcu in uže sem mislila, da ne bom nikdar več zdrava. Kakor pa sem dobila Vivšo „želodečno esenco" mi je že po ne-kterih steklenicah odleglo. Sedaj sem pa zdrava in dobro rejena.
Roveredo, Tirolsko, 10. februarja 1884.
Marija Sehwarz.
Prosim, da mi zopet pošljete 12 steklenic Vaše „ž e-lodecne esence", katera me je popolnoma ozdravila od bolečin v želodcu. Moja sestra je v svojem 66. letu ozdravila, ko je šest steklenic porabila, če tudi je popred mnogo let bolehala.
Liezen, 5. marca 1884.	(1)
Franc Stanko, prometni čuvaj št. 83 na gorenjem Štajarju.
Piccolijeva želodečna esenca,
od Piccoli-jeve lekarne v Ljubljani, ozdravja, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval, bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodecno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migrene itd. in je najboljši pripomoček za glisto pri otrocih.
1 steklenica 10 kr. Izdelovalec jo pošilja tndi v zabojih po 12 steklenic skupaj za 1 gl. 36 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zmiraj svežna za dobiti v lekarni Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, dunajska cesta. Naročila izvršujejo so s prvo pošto proti povzetju zneska.
Podpisani priporoča svojo z;a,l0{f0
bruseljskih klobukov
in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor
Tsalorrsle IMIe ii psiiiie
posebno pa: siiliiiono l£lol>ti.lco (Lodenhiite) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorujave, svetlo- ali temnoslve, svetlo- ali temnozelene itd., po S srltl. Icr.; tx-rto li;lol>iilce, najnovejši izdelek, rujave ali črne, dobro blago, po 1 g-l. SO lo-., najboljše po	Ui-.;
svilnato ciliiiclx'o, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 'A jfflcl. ^50 l«r.; UlolMilte Ktv tle^jUo po 1 gia. do 1 grld. i50 1«-.; dalje
srajce za	spodnje
kiat'e, vratnike kravate
(15)	itd. itd. itd.
Z odličnim spoštovanjem
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4.
Ifaročila s poStulra povzetjem se točno izvršujejo.
Zahvaljevaje se prečastiti duhovščini' in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje
kroj ač,
v JtiJ«-lt»lJ»ML4,	Ji«*- A,
svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni.	(5)