Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stomejćić_ ŠT. 21 - LETO 51 - CEUE, 23. 5. '96 - CENA 220 SIT	Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji v reportaži na strani 20.
Ta teden darilo vsem bralcem-
Tednikova petica in v njej naš znanec Ivan Godnič
in akcija Ugani in obesi - drugič
Pojavlja se več možnih kupcev, v igri tudi Peter Aleksander Westen. Stran 4.
VROČA TEMA
Najprej so gradili, zdaj bodo plačevali-
težave z bazenoma v Preboldu in na Vranskem
Odrezani od sveta- Jurklošter pozabljen
od vseh. Stran 8.
REPORTAŽA
Operacija, podobna čudežu. Novo upanje za
"hrbteničarje" prihaja iz celjske bolnišnice.
Stran 21.
INTERVJU
Alfred Božič: "Ob težavah Topra Mode potrebno
razčiščevanje preteklosti." Stran 5.
Z odprtjem zdravstvenega doma v Radečah se še kar zapleta. Vroča tema na strani 7.
Še eno devetko daj, točajka
Fenomenalen uspeh slovenskih kegljavk v Pragi. Marika Kardinar pripravlja 510 buteljk "Zlatega keglja". Stran 17.
NOVI TEDNIK
DOGODKI
2
Od nič do neskončnosti!
V Celju morajo do šolskega leta 2001/2002zagotovit! pogoje za 9-letno osnovno šolo
Zadnja večja naložba v osnovno-
šolske prostore v celjski občini sega v
leto 1980, koje bila zgrajena OŠ Fra-
na Roša, zadnja leta pa so v občini na
tem področju uspeli zagotavljati de-
nar le za najnujnejša vzdrževalna
dela. Analiza osnovnošolskega pro-
stora, ki je bila narejena pred dvema
letoma, je bila za Celje že prav za-
skrbljujoča, njena posledica pa je tu-
di junija 1994 podpisan dogovor o
skupnem financiranju odprave pro-
storske stiske v šolah.
Celjski svetniki so v torek med raz-
pravo o tem. kako zagotoviti prostor-
ske pogoje za 9-letno osnovno izobra-
ževanje na območju Mestne občine Ce-
lje, zagrizli v zelo kislo jabolko. Vsi so
si bili namreč enotni, da si celjski šolar-
ji čez 5 let, ko bo v šolskem letu 2001/
2002 uvedeno obvezno 9-letno osnov-
no šolanje, zaslužijo ustrezne prostor-
ske pogoje, nihče pa ni našel odgovora,
kje vzeti denar, da se v tem času resnič-
no dogradi oziroma funkcionalno pre-
novi dodatnih 10 tisoč m2 šolskega pro-
stora.
Dejstvo je namreč, daje z zakonom
o osnovni šoli čez pet let v celotni drža-
vi uzakonjeno 9-letno šolanje, prav ta-
ko paje v Sloveniji skladno z obstoječo
zakonodajo lokalna skupnost dolžna
poskrbeti za naložbe v osnovnošolski
prostor. Celje sije s podpisom »Dogo-
vora o investicijskih in drugih aktivno-
stih za odpravo prostorske stiske v Šo-
lah v Celju«, ki sta gaj unij a 1994 za od-
pravo dvoizmenskega pouka podpisala
takratni predsednik celjske občinske
vlade Jože Zimšek in minister za šols-
tvo in šport dr. Slavko Gaber, v te na-
mene zagotovilo sofinanciranje drža-
ve, saj naj bi do konca tisočletja država
v celjski šolski prostor vložila nekaj
več kot 500, celjska občina pa slabih
600 milijonov tolarjev.
Kje v občini vzeti denar, paje seveda
vprašanje, na katerega bo zelo težko
odgovoriti. Samo za letos naj bi v Celju
za najnujnejša dela v OŠ Ljubečna in
Hudinja ter III. in IV. OŠ zagotovili
okoli 172 milijonov tolarjev, država pa
bi v tem primeru primaknila svojih 125
milijonov tolarjev. Letošnja 300-mili-
jonska naložba v osnovnošolski pro-
stor ostaja v Celju žal le zapisana na pa-
pirju, saj je po torkovi razpravi priča-
kovati, da bo težko zbrati že 50 milijo-
nov tolarjev, kolikor naj bi jih Celje na-
menilo za gradnjo OŠ Ljubečna in ure-
ditev kotlovnice v IV. OŠ.
Rešitev za celjski osnovnošolski
prostor bo skušala najti posebna skupi-
na, ki jo bodo v Mestni občini Celje ob
predstavnikih strokovnih služb sestav-
ljali člani odborov za družbene dejav-
nosti ter finance, svetniki pa so načelno
opredelitev, da bo Mestna občina Celje
zagotovi la sorazmeren delež denarja za
izgradnjo osnovnošolskega prostora,
dopolnili s pristavkom »v okviru svojih
zmožnosti«. Svetnik Štefan Jug je si-
cer opozoril, da to pomeni od nič tolar-
jev do neskončnosti (oziroma toliko,
kolikor šole dejansko potrebujejo), a v
prid znanja in razvojne usmerjenosti
Celja, ki so jo svetniki večkrat izpo-
stavljali, bo v Celju vendarle potrebno
pokazati malce več pripravljenosti in
iznajdljivosti za urejanje šolskega pro-
stora.
IVANA STAMEJČIČ
Med Slatinčani
Na povabilo župana Rogaš-
ke Slatine, mag. Branka Kidri-
ča, je v preteklih dneh obiskal
občino avstrijski veleposlanik,
Gerhard Wagner. Sogovornika
sta se pogovarjala o možnostih
gospodarskega sodelovanja ter
o želji po kulturni izmenjavi.
Poudarila sta tudi uveljavljanje
slatinskega zdraviliškega tu-
rizma v Avstriji.	BJ
Borut Pahor
v Žalcu
Območna organizacija
ZLSD Žalec bo nocoj v Občin-
ski matični knjižnici v Žalcu
organizirala pogovor s poslan-
cem državnega zbora in pod-
predsednikom ZLSD Borutom
Pahorjem. Na srečanju, ki se
bo pričelo ob 19. uri, bodo go-
vorili o aktualnih političnih
dogajanjih, največ pozornosti
pa bodo namenili zamenjavi
slovenskega zunanjega mini-
stra, obisku papeža Janeza Pa-
vla II. v Sloveniji ter vstopu
Slovenije v Evropo.	IB
Za skupno mizo
V Zreški kleti v hotelu
Dobrava so se prejšnji te-
den sestali predstavniki
zreške in konjiške občine.
Občino Zreče so na delov-
nem sestanku zastopali žu-
pan Jože Košir, predsed-
nik sveta Gorazd Korošec
in predsednik odbora za
družbene dejavnosti Stan-
ko Makovec, konjiško ob-
čino pa župan Janez Jaz-
bec, predsednik sveta Sta-
ne Frim ter podžupan Veli-
mir Cugmas. Pogovarjali
so se o družbenih dejavno-
stih in sicer o izobraževa-
nju učencev s Stranic ter o
razdružitvi vrtcev na ob-
močju nekdanje občine.
Druga pomembna točka
medsebojnih dogovarjanj
na sestanku se je nanašala
na potek delitvene bilance,
ob tem pa so predstavniki
zreške in konjiške občine
govorili še o komunalnih
zadevah, ki so vezane na
obe občini: o vodi in odla-
gališču odpadkov. B.Z.
Težave s premoženjsko bilanco
Sporni poslovni prostor! na Gregorčičevi 7 v Ce iju
Javni zavod Zdravstveni
center Celje se je razdelil na
enajst javnih zavodov in
eden med njimi je tudi Javni
zavod Zdravstveni dom
Slovenske Konjice, o teža-
vah z zvezi s tem pa so govo-
rili tudi konjiški svetniki na
zadnji seji.
Težava je v tem, ker občine
še niso podpisale dogovora o
razdelitvi. Vzrok je nerešena
premoženj sko-delitvena bi-
lanca, na katero ima pripom-
be tudi konjiški zdravstveni
dom. Novoustanovljeni javni
zavodi so se sicer sporazum-
no dogovorili o razdelitvi ka-
dra, delitvena bilanca nepre-
mičninskega premoženja pa
ni bilo nikoli potrjena. Spor-
na je lastnina poslovnih pro-
storov v Gregorčičevi 7 v Ce-
lju. Bolnišnica trdi, da so pro-
stori v izmeri okoli 240 m2
njeni, čemur pa ostali opore-
kajo in zahtevajo, da so
vključeni v premoženjsko-
delitveno bilanco.
Nestrinjanje ima negativne
posledice tudi za celjsko bol-
nišnico, saj ovira njeno regi-
stracijo. Konjiški svetniki so
zavzeli stališče, da morajo
vpletene strani ta nesoglasja
v interesu vseh kar najhitreje
rešiti.
J.H.
Dragoceni rentgen
V zdravilišču v Rogaški
Slatini se ukvarjajo z rent-
genskimi preiskavami že
več kot četrt stoletja, zadnja
pridobitev pa je nov Sie-
mensov rentgen, ki je med
najsodobnejšimi na svetu.
Gre za teledirigirani rent-
genski aparat Sieregraph D2,
ki gaje podjetje Zdravstvo, iz
okvira Zdravilišča Rogaška
Slatina, kupilo na kredit ter ga
odplačuje z lastnimi sredstvi.
Aparat stane več kot 800 tisoč
nemških mark. V zdravilišču
ga nujno potrebujejo, saj je,
po pogodbi z Zavodom za
zdravstveno zavarovanje,
zdravstvo diagnostični center
za vso državo, skrbijo pa tudi
za zdravljenje bolnikov, ki
prihajajo v Rogaško Slatino
po težkih operacijah iz bolni-
šnic. Zato nujno potrebujejo
ustrezne aparate, z novim Sie-
mensovim aparatom pa so do-
bili nove možnosti, s celovito
računalniško obdelavo.
Siemensov rentgen so zače-
li uporabljati z letošnjim le-
tom, slovesno pa so ga predali
namenu v petek, 17. maja, v
prostorih zdraviliške Terapi-
je.	B. J.
Gimnazijci bivšim gimnazijcem
V tem tednu praznujejo
velenjski gimnazijci, sklop
prireditev pa je namenjen
obeležitvi 30. obletnice Gim-
nazije Velenje.
Tako so v gimnaziji že v po-
nedeljek pripravili razstavo li-
kovnih del bivših dijakov in
pedagogov, v torek so v ve-
lenjski knjižnici bivši dijaki
pripravili večer poezije, včeraj
pa je v glasbejii šoli nastopil
Mladinski mešani pevski zbor
Šolskega centra Velenje.
S prireditvami bodo nada-
ljevali tudi danes, v četrtek 23.
maja, ko bodo ob 19.30 v ve-
lenjski knjižnici predstavili ju-
bilejni zbornik. Ta obsega 360
strani s 300 fotografijami in 24
strani barvnih umetniških re-
produkcij likovnih ustvarjal-
cev, bivših gimnazijcev in pro-
fesorjev. V zborniku so pred-
stavili zgodovino gimnazije,
vse generacije in dejavnosti v
30-ih letih, kar precej pozor-
nosti pa so namenili tudi gim-
naziji danes. V petek, 24. maja
ob 19.30 pripravljajo posebno
kulturno prireditev, ki so jo
imenovali Gimnazijci bivšim
gimnazijcem. Osrednja prire-
ditev ob 30-letnici velenjske
gimnazije pa bo v soboto, 25.
maja ob 19.30, ko bodo v Rde-
či dvorani pripravili srečanje
vseh generacij maturantov.
US
V Gimnaziji Velenje je v tem
šolskem letu 21 oddelkov s
611 dijaki, ob gimnaziji pa
gradijo novo telovadnico, ki
naj bi po nekaterih napove-
dih sprejela dijake že v pri-
hodnjem šolskem letu.
Prekomorci v Gorenju
Celjski pododbor Skupnosti V. prekomorske brigade, ki
ima domicil v Celju, pripravlja za svoje člane iz celjskega
območja v soboto, 25. maja, družabno srečanje v Gorenju
nad Zrečami.
Borčevsko srečanje, ki se bo začelo v gostišču Smogavc ob 11.
uri, sodi med tradicionalna območna srečanja še živečih pripad-
nikov V. prekomorske brigade. V Sloveniji je živih kakšnih
1300 prekomorcev, največ na Štajerskem, Koroškem, Gorenj-
skem in nekaj tudi na Primorskem. Tradicionalna družabna sre-
čanja vselej obogatijo s kulturnim programov, v Gorenju nad
Zrečami ga bodo pripravili kulturniki iz Zreč in Slovenskih Ko-
njic, borcem pa bo spregovoril tudi zreški župan Jože Košir.
IS
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje skli-
cuje za torek, 28. maja, v veliki dvorani Narodnega doma
v Celju, 21. sejo Občinskega sveta Mestne občine Celje, na
kateri bodo svetniki obravnavali naslednja gradiva:
pod točko 3 - odgovore na vprašanja, pobude in predloge ter
podali nova vprašanja, pobude in predloge, podtočko 4 - pred-
loge komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priz-
nanja in nagrade in sicer mnenje v postopkih za imenovanje rav-
nateljev javnih vrtcev in šol; imenovanje predstavnikov ustano-
vitelja v svet III. osnovne šole Celje; imenovanje predstavnika
Mestne občine Celje v svet Gimnazije Celje - Center; imenovanje
predstavnika Mestne občine Celje v svet Srednje šole za gostins-
tvo in turizem Celje; razrešitev člana v Komisiji za mednarodne
odnose in določitev sejnin članom občinskega sveta, nadzornega
odbora ter članom odborov in komisij, pod točko 5 - predlog za
imenovanje vršilca dolžnosti direktoija Zavoda za požarno, reše-
valno in tehnično službo Celje, podtočko 6 - odlok o proračunu
Mestne občine Celje za leto 1996 - druga obravnava, podtočko
7 - potrditev zaključnega računa Stanovanjskega sklada Mestne
občine Celje za leto 1995, pod točko 8 - potrditev zaključnega
računa Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje za leto 1995
in potrditev programa dela in finančnega plana Sklada za razvoj
obrti in podjetništva Celje za leto 1996, pod točko 9 - odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih Mestne občine
Celje - druga obravnava, podtočko 10 - zagotavljanje material-
nih pogojev za izvajanje predšolske dejavnosti v Mestni občini
Celje, pod točko 11 - odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih
zemljišč - prva obravnava in podtočko 12 - poroči lo o varnostni
problematiki v Mestni občini Celje - informacija ostanju varnosti
in delu policije v letu 1995.
Več pristojnosti
mestnim občinam
LJUBLJANA, 20. ma
ja (Republika) - Na javn
predstavitvi mnenj o pred
logu zakona o mestnih ob
činah, ki soga pripravili žu
pani enajstih mestnih ob
čin, v parlamentarno obrav
navo pa vložil poslanei
LDS Igor Bavčar, so izra
žali predvsem željo po do
končni delitvi pristojnost
med državo in lokalnim
skupnostmi. Mestnim obči
nam zakonski predlog do
daja nove pristojnosti in si
cer glede prostorsko-izved
benih aktov, urejanja nase
lij in posegov v prostor, :
področja stavbnih zem
Ijišč, izvajanje inšpekcij
skega nadzora...
Stavka 6. junija?
LJUBLJANA, 21. ma
ja (Delo) - 6. junija bodi
učitelji pričeli s splošni
stavko, če do takrat vladi
ne bo pospešila pogajanj it
jim ugodila glede zahtev p<
gmotnem položaju, ki bi bi
primerljivejši s podobni
odgovornimi poklici. S ten
sklepom so končali javni
razširjeno sejo stavkovne
ga odbora sindikalni zaup
ni ki najmočnejšega peda
goškega sindikata SVIZ. (
načinu stavke se bodo odio
čali 27. maja, stavka pa m
bi zajela več kot 35 tisoč za
poslenih v vrtcih, osnovni
in srednjih šolah ter dij&^
kih domovih. Enodnevni
opozorilno stavko pa so 1
včeraj, v sredo, pripravil
na univerzah in v večin
znanstvenoraziskovalni!
ustanov.
Lipica državna las
LJUBLJANA, 21. ma
ja (Delo) - Državni zbor je
nadaljevanju 39. seje spre
jel zakon o Lipici, s kateriri
je območje kobilarne, s čre
do konj ter umetnostno i
stavbno dediščino, razgla
sil za kulturni spomenik i2
jemnega pomena. Zavare
vano premoženje je odsU
državna last, vlada bo zat
imenovala vršilca dolžno
sti direktorja za priprav
sanacijskega programa ko
bilame Lipica.
Čimprej
stečaj Tama
LJUBLJANA, 21. ms
ja (Republika) - Tam s
približuje najbolj kritični
mu obdobju, saj so državn
poroštva izčrpana, dela\
cem pa bo potrebno zagotc
viti vsaj minimalno socia!
no varnost, pravijo prec
stavniki Sklada za razvoj.
- NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice:TatjanaCvif
Uredništvo: MaijelaAgrež, Ire
Baša, Janja Intihar, Brane J erari1
Ksenija Lekič, Edi Masnec, UrS
Selišnik, Ivana Stamejčič, Želji
Zule. Tehnični urednik: Frafl
Bogadi, pomočnika: Robert Ki
terer, Igor Šarlah. Oblikovanj
Minja Bajagič Tajnica uredu
tva: Mojca Marot
Naslov uredništva: Novi tedfl
Prešernova 19, Celje. Telefl
(063) 442-500, fax 441 -032.
St. 21.-23. mai 1996
3
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Neurje je zaprlo več cest
¡a območju Laškega so so spet sprožili plazovi - Škode za 300 milijonov tolarjev
¡Močno deževje, ki je minuli teden v
0či s srede na četrtek zajelo precejšnji
e| Slovenije, je znova povzročilo veli-
0 škode na območju občine Laško,
lelavci cestnega podjetja in laške ko-
,unale so večino ovir zaradi plazov že
^stranili, tako da so ceste zopet pre-
ozne, za laški vodovod pa bo potrebna
fineljitejša sanacija.
Zaradi razmočene zemlje se je na ob-
močju občine spet sprožilo nekaj plazov,
r Strmci je plaz zasul del magistralne ce-
le Celje-Zidani Most, tako daje promet
ekaj časa potekal le enosmerno, vendar
o delavci cestnega podjetja zeml jo še isti
an odstranili. V Strmci je zemlja zaprla
udi lokalno cesto, zaradi neurja pa niso
¡li prevozni še odseki lokalnih cest v
Zgornji Rečici, kjer je odtrgalo okrog sto
metrov ceste, v Rifengozdu, Udmatu in
na območju Marija Gradca. Delavci Ko-
munale Laško so večino lokalnih cest us-
posobili za promet takoj po neurju, do
torka pa so odstranili nanose zemlje tudi
na krajevnih cestah Strmca-Kuretno in
Strmca-Koren. Že v petek je bil vzpostav-
ljen promet tudi med Laškim in Zgornjo
Rečico, vendar so poškodbe na cesti to-
likšne, da bo potrebna temeljitejša sana-
cija. Precej težav je bilo tudi z vodovodi.
V Udmatu je bil prekinjen vod, vendar so
ga že v četrtek popravili, na vodovodu
Kal-Laško paje neurje razkrilo in poško-
dovalo cevi in na zajetjih nanosilo kupe
zemlje. Delavci Komunale Laško se za
zdaj še niso lotili sanacije laškega vodo-
voda, saj kljub temu, da iz cevi teče voda,
preskrba prebivalcev ni motena. Neurje
je veliko nevšečnosti povzročilo tudi sta-
novalcem Zgornje Rečice, kjer je potok
Rečica žalil nekaj hiš in žago.
Po prvih ocenah, ki so jih naredili v
cestnem in komunalnem podjetju ter v
Podjetju za urejanje voda, je škode za 300
milijonov tolarjev. Občina Laško je o tem
že obvestila regionalno komisijo za oce-
njevanje škode po neurjih, ki bo podatke
posredovala naprej v Ljubljano. Temelji-
tejša sanacija ceste Laško-Zgornja Reči-
ca in laškega vodovoda bo torej zopet od-
visna od pomoči države oziroma od re-
publiške komisije, ki paje pri določanju
vrstnega reda sanacij in višine sredstev
zelo stroga	J. INTIHAR
Bo Zlati grič
rešitelj Trebnika?
Svetniki v Slovenskih Konjicah so na zadnji seji naj-
več pozornosti namenili obravnavi osnutka najemne
pogodbe med občino in podjetjem Zlati grič o najemu
Gastoša pri Zički kartuziji in graščine Trebnik, Konji-
čanom bolj znanega kot Windischgraetzova graščina.
Pri tem so izražali predvsem skrb za stanovalce Trebnika,
ki jih bo treba najverjetneje do leta 2006 v celoti preseliti.
Besedaje o triindvajsetih stanovanjih, kijih bo moral zago-
toviti najemnik. Kljub še nekaterim drugim odprtim vpra-
šanjem v tej pogodbi so svetniki opozarjali tudi na proble-
me v podjetju Zlati grič. Na prvem mestu je vsekakor potre-
ba po izgradnji nove vinske kleti, ki mora biti končana že
do jesenske trgatve. Zato so svetniki menili, daje Zlatemu
griču treba najprej ponuditi v najem tisti del Trebnika, v ka-
terem si bo zgradil novo klet. O najemu celotnega Trebnika
se bodo kasneje natančno dogovorili.
Svetniki so bili enotnega mnenja o ohranitvi blagovne
znamke Zlati grič kakor tudi o tem, da morajo Trebnik preu-
rediti tako, da bo služil turizmu. Brez pravega odgovora pa
je ostal predstavnik domačega Aero kluba, ki ima svoje
klubske prostore v Trebniku in kijih bo najverjetneje še le-
tos izgubil. Ker klub nima urejene najemne pogodbe zate
prostore, v obnovo katerih je sicer vložil tako lastna sreds-
tva kakor tudi delo, ne more računati na pridobitev novih
prostorov. Vendar je župan Janez Jazbec poudaril pomen
Aero kluba, tako da bodo poskusili rešiti tudi ta problem.
U.S.
Udarec pq žepu
V žalski občini višje takse za obremenje-
vanje okolja in višja cena odvoza odpad-
kov - Občinski praznik v Žalcu
Zaradi odvoza odpadkov
na celjsko deponijo v Bu-
kovžlaku se bodo nekoliko
povišali tudi stroški, saj so
žalski svetniki minuli četrtek
povišali takse za obremenje-
vanje okolja z odpadki ter ce-
no odvoza odpadkov.
Za osebe znotraj posamez-
nega gospodinjstva bo meseč-
na taksa po novem znašala 200
SIT. Za lastnike počitniških
bivališč je bilo najprej predla-
gano, da bi plačevali 200 SIT,
vendar so se svetniki po daljši
razpravi odločili, da bodo 200
SIT plačevali le domači viken-
daši, medtem ko bodo lastniki
počitniških bivališč iz drugih
občin plačevali mesečno 600
SIT. Gospodarske družbe, pod-
jetniki in ostale dejavnosti pa
bodo po novem plačevali 2 ti-
soč SIT za kubični meter od-
padkov ali 12 SIT na kvadratni
meter uporabne površine. S te-
mi taksami bodo v žalski občini
v letu dni zbrali približno 61
milijonov SIT.
Zaradi odvoza in deponira-
nja odpadkov z območja žalske
občine na deponijo v Bukovž-
lak ter za pokritje tekočih stroš-
kov poslovanja Javnih naprav
so svetniki sprejeli tudi pove-
čanje cene odvoza in deponira-
nja odpadkov. Cena bo višja za
3,44 SIT na kvadratni meter
obračunanih površin.
IB'
Na zadnji seji žalskega občin-
skega sveta so odločali tudi o
kraju letošnjega praznova-
nja občinskega praznika.
Kandidirali sta krajevna
skupnost Letuš ter mestna
skupnost Žalec, svetniki pa so
sklenili, da bo letošnji občin-
ski praznik v Žalcu.
Imenovanja in iskanje denarja
Svetniki Mestne občine Celje so torkovo zasedanje občin-
skega sveta izkoristili tudi za sprejem treh odlokov.
V uvodnem delu zasedanja so svetniki potrdili vrsto imeno-
vanj predstavnikov ustanovitelja v svete javnih zavodov, sejo pa
nadaljevali s sprejemanjem treh odlokov, ki bodo v letošnji pro-
račun navrgli dodatnih 108 milijonov tolarjev. Gre za odloke o
davku od premoženja, o odškodnini za onesnaženje okolja in o
prispevku za investici jska vlaganja na področju vodooskrbe, od-
vajanja in čiščenja odpadnih voda ter ravnanja s komunalnimi
odpadki.	IS
Ženske v politiki in demokraciji
Andragoški zavod Maribor je bil organizator seminarja na
temo Izobraževanje žensk za politiko in demokracijo. Semi-
narje bil od nedelje do včeraj v Termah Zreče, finančna sreds-
tva pa so dobili v EU Phare Demokracy Programme.
Predavatelji na seminarju so med drugim spregovorili o aktiv-
nem sodelovanju žensk v politiki, izobraževanju žensk in pred-
stavitev programov v deželi Hessen, ženskah v postmoderni dobi,
socialni politiki v Sloveniji, ženskah in delu, pravicah žensk in
ciljih ženske politike, poklicnih biografijah žensk ter volilni za-
konodaji. Nekaj pozornosti so namenili tudi vprašanju, zakaj so
ženske manj aktivne v politiki ter pripravili okrogli mizi o lokalni
samoupravi in položaju žensk v lokalni politiki.	US
Danica Simšič v Galiciji
Demokrati Slovenije, Občinski odbor Žalec, bo v torek, 28.
maja, organiziral poslanski večer s poslanko Demokratov Slove-
nije v državnem zboru Danico Simšič. Srečanje bo v Domu kra-
janov v Galiciji, pričelo pa se bo ob 19. uri. V pogovoru s poslan-
ko bodo spregovorili o aktualnih državnih in lokalnih proble-
mih, med drugim tudi o nedovoljenih posegih v okolje in pro-
stor. K sodelovanju so organizatorji povabili tudi predstavnike
ministrstva za okolje in prostor.	IB
Žalčani dobijo novo pošto
Velenjski Vegrad je v Žalcu v teh dneh začel s pripravljal-
nimi deli za gradnjo novega poslovnega objekta, v njem bodo
tudi prostori nove pošte.
Poslovni objekt bo zgrajen poleg žalske policijske postaje. V
njem bo na voljo približno 500 kvadratnih metrov poslovnih po-
vršin. V pritličju bo pošta, ki je sedaj na Šlandrovem trgu, v novi
objekt naj bi se iz občinske hiše preselila upravna enota, poleg
tega pa bo naprodaj še nekaj poslovnih prostorov. Nova pošta bo
predvidoma odprta v začetku letošnjega septembra.	IB
Proti pobiranju parkirnine
Za zaščito starega mestnega jedra in rešitev prometne zaga-
te v Konjicah je občinski svet že pred letom dni sprejel odlok
odelni prometnizapori mestnega jedra in o pobiranju parkir-
nine.
Vendar lastniki poslovnih prostorov že ves čas bolj ali manj
nasprotujejo temu odloku. Pri tem poudarjajo, da se jim je zaradi
tega promet zmanjšal za kar sedemdeset odstotkov. Svetniki so
bili mnenja, da ta ugotovitev ne drži, saj ni podkrepljena z nobe-
nimi dokazi. Tudi če bi bil Stari trg v celoti odprt, bi nudil le malo
parkirnih mest. Poleg tega svetniki pravijo, da parkirnina ni pre-
tirano visoka, saj znaša le 50 SIT za eno uro, pri PTC centru pa
so itak zgrajeni novi parkirni prostori. Za manjšo prodajo pa gre
po mnenju svetnikov iskati druge vzroke, na primer občutno
zmanjšanja kupna moč občanov ali nedomiselna ponudba prodaj-
nih artiklov.	U.S.
Razrešili srbskega
superdedka
V	Beogradu je parla-
ment Zvezne republike Ju-
goslavije razrešil guver-
nerja Narodne banke dr.
Dragoslava Avramovića.
Guverner, bolj znan po svo-
jih učinkovitih reformah, s
katerimi je ukrotil nekaj ti-
soč odstotno inflacijo in za-
radi česar so mu nadeli ime
superdedek, je bil že nekaj
časa trn v peti srbskih (pa tu-
di črnogorskih) oblasti. Pre-
cej pa seje zapletlo pri poga-
janjih z Mednarodnim de-
narnim skladom (MDS) in
drugimi svetovnimi finanč-
nimi inštitucijami. Zvezna
vlada trdi, da je Avramović
nastopal preveč samovoljno
in da je prekoračil svoja
pooblastila. Za razrešitev je
glasovalo 74 poslancev iz
vrst srbskih in črnogor-
skih socialistov, proti pa je
bilo 33 poslancev opozici-
j e. Pred razrešitvijo je guver-
ner nastopil v skupščini in
skoraj poldrugo uro ostro
odgovarjal na očitke vlade;
sam pa ji je med drugim tudi
očital, da namenoma zavla-
čuje s ponovno vrnitvijo v
MDS. Poslanci opozicije so
Avramovića podprli. Pred-
sednik Srbskega gibanja ob-
nove Draškovićje po guver-
nerjevem nastopu izjavil, da
bi morala odstopiti predsed-
nik Milošević in zvezni pre-
mier Kontić. Avramovića je
podprlo tudi nekaj tisoč de-
lavcev, ki so demonstrirali
pred zvezno skupščino, ker
že nekaj mesecev niso dobili
plač. Po razrešitvi Avramo-
vića se je nemška marka
proti dinarju dvignila in
mnogi napovedujejo hipe-
rinflacijo.
Italijani dobili novo
vlado
V	Italiji je zaprisegla no-
va vlada, ki jo vodi vodja
levosredinske koalicije
Oljka, ekonomist Romano
Prodi. Italijani še nikoli v
zgodovini niso vlade sesta-
vili tako hitro, namreč komaj
18 ur po imenovanju premie-
ra in 26 dni po volitvah. V
Prodijevi vladi je 20 mini-
strov, med njimi prvič po 49
letih devet komunistov, čla-
nov Demokratične stranke
levice. Štirje ministri so iz
koalicije strank Oljka, trije
so iz vrst Strank italijanske
obnove, trije iz vrst t.i. teh-
ničnih ministrov, enega pa
imajo tudi Zeleni. Pomem-
bnejše položaje zasedajo:
prejšnji premier Dini je po-
stal zunanji minister, znani
sodnik Di Pietro minister za
javna dela, nekdanji pre-
mier Ciampi je zasedel mi-
nistrstvo za državno bla-
gajno in proračun,neuspe-
li mandatar Maccanico je
postal minister za pošto in
telekomunikacije, že šest-
kratni minister doslej An-
dreatta pa vodi ministrstvo
za obrambo. Le nekaj dni
pred novo vlado paje nacio-
nalist Bossi, vodja Severne
lige, izvolil vlado v senci in
ustanovil odbor za odcepitev
severnega dela Italije, ime-
novanega Padanija. Na se-
veru sicer zahtevajo večjo
avtonomijo in federalizem.
Politična klofuta
Hrvaški
V	Strasbourgu je mini-
strski odbor Sveta Evrope
razpravljal o članstvu Hr-
vaške in odložil njen spre-
jem v to evropsko telo. Od-
ložitev so predlagale države
Evropske unije, saj menijo,
daje sprejem Hrvaške v us-
tanovo, ki je simbol člove-
kovih pravic in demokracije,
preuranjen. To se nanaša
predvsem (ali pa tudi) na
svobodo tiska na Hrvaškem
(nedavni primer časopisa
Feral Tribune) in na posege
zoper demokratično opozi-
cijo in proti manjšinam. Hr-
vaško zunanje ministrstvo je
izrazilo veliko nestrinjanje s
to odločitvijo in sporočilo,
da Zagreb s svojo politiko
potrjuje privrženost procesu
demokratskega razvoja, pri
tem pa upošteva standarde
Sveta Evrope. Na Hrvaškem
menijo, da bi prav članstvo v
Svetu Evrope omogočilo dr-
žavi, da bolj dejavno sodelu-
je v evropskih integracijah,
ob vključevan ju. v ostale vo-
dilne evropske institucije.
Razkol v
Republiki srbski
Vodja bosanskih Srbov
in predsednik mednarod-
no nepriznane Republike
srbske Karadžić je odsta-
vil premiera te države Ka-
sagića. Po besedah Karadži-
ća naj bi s premierovo razre-
šitvijo zaščitili ustavno ure-
ditev in preprečili nadaljnje
poslabšanje krize v delova-
nju vlade. Kasagić je namreč
navezal dobre stike s pred-
stavniki muslimansko-hr-
vaške federacije, ravno tako,
pa je dovolil, da so v Banja
Luko prišli predstavniki
mednarodnega sodišča iz
Haaga. Mednarodna skup-
nost je Karadžićevo dejanje
ostro obsodila. Generalni se-
kretar Nata Solana se je s
Kasagićem sestal dan po nje-
govi odstavitvi, ravno tako
visoki predstavnik za uresni-
čitev civilnega dela dayton-
skega sporazuma Bildt. Po
pogovorih sta ugledna poli-
tika izjavila, da mednarodna
skupnost ne priznava razre-
šitve Kasagića in da bo zato
še naprej sodelovala z vlado
Republike srbske na čelu s
Kasagićem, da bi v celoti
uresničila določila dayton-
skega sporazuma. Iz Pal pa
so prišle novice, da naj bi
Karadžić predal državniš-
ke dolžnosti podpredsedni-
ci republike, nacionalistki
Biljani Plavšić, sam pa naj
bi se začel ukvarjati z begun-
ci.
Dole bo samo
kandidat
Vodja republikanske ve-
čine v ameriškem senatu in
kandidat za novembrske
predsedniške volitve Bob
Dole seje odločil odstopiti s
položaja senatorja, potem
ko je to delo opravljal več
kot 30 let. Kot je sam dejal,
se je za ta korak odločil, da bi
se lahko povsem posvetil
predsedniški kampanji.
Zadnje raziskave namreč ka-
žejo, da ima predsednik Clin-
ton v tem trenutku najmanj
20 odstotkov prednosti. An-
ketirani Američani (54 od-
stotkov) menijo, da se je Do-
le odločil pravilno, vendar
pajih kar 77 odstotkov meni,
da njegova odločitev ne bo
vplivala na njihovo izbiro.
Dole je o svoji odločitvi
Clintona obvestil tri ure pred
uradno napovedjo; ta mu je v
telefonskem pogovoru de-
jal, da upa, da bosta za dobro
države še naprej zgledno so-
delovala. Odločitev senator-
ja iz Texasa je očitno prese-
netila tako demokrate kot tu-
di republikance.
DAMJAN KOSEC,
POPtv
St. 21.-23. mai 1996
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
4
Visoke izgube
in nov direktor
Radeče papir je pred
dvema tednoma zopet do-
bil novega direktorja. De-
lavski svet je izmed več
kandidatov izbral Petra
Lampiča, ki je javnosti
znan predvsem kot zadnji
direktor begunjskega
Elana, preden je le-ta pre-
šel v hrvaške roke.
Čeprav Lampič za zdaj še
ne želi govoriti o svojih na-
črtih za reševanje nekajlet-
nih poslovnih težav papir-
nice, je jasno, dabo sanira-
nje tovarne trajalo še nekaj
časa. Radeče papir, ki ga je
po odhodu Janeza Zahrast-
nika vodil Janez Boita, je
dobil lani iz državnega pro-
računa milijardo tolarjev za
pokrivanje.izgub, nastalih
zaradi razpada nekdanjega
jugoslovanskega trga, ven-
dar je kljub temu leto 1995
zaključila z 1,8 milijarde
tolarjev izgube inje na les-
tvici slovenskih izgubarjev
na šestem mestu. Papirnica,
ki je edino slovensko pod-
jetje za izdelavo najzahtev-
nejših papirjev za vrednost-
ne tiskovine in denar, ima
že prvo soglasje k načrtu
lastninjenja, vendar za zdaj
še ni znano, kolikšen delež
bo v lasti države.
JI
Posode brez elektrike ne bo
Stečajna upraviteljica Ema Eterne Danica Ojs trše k je za določen čas zaposlila 140 delavcev
Z minulim ponedeljkom, 13. majem,
je bil v Emo Eterni uradno uveden ste-
čaj, vseh 446 delavcev pa je bilo s tem
odpuščenih. Takoj zatem je stečajna
upraviteljica Danica Ojstršek z Zavo-
da za zaposlovanje poklicala 140 biv-
ših Eterninih delavcev in jih zaposlila
za določen čas enega meseca, saj je oce-
nila, da je dokončanje proizvodnje
nujno.
Pričakovati je bilo, da bo o nadaljeva-
nju proizvodnje - Eterna ima naročila za
delo do konca julija - stečajni senat sku-
paj s stečajno upravitelj ico odločal po
tem roku, vendar so v Eterni stvari bolj
zapletene. Proizvodnji je namreč grozil
odklop elektrike, brez nje pa tudi 140 de-
lavcev ne bi moglo nadaljevati z delom.
Stečajna upraviteljica je za pomoč, naj se
vključi v prizadevanja, da bi Elektro pri-
volil v odložitev plačila dolga, zaprosila
Sklad za razvoj RS, kjer soji pomoč ob-
ljubili.
V Emo Eterni ima zdaj stečajna upravi-
teljica največ dela z ugotavljanjem dejan-
skega stanja, urejanjem administrativnih
zadev in prizadevanji, da se tekoča proi-
zvodnja nadaljuje. Za nakup oziroma na-
jem Eterne pa se že zanimajo posamezni-
ki oziroma skupine podjetnikov, vendar
je o konkretnih ponudbah še preuranjeno
govoriti. Ker paje Eterna le lastnik zalog
in nekaj malega opreme, medtem ko so
stroji in nepremičnine last holdinga, bodo
najboljšega ponudnika verjetno izbirali
skupaj s holdingom.
IVANA STAMEJČIČ
Peter Aleksander Westen,
sin nekdanjega lastnika
Ema, kije vložil zahtevek za
denacionalizacijo odvzete-
ga premoženja (ob celjskem
Emu gre še za I KI Hrastnik,
del jeseniške železarne ter
Železarske objekte na Hr-
vaškem), je pripravljen vla-
gati v razvoj in nadaljnjo
proizvodnjo emajlirane po-
sode v mestu ob Savinji:
»Na Skladu za razvoj RS
sem danes (v četrtek, 16. ma-
ja) predstavil svojo ponud-
bo, da bi v mestu ob Savinji
nadaljevali s proizvodnjo
emajlirane posode. V pogo-
vorih ni bilo izrečeno še nič
dokončnega, saj morajo biti
najprej izpolnjene vse za-
konske možnosti. Gre za to,
daje odvetnik Marjan Feguš
v imenu naše družine vložil
denacionalizacijski zahte-
vek za povrnitev odvzetega
premoženja. Denacionaliza-
cijski postopek je še v teku,
sam pa sem pripravljen oce-
njen del vrnjenega premože-
nja oziroma odškodnino, ki
mi bo priznana, vložiti v na-
daljnjo proizvodnjo emajli-
rane posode, saj menim, daje
to perspektivna dejavnost.«
Druga izdala obveznic
Obveznica Banke Celje
d.d. prve emisije je bila v lan-
skem letu med najbolj trgo-
vanimi obveznicami na
Ljubljanski borzi, bančne
obveznice so dosegale cene,
ki prinašajo imetnikom 7 do
8-odstotni donos. Na petko-
vem zboru so se odločili še za
izdajo druge emisije obvez-
nic Banke Celje d.d.
Banka Celje d.d. bo izdala
navadne obveznice na ime, no-
minirane v nemških markah ter
plačljive in izplačljive v tolar-
jih po srednjem tečaju Banke
Slovenije. Nominalna vred-
nost izdaje bo 20 milijonov
DEM v tolarski protivrednosti,
na voljo bo 200.000 apoenov
po 100 DEM. Višina obrestne
mere bo 7,5 odstotka letno,
obresti bodo izplačevali dva-
krat letno v tolarjih. Prvi ku-
pon zapade 15. marca 1997,
zadnji pa 15. septembra 2001.
Za izplačilo glavnice velja
dvoletni moratorij od 15. sep-
tembra 1996 dalje, nato se
glavnica odplača v treh letih v
tolarjih po srednjem tečaju
Banke Slovenije. Z izdajo dru-
ge emisije obveznic bo banka
povečala dolgoročna sredstva
za plasmaje v dolgoročne na-
ložbe banke.
Poleg tega so se na petko-
vem zboru v Narodnem domu
dogovorili tudi za delitev do-
bička banke za leto 1995. Ban-
ka Celje d.d. je lani dosegla
dobrih 799 milijonov SIT do-
bička. Za dividende, ki pripa-
dajo delničarjem v višini 929
SIT za eno delnico, so nameni-
li dobrih 354 milijonov SIT, za
rezerve banke nekaj več kot
335 milijonov SIT, nerazpore-
jenega pa ostaja približno 87
milijonov SIT dobička.
IB
Delavci tožijo Ingrad
Konec junija se bo iztekla
prisilna poravnava za celjski
Ingrad. Približno 1800 de-
lavcem dolguje podjetje ne-
kaj milijonov DEM za neiz-
plačano plačo, razlike do
neizplačanih plač, regrese
ter odpravnine.
Ingrad izplačilu terjatev v
denarju vseskozi nasprotuje,
delavcem so zato že pred ča-
som predlagali spremembo
terjatev v lastniške deleže. Po-
budo Ingradaje sprejelo prib-
ližno 600 delavcev, del delav-
cev in predvsem bivših delav-
cev pa seje odločilo za tožbo.
Približno 30 bivših delavcev
Ingrada je že vložilo predlog
za izvržbo za izplačilo oktobr-
ske plače, 59 delavcev pa seje
odločilo za tožbo za izplačilo
razlik do neizplačanih plač.
Razlike so pred prisilno porav-
navo izračunali v Ingradu, da-
nes pa v podjetju po trditvah
sindikata tem izračunom nas-
protujejo. Na delovnem sodiš-
ču imajo precej težav, saj veči-
na delavcev nima več plačilnih
listov, v Ingradu pa delavcem
tudi niso pripravljeni dati us-
trezne podatke. Zato sindikat
predlaga, da naj poskuša po-
datke pridobiti sodišče po
uradni poti, kar pa bo postopek
še bistveno bolj zavleklo.
IB
Stavka v Aurei
V torek so začeli stavka-
ti tudi v 108-članskem ko-
lektivu celjske Auree.
Zaposleni so sredi maja
še vedno čakali na marčev-
ske plače. Poleg tega so de-
lavci od vodstva, podjetje
vodi Branko Kukec, zahte-
vali izračun razlike med de-
jansko izplačanimi plačami
ter osebnimi dohodki, dolo-
čenimi po kolektivni po-
godbi. V Aurei so po ocenah
sindikata doslej dobivali
približno 80-odstotne pla-
če, izračun razlik pa naj bi v
podjetju pripravili v mesecu
dni. Vodstvo podjetja se je v
torek dogovarjalo z banka-
mi, da bi zagotovili vsaj del
denarja za izplačilo mar-
čevskih plač. Predvidoma
naj bi delavci Auree dobili
marčevsko plačo ali vsaj del
plače včeraj, v nasprotnem
primeru pa bodo stavko na-
daljevali.	IB
Nova Ljubljanska banka v Celju
Na Mariborski cesti 1/c v Celju bodo danes dopoldne od-
prli podružnico Nove Ljubljanske banke.
Podružnico bo v prisotnosti župana Mestne občine Celje Jo-
žeta Zimška in številnih drugih gostov odprl predsednik uprave
Nove Ljubljanske banke d.d.Marko Voljč.Po otvoritvi bo spre-
jem v zimskem vrtu hotela Celeia. Na njem bosta član uprave
banke Boris Zakrajšek in glavni ekonomist banke dr. Franjo
Štiblar gospodarstvenikom predstavila poslovanje banke v mi-
nulem letu, njeno organizacijo in poslovne cilje ter makroeko-
nomske razmere v Sloveniji. Ob tej priložnosti bo predsednik
uprave Nove Ljubljanske banke d.d. Marko Voljč izročil direk-
torju Splošne bolnišnice Celje milijon tolarjev za nakup ultra-
zvočne naprave za neboleč pregled otroškega srca.	IB
Zamenjava v Cestnem podjetju
V Cestnem podjetju Celje imajo novo vodstvo. Nadzorni svet
je namreč pred kratkim razrešil dosedanjega direktorja Jožeta
Umka in imenoval začasno upravo. Do imenovanja novega di-
rektorja podjetje vodi Andrej Kamenšek, sicer pred prihodom
Jožeta Umka dolgoletni direktor Cestnega podjetja.	IB
Kovinotehna v
Novem mestu
Kovinotehna d.d. v zadnjih
letih načrtno širi svojo prodaj-
no mrežo v posamezne dele
Slovenije, kjer doslej še niso
bili prisotni s svojo ponudbo.
Danes dopoldne bodo tako od-
prli vrata še enega sodobnega
prodajnega centra. Tokrat v
Novem mestu, natančneje v
novomeškem BTC. Prodajni
center v Novem mestu je že
sedmi prodajni center Kovino-
tehne v Sloveniji.	IB
Skupščine
in izplačila
dividend
Piše: Darja Orožim
Na trgu VP prihaja obdobje
sklicevanja rednih skupščin
delničarjev podjetij in delitev
dividend. Tako bo skupščina
Salusa 25. 5., dividenda naj bi
bila 1.500,00 tolarjev na delni-
co razreda A in B. Skupščina
Banke Vipa bo 23. 5., predla-
gana višina izplačila dividende
je 1.600,00 tolarjev na delnico.
Terme Čatež d.d. so sklicale
skupščino 17. 6., dividenda naj
bi bila 420,00 tolarjev na delni-
co. Zbor UBK banke bo 30. 5.,
na prednostno delnico razreda
B bodo lastniki dobili 720,00
SIT dividende, na prednostno
delnico razreda C pa 360,00
SIT.
Novosti na
borzni kotaciji
V	četrtek bo pričela na B trgu
kotirati nova bančna obvezni-
ca, to je obveznica 1. emisije
Factor banke d.d. Obveznice so
bile izdane v višini
10.000.000,00 DEM in proda-
ne v 1 dnevu. Imajo 9,5% fik-
sno letno obrestno mero, zapa-
dejo leta 2002, najmanjši lot je
1.000 DEM.
V	sredo 29. 5. bo nastopil za-
časni umik delnic MKZ s kota-
cije. Odbor za sprejem članov
na borzo je 14. maja sprejel
sklep o začasnem umiku vred-
nostnega papirja izdajatelja
Mladinska knjiga Založba d.d.
Odbor je tak sklep sprejel, ker
so delnice izdane samo v obliki
začasnih potrdil, ker delniški
kapital ni vpisan v sodni regi-
ster, ker so delnice imenske,
prvi imetniki pa niso vpisani v
sodni register in ker družba ni
končala lastninskega preobli-
kovanja. Zaradi vseh teh razlo-
gov delnice tudi ne morejo biti
prenesene na klirinško depotno
družbo.
Borzni komentar
Prejšnji teden, 14. 5., smo
zabeležili najnižji indeks SBI
od januarja 1994 leta, to je
1.000,06 indeksnih točk. 1000
točk je namreč neka magična
meja in vprašanje, kaj bi bilo,
če bi padel pod to mejo. Vendar
seje že naslednji dan začel na
trgu pojavljati sicer v zelo
majhnih količinah, pa vendar
ponovno kupec D3 - to je ozna-
ka za borzno posredniško hišo
Dadas. Že naslednje dneve je
ponovno kupoval večje količi-
ne delnic in indeks se je pričel
dvigovati. Prvi danje zrasel za
1,45%, drugi dan kar za 4,32%
in vse naslednje dni čez 2,3%.
Prometa je sicer še vedno zelo
malo, vendar smo borzne hiše
ponovno oživele, ker se je za-
čelo »nekaj dogajati« na trgu.
Kdor je izgubil glavo in prodal
papirje že prejšnji teden, je rea-
liziral precej velike izgube,
kajti cene večine delnic niso bi-
le tako nizko že več kot leto
dni.
Imetnike delnic Pivovarne
Laško serije G ponovno obveš-
čamo, da lahko te delnice pro-
dajo preko CBH. Prav tako še
vedno odkupujemo amortiza-
cijske načrte, ki jih je izdala
Pošta Celje, sedaj Telecom
Slovenije. Začeli smo odkupo-
vati delnice Kovinotehne serije
G, U, delnice Cetisa serije G,
delnice LEK-a serije A, Droge
Portorož serije G, Marine Por-
torož serije C in G in delnice
Etola serije G.
Ponovno
natečaj za
dodelitev posojil
Sklad za razvoj obrti
podjetništva Žalec je razp
sal že 9. natečaj za dodel
tev posojil za pospeševali i
podjetništva in obrtništva
žalski občini. Prosilcem
na voljo 50 milijonov tola
jev. Pri dodelitvi posoji
bodo imeli prednost inter
senti za naložbe v pre
zvodne dejavnosti, odpir
nje novih delovnih mest t
ekološko čiste tehnologij
Posojila bodo dodelili za ¡
let, po obrestni meri T ali
plus 8 odstotkov, interese
pa lahko dobi največ 5 mi¡
jonov tolarjev posojila.
Abanka izdala
obveznice
Abanka je pred dnevi z
čela prodajati drugo izda
obveznic v skupni nom
nalni vrednosti 900 miliji
nov tolarjev. Nominali
vrednost obveznice, pia
ljive in izplačljive v tola
jih, znaša 10 tisoč tolarje
Obrestna mera je fiksna
znaša 7 odstotkov. Abanl
bo obresti izplačevala dv
krat na leto, obresti za za
nje polletje pa bodo mq
2001 izplačane skupaj
glavnico.
V ponedeljek
plače za marec
Po enotedenski stavk
zaposleni v celjski Zlati
minuli ponedeljek dobili i
če za mesec marec, zate
ponovno začeli z delom.
K razpletu dogajanj v ;
njem tednu je odločilno [
pevala odločitev nadzorr
sveta SKB banke, ki je spi
sklep o 10-odstotni kapital
ciji glavnice kredita Zlatar
višini 8 milijonov tolarje
tem so po oceni vodstva iz
njeni vsi pogoji za poste
nadaljevanje sanacije po(
ja.
Popravki
gospodarskih
usmeritev
V okviru dneva podjet
tva na 14. Pomladans!
sejmu, ki ga je pripra
Združenje podjetnikov <
skega območja, je mini
za gospodarske dejavn
Metod Dragonja predst
aktualni gospodarski tr<
tek v Sloveniji in sprego>
o nujnosti redefiniranja;
podarskih usmeritev.
Ocenil je, da so se relati
ugodna lanska gospoda
gibanja letos obrnila nav2
to pa nujno vodi v redefu
nje vladnih gospodarskih
meritev. Dragonja je nap
dal, da bo vlada, ki tren'
dela na pripravi ukrepo1
razbremenitev gospodari
na novo pripravila gospo
ske usmeritve takoj po ob
navi majske analize gospo
skih gibanj v državi.
Ob tem pa je poudaril
bližajoče državnozborske
litve na nekaterih področji
močno vplivajo na delo vi
saj le-ta preprosto ne mori
odpirati določenih vpra!
za razrešitev katerih bi bil
no potreben konsenz v dr
nem zboru.
Št. 21.-23. moj 1996
5
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Razčiščevanje preteklosti
цпЈ ljudi In prostora, pa enak obseg proizvodnje, manjša Izguba In redne plače - takšna Je današnja podoba podjetja ToperMode
»Zadnja leta je Toper, pa naj bo to bivši
oper v stečaju, Toper 2000 ali Toper Mode
jtvarjal povprečno vsak mesec 10 milijo-
qv tolarjev izgube. Če bomo leto namesto
120 milijoni tolarjev zaključili samo z 20
pilijoni tolarjev, je to že uspeh, mar ne?«
gko je v pogovoru razmišljalAlfred Božič,
j približno pol leta vodi celjsko podjetje
oper Mode.
Kakšne so bile razmere v podjetju, ko ste
1 prevzeli mesto direktorja?
Nič kaj vzpodbudne. Ko sem prevzel firmo,
bilo kup nerešenih vprašanj v zvezi s pro-
itori, opremo, stroji so bili na treh mestih. Del
itrojev je bil v lasti podjetja Toper Mode,
Ravnina opreme je bila pri Topru 2000, tretji
¡el je bil še v lasti nekdanjega Topra v stečaju.
Obratnih sredstev ni bilo, podjetju so se zara-
iunavali stroški, kijih Toper Mode ni povzro-
či, na primer za elektriko, telefone, komunal-
le storitve. Pogodbe za delo s tujimi partnerji
jraktično ni bilo nobene, prav tako z domači-
ni partnerji, ker seje prejšnje vodstvo v glav-
iem odpovedalo domačemu tržišču. Tudi
judje po moji presoji niso bili razporejeni na
jrava mesta.
In kakšno je stanje po še-
itih mesecih vašega vode-
•ja?
V zvezi s prostori lahko po-
kern, da smo se spravili v real-
ie okvire. Od prejšnjih 4600
mamo v proizvodnji nekaj
nanj kot 2 tisoč kvadratnih
netrov. Na teh površinah de-
amo enako oziroma še nekaj
^eč kot v preteklosti. Uprava
ma namesto prejšnjih 460
tdaj 189 kvadratnih metrov,
iejavnost se kljub temu odvi-
a normalno, stroški pa so se-
veda nižji. Pri opremi se ve,
hj je kje, nerešeno je edino
vprašanje v zvezi s tremi ali
¡tirimi šivalnimi stroji, ki so
hienda v lasti Topra v stečaju,
po drugih informacijah naj bi
bil lastnik Toper 2000.
Obratnih sredstev tudi danes
nimamo, pomagamo si s kre-
Hiti. Domačemu tržišču smo
konec lanskega leta ponudili
jesensko kolekcijo, zaradi
ligodne zime smo prodali
približno 75 odstotkov, neka-
terih artiklov je zmanjkalo v
celoti. Kolekcija je bila nare-
jena na pamet, ker prej ni bilo
nobene tržne analize. Kako
bo s prodajo kolekcije za le-
tošnje poletje bomo videli,
vreme nam in trgovcem pose-
bej ne služi. Za prihodnjo je-
sen in zimo nove kolekcije ne
bomo pripravljali, popolno-
ma novo kolekcijo pa že pri-
pravljamo za poletje 1997.
Kaj pa zunanje tržišče?
Domače tržišče za nas
predstavlja 30 odstotkov
proizvodnje, 70 odstotkov
delamo za tuje partnerje, te pa
smo pošteno selekcionirali.
Delamo za tiste, ki so za nas
cenovno ugodni. Za 15 ali še
manj pfenigov na minuto, kar
so delali v preteklosti, mi ne
bomo delali, potem je bolje,
če firmo zapremo.
Izključil
200 delničarjev
Sindikat je pred kratkim
od vas zahteval, da porav-
nate določene obveznosti
delavcem Topra 2000, vi pa
se s tem menda ne strinjate?
Problem ustvarjajo drugi,
zame ga ni. Toper Mode ni
pravni naslednik podjetja To-
per 2000, tako kot je bil Toper
2000 pravni naslednik prejš-
njega Topra. Toper Mode naj
bi začel s čisto ničlo, ustano-
vili so ga delavci Topra 2000.
Priključili so se še nekateri
zunanji sodelavci Topra, ki
so kupili določeno število
delnic. V prvi fazi so plačali
samo tretjino vrednosti del-
nic. Ko sem to ugotovil, sem
delničarje pozval, da plačajo
razliko. Od 240 delničarjev je
to razliko plačalo samo 40
delničarjev, razlike niso pla-
čali niti na naslednji poziv,
zato sem v skladu z zakonom
200 delničarjev izključil iz
delniške družbe. Na ta način
je precej delnic ostalo nepro-
danih, če jih ne bi prodal, bi
družba avtomatično preneha-
la z delom. Delnice je potem
kupila Komercialna banka
Triglav, tako daje banka last-
nik približno 95 odstotkov
podjetja Toper Mode. Ostali
lastniki so zaposleni, od 40
delničarjev je 33 ljudi zapo-
slenih v podjetju, 6 ljudi je bi-
lo nekoč zaposlenih v firmi,
eden delničar pa nikoli ni bil
zaposlen v firmi. V zvezi s te-
mi dolgovi za nazaj bi rekel
naslednje: material, ki smo ga
prevzeli od Topra 2000, je
plačan oziroma kompenzi-
ran, gre za običajen kupopro-
dajni odnos. S Toprom v ste-
čaju nimamo nobenih vezi,
nerešena so le še določena
vprašanja v zvezi z najemni-
no, gre za manjši znesek.
Osrednji problem po mnenju
sindikata je plačilo plač de-
lavcem Topra 2000 za mesec
avgust in del septembra 1995.
Tega denarja delavci še niso
dobili, prav tako niso porav-
nani vsi prispevki.
Koliko pomenijo ti dolgo-
vi v številkah?
Približno 50 milijonov to-
larjev. Poleg tega je v Topru
2000 še vedno zaposlenih 9
delavcev, ki ne dobivajo ni-
česar, vendar to je problem
Topra 2000, ki uradno še ved-
no obstoja, bo pa menda v
kratkem vložen predlog za
uvedbo stečaja. Ko bo to ure-
jeno, se bodo ti ljudje lahko
prijavili na zavod za zaposlo-
vanje in dobivali nadomesti-
lo.
Vi torej obveznosti do
bivših delavcev Topra 2000
ne nameravate poravnati?
Ne. Iz Topra 2000 je v To-
per Mode od 240 zaposlenih
200 ljudi, obveznosti za nazaj
pa ne bomo poravnavali, ra-
zen seveda, če se bodo delni-
čarji na skupščini odločili
drugače. Osebno menim, da
takšnega sklepa ne bodo
sprejeli. Druga stvar so ob-
veznosti do banke, pogodbe
so podpisane in tudi o tem bo
morala svoje povedati skupš-
čina. Gre za 140 milijonov to-
larjev. Približno 85 milijonov
tolarjev so krediti, ki jih je
Toper 2000 najel predvsem
za plače, ostalih 50 milijonov
tolarjev so dolgoročni krediti
za opremo, s katero razpolaga
Toper 2000. Če bomo ta kre-
dit morali plačati mi, potem
mora tudi oprema postati last
podjetja Toper Mode.
Kaj pa sicer kažejo fi-
nančni rezultati?
Lani je Toper Mode poslo-
val praktično tri mesece, za-
ključni račun je pokazal 28
milijonov tolarjev izgube. K
tej vsoti je treba prišteti izpla-
čilo dopustov za delavce, to je
5 milijonov tolarjev. Približ-
no 5 milijonov tolarjev stane
bivša garnitura na čakanju, ki
jo moramo plačevati 6 mese-
cev, potem so tu še obvezno-
sti iz pogodbe z zdravstvenim
zavodom, ki jo je podpisal
bivši direktor Medvešček in
jih prav tako plačujemo mi.
Tekoče poslovanje v letoš-
njem letu je v glavnem pozi-
tivno. Vedeti je treba, da je
Toper, bodisi bivši ali Toper
2000 ali Toper Mode, zadnji
dve leti vsak mesec imel v
povprečju 10 milijonov tolar-
jev izgube. Skupna lanska iz-
guba Topra 2000 in Toper
Mode je znašala približno
120 milijonov tolarjev. Tudi
če bomo ob koncu leta imeli
20 milijonov tolarjev izgube,
bo to vendarle napredek.
Načrti?
Predvsem pridobivanje no-
vih kupcev, računam na bivše
jugo tržišče, potem Češko in
Slovaško. To je 30 milijonov
ljudi, ki poznajo znamko To-
per. Mi ostajamo pri proi-
zvodnji športne konfekcije,
načrtujem pa ponovno proi-
zvodnjo perila in moških
srajc. Vendar tega ne bomo
šivali sami, temveč naši koo-
peranti.
Kako pa izplačujete pla-
če?
Doslej so bile izplačane na
rok, odkar sem tukaj, še ni-
smo zamujali niti za en dan.
IRENA BAŠA
Delničarji podjetja Toper
Mode so se na svoji skupšči-
ni sestali minuli petek. V
zvezi z bančnimi dolgovi v
višini 140 milijonov tolarjev
so se dogovorili za reprogra-
miranje za obdobje dveh let.
Nadalje so delničarji zavrni-
li zahtevo, da bi Toper Mode
poravnal obveznosti do de-
lavcev Topra 2000. Te ob-
veznosti mora poravnati To-
per 2000.
Alfred Božič, zadnjega pol leta direktor celj-
skega podjetja Toper Mode.
Nasveti podjetnikom
V dogovoru z Odborom za gospodarstvo vojniSke ob-
čine so v Svetovalno izobraževalnem centru Slovenske
Konjice pripravili program splošnega in specialistične-
ga svetovanja za podjetnike. Strokovnjaki SIC so vojniš-
kim podjetnikom v občinskih prostorih na voljo vsak to-
rek med 13. in 15. uro.
Prva svetovalna ura je za vsakega podjetnika brezplačna,
za naprej pa v SIC, odvisno od vsebine, zaračunavajo med 50
in 70 DEM. Podjetnikom pomagajo tudi pri izdelavi poslov-
nih in investicijskih programov, posredujejo pa tudi pri na-
kupu oziroma prodaji poslovnih prostorov.
Za svetovanje vojniškim podjetnikom skrbijo: Albin Co-
cej (splošno in specialistično finančno svetovanje, izdelava
poslovnih in investicijskih programov ter vodenje projek-
tov), Jasmina Mihelak (finančno svetovanje), Marjan
Kovše (zaposlovanje in delovna zakonodaja) ter Darja Br-
glez (računovodstvo).
IS
Da bi načrti »meso« poslali
Regionalni podjetniški center Celje bo skrbel za uresničevanje podjetniških načrtov
Minulo sredo so s podpi-
som družbene pogodbe v
Celju ustanovili Regionalni
podjetniški center, ki bo v
bodoče pomagal podjetni-
kom s Celjskega pri uresni-
čevanju in izpeljavi njihovih
poslovnih programov. RPC
Celje je eden prvih v državi,
priprave na njegovo ustano-
vitev, ki jih je vodila poseb-
na iniciativna skupina pod
vodstvom Franca Bana, pa
so se začele že lani.
V okviru Območne gospo-
darske zbornice Celje so ob
zadnji analizi gospodarskih
razmer v regiji ugotovili, daje
položaj zaskrbljujoč. V steča-
ju je kar 47 podjetij, tem pa se
v zadnjih dneh pridružujejo še
nova.
Z ustanovitvijo RPC Celje
naj bi pomagali novim podjet-
nikom pri oživitvi njihovih
poslovnih programov, pripra-
ve na samo ustanovitev pa je
direktor centra Franc Ban
predstavil takole: »Od lani
smo v okviru iniciativne sku-
pine, v kateri smo delovali
predstavniki Združenja pod-
jetnikov celjske regije, OGZ,
resorja za malo gospodarstvo
v ministrstvu za gospodarske
dejavnosti in Razvojnega cen-
tra Celje, pripravljali ustano-
vitev RPC. Taje - poleg Kra-
nja, Prekmurja in Revirjev -
eden od pilotskih centrov v
Sloveniji.«
Kdo je med ustanovitelji
RPC Celje in kako bo center
deloval?
»Vseh ustanoviteljev centra
je 24, poleg Pospeševalnega
centra za malo gospodarstvo,
kije udeležen s 40 odstotki, še
Razvojni center s 30, s po 10
odstotki pa še Tehnološko raz-
vojni sklad RS, OGZ in 4 Ob-
močne obrtne zbornice skupaj
ter 16 občin našega območja
(v projekt sta se vključila tudi
Gornji Grad in Mozirje, ne pa
tudi Radeče, ki so se vključile
v rev irsko združenje). Repub-
liški Pospeševalni center za
malo gospodarstvo je za funk-
cioniranje RPC zagotovil 10
milijonov tolarjev, kar bo sku-
paj z 2 milijonoma ustanovne-
ga kapitala zagotavljalo zače-
tek delovanja.«
Na našem območja pa že
delujejo tudi lokalni podjet-
niški centri, kajne?
»Pomembno je, da smo ve-
rificirali formalno ustanovi-
tev treh lokalnih podjetniških
centrov. V Slovenskih Konji-
cah (za,občine Slovenske Ko-
njice, Zreče in Vitanje, kate-
rim se zdaj pridružujeta še
Slovenska Bistrica in Vojnik)
je lokalni center zaživel že
pred pol leta, za pet kozjan-
skih občin bo deloval v Ro-
gaški Slatini, tretji pa v Ce-
lju.«
In kakšna bo vloga RPC
Celje?
»Ena glavnih nalog RPC je -
ob prenosu nekaterih nalog iz
državnega podjetniškega cen-
tra - usklajevanje dela in ak-
tivnosti LPC. Prostore bo
RPC imel v Razvojnem centru
Celje, sam center ne načrtuje
velikega zaposlovanja, saj naj
bi v njem letos delala le človek
in pol. Močan pa bo 17-član-
ski programski svet, v katerem
bodo delovali strokovnjaki,
saj je naš cilj lotevati se posa-
meznih zahtevnih projektov
in programov na našem ob-
močju, spremljanje razpisov,
s katerim državni skladi in mi-
nistrstva delijo denar, na na-
šem območju pa se na to odzi-
vamo precej neorganizirano.
Razpolagali bomo z dvema
vrstama informacij - v repub-
liškem pospeševalnem centru
je na razpolago baza podat-
kov, drugi vir paje podatkov-
na baza OGZ. Oblikovali bo-
mo projektne ekipe, ki bodo
skupaj z občinskimi vodstvi
sodelovale pri konkretnem
razreševanju razmer v posa-
meznih podjetjih in za podjet-
nike pripravljali od poslovne-
ga načrta, do izvedbe in zago-
tovitve financiranja za posa-
mezne projekte. To v Sloven-
skih Konjicah v okviru lokal-
nega centra že živi - podjetnik
pride s programom, mi pa mu
pomagamo naprej, pri iskanju
prostorov, izdelavi poslovnih
načrtov, zaključevanju fi-
-nančne konstrukcije in prija-
vah na razpise za sofinancira-
nje na državni ravni. Namen
RPC je pomagati podjetni-
kom, ki imajo razvojne pro-
grame, ne zmorejo pa jih sami
udejaniti.«
I. STAMEJČIČ
Kako je Slovenija pripravljena na konicurenčnost?
Jutri se v Celju začne tradicionalno posvetovanje o uveljavljanju tržnega gospodarstva
Dvanajsta Tribuna tržnega gos-
podarstva bo letos namesto na Ro-
8'i» kjer so bila običajno ta srečanja
slovenskih gospodarstvenikov, v
Seljanki na Celjskem sejmu. Priče-
la se bo jutri dopoldne, dvodnevno
ječanje pa bo potekalo pod skup-
ini naslovom: Kako je Slovenija
Pripravljena na evropsko in svetov-
n° konkurenčnost.
Tribuno tržnega gospodarstva or-
ganizirajo Društvo ekonomistov Ce-
lje v sodelovanju s Klubom podjetni-
kov Zlatorog, Gospodarsko zbornico
Slovenije ter Društvom za marketing
Slovenije. Uvodni del posvetovanja
bo jutri dopoldne namenjen tradicio-
nalni temi: Aktualni gospodarski tre-
nutek Slovenije. V njej bosta minister
za gospodarske dejavnosti Metod
Dragonja ter predsednik Gospodar-
ske zbornice Slovenije Jožko Čuk
predstavila svoji oceni sedanjega gos-
podarskega trenutka in našo priprav-
ljenost na mednarodno konkurenč-
nost.
Popoldne bodo udeleženci lahko
sodelovali na kateri od treh panelnih
razprav. Prva bo namenjena prenovi
poslovnih procesov, o čemer bosta
uvodni razpravi pripravila dr. An-
drej Kovačič ter Zora Maljkovič.
Dr. Aleš Vahčič, Renata Vitez in
Barbara Cerle bodo govorili o slo-
venskem gospodarstvu in sodobnem
managementu, dr. Miroslav Reber-
nik pa o obvladovanju ekonomike
podjetja.
V soboto, 25. maja, pričakujejo v
Celju dr. Jožeta Mencingerja, go-
voril bo o stanju in gospodarskih
možnostih razvoja Slovenije. O pri-
vatizaciji in trgu vrednostnih papirjev
bo v Celju spregovoril Leonardo F.
Peklar, o možnih virih financiranja
za spodbudo gospodarstva pa mag.
Peter Suvorov.
IB
Št. 21. -23. maj 1996
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
6
Prvi del sejemske sezone končan
V Celjskem sejmu v nedeljo zaprli M. Pomladanski sejem - Za prihodnje i e to napovedane novosti
Na 18 tisoč kvadratnih
metrih razstavnih površin
Celjskega sejma so v nedeljo
zaprli 14. Pomladanski se-
jem. Sejem, ki ga je minuli
torek odprl minister za eko-
nomske odnose in razvoj
Janko Deželak, nekaj več kot
17 tisoč obiskovalcem pa se
je predstavilo 292 razstav-
ljavcev iz Slovenije, Hrvaš-
ke, Avstrije, Madžarske in
preko zastopanih podjetij še
iz 12 drugih držav, je bil po
programskem obsegu in šte-
vilu razstavljavcev v okviru
lanskoletnega. Za prihodnje
leto pa celjski sejmarji napo-
vedujejo novosti.
Tako je bilo letos očitno
zadnjič v okviru enega združe-
nih kar sedem sejemskih pro-
gramov, saj v vodstvu Celjske-
ga sejma že za prihodnje leto
pripravljajo nov koncept prire-
ditve. Vodja marketinga sej-
mov Breda Obrez Preskar
pravi, da tudi svetovni trendi
kažejo, kako zanimanje za
splošne sejme upada, 14. Pom-
ladanski sejem v Celju pa je
imel še to smolo, da so se ča-
sovno prekrivali kar trije sej-
mi, kar je za majhno Slovenijo
vendarle preveč. Prihodnje le-
to lahko ob sejmu Vse za otro-
ka, ki je letos praznoval 20-let-
nico, pričakujemo še 2 ali 3
segmente, ki pa bodo priprav-
ljeni kot specializirani sejmi z
ločenim poslovnim in prodaj-
nim delom. Stalnica ob vseh
cel jskih sejmih ostaja program
strokovnih spremljajočih pri-
reditev.
»Do sredine junija bomo v
Celjskem sejmu pripravili nov
koncept prireditve, razmišlja-
mo tudi o novem imenu, ter-
minsko pa bomo še naprej ve-
zani na stedino maja,« pravi
direktor Celjskega sejmamag.
Franc Pangerl.Slovenski sej-
marji, ki so - žal brez Ljubljan-
skega sejma - tik pred podpi-
som pogodbe o ustanovitvi Se-
jemske skupnosti, pa bodo tu-
di o sejemskem koledarju za
prihodnje leto spregovorili na
današnjem (četrtek) sestanku
v Celju.
Sejemski obiskovalci so si
lahko ogledali proizvode za
zdravo življenje, športno opre-
mo, opremo za prosti čas, da-
rilni program, kozmetiko, na-
kit, gradbeni material, pa tudi
gospodinjsko opremo, belo
tehniko, elektroniko, inovaci-
je in kot najpomembnejši in
najobsežnejši sejemski sklop,
ki ga je spremljalo tudi največ
strokovnih posvetovanj in sre-
čanj še program Vse za otroka.
Obsejemske prireditve progra-
ma Vse za otroka so bile veza-
ne na novo šolsko zakonodajo,
podrobneje je bilo letos izpo-
stavljeno področje predšolske
vzgoje, pod pokroviteljstvom
Slovenskega odbora za Unicef
pa še celotno šolsko področje z
razpravami o šolskih sistemih
in sistemu v tranziciji. Sejem
Vse za otroka so popestrili s
predstavitvijo posameznih vrt-
cev in šol, vse sejemske dni so
se vrstile otroške prireditve,
obiskovalci pa so si lahko og-
ledali tudi razstavo šolskih
glasil.	I. S.
Podelili priznanja za najboljša šolska glasila
Ministrstvo za šolstvo in
šport in Zavod RS za šolstvo
sta obeležila 20. obletnico sej-
ma »Vse za otroka«, ki je ob
jubileju dobil novo vsebinsko
zasnovo.
»Zaradi tradicije postaja ta
prireditev osrednja izobraže-
valno-sejemska prireditev za
predšolsko vzgojo v Sloveniji,«
je na petkovi slovesnosti dejala
direktorica celjske območne
enote Zavoda za šolstvo Judita
Kežman Počkaj in poudarila
namen in novo vlogo ustanove
v organizaciji vzgoje in izobra-
ževanja. Na slovesnosti so po-
delili tudi priznanja najboljšim
, šolskim glasilom. Na natečaj je
glasila poslalo 84 osnovnih in
20 srednjih šol iz vse Slovenije,
sodelovala pa sta tudi 2 vrtca.
5-članska strokovna komisija
je podelila 5 enakovrednih na-
grad za kakovost glasila v celo-
ti, 5 glasil pohvalo za kakovost
posameznih številk, 6 glasil si
je prislužilo priznanja za po-
sebne dosežke (predstavitev
projektnih nalog in tematska
glasila), kot posebno kategori-
jo pa so nagradili še 5 srednje-
šolskih glasil.
N.-M. S; Foto: GK
Zlata zibka,
tradicija kakovosti
V okviru sejma Vse za otro-
ka so tudi letos podelili tradi-
cionalna priznanja, po eno
zlato, srebrno in bronasto
zibko ter posebna priznanja.
Zlato zibko je prejelo podjet-
je Vijko d.o.o. iz Ljubljane za
preprogo iz penaste gume v
dveh velikostih, s črkami, ki se
lahko sestavljajo, otrok pa z
njimi spoznava barve in osnove
branja oziroma pisanja. Srebr-
no zibko je prejela Didakta
d.o.o. iz Radovljice za knjigi
Hočeš-nočeš in Slovenske
otroške prstne igre. Knjigi širi-
ta slovensko ljudsko izročilo,
otroku pomagata pri igrah s pr-
sti in vsebujeta izvirne kolpž
ilustracije. Bronasto zibko je
prejelo podjetje Abi&Mico
d.o.o. iz Maribora za program
izdelkov iz lesa. Sestavljanke
so po mnenju komisije kako-
vostna didaktična igrača za vrt-
ce, seveda pa tudi za vsakega
otroka posebej.
Posebno priznanje - nagrado
za dolgoletno vztrajanje na po-
dročju, ki v slovenskem prosto-
ru že izginja - je prejela tudi
proizvajalka igral in opreme za
igralnice in igrišča NEC Dra-
gica Pozinek iz Celja, ki seje
tokrat predstavila z novim igra-
lom za najmlajše. Prav tako pa
so posebno priznanje prejele
tudi vzgojiteljice vrtcev, ki so
se predstavili v okviru celjske
območne enote Zavoda za šols-
tvo in šport. Njihova predstavi-
tev posameznih projektov in
dejavnosti je predstavljala po-
sebno popestritev in vrhunec
ob 20-letnici sejma Vse za
otroka.
Dan inovatorjev
Pod okriljem Pospeševalnega centra za malo gospodars-
tvo predstavilo tudi 7 slovenskih inovatorjev.
Slovenska podjetniška inovacijska mreža je poskrbela, da
so se inovatorji v času sejma lahko brezplačno vključili v med-
narodni sistem borze podatkov, v okviru svojega dne, ki so ga
imeli v času sejma, pa so predstavili dejavnost mreže ter spre-
govorili o zaščiti industrijske lastnine. Po ocenah predsednika
mreže Gorazda Jenka se položaj inovatorjev v Sloveniji iz-
boljšuje, Slovenci pa za evropskimi inovatorji ne zaostajamo
niti po številu niti po kakovosti inovacij. Na sejmu so sodelo-
vali inovatorji: Herman Žohar iz Maribora s kompatibilom,
zložljivo mrežno konstrukcijo, Franc Ploj s Ptuja z zračnim
sedežem za kolo in premičnim cestnim stebričkom, Čedomir
Mitič iz Velenja z zapiralnikom steklenic in zapiralnikom ste-
klenic z Alu pokrovom, Sabina in Jelka Bakula iz Domžal s
šolskim mehaničnim računalom, Vlado Brezavšček iz Šem-
petra pri Novi Gorici z otroškim igralnim delovnim kotičkom,
Peter Kunstelj iz Trbovelj z napravo za zmanjšanje porabe
tekočih in plinastih goriv ter Gorazd Pan iz Celja s prenosno
halogensko svetilko z razdelilcem, podaljškom in držalom za
kabel.
Priznanja Celjskega sejma
Za sodelovanje na letošnjem sejmu so organizatorji,
podjetje Celjski sejem, podelili tudi posebna priznanja
najodmevnejšim razstavljavcem.
Priznanja so prejeli v podjetjih: FBS iz Maribora, Elektron-
ček iz Kamnika, Koratrans iz Litije, Pro Commerce iz Kranja,
Bavaria Wolltex Company iz Maribora, Nova oprema iz Slo-
venj Gradca, LTH iz SkoQe Loke, Kamen iz Celja, Avtex iz
Ljubljane, Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije iz Celja, samostojna podjetnica Darja Vovk iz Ce-
lja, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS in Pospeševal-
ni center za malo gospodarstvo.
Družina brez tobaka
Društvo nekadilcev Celje je z Društvom za promocijo in vzgo-
jo za zdravje Slovenije ob 15. maju - Mednarodnem dnevu dru-
žine - v okviru sejma predstavilo razstavo z naslovom »Predsta-
vitev nekajenja, tokrat drugače«. Z razstavo so želeli nevsiljivo
opozoriti obiskovalce in pokazati, kje se nekajenje v resnici za-
čenja. Najpogosteje je to doma, kjer se začenja vzgoja za življe-
nje. Razstavo sta omogočila Celjski sejem in Fotolik Celje.
L. S.
IVI i Uro, mala, srednja in velika podjetja
V okviru 14. Pomladanskega sejma predstavili Strategijo razvoja malega gospodarstva v Sloveniji
Slovenski obrtniki so med
lanskim MOS-om opozorili,
da je v Strategiji razvoja slo-
venskega gospodarstva pre-
malo obdelano področje ma-
lega gospodarstva, obrt in
podjetništvo pa sta pred dne-
vi dobila svojo razvojno
strategijo. Državna sekre-
tarka za malo gospodarstvo
Staša Baloh-Plahutnik je v
Celju poudarila, da je doku-
ment nastajal v tesnem sode-
lovanju strokovnjakov Pha-
re, obeh zbornic in pristoj-
nih ministrstev, besedilo
strategije, ki še ni čisto do-
končno, pa je razdeljeno v tri
dele.
S Strategijo razvoja malega
gospodarstva naj bi slednjič
malemu gospodarstvu v Slo-
veniji odmerili eno ključnih
vlog pri doseganju gospodar-
ske rasti, približali Slovenijo
državam Evropske unije in na-
še standarde uskladili z njiho-
vimi. Pripravljavci strategije
so v prvem delu analizirali po-
ložaj malega gospodarstva, lo-
čili podjetništvo in obrt in obo-
je primerjali s stanjem v drugih
državah. V drugem delu so
opredelili razvojne cilje male-
ga gospodarstva, v tretjem, za-
ključnem pa predstavili meha-
nizme in instrumente za dose-
go teh ciljev. Staša Baloh-
Plahutnik je opozorila, daje
strategija napravljena na vlad-
ni napovedi o letošnjih gospo-
darskih gibanjih, vendar pa
kljub temu, da je zdaj že bolj
kot nejasno, da le-te številčno
ne bodo izpolnjene, vseeno os-
tajajo primerljiva razmerja
med velikim in malim gospo-
darstvom.
Med najpomembnejšimi ci-
lji malega gospodarstva so
snovalci strategije izpostavili
povečanje deleža malih podje-
tij iz zdajšnjih 30 na 45 odstot-
kov, podvojitev števila aktiv-
nih malih podjetij, 2 do 3-krat-
no povečanje dodane vredno-
sti v malem gospodarstvu, raz-
voj več kot 10 tisoč hitro rasto-
čih podjetij, mobilizacijo mili-
jardo ecujev letnih investicij-
skih sredstev ter množično
prešolanje kadrov. Snovalci
strategije so pri svojem delu
razdelili podjetja v štiri različ-
ne skupine: mikro podjetja z
do 10 zaposlenimi, mala pod-
jetja z do 50 zaposlenimi, sred-
nja podjetja, v katerih je do
250 zaposlenih, vse ostalo pa
so velika podjetja. Zavzemajo
se za primerne instrumente, s
katerimi bi dosegli, da bi
zdajšnja siva ekonomija, ki se
je zadnja leta v Sloveniji moč-
no razrasla, postopoma preha-
jala v legalne oblike gospodar-
ske organiziranosti.
Institucionalna podpora za
razvoj malega gospodarstva je
zasnovana na pospeševalni
mreži za malo gospodarstvo,
ki jo tvori Pospeševalni center
za malo gospodarstvo in v bo-
dočnosti ustanovljeni regio-
nalni in lokalni podjetniški
centri, ter drugih podpornih in-
stitucijah (Zavod za zaposlo-
vanje, GZS, OZS, Sklad za
razvoj malega gospodarstva,
Tehnološko-razvojni sklad ter
institucije za podjetniško us-
posabljanje). V celoten pro-
jekt pa naj bi se bolj aktivno
vključile predvsem poslovne
banke, hranilnice ter speciali-
zirane finančne institucije.
Za dolgoročni razvoj male-
ga gospodarstva strategija
predvideva osredotočenje
sredstev na prednostne projek-
te, dolgoročno stabilno zago-
tavljanje sredstev po sprejetih
kriterijih in standardih, pove-
zovanje teh sredstev z lastnimi
viri, pomoč čim večjemu števi-
lu podjetniških projektov, pre-
gleden sistem pomoči, dosto-
pen vsem kandidatom, izdelan
sistem spremljanja in ocenje-
vanja učinkovitosti razvoja ter
večjo vlogo odločanja na lo-
kalni in regionalni ravni.
I. STAMEJČIČ
Brez bencina?
LJUBLJANA, 15. maja
(Republika) - Petrol, Istra-
benz in Nafta Lendava zah-
tevajo od vlade povišanje
cen naftnih derivatov. Za-
log imajo le še za približno
dvajset dni, denarja za na-
kup novih pa ne. Že nekaj
mesecev poslujejo v rdečih
številkah. Če vlada ne bo
dovolila dviga maloprodaj-
nih cen bencina vsaj za dva-
najst odstotkov in povišanje
marže, se lahko zgodi, da bo
nekaterih vrst goriv na čr-
palkah zmanjkalo. Glavni
vzrok za njihovo slabo lik-
vidnost so vedno višje cene
surove nafte na svetovnih tr-
gih in neugodna medvalut-
na razmerja.
Prvo branje za
volilni zakon
LJUBLJANA, 15. maja
(Republika) - Državni zbor
je po več zapletih in usklaje-
vanjih poslanskih skupin
skozi prvo branje pospremil
predlog zakona o volitvah v
državni zbor, ki ga bo za
drugo branje namesto pred-
lagateljev iz vrst SDS pri-
pravil parlamentarni sekre-
tariat za zakonodajo in
pravne zadeve. S tem so za-
ključili 38. sejo, ki seje za-
čela že konec februarja.
Nezaupnica
Thalerju
LJUBLJANA, 16. maja
(Delo) - V državnem zboru
so z 48 glasovi za in 26 proti
izglasovali nezaupnico zu-
nanjemu ministru Zoranu
Thalerju. Interpelacijo je 1.
februarja letos vložila sku-
pina enajstih opozicijskih
poslancev, članov socialde-
mokratske in ljudske stran-
ke ter samostojni poslanec.
Parlament je izglasoval, kot
je bilo večkrat poudarjeno,
nezaupnico zunanji politi-
ki, zlasti glede politike prib-
liževanja Evropski uniji,
kakršno vodi kabinet prime-
ra dr. Janeza Drnovška.
Zunanji minister je sicer za-
vrnil očitke in poudaril, da
ne namerava odstopiti, ven-
dar so se poslanske skupine
z izjemo LDS zavzele za in-
terpelacijo.
Razpad koalicije
LDS-SKD?
LJUBLJANA, 16. maja
(Delo) - Po seji državnega
zbora, na kateri so izglaso-
vali nezaupnico zunanjemu
ministru Zoranu Thalerju,
se je sestala poslanska sku-
pina Liberalne demokracije
Slovenije, navzoč je bil tudi
predsednik stranke dr. Ja-
nez Drnovšek. Sklenili so,
da od vodstva stranke zahte-
vajo, naj razdre koalicijsko
pogodbo s krščanskimi de-
mokrati.
Parafirali socialni
sporazum
LJUBLJANA, 16. maja
(Delo) - Socialni partnerji
so po dveh mesecih poga-
janj sklenili, da bodo parafi-
rali nov socialni sporazum,
končno besedo o njem pa
bodo še ta mesec povedali
socialni partnerji, kar po-
meni, da bi dokument začel
veljati 1. junija. Najnižja
plača naj bi tako znašala
53.500 tolarjev bruto ali
36.500 neto, regres pa 102
tisoč bruto.
Št. 21.-23. ма{ 1996
г
VROCA TEMA
NOVI TEDNIK
z votlega v prazno
j enem letu pogovorov, prepirov In dokazovanja še vedno nt Jasno, kdo mora
ačat! dolgove za novo zgradbo zdravstvenega doma v Radečah
gallar dežuje, morajo v
ravstvenem domu v Rade-
(, umakniti na varno vse
Rumente in druge papirje,
itim obiskovalcem in bolni-
iifl, ki jim uspe prebroditi
liko mlakužo pred vho-
ni, pa grozi, da jih bo zara-
jtika z vodo, ki kaplja s
ropa, ubila katera od neza-
kovanih električnih žic.
idi ko posije sonce, ni v raz-
idajoči zgradbi, ki je bila
rajcna pred četrt stoletja
pred dobrim desetletjem
joma adaptirana, nič bolj
irno in prijetno.
Na razpokanih in umazanih
[nah se lušči barva, tla so
,rabljena in poškodovana,
ihištvo dotrajano, okna ne te-
ijo, pacienti, zdravniki in
tdicinske sestre pa se stiska-
V ordinacijah in čakalnicah,
I katerih nobena ne meri več
it osem kvadratnih metrov,
idi v otroškem dispanzerju
i kjer je prostorska stiska to-
[šna, da morajo zdravi in bol-
otroci kar skupaj čakati na
egled. Delo v zdravstvenem
imu seje, kaže, nekaterim že
ko zagabilo, da niti sanitarij
i čistijo več tako kot bi bilo
•ba. Ko sta republiška
Iravstvena inšpektorja 4.
(rila pregledala dom, v stra-
ščih ni bilo niti higienskega
ibora. To paje bila le kaplja
poplavi pomanjkljivosti, za-
di katerih bo zdravstveni
Spektorat 23. avgusta
Iravstveni dom zaprl za vsa-
šno dejavnost in bo trda
edla vsakemu bolnemu Ra-
čanu. Če se seveda ne bodo
mehčali v trboveljskem Ru-
isu )n kljub velikim dolgo-
im odprli vrata novega
iravstvenega doma, ki se bo-
xi le korak stran od stare
avbe.
Dvonadstropna nova zgrad-
i z urejenim podstrešjem in
etjo je tako velika, da kar ne-
ijkrat presega prostorske po-
tbe zdravstvene službe. To
i je po mnenju mnogih tudi
)glavitni razlog za vse seda-
le težave radeškega zdravs-
a. Vprašanje, kdo je imel ve-
te apetite in zakaj je bila
•rejeta odločitev o gradnji ta-
> velike stavbe, v Radečah
ilo radi preslišijo, vendar za-
ftki gradnje ne segajo toliko
I nazaj, da se mnogi še ne bi
tominjali, da je tako veliko
jradbo zahtevalo takratno
Wstvo Radeče papirja in tudi
ljubilo finančno pomoč,
endar denarja nikoli ni bilo,
taj toliko ne, kot je bilo ob-
ubljeno, saj je papirnica zašla
v težave. Pa to sedaj morda niti
ni tako pomembno. Bolj po-
membno je, kje najti 33,6 mili-
jona tolarjev, ki jih za svoje
opravljeno delo še zahteva Ru-
dis. Bivše občine Laško ni več,
nova občina Laško o »zadevi
zdravstveni dom« noče več sli-
šati niti besede, nova občina
Radeče pa nima denarja in tudi
če bi se zadolžila, vsota ne bi
zadostovala za pokrivanje dol-
ga, saj bi si lahko sposodila le
kakšnih 10 milijonov tolarjev
oziroma le toliko kot znaša pet
odstotkov občinskega prora-
čuna. Novi občini se zato že od
svojega uradnega nastanka
prepirata, kdo je bil, kdo je in
kdo ni investitor nove zgradbe,
bilo je že ničkoliko sestankov
in sej na najrazličnejših rav-
neh, občina Radeče pa se tudi
po skoraj enem letu in pol noče
izjasniti oziroma priznati usta-
noviteljstva Javnemu zavodu
Zdravstveni dom Radeče.
Eden od členov Zakona o
zdravstvenem varstvu namreč
določa, daje ustanovitelj dol-
žan zagotoviti pogoje za delo
javnemu zavodu.
Na generalni pogodbi, pod-
pisani 9. decembra 1993, je
kot izvajalec del podpisan Ru-
dis Trbovlje, kot investitor pa
Javni zavod Zdravstveni dom
Radeče, vendar danes vsi ra-
zen Laščanov ugotavljajo, da
po vseh opredelitvah javni za-
vod sploh ne more biti investi-
tor svoje nove zgradbe. Rudisa
prepiri in politične igrice med
občinama ne zanimajo, tudi ga
ne zanima, kdo je investitor in
kdo ustanovitelj, saj se, kot je v
enem od številnih pisem, ki so
v preteklem letu in pol romala
med Trbovljami in Radečami,
»niti slučajno ne čuti dolžne-
ga, da bi reševal zdravstvo v
radeški občini.« Rudis pač ho-
če svoj zasluženi denar in to z
obrestmi vred in zato je fe-
bruarja letos pri celjskem so-
dišču vložil tožbo proti zdravs-
tvenemu domu.
V Ljubljani žugajo s
prstom
Prejšnji četrtek je ministrs-
tvo za zdravstvo zopet pokli-
calo na pogovore v Ljubljano
predstavnike laške in radeške
občine ter Rudisa. Kot vedno
doslej so pogovori tudi tokrat
potekali v znamenju neplod-
nega dokazovanja, kdo je kaj
dolžen, zato je državna sekre-
tarka dr. Dunja Piškur - Ko-
smač sklenila, da bo ministrs-
tvo skupaj z ministrstvom za
zakonodajo najkasneje v enem
mesecu dokončno določilo,
kdo je investitor nove zgradbe
zdravstvenega doma. Poveda-
la je tudi, da v Radečah pri re-
ševanju svojih težav ne morejo
računati na državno pomoč,
saj je letošnji denar za zdravs-
tvo že razdeljen. Predstavniki
Rudisa so predlagali, da bi
dolg spremenili v posojilo pod
bančnimi pogoji, pri čemer
zahtevajo trda zagotovila obeh
občin, da bo denar zagotovo
vrnjen, vendar župan občine
Laško Peter Hrastelj noče v
zvezi z zdravstvenim domom
ničesar več podpisati. »Skupaj
s kolegom Janezom Zahrast-
nikom sem pred dnevi podpi-
sal le izjavo, da bo naša občina
spoštovala vse sklepe, ki ji bo
sodišče sprejelo v zadevi
Zdravstveni dom Radeče, kaj
več pa ne bom podpisoval,«
pravi Hrastelj. »Zato tudi ni-
sem pristal na Zahrastnikovo
prošnjo, da pri upravni enoti
skupaj zaprosiva za tehnični
pregled nove zgradbe, saj le-ta
ni v naši kompetenci. Lahko
rečem le to, da bi Radečani, če
bi že na lanskih pogovorih po-
kazali toliko volje kot je kaže-
jo danes, že zdavnaj ne imeli
več težav zaradi zdravstvene-
ga doma. Lani smo jim namreč
ponujali 10 milijonov tolarjev,
ki bi jih potem poravnali v de-
litveni bilanci, pa jih niso ho-
teli sprejeti. Zahtevali so, naj
občina Laško poravna celotni
dolg, o čemer pa naši svetniki
niso hoteli niti slišati. Še več,
odločili so se, da občinski svet
o zadevi zdravstveni dom Ra-
deče ne bo več razpravljal.«
Tudi v Ljubljani so Radeča-
nom očitali, daje nova zgradba
zdravstvenega doma prevelika
in predlagali, naj v dogovoru z
ministrstvom za delo, družino
in socialne zadeve dobršni del
prostorov namenijo za dom
upokojencev ali pa naj jih po-
nudijo v odkup Rudisu in s tem
rešijo svoje težave. Rudis na
takšen predlog ni pristal in je
celo zahteval, naj se zadeva s
tožbo prenese na ljubljansko
sodišče. In to ravno sedaj, koje
občina Radeče pri predsedni-
ku okrajnega sodišča v Celju
zaprosila za urgenco, saj bi se
sicer zaradi obilice drugih za-
dev postopek zagotovo še bolj
zavlekel. V Radečah pa zaradi
odločbe republiškega zdravs-
tvenega inšpektorata čim prej
potrebujejo ključe nove stav-
be. Odvetnica Marija Kar-
lovšek, ki pred sodiščem za-
stopa Zdravstveni dom Rade-
če, ugotavlja, da Rudis sploh
nima zakonitega razloga za za-
drževanje ključev nove zgrad-
be, saj je bila večina gradbenih
del poplačana že v preteklih
letih, prav tako pa takšnega
ukrepa ne predvidevajo niti
generalna pogodba med izva-
jalcem in investitorjem niti vsi
kasnejši aneksi. Karlovškova
meni, da se tega zavedajo tudi
v Rudisu in da so prav zato
pred kratkim tudi naročili tež-
ko pričakovani tehnični pre-
gled. To najverjetneje pomeni,
vsaj v Radečah upajo tako, da
bo Rudis vendarle malce po-
pustil in predal ključe kljub te-
mu, da vprašanje plačila dolga
še ni rešeno in kot kaže še ne-
kaj časa tudi ne bo.
Grozi tudi zasebna
tožba
Dolg Rudisu pa ni edini, ki
visi nad radeškim zdravstve-
nim domom. S tožbo je namreč
nedavno zagrozil tudi zaseb-
nik iz Sevnice, ki mu je
Zdravstveni dom že pred ča-
som za 50 tisoč nemških mark
prodal kletne prostore, v kate-
rih naj bi si uredil zasebno le-
karno. Pogodba je bila sklenje-
na še v skupni laški občini, v
okviru katere bi morala biti po-
deljena tudi koncesija za
opravljanje lekarniške dejav-
nosti. Le v skupni laški občini
so namreč imele Radeče toliko
zaledja, da bi glede na število
prebivalcev lahko dobile še
eno lekarno. Zaradi zavlače-
vanja v Lekarniški zbornici
koncesija ni bila podeljena, saj
sta občini medtem šli že nara-
zen, zato je zasebnik iz Sevni-
ce prekinil pogodbo in zdaj se-
veda zahteva nazaj svoj denar.
Da bi rešil vsaj ta problem, je
direktor Zdravstvenega doma
dr. Branko Vurnek začel pre-
pričevati Celjske lekarne, naj
za svojo radeško enoto naja-
mejo prostore v novi stavbi ter
plačajo v naprej toliko najem-
nine, da bo zdravstveni dom
lahko vrnil denar, ki gaje dobil
s prodajo kletnih prostorov.
Po vsem, kar seje v zadnjem
letu in pol dogajalo in se še do-
gaja z novo in staro zgradbo
zdravstvenega doma v Rade-
čah niti ne čudi, da hoče dr.
Branko Vurnek odstopiti z po-
ložaja direktorja. Pravi, da ima
že dovolj sestankov in papir-
nate vojne in da predvsem ne
želi prevzeti odgovornosti za
zdravstveno službo v primeru,
če preselitev v nove prostore
ne bo možna pred 23. avgu-
stom. Svet Javnega zavoda, ki
je zasedal prejšnji ponedeljek,
Vurnekovega odstopa ni hotel
sprejeti in bo o tem ponovno
razpravljal 3. junija. Jutri bodo
o zdravstvenem domu govorili
tudi občinski svetniki, ki naj bi
na seji končno sprejeli tudi
proračun občine Radeče za le-
to 1996. Šele sprejet proračun
bo namreč pomenil, da bo ob-
čina res zagotovila nekaj več
kot 20 milijonov tolarjev za
nakup nove medicinske opre-
me, brez katere bi bilo pravza-
prav nesmiselno, da se zdravs-
tveni dom sploh kam preseli.
JANJA INTIHAR
Pomagaj si in morda ho uspelo
Pomoč pri aktivnem Iskanju delovnega mesta - Napoved o
manjšem številu zaposlenih na Celjskem
V okviru celjske območne
enote Zavoda za zaposlova-
nje, ki pokriva območje 15
občin s Celjskega, so pred
kratkim odprli Klub za iska-
nje zaposlitve. Klub ima pro-
store v Ulici XIV. divizije 14,
njegova osrednja funkcija
pa je aktivna pomoč brezpo-
selnim pri iskanju dela.
Klub za iskanje zaposlitve je
neuradno začel z delom že sre-
di aprila, ko seje lotila trime-
sečnega učenja, kako priti do
delovnega mesta, prva skupina
desetih iskalcev zaposlitve.
Osrednja naloga kluba je nau-
čiti iskalce zaposlitve vsega,
kar potrebujejo pri iskanju de-
lovnega mesta. Gre za pisanje
prošenj, komuniciranje z mož-
nimi prihodnjimi delodajalci,
neformalno iskanje prostih de-
lovnih mest in podobno. Tega
se v skupini učijo prva dva ted-
na, kasneje pa se lotijo aktiv-
nega iskanja zaposlitve, kar
seveda v klubu spremljajo in
vodijo. Razveseljivo je, daje
iz prve skupine desetih iskal-
cev zaposlitve že po opravlje-
nem dvotedenskem izobraže-
vanju in prvih desetih dneh is-
kanja delovnega mesta ena od
»tečajnic« našla zaposlitev.
V celjskem klubu za iskanje
zaposlitve bo vsak mesec za-
čela z delom oziroma izobra-
ževanjem nova skupina iskal-
cev zaposlitve, vključitev v
klub je prostovoljna, klub paje
namenjen iskalcem zaposlitve
z vsaj četrto stopnjo izobrazbe.
V celjski območni enoti Zavo-
da za zaposlovanje ugotavlja-
jo, da jé to le še ena od oblik
poseganja na trg delovne sile,
ki daje iskalcem zaposlitve
priložnost dodatnega izobra-
ževanja in aktivnega sodelo-
vanja pri iskanju dela. IS
Po napovedih naj bi se letos stopnja zaposlenosti na Celjskem
zmanjšala, saj je v primerjavi s predvidenim državnim 2-od-
stotnim upadom skupnega števila zaposlenih za 15 občin celj-
skega območja napovedan 3-odstoten upad. Podatki kažejo,
da bo upadalo število delovnih mest v gospodarstvu, v negos-
podarstvu pa naj bi število delavcev ostalo enako oziroma celo
nekoliko višje. Zaskrbljujoče so tudi napovedi o 1853 presež-
nih delavcih (lani jih je bilo 1300), od katerih naj bi jih skoraj
1100 prešlo v odkrito brezposelnost, položaj drugih pa bodo
reševali znotraj podjetij. Med najbolj prizadetimi so zagotovo
starejši delavci, ki ostajajo brez delovnega mesta zaradi steča-
jev, če pa so še brez ustrezne izobrazbe, so njihovi upi po novi
zaposlitvi skorajda nični. Med več kot 13 tisoč brezposelnimi
na Celjskem paje kar polovica ljudi brez ustrezne izobrazbe.
Periskop vidi dlje in bolje
Velenju deluje klub Iskalcev zaposlitve
V Velenju že nekaj časa
'luje Klub iskalcev zaposli-
e Periskop, ki se vse bolj
^ljavlja kot dokaz resnič-
' skrbi delavcev območne
'ote Republiškega zavoda
Zaposlovanje v Velenju za
rezposelne in druge iskalce
'Poslitve.
^zadnjih letih se na področ-
ja savinjske, šaleške in koroš-
: regije bistveno povečuje
evilo brezposelnih, zato so
1 velenjski območni enoti
Crepili prizadevanja ne le za
iranitev temveč celo za iz-
5jjšanje ukrepov aktivne po-
Jke zaposlovanja. V ta sklop
'di tudi Periskop, ki vse bolj
^staja mesto druženja iskal-
lv zaposlitve, saj si ob sode-
vanju mentoric medsebojno
^enjujejo izkušnje, infor-
me, poglede na skupno
problematiko in prebirajo ob-
jave potreb po delavcih v regi-
ji. V klubu Periskop jim je na
voljo dnevno časopisje, ak-
tualne zaposlitvene informaci-
je in pomoč pri prijavah na ob-
javljena prosta mesta.
Poleg tega je v Periskopu tu-
di živahna interesna dejav-
nost. Mentorice so hkrati ani-
matorke različnih delavnic,
glede na zanimanje iskalcev
zaposlitve pa so pripravljene
interesna področja še razširiti.
Posebnost kluba Periskop je
tudi to, da so mentorice prav
tako brezposelne osebe, uspo-
sobljene za delo, ki ga oprav-
ljajo v programu javnih del.
Njihova naloga ni strokov-
no svetovanje ali posredova-
nje zaposlitve, temveč podpo-
ra iskalcem zaposlitve pri iz-
boljšanju njihovega psiho-so-
cialnega občutenja položaja,
nevsiljiva pomoč pri prehodu
iz stanja depresivnosti, dolgo-
časja, nemotivacije in brezcilj-
nosti v stanje sprejemanja sa-
mega sebe kot osebnosti, sa-
momotivacije, spodbujanje k
aktivnosti za zaposlitev ter
večjega samozaupanja in sa-
mospoštovanja.
Članstvo in delovanje v klu-
bu Periskop sta prostovoljni.
Evidenca, ki jo imajo mentori-
ce o Članih, je le interna infor-
macija za boljše usmerjanje
delovanja kluba in kreiranja
novih interesnih dejavnosti.
Kljub vsemu pa ugotavljajo,
daje sodelovanje v klubu Peri-
skop koristno za iskalce zapo-
slitve, saj se sodelujoči hitro
otresejo raznih notranjih blo-
kad, predsodkov o sebi, de-
struktivnega mišljenja in ob-
čutkov nekoristnosti.
D. ZALOŽNIK
Priznanje kolektivu SZŠ
Ob 15. maju, dnevu medicinskih sester, je Zbornica
zdravstvene nege Slovenije svoje najvišje priznanje pode-
lila kolektivu Srednje zdravstvene šole Celje. Kolektiv šole,
ki je lani praznovala štirideseto obletnico, si je priznanje
prislužil z dobrim delom pri vzgoji medicinskega kadra, so
obrazložili člani Zbornice v Slovenj Gradcu, kjer so medi-
cinske sestre letos praznovale svoj dan.	N.-M. S.
Premajhen
proračun
LJUBLJANA, 16. ma-
ja (Delo) - Vladaje sprejela
sveženj ukrepov gospodar-
ske politike, ki naj bi raz-
bremenili gospodarstvo in
olajšali investiranje. Gre za
predlagani rebalans prora-
čuna, ki naj bi znašal 599,2
milijarde tolarjev, in za
spremembe oziroma spre-
jetje šestih zakonov, ki naj
bi jih državni zbor sprejel
po hitrem postopku. Ukrepi
bi začeli veljati prvegajuli-
ja.
Dodatek za
rekreacijo
LJUBLJANA, 16. ma-
ja (Delo) - Maja bodo po-
kojnine višje za 0,1 odstot-
ka. Tolikšna je bila namreč
rast plač vseh zaposlenih
delavcev v marcu v primer-
javi s februarjem. Poleg te-
ga bodo upokojenci prejeli
še dodatek za rekreacijo -
14 tisoč oziroma 21 tisoč
tolarjev. Višji dodatek pri-
pada 147.969 upokojen-
cem, katerih pokojnina je
enaka najnižji pokojnini za
polno delovno dobo ali niž-
ja od nje.
Poslabšani odnosi
v koaliciji
LJUBLJANA, 17. ma-
ja (Večer) - »Obžalujem
izid glasovanja o interpela-
ciji zoper zunanjega mini-
stra Zorana Thalerja. Pre-
vladali so kratkoročni
strankarski interesi, med-
tem ko so cilji slovenske
politike in interes države
ostali v ozadju,« je dejal
premier dr. Janez Drnov-
šek. O kandidatu za novega
ministra še ni razmišljal.
Glasovanje poslancev SKD
proti Thalerju paje označil
kot nesprejemljivo obnaša-
nje koalicijskih partnerjev.
Treba bo na novo določiti
koalicijska razmerja, o če-
mer bo odločal svet LDS, je
dejal.
Pokojninska
reforma
PORTOROŽ, 20. maja
(Delo) - Tone Rop, mini-
ster za delo, družino in so-
cialne zadeve je na konfe-
renci Ljubljanske borze go-
voril o reformi pokojnin-
skega sistema. Vlada bo že
v kratkem predstavila izho-
dišča za reformo. V začetku
prihodnjega leta pa priča-
kuje, da bo mogoče sprejeti
zakonodajo, ki je potrebna
za izpeljavo sprememb.
Glavna novost bo uvedba
kapitalskega načina zago-
tavljanja sredstev za pokoj-
nine.
Novi center elek-
trogospodarstva
LJUBLJANA, 20. ma-
ja (Republika) - V prosto-
rih Elektro Slovenije je mi-
nister za gospodarske de-
javnosti Metod Dragonja
odprl nov Republiški cen-
ter vodenja slovenskega
elektrogospodarstva. Novi
center bo zagotavljal kako-
vostno preskrbo z elektriko
za celotno Slovenijo, saj
lahko dispečerji na digital-
nem prikazovalniku sprem-
ljajo v živo celoten elek-
troenergetski sistem.
St. 21.-23. mai 1996
NOVI TEDNIK
VROCAIEMA
8
Najprej so bazen zgradili,
zdaj ga bodo plačali
Bazen v Preboldu bo letos odprt, ne bo pa obnovljen, na Vranskem pa Je njegova usoda še manj Jasna
Žalska občina ima dva letna bazena, prvega v Preboldu in
drugega na Vranskem. Oba bazena sta dotrajana in potreb-
na temeljite obnove, ta pa čaka zaradi denacionalizacije. V
Preboldu so soglasje z dediči v začetku tega tedna sicer do-
segli, na Vranskem pa bo razen z denacionalizacijskimi
upravičenci treba sesti za skupno mizo še s sedanjim najem-
nikom.
Zgodovina preboldskega
bazena sega še v čase med obe-
ma vojnama. Prvotni bazen je
bil v lasti družine Zanier, do-
mačini se spominjajo, da je
meril 12*6 metrov, obdan je
bil z lesenimi bruni inje služil
predvsem za potrebe družin-
skega hotela. Po vojni so dru-
žini Zanier odvzeli premože-
nje, nekateri domačini celo
pravijo, da so jim premoženje
zaplenili že Nemci med vojno
in da so na račun tega bili de-
ležni vojne odškodnine. Da-
našnja bazena, večji meri
50x12 metrov, otroški 10*11
metrov, so v petdesetih letih
zgradili Preboldčani sami.
Predvsem delavci Tekstilne
tovarne Prebold se spominja-
jo, da so bazen gradili z udar-
niškim delom ob nedeljah, za-
to so pošteno ogorčeni, da j im
danes hočejo vzeti tisto, kar so
ustvarili s toliko truda.
Neurejene
zemljiške knjige
Bazen v Preboldu je vsa leta
deloval po zaslugi TVD Parti-
zan, poleg njihovih članov je
za kompleks, ki skupno obse-
ga 3 hektarje in vključuje tudi
avtokamp, športna igrišča,
garderobe in gostinski lokal,
skrbelo še Turistično društvo.
Zahtevo za vrnitev premože-
nja so pred tremi leti vložili de-
diči nekdanjih lastnikov, po
enih informacijah je to Nada
Cvenkl iz Ljubljane, po dru-
gih informacijah gospa ne živi
več, temveč so zahtevek za
vračilo premoženja vložili
drugi dediči. Kakorkoli, že leta
1994 je bilo dedičem vrnjeno
premoženje, ki je bilo prosto
vseh bremen, zapletlo pa seje
pri vračilu bazenskega kom-
pleksa. Sam bazen je vrisan v
zemljiško knjigo, medtem ko
je ostalo zemljišče še vedno
vpisano kot kmetijsko zemljiš-
če. V takšnem primeru vračilo
v naravi ne pride v poštev,
upravičenci bi se lahko pote-
govali za odškodnino v obliki
obveznic odškodninskega
sklada, vendar se upravičenci s
tem niso strinjali. Ker je bil
vložen zahtevek za celoten
kompleks, v Upravni enoti Ža-
lec niso izdali niti delne niti za-
časne odločbe, trdili so, da bi v
tem primeru zagotovo prišlo
do pritožbe, to pa bi postopek
še bolj zavleklo.
Po oceni načelnika Upravne
enote Marjana Žoharja je
edina pametna rešitev spora-
zum med zavezanci in upravi-
čenci oziroma plačilo določe-
ne vsote upravičencem, da bi
odstopili od svojega zahtevka.
Neuradno seje omenjala vsota
40 tisoč mark.
Bazen ne bo zaprt
Dejstvo, da ni bila izdana ni-
ti začasna niti delna odločba,
paje zaviralo žalsko občino pri
pridobivanju soglasij za načr-
tovano obnovo bazena. V stro-
kovnih službah žalske občine
so namreč po besedah Tanje
Rehar pripravili že tri projekte
za obnovo bazena, rezervirali
nekaj denarja v proračunu, del
sredstev pa so nameravali pri-
dobiti od Ministrstva za šols-
tvo in šport. Zaradi nerešene
denacionalizacije so se aprila
letos odpovedali kandidaturi
na javnem razpisu ministrstva.
Po ocenah strokovnjakov bi za
obnovo bazena potrebovali
milijon mark. Problem dena-
cionalizacije pa bi po mnenju
občinskega vodstva lahko re-
šili z ustanovitvijo delniške
družbe, kjer bi določen delež
priznali tudi denacionalizacij-
skim upravičencem.
Minuli teden so predstavni-
ki krajevne skupnosti Prebold,
TVD Partizan Prebold in Turi-
stičnega društva v Preboldu
pripravili problemsko konfe-
renco, na kateri so obravnavali
problematiko preboldskega
bazena. Predstavniki TVD
Partizana so jasno povedali, da
se ne borijo za lastništvo baze-
na, želijo le upravljavsko pra-
vico, lastništvo pa naj se pre-
nese na krajevno skupnost ali
občino. Obenem so zagotovili,
da bazen letos bo odprt, pa če-
prav ne bo obnovljen. Seveda
v primeru, če jim bodo to do-
volili inšpektorji.
Po zadnjih informacijah
je problemska konferenca v
Preboldu le obrodila sadove.
Minuli ponedeljek je bila na-
mreč sklenjena poravnava z
denacionalizacijskimi upra-
vičenci. Ti bodo odstopili od
svoje zahteve, če in kojim bo
občina plačala 21 tisoč mark
odškodnine.
Hmezad Gostinstvo
zahteva bazen na
Vranskem
Kakšna bo usoda tamkajš-
njega bazena, se sprašujejo tu-
di na Vranskem. Predsednik
sveta krajevne skupnosti
Franc Sušnik je namreč žal-
skim svetnikom, predsedniku
sveta in žalskemu županu na-
pisal pismo, v katerem jih pro-
si, da pomagajo zagotoviti ne-
moteno obratovanje bazena s
pripadajočim avtokampom in
gostinskim delom. Sušnik
opozarja, da zaradi nerešenega
denacionalizacijskega vpraša-
nja na Vranskem nikoli ne ve-
do, ali bo bazen v poletnih me-
secih odprt ali ne, krajani pa si
seveda želijo, da bi služil svo-
jemu namenu.
Očitno pa usoda bazena na
Vranskem še ne bo kmalu ja-
sna. Vsaj tako bi lahko sklepali
po besedah lastnika bazena, to
je Hmezad Gostinstvo. Direk-
tor Bruno Randl je pojasnil,
da so dediči nekdanjih lastni-
kov resnično vložili zahtevek
za vračilo zemljišča. V Hme-
zad Gostinstvu so jim priprav-
ljeni vrniti v náravi zemljiSj
kjer so uredili avtokamp, \
zen in okoliško parkirišče
po Randlovi oceni ne more
vrnjeno v naravi. A na Vrç
skem ni problem zgolj den
cionalizacija, temveč tudi o
nosi s sedanjim najemnike
bazena, avtokampa in gosti
skega dela. »Hmezad Gostit
tvoje pred dobrimi petimi |
oddalo bazen s pripadajoči
dejavnostmi v najem podj«
Geneza. Prvo leto je najemi
še plačeval najemnino, zadi
leta denarja nismo dobili, \
zen je bil odprt tako, da ga
lastnik Geneze oddajal v pc
najem, pred časom pa je p«
jetje Geneza celo objavilo r¡
pis za prodajo tega komplek
čeprav sploh ni njegova last
nameravani prodaji smo obi
stili policijo, Hmezad Gostil
tvo je potem preko sodii
zahtevalo vrnitev bazena,
dana je bila tudi že izvržba,
pa je bila preklicana dve i
pred izvršitvijo. Skratka,
zahtevamo vračilo bazei
kompleks je vključen tudi
naš lastninski program, ka
se bodo stvari odvijale in ali
bazen na Vranskem letos c
prt, pa v tem trenutku ne n
rem napovedati,« je še povei
Bruno Randl.
IRENA BAÍ
INTERNET
TAKO ALI DRUGAČE
Bližajo se počitnice
Z veliko hitrostjo se bliža
poletje in z njim dopusti. Ne-
kateri bodo šli na počitek ob
morje, drugi bodo obiskali ek-
sotične kraje, spet tretji bodo
ostali doma in si bodo z navi-
deznimi potovanji po Interne-
tu krajšali vroče poletne dni. S
pomočjo t.i. navideznih poto-
vanj ( Virtual travel) lahko do-
bimo tudi veliko koristnih nas-
vetov o državi, kamor želimo
potovati. Najdete lahko podat-
ke o hotelih, cenah in turistič-
nih znamenitostih, na voljo pa
so vam tudi zemljevidi. Na-
štejmo nekaj naslovov za zače-
tek vašega potepanja: podajte
se na na sproščujoč potep na se-
ver Evrope, naNizozemsko zna-
stovom http://www.qqq.com/
holland/index.html, če vam je
bolj všeč morje, obiščite Kari-
b http://www.interknow-
ledge.com/aruba ali pa spoz-
najte lepote domače grude in
ostanite kar v Sloveniji http://
www.ijs.si/slo.
Na mladih svet stoji
Dokaz, da naši mladi nado-
budneži računalnika ne upo-
rabljajo zgolj za igranje igric,
temveč, da znajo z njim tudi
kaj pametnega narediti, so
WWW strani slovenskih šol,
kijih najdete na naslovu http://
www.zrsss.si/cgi-bin/slo/ro/
default.htm. Posebej omenimo
le celjsko Srednjo trgovsko šolo
http://www.s-hscb.ce.edus.si/
sola.htm, ki na Internetu pred-
stavlja svojo šolo in dejavnosti
ter 1. gimnazijo v Celju, ki ima
na Internetu elektronski časo-
pis za mlade http://www.vi
ja.si/www/a4/a4.htm.
Čira čara
Vsi poznamo iluzioni
Davida Copperfielda. ki
imajo mnogi za najboljše
«čarovnika« na svetu. Izvej
je že nič koliko iluzij in trik
ob katerih je ljudem zastf
dih. Le malo kdo ga je lain
občudoval v živo, večino
ga poznamo le s televizijsl
zaslonov, zdaj pa lahko kaj \
o njem izvemo tudi s pomoi
Interneta. Na domači str
Davida Copperfielda htt|
www.rit.edu/~dbh691
DavCop/copidx.htmI si I
ko ogledate njegove trike, p
berete njegovo življenji
zgodbo, novičke o njem in r
govi izvoljenki Claudiji Set
fer, podatke o njegovih tur
jah in še marsikaj.
Upamo, da seje za vsako
našlo kaj zanimivega. Če b
radi še potepali, obiščite i
mačo stran Vizije d.o.o. htt
/www.vizija.si in poiščite
briko Web potep dneva, ki
bo popeljala v svet. Vsak <
vas čaka novo doživetje!
Da bi bila naša rubrika b
ša, nam po elektronski p1
pošljite svoje predloge. Ali
nam pišite kar tako in se fl
znova pridružite naslednji
den.
Za vas sta se potep'
Tomaž Leskov?
tomaz@vizij
Jožica Kris'
jozica@vizi)
Odrezani od sveta
Delno zaporo ceste med Rimskimi Toplicami In Jurkloštrom bo čez nekaj mesecev
zamenjala popolna zapora - Prebivalci In delavci v obratu S a de ko so ogorčeni
Prebivalce naselij ob regionalni cesti
Rimske Toplice - Jurklošter čaka v pri-
hodnjih mesecih veliko težav in nevšeč-
nosti, saj so se v Direkciji RS za ceste od-
ločili, da bodo še letos zgradili nov most
oziroma propust v bližini Globokega.
To pomeni, da bo regionalka, kije sedaj
za promet zaprta le delno, nekaj časa
zaprta popolnoma.
Delna zapora na cesti do Jurkloštra ve-
lja že od začetka meseca, ko seje na mostu
pri Globokem zaradi dotrajanosti delno
porušil eden od nosilnih stebrov in zato
vožnja po tem delu ceste ni več varna.
Cestno podjetje iz Celja je prepovedalo
promet za avtobuse in tovorna vozila, kar
je povzročilo precej nejevolje med prebi-
valci krajevnih skupnosti Jurklošter in
Rimske Toplice, saj pravega obvoza ni in
je promet usmerjen na druge ceste. Trans-
port za tovornjake in druga težka vozila
poteka čez Planino in Šentjur ali pa čez
Polano, Breg in Sevnico. Otežkočen je tu-
di prevoz z avtobusi, saj med Rimskimi
Toplicami in Jurkloštrom ni več direktne
povezave in je treba prestopati.
Prepoved vožnje tovornjakov je najbolj
prizadela podjetje Sadeko, ki ima v Grač-
nici svoj obrat. »Zaradi zapore ceste mora-
jo naši tovornjaki, ki vozijo sedaj čez
Šentjur ali Sevnico, vsakokrat narediti po
50 kilometrov več,« pravi vodja obrata
Drago Deželak. »Podjetje ima zaradi tega
precej škode, ki jo poskušamo omiliti tudi
tako, da nekatere tovore preložimo čez
most z enega tovornjaka na drugega, ali pa
jih vozimo z avtomobili in kombiji. Pred-
lagali smo, da bi zgradili nekakšen zasilni
prehod, vendar našega predloga v Celju
niso sprejeli. Skupaj s predstavniki kra-
jevne skupnosti Jurklošter smo bili tudi
pri laškemu županu, ki pa nam je povedal,
da nam pri naših težavah ne more pomaga-
ti, ker je cesta regionalna inje torej v pri-
stojnosti republike. Niti pomisliti ne
smem, kaj bi se zgodilo, če bi v našem le-
snem obratu prišlo do požara. Preden bi po
obvozih prišli k nam gasilci, bi bilo že vse-
ga konec,« je ogorčen Deželak.
Kot kaže domačini niso povsem spošto-
vali delne zapore, zato je Cestno podjetje
predlagalo Direkciji za ceste, naj regio-
nalko od 17. maja naprej zapre za ves pro-
met, saj obstaja nevarnost, da bi se ob gro-
bih kršitvah prepovedi vožnje propust po-
polnoma porušil. V Ljubljani takšnega
predloga za zdaj še ne podpirajo, saj oce-
njujejo, da razmere na cesti še niso kritič-
ne. Bo pa promet med Rimskimi Toplica-
mi in Jurkloštrom zagotovo popolnoma
prekinjen predvidoma od avgusta dalje,
saj so se, kot je povedal pomočnik direk-
torja Direkcije za ceste Jurij Vojska, v
ministrstvu za ceste odločili, da bodo še
letos zgradili nov propust. Sprva so načr-
tovali le sanacijo, za katero so že pred ča-
som pripravili vse potrebne projekte, ven-
dar so se kljub precejšnjemu finančnemu
zalogaju vendarle odločili za novograd-
njo. Prvi del projektov bo narejen do kon-
ca tega meseca, v celoti pa do 15. junija,
tako da bi lahko že do konca prihodnjega
meseca zbrali vse ponudbe za oddajo
gradbenih del. »Reševanja težav na regio-
nalki smo se lotili po hitrem postopku in
če ne bo prišlo do kakšnih nepredvidenih
zapletov, bomo nov propust začeli graditi
v avgustu. To seveda pomeni, da bo od ta-
krat naprej zaradi gradbenih del cesta za-
prta za ves promet,« napoveduje Jurij Voj-
ska.
Takšna odločitev Direkcije za ceste, pa
čeprav je, kot trdijo v Ljubljani, edina
možna, bo gotovo še bolj prizadela prebi-
valce krajevne skupnosti Jurklošter, saj so
že sedaj, ko je cesta zaprta le delno, sko-
rajda odrezani od občinskega središča in
drugih delov laške občine. Popolne zapo-
re ceste se že sedaj bojijo tudi v lesnem
obratu v Gračnici. »Sploh si ne predstav-
ljamo, kako bomo poslovali, ko bo regio-
nalka zaprta za ves promet. Že sedaj ima-
mo precejšnjo škodo in če bomo začeli za-
mujati še dobavne roke, bomo pri naših
kupcih v tujini izgubili še dober ugled,«
meni Drago Deželak.
JANJA 1NTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
St. 21.-23. mai 1996
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 21.-23. maj 1996
NOVI TEDNIK
KULTURA
10
Junior classic Orchester v Podsredi
Orkester i z Regensburga bo gostovat na gradu 29. maja
Da Bavarsko slovensko društvo do-
bro deluje, nastalo pa je s tvornimi po-
vezavami med Regensburgom in Pod-
sredo na temelju dogajanj, ki so bila po-
vezana z aktivnostmi Kozjanskega
parka pri obnovi podsredškega gradu
in sorodnega gradu Volfsegg, potrjuje-
jo s svojim obiskom v Sloveniji mladi
glasbeniki iz bavarskega Regensburga,
ki bodo ravno s posredovanjem ome-
njenega društva gostovali v Sloveniji
od 27. maja do 4. junija. Na podsredš-
keni gradu bodo muzicirali 29. maja, v
primeru slabega vremena pa v cerkvi
Janeza Krstnika v Podsredi.
Junior classis Orchester je ustanovil in
ga tudi umetniško vodi Martin Weikert,
ki je končal glasbeni študij na Visoki šoli
za glasbo v Münchnu. Strokovno se je iz-
popolnjeval pri Siegfriedu Palmi za vio-
lončelo in za dirigiranje pri znamenitem
Sergiu Celibidacheju. V komornih za-
sedbah deluje kot solist in kot dirigent.
Doslej je koncertiral v Izraelu, v Romuni-
ji, na Madžarskem, v Španiji in Italiji.
Orkester sestavljajo mladi glasbeniki,
dijaki različnih gimnazij iz Regensburga
na Bavarskem in Gornje Pfalške. So tudi
nagrajenci nemškega glasbenega tekmo-
vanja »Mladina muzicira«. Da lahko mla-
di pridejo v omenjeni orkester, morajo bi-
ti nadpoprečno motivirani in nadarjeni.
Mladi glasbeniki izvajajo, kot napove-
duje že ime orkestra, zgolj klasično glas-
bo od obdobja baroka do 20. stoletja. Zla-
sti zadnja tri leta intenzivneje koncertira-
jo, najbolj odmevna koncerta sta bila v
Benetkah in Valenciji. Omeniti velja še
tri soliste: Juditho Smith, Marcusa Wid-
manna in Matthiasa Schmida. Lansko le-
to je orkester prejel tudi nagrado bavar-
skega tekmovanja orkestrov.
DRAGO MEDVED
Vznemirljivo vzdušje
Koncert Mešanega pevskega zbora C e ti s
Vsak glasbeni nastop je
pričakovanje nečesa prijet-
nega in vznemirljivega za
izvajalce in poslušalce. Tak-
šno je bilo vzdušje na četrt-
kovem koncertnem večeru
v Celjskem Narodnem do-
mu, ki ga nam je pripravil
mešani pevski zbor Cetis iz
Celja.
Programsko je bil koncert
sestavljen zelo raznoliko, kar
je verjetno posledica časovne
stiske zaradi menjave v umet-
niškem vodstvu zbora, ki je
svoj letni nastop kljub temu
želel opraviti v spomladanski
sezoni. Trem renesančnim
motetom je sledila novoro-
mantična, preprosta, vendar
zelo lepa skladbica C. Saint
Seansa na sakralno vsebino,
prvi del pa je zaključila slo-
vaška narodna »Àka si mi
krasva« Evgena Suchona.
Drugi del je bil sestavljen iz
skladb in priredb slovenskih
skladateljev od Foersterja in
Ipavca do Radovana Gobca.
Zbor je pel prepričljivo,
sveže in intonančno čisto,
predvsem pa doživeto in mu-
zikalno. Pretežni del zaslug
za to gre pripisati mladi, obe-
tavni in v celjskem glasbenem
prostoru že uveljavljeni zbo-
rovodkinji Bernardi Kink, ki
vodi zbor šele krajši čas, ven-
dar že kaže dobro poznavanje
zborovskega zvoka. Njen in-
terpretacijski koncept je pre-
pričljiv in pevci ji disciplinira-
no sledijo.
Kot gostje na tem koncert-
nem večeru sodeloval mešani
zbor »Emanuel« iz Celja, ki
ga tudi umetniško vodi ista
zborovodkinja. Odličen zbor,
ki poleg sakralne goji tudi
druge pevske literature. Ver-
jetno si Kinkova niti ni pred-
stavljala, kako pomembno je
bilo gostovanje tega zbora,
kajti lahko smo poslušali in
primerjali oba, ki se po umet-
niški naravnanosti sicer ne
razlikujeta bistveno, imata pa
različen zvok in barvo; eden
širok zborovski zvok, drugi
pa zna zelo občuteno in ko-
morno muzicirati.
Naj bo ta večer še ena spod-
buda več vsem, ki skrbijo za
rast in uveljavljanje celjskega
petja.
MARJAN LEB1Č
Celje v znamenju pojoče mladine
V ponedeljek, 27. maja, bodo v Celju ponovno prepevali
najmlajši in sicer na medobčinski reviji otroških in mladin-
skih pevskih zborov, ki jo organizira Zveza kulturnih orga-
nizacij Celje. Nastopilo bo dvanajst zborov iz osnovnih in
sredn jih šol iz občin Cel je, Štore ter Vojnik. Vsak zbor se bo
predstavil s po tremi pesmimi, njihove nastope pa bo stro-
kovno ocenjeval priznani glasbeni strokovnjak prof. Edvard
Goršič. '	Ž. B.
Opus 1 na odru SLG Celje
Na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje se v nede-
ljo, 26. maja, ob 18. uri začenja 4. republiško tekmovanje
mladih plesnih ustvarjalcev. Opus 1 - plesno miniaturo pri-
pravlja v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Celje
in Studiem za ples Celje Zveza kulturnih organizacij Slove-
nije.
Preko 50 mladih plesalcev iz Ljubljane, Maribora, Velenja,
Žalca in Celja bo v nedel jo predstavilo 33 avtorskih plesov, pri
ustvarjanju natemoraziskovanjačasavgibu in plesu, kar je bila
izhodiščna tema letošnjega Opusa, pa so, vsaj z nasveti, poma-
gali tudi plesni mentorji. V okviru letošnjega Opus 1 bodo ple-
salci razdeljeni v dve kategoriji, mlajša skupina A za plesalce
od 9 do 12 let in starejša skupina B za plesalce od 13 do 20 let.
Plesne nastope bo spremljala 3-članska žirija, trije prvouvršče-
ni pa se bodo za nagrado udeležili Mednarodne poletne plesne
šole v Ljubljani.	IS
Kolonija v Konjicah
Konjiška likovna sekcija DPD Svoboda je preteklo soboto
priredila enodnevno slikarsko kolonijo. Sekcija je letos prejela
občinsko Prešernovo priznanje, na koloni ji pa je 20 sodelujočih
likovnikov ustvarjalo na temo 850-Ietnice Slovenskih Konjic.
Nastale upodobitve bodo v konjiškem Domu kulture predstavi-
li ob dnevu državnosti.	B.Z.
Pojoči
šentjurski otroci
Vrsti zborovskih pevskih
revij, ki v teh dneh potekajo
širom Slovenije, so se v zad-
njem času pridružili tudi šo-
larji v šentjurski občini.
Pred dnevi sta bili namreč
tamkaj dve reviji otroških in
mladinskih šolskih zborov.
Šest osnovnih šol - razen one iz
Ponikve - je nastopilo z mla-
dinskim in otroškim zborom,
poleg njih pa še otroški zbor
glasbene šole »Skladateljev
Ipavcev«. Mlade zborovodke
in zborovodja so pripravili pe-
ster spored predvsem sloven-
skih pesmi, ki so ga izvajali z
manjšimi izjemami vzorno s
smiselnimi interpretacijami in
solidno glasovno uglajenost-
jo. Nekateri so izvedli nastope,
ki napovedujejo, da bi lahko
nastopili v prihodnje tudi na
republiški reviji v Zagorju. Za-
nimivo je, da je bila večina in-
strumentalnih spremljav v do-
meni učencev šentjurske glas-
bene šole, ki so dostojno opra-
vili svoj nastop in prispevali k
pestrosti obeh pevskih revij.
E.D.
Razstava Bogdana Borčića
V Galeriji sodobne umet-
nosti Celje in Likovnem sa-
lonu se od torka, 21. maja, s
svojimi najnovejšimi slikar-
skimi deli predstavlja Bog-
dan Borčič.
Že leta 1896 je njegova pre-
gledna razstava slikarskih del
v Moderni galeriji Ljubljana
in kasnejši, leta 1993 v Celov-
cu in Mariboru, nesporno pod-
krepila dejstvo, da je Borčič
»z radikalnimi analizami sli-
kovnega polja izoblikoval eno
najbolj avtentičnih različic
abstrakcije v slovenskem sli-
karstvu 20. stoletja« (je v
spremni študiji v katalogu za-
pisal Tomaž Brejc). Razstava
v Celju sledi kontinuiteti in
razvoju Borčićevega slikars-
tva, od gladkih barvnih plo-
skev v čutno, s spontanimi do-
tiki čopiča oblikovano povr-
šinsko barvno sled, v barvno
prosevajoči prostor, v mehko-
bo katerega se naseljujejo
Znaki, risarsko ločljive geo-
metrične forme in segmenti
meandričnih oblik. Prav z
zadnjimi deli Borčič presega
nasprotja čistih ekzaktnih
form in intuitve impulze zno-
traj slikovne materije, jih
preobraža v občutljivo barvno
površino in z izkustvi dožive-
to umetniško tvorbo.
Vsebinska zasnova razsta-
ve, izbor gradiva in študija v
katalogu »Bogdan Borčič in
sodobno abstraktno slikars-
tvo« je delo dr. Tomaža Brej-
ca, razstavo pa je pripravila
Alenka Domjan.
A. D.
Petnajsti rojstni dan APZ
Jutri zvečer bo v celjskem
Narodnem domu spet zazve-
nela pesem.Akademski pev-
ski zbor bo petnajsti rojstni
dan praznoval skupaj s svo-
jim zvestim občinstvom.
V svoji kratki, vendar boga-
ti petnajstletni zgodovini je
zbor zbral štiri srebrne in eno
zlato plaketo na nastopih Naša
pesem, koncertiral je v mno-
gih krajih po Sloveniji, gosto-
val na Madžarskem, Češkem,
v Italiji in drugod. Sodeloval
je z mnogimi domačimi in tu-
jimi pevskimi in glasbenimi
skupinami.
Začetki zbora segajo že v le-
to 1979, ko je dirigentka Dra-
gica Žvar osnovala Mešani
pevski zbor Franc Kač Hudi-
n ja. Ta seje po dveh letih prei-
menoval v Akademski pevski
zbor Boris Kidrič. Prvih pet let
"apezejevcev" se v njihovo
zgodovino vpisuje kot oranje
ledine pod vodstvom Dragice
Žvar. Iz tega obdobja je tudi
prva udeležba naNaši pesmi v
Mariboru iz leta 1984, ko so
pevci kot debitanti dosegli
srebrno plaketo. Vsem poslu-
šalcem pa seje najbrž najbolj
ohranil v spominu koncert s
priredbami popularnih brazil-
skih pesmi.
Obdobje s takrat še študent-
koAdrijano Požun Pavlovičje
bilo okronano z zlato plaketo
mesta Maribor leta 1988, diri-
gentka pa imenovana za naj-
boljšo debitantko. Zboru sta
nato kratek čas dirigirali tudi
Urša Lah in Sonja PaviičČen-
dak, sicer nekdaj zvesti pevki
in sedanji korepetitorki.
Zdaj že drugo leto pevci
prav tako uspešno prepevajo
pod vodstvom Dejana Jakši-
ča, ki bo skupaj z zborom pro-
slavil tudi jutrišnji jubilej.
L.G.
Evropski
problemček
Piše: Tadej Cater
Če boste Ceesa Nooteboo-
ma, najbolj prevajanega in
daleč najbolj znanega nizo-
zemskega pisatelja vprašali,
kje stanuje, vam bo preprosto
odgovoril, da »v Parizu, Špa-
niji ali Berlinu, vendar pred-
vsem v nizozemskem jeziku«.
In, ko boste isto vprašanje na-
slovili na kakšnega ameriške-
ga pisatelja, denimo Bretta
Eastona Ellisa, vam bo kot iz
topa odgovoril, da stanuje »v
Santa Mo nie i«.
Ameriški pisatelj s svojim
bivanjem v jeziku, za razliko
do njegovih evropskih kole-
gov, nima težav. Njegov jezik
je jezik vsega sveta. In pika.
On pripada svetovni literatu-
ri, evropski pisatelj pa bolj
kot svetovni in evropski, pred-
vsem nacionalni. Oziroma
drugače; medtem, ko je Noo-
teboom samo nizozemski pi-
satelj, je Ellis pisatelj. Nacio-
nalne književnosti sodijo v
kontekst Evrope. Še več, so
lastne predvsem in zgolj
Evropi. Pa čeprav tudi Noote-
boom vsake toliko živi v New
Yorku. In tam tudi ustvarja,
piše, si kot predavatelj na
tamkajšnjih Univerzah služi
vsakdanji kruh. Pa vendar bo
za vselej ostal Nizozemec.
Hja, če boste kakšnega
ameriškega prodajalca ham-
burgerjev vprašali, kje stanu-
je, vam bo preprosto odgovo-
ril, da pač tam, kjer pač tre-
nutno spi. Pa čeprav je rojen
na zahodni obali, vam bo de-
jal, da je z vzhodne strani se-
vernoameriške celine.v Ker
tam pač trenutno živi. Če bo-
ste Slovenca, ki živi denimo v
Kopru vprašali, kje stanuje,
vam bo preprosto odgovoril,
da v Kopru in v isti sapi dodal,
da pa v resnici prihaja iz Slo-
venskih Goric. Stvar korenin,
torej. Medtem, ko se Evropej-
ci s temi lastnimi koreninami
ne le obremenjujemo, pač pa
jih tako zelo radi izpostavlja-
mo, Američanom te korenine
ne pomenijo popolnoma nič.
Američani so se samo enkrat
v svojih petstotih letih vpra-
šali, od kod hudiča oni prav-
zaprav izvirajo. In še to ob
praznovanju Kolumbovega
pristanka med Indijanci. Ja
sno, ker indijanskih korenit
nihče od Američanov ni žele
prevzeti. Niti črnci. Še več
ravno črnci so bili tisti, ki si
tudi bele prebivalce Združe
nih držav pripravili do tega I
da so se malček obrnili naza
in se skušali spomniti, kdaj ji
njihov oče, dedek, pradedek
prapradedek oziroma kakr
šenkoli že »prapra« prispeI :
ladjo v newyorsko ali boston
s ko pristanišče. Toda, že do
ber teden po proslavi, so in
vse skupaj lepo pozabili. In ši
naprej veselo prodajali ham \
burgerje. Oni so pač A me ri■
čani. Tako kot smo mi šele po,
tem Evropejci. Pa čeprav ji
Evropa že dolgo tukaj in sme
vsi že ves čas v Evropi.
Hja, dragi moji, Evropa ji
za razliko od Amerike, ki ji
meteorološki pojem, pred
vsem politični pojem. Stvai
politične presoje. Tako kot sc
stvar politične presoje tud
književnosti. Nacionalni
književnosti. Čeprav evrop-
ski,je Milan Deklevaše vednij
samo slovenski pesnik. Ča
prav italijanski, je ¡talo Caß
vino še vedno zgolj ita lij ansie
pisatelj. Ališe boljše, ñapóle•
tans ki pisatelj. In zakaj sen
kot primer vzel ravno književ-
nost? Zakaj ne recimo gospo-
darstvo? Ali pa pol it i ko, ko po
je vendar ravno politika tista
ki to Evropo deli na nacional-,
ne predalčke? H mm! Litera-
tura edina od umetnost
stoodstotno biva zgolj v jezi-
ku. In zato Evropi pripada
ravno toliko, kolikor si ujet t
svojem jeziku. Ki pa je nacio-
nalno zamejen. Pripadati
Evropi, vstopiti vanjo, si
vključiti v njen tok, ni stvar
bruseljskih politikov, marvei
ujetosti v nacionalni jezik. K
pa je že zdavnaj del evropskih
nacionalnosti.
Eden boljših
oktetovih nastopov
Ljubezen do petja in pri-
jateljstvo že sedemnajst let
družita osem pevcev Celj-
skega okteta v enovito pev-
sko skupino, ki se je v neko-
liko prenovljeni sestavi pre-
tekli petek predstavila v
celjskem Narodnem domu.
Celovečerni koncert, ki ga
je oblikovala skupaj s pevci
njihova voditeljica prof.Alen-
ka Firšt je obsegal zgolj slo-
venske pesmi, s prijetnim na-
stopom paga je popestrila tudi
sopranistka Irena Zakonjšek
ob klavirski spremljavi Irene
Kraljeve. Prevladovale so na-
rodne pesmi iz raznih krajev
Slovenije in v različnih, tudi
dokaj zahtevnih priredbah.
Številni poslušalci so celoten
nastop spremljali s simpatijo,
z aplavzom pa so izsilili še ne-
kaj dodatkov.
Uspešen zborovski nastop
je odvisen od mnogih dejavni-
kov, med katerimi je gotovo
eden najvažnejših zlitost po-
sameznih glasov v ubrane
skupno prepevanje. Dobri
glasovna izobrazba, ki pogo-
juje lepo ubranost, je zlasti ob-
čutljiv element pri prepevanji
manjših vokalnih skupin.
Sem prav gotovo sodi tudi
oktetovstvo. Celjski oktet je
na tem svojem koncertu v
glavnem zvenel ubrano. Pred-
vsem je imponirala zlitost viš;
jih glasov. Pri basih in zlasti
pri baritonih se mestoma po;
javljajo nekateri rezki toni, ki
nekoliko motijo občutek zlito-
sti celotnega ansambla. Med
sicer redkimi solističnimi
vložki je najbol j pri jetno delo-
val Vencelj Ferant z lepim li-
ričnim tenorjem. Interpretaci-
je vseh pesmi so bile smiselne
in na zavidljivem umetniškem
nivoju, čeprav je včasih neko-
liko motilo prevečkrat pretr-
gano frazi ran je.
Bil je to eden boljših okteto-
vih nastopov, ki gaje povezo-
vala Karmen Magyar.
E.C
St. 21.-23. mai 1996
il
KULTURA
NOVI TEDNIK
Ifeliko glasbeno slavje
i Rogaški Slatini ЗО-ietnica moškega pevskega zbora
V	Rogaški Slatini je bilo v
ireteklosti več zborov, Moški
«vski zbor Rogaška Slatina
ia sodi v vrh slatinskega ter
Jovenskega ljubiteljskega
¡borovskega petja. Pevci, ki
im je najprej dirigiral Ivan
Haga, za njim pa Franci
Plohi, so za svoje odlično pet-
t prejeli že več pomembnih
)riznanj.
V	soboto, 25. maja, bodo v
logaški Slatini slovesno praz-
lovali 30-letnico obstoja do-
mačega moškega pevskega
bora. Veliko slavje bo v zdra-
iliški Kristalni dvorani ob 20.
iri, ko bodo pevci predstavili
zbor iz svoje raznolike ustvar-
alnosti. Slavnostni govornik
»o slatinski župan, Branko Ki-
Irič, več pevcev pa bo za svoj
:borovski staž prejelo zlata,
rebrna in bronasta Gallusova
jdličja. Na prireditvi bo seveda
njihovo najzvestejše občins-
Vo, /z Rogaške Slatine ter oko-
lice. povabili so svoje nekdanje
levce ter tudi pokrovitelje,
lied katerimi v zadnjem času
estopa slatinska občina. Med
»vabljenci so predstavniki
ijihovih prijateljskih zborov iz
Madžarske, Nemčije, Avstrije,
Hrvaške in Italije, pretekli ko-
lec tedna pa so povabili v Ro-
gaško Slatino pevski zbor iz
Sarnena iz Švice. Gre za njilio-
re nove prijatelje iz švicarske-
ga kraja, kjer je našlo delo ne-
taj slatinskih steklarjev.
----
¿lata Gallusova odličja bodo
»a slavju prejeli Anton Mik-
ia, Jože Potočnik, Edo Plev-
>ik,Anton Boža k, Ludvik Ku-
'¡Š, Jože Kovačič, Karel Feri-
anič in Milan Zagoda. S sre-
čnimi bodo nagradili Mila-
na Murka, Stanka Škodiča,
Vlatka Novaka in Jožeta Ple-
»enitaša, z bronastimi pa
&runa Šverka, Andreja Ki-
Iriča, Janka Zupanca, Bran-
fa Zupanca ter Robija Šo-
jarja._
V	Moškem pevskem zboru
logaška Slatina je zbranih 36
)rijateljev zborovske glasbe,
lajveč iz Rogaške Slatine, pa
udi iz Mestinja, Podplata ter
jogatca. S svojim dirigentom,
•"ancijem Plohlom, se zbirajo
'a vajah ob torkih in petkih, v
Postori h hotela Soča, vsako-
;rat po dve uri. Pevca Konrad
Kajba in Jože Križan pojeta
že od ustanovitve zbora. Dolga
leta je bil predsednik zbora
Ivan Brantuša, zdaj paje To-
ne Kamenšek.
Zbor je veliko nastopal po
Sloveniji, izšli sta tudi njihovi
kaseti ter velika plošča, na Ma-
džarskem ter v Nemčiji pa so
uspešno zastopali slovensko
zborovsko petje. V Sloveniji so
štirikrat nastopili na elitni zbo-
rovski prireditvi Naša pesem
ter redno dobivali bronasto od-
ličje. Občinstvo v Rogaški Sla-
tini jih posebej ceni po rednih
letnih pomladanskih koncer-
tih, po različnih priložnostnih
koncertih po Rogaški Slatini,
redno pa nastopajo tudi na re-
gijskih zborovskih revijah. Ve-
liko so bili na tujih odrih. Zad-
nja leta so jih imeli priložnost
slišati v Budimpešti ter Pecsi
na Madžarskem, po avstrij-
skem Koroškem, v Dortmundu
ter drugih krajih Nemčije, v
Zagrebu, Varaždinu in Čakov-
cu, pa tudi v Dolini pri Trstu, po
različnih krajih Furlanije ter v
okolici Rima
BRANE JERANKO
• Foto: BLISK
Še en uspeh
Vinka Skaleta
Priznani mednarodni
mojster umetniške fotogra-
fije, Celjan Vinko
Skale, je k številnim us-
pehom s svetovnih foto sa-
lonov dodal še enega. Na
mednarodnem FIAP foto
dia salonu The Golden Cat
v Belgiji je njegov diapozi-
tiv z nazivom Koncert iz
znanega ciklusa Korenine
prejel zlato medaljo za fo-
tožurnalizem. Vsakoletni
foto dia salon v Belgiji je
eden izmed vidnejših
FIAP-ovih dia salonov na
svetu, izbrane posnetke pa
bodo predvajali v številnih
mestih v Belgiji.	ŽB
Pleši titolavo, Casanova!
Ob dvajsetletnici Plesnega
foruma Celje, plesno-izo-
braževalnega centra, ki gaje
pod vodstvom Goge Stefano-
vič Erjavec že pred leti pone-
slo daleč čez meje Celja in
Slovenije, je bila v soboto v
celjskem Narodnem domu
prireditev, na kateri so ple-
salci Plesnega foruma in
drugi umetniki, obeležili ta
jubilej celjskih plesnih za-
četkov.
Ob nekaterih drugih znanih
imenih seje tako na odru Na-
rodnega doma s plesno točko
predstavila tudi Goga sama (ki
je nazadnje aktivno plesala
pred desetimi leti), gledalcem
pa je zastajal dih tudi ob ple-
snih točkah Save Malenšek,
Estele Žutič, Marka Peperka in
drugih. Ker je eden glavnih ci-
ljev delovanja Plesnega foru-
ma plesno gledališče, so us-
tvarjalci prireditev, ki jo je po-
vezovalaSonja Poiane, domi-
selno združili v pravi happe-
ning, na katerem je bilo dovolj
vsega - tako giba in plesa kot
tudi besede in elasbe. Ob tej
priložnosti je Stefan Žvižej,
predsednik celjske Zveze kul-
turnih organizacij, nekaterim
plesalcem podelil priznanja in
plakete. Tako je Goga Stefa-
novič Erjavec prejela srebrno
plaketo Mete Vidmar, ki je
najvišja plaketa za plesne do-
sežke v Sloveniji, enako pla-
keto paje prejel tudi Plesni fo-
rum Celje kot društvo. Brona-
sto plaketo in listino Mete Vid-
mar je prejela tudi Sava Ma-
lenšek, listino Mete Vidmar
pa še Estela Zutič in Andrej-
ka Cepuš. Sava Malenšek je iz
rok Goge Stefanovič prejela
tudi prvi zlati prstan Plesnega
foruma, ki ga bo Plesni forum
Celje od letos podeljeval svo-
jim najvidnejšim plesalcem.
Skratka, v Celju je bilo v so-
boto ponovno mogoče videti
predstavo na visokem nivoju,
kije očitno ganila tudi samega
župana Zimška, saj je obljubil,
da bo plesalcem Plesnega fo-
ruma, ki jim grozi izselitev iz
plesne dvorane v centru mesta,
omogočil vsaj takšne pogoje
dela, v kakršnih so delali do se-
daj.
N.-M. SEDLAR
Foto: G. KATIČ
P InL 1 ¡te É % $ i H ž
V	Slovenskem ljudskem
gledališču Celje bodo danes,
v četrtek ob 15.30, za Abonma
1. šolski in izven, uprizorili
predstavo Maček v žaklu, v so-
boto ob 20.30, pa za Abonma
Oderpododrom 14 in izven,
predstavo Pat ali igra kraljev.
V ponedeljek ob 11. uri za Sr.
frizersko, tekstilno in strojno
šolo 2 Celje ter v torek ob
16.30, za Abonma I. Gimnazi-
ja 2 Celje in izven, bodo upri-
zorili predstavo Florentinski
slamnik, v sredo pa ob 10. uri
za Abonma Rudarske šole Ve-
lenje in ob 16. uri zaAbonma I.
Gimnazije 3 Celje in za izven,
pa predstavo Maček v žaklu.
V	Hermanovem gledališču
Muzeja novejše zgodovine
bo danes ob 10., 11. in 16.30
uri, glasbena pravljica v izved-
bi dramskega igralca Roberta
Prebila, člana Slovenskega
mladinskega gledališča iz
Liubliane.
V	Narodnem domu v Ce-
Ij u bo drevi ob 18.30, osrednja
slovesnost ob 50-letnici VVZ
Tončke Čečeve Celje, s kon-
certom Učiteljskega pevskega
zbora Slovenije in nastopom
otrok. Jutri, v petek ob 19.30,
pa bo slavnostni koncert ob
15-letnici Akademskega pev-
skega zbora Celje, pod vods-
tvom Dejana Jakšiča.
V	cerkvi Sv. duha v Novi
vasi v Celju bo v soboto ob 19.
uri, koncert Moškega pevske-
ga zbora KUD Ivan Cankar iz
Celja, pod vodstvom Franca
Klinarja.
V	Domu kulture v Velenju
bo v soboto ob 17. in 19. uri,
otroški festival z naslovom
Glasbena skrinjica.
V	Hmeljarskem domu v
Šempetru bo v soboto zvečer
ob 20. uri, koncert Moškega
pevskega zbora iz Šempetra in
Vokalne skupine Vrtnica.
Na Glavnem trgu v Celju
bo v sredo, 29. maja ob 18.30,
koncert harmonikarskega or-
kestra Glasbene šole Celje,
pod vodstvom Marije Zavšek
in Pihalnega orkestra Glasbe-
ne šole Celje, pod vodstvom
Jureta Krajnca.
V	Pokrajinskem muzeju v
Celju bo v torek ob 20. uri peti
abonmajski koncert Celjskega
godalnega orkestra, pod vods-
tvom Nenada Firšta.
V	knjižnici v Šentjurju bo-
do danes, v četrtek ob 19. uri,
odprli likovno razstavo Arpa-
da Šalamona iz Slovenskih
Konjic, ki se bo predstavil z
grafičnimi deli, na ogled pa bo
do 15. junija.
V	ekspozituri LB v Šošta-
nj u si lahko do 17. junija ogle-
date razstavo slikarja Konrada
Marčinka iz Mozirja.
V	občasnih razstavnih
prostorih Muzeja novejše
zgodovine bodo v torek, 28.
maja ob 18. uri, odprli razstavo
ob 150-letnici železnice na
Slovenskem in motivov pošt-
nih znamk Jožeta Trpina. V
stalnih razstavnih prostorih
pa bodo v torek ob 19. uri, od-
prli razstavo modulov Društva
ljubiteljev železnic. Obe raz-
stavi bosta postavljeni do 31.
julija.
V	Razstavnem salonu v
Rogaški Slatini bo do 30. ma-
ja na ogled razstava otroške us-
tvarjalnosti, ki sojo pripravili
otroci iz vrtca Ratanska vas.
V	Muzeju grafičnih umet-
nosti v Rogaški Slatini je do
konca julija na ogled razstava
starih grafičnih liskov na te-
mo: »Dunaj-Avstrija« iz 19.
stoletja.
V	II. nadstropju Osrednje
knjižnice je do 15. septembra
na ogled razstava Misli in srcu
prosto pot, z izborom grafik 6.
otroškega grafičnega bienala.
V	spominski sobi Starega
piskra Muzeja novejše zgodo-
vine, si lahko ogledate razsta-
vo Zatirani, a nikdar poteptani.
V	avli hotela Dobrna do
konca maja razstavlja likovna
dela Atica Javšnik.
V	menjalnici Ekopul na
Krekovem trgu 3 v Celju si lah-
ko do konca maja, ogledate
prodajno razstavo monotipij
Iva Vrečka iz Šentjurja.
V	galeriji Keleia so do kon-
ca maja na ogled likovna dela
iz zbirke projekta Keleia in
Kovinotehne Celje.
Union od 23. do 29.5. ob
16.30, 18.45 in 21. uri ameriš-
ki film Sabrina; Mali Union
od 23. do 29.5. ob 20. uri an-
gleško-francoski film Franco-
zinja; Metropol od 23. do
29.5. ob 16.30 in 18.30 ame-
riški film Stare sablje 2, ob
20.30 pa ameriški Zbogom,
Las Vegas.
Kino Dobrna 25. ob 19.uri
in 26. ob 17. uri ameriški film
Babe.
Kino Polzela 24. ob 20. uri
ameriški film Nevarna srca,
26.5. ob 19. uri pa ameriški
film Kdo bo koga.
Kino Rogaška Slatina 25.
in 26.5. ob 18. in 20. uri ame-
riški filrn Nevarna srca.
Kino Žalec 24. in 25.5. ob
20. uri ter 26.5. ob 20.15 ame-
riški film Zadnji sprehod, 25.
ob 22. uri in 26.5. ob 18. uri pa
ameriški film Zadnji sprehod.
Kino Vojnik 26.5. ob 19.
uri ameriški film Kdo bo koga.
V	Kulturnem centru Laš-
ko bo nocoj ob 19.30, etno-
grafska prireditev z naslovom
Tistega lepega dne na Kozjan-
skem, s prikazom življenja
kmečke družine nekoč.
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bo v nede-
ljo ob 18. uri četrto republiško
tekmovanje mladih plesnih us-
tvarjalcev, v organizaciji Zve-
ze kulturnih organizacij Slo-
venije in Celje ter Studia za
ples Celje.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo v soboto
ob 20. uri, folklorni nastop
Folklorne skupine iz Kompol
nad Štorami, pod vodstvom
Metke Grmek.
V	Domu kulture v Velenju
bo danes ob 20. uri predavanje
z barvnimi diapozitivi, ko-
mentarjem in tematsko glasbo
Ane Seher, o Bengaliji.
V	Atomskih toplicah v
Podčetrtku bo danes zvečer
ob 20. uri predavan je dr. Jože-
taArzenška o kožnih boleznih,
jutri, v petek ob 20.15, pa ve-
čer folklornih plesov z domačo
folklorno skupino iz Kozja.
Koncert pihalnega orkestra Glasbene šole Celje
^Pihalni orkester Glasbene šole
~e'je, pod vodstvom prof. Jureta
^rajnca, se je v torek, 14. maja,
Odstavil na svojem drugem celo-
ečernem koncertu v letošnji sezon i,
'dvorani Narodnega doma v Celju.
Uvertura nizozemskega skladatelja
eda Huggensa z naslovom Italijan-
ka Veseloigra, kjer so v stavkih Alle-
;r°,Andante espressivo inAllegro pri-
otne značilnosti italijanske glasbe
Uličnih obdobij, je uvedla koncert
Pihalnega orkestra. V delu baročnega
skladatelja Williama Boyca Trumpet
Tune sta se kot solista na trobenti pred-
stavila Gregor Gubenšek in Gregor
Polutnik. Povratek h glasbi, nastali v
današnjem stoletju, predstavlja glasba
Sherman/Gilkysona iz znane risanke
Jungle Book. V serenadi za alt saxofon
in orkester skladatelja Franka Bencris-
cutta je kot solist nastopil Vilko Krof-
lič. Prvi del koncerta je orkester za-
ključil s španskim plesom Pabla de Sa-
rasata Zapateada.
S spevnim Song of Freedom Man-
freda Schneiderja so mladi glasbeniki
pričeli drugi del koncerta in ga nada-
ljevali z izbranimi odlomki popular-
nega musicla West Side Story Leonar-
da Bernsteina. Under the Banner of
Peace, polna optimizma, skladatelja
Sama Rydberga in Moment for Morri-
cone, filmska glasba skladatelja Ennia
Marricona sta zaključili koncert orke-
stra.
Člani orkestra so pod vodstvom di-
rigenta dokazali, da zmorejo izvajati
in poustvariti tako dela zahtevne kla-
sične glasbene literature, kot glasbo
lahkotnejšega in popularnejšega zna-
čaja, kar so nedvomno zaznali tudi po-
slušalci v polni dvorani Narodnega
doma in z burnim aplavzom nagradili
koncertiranje orkestra.
A. ZALOŽNIK
St. 21.-23. mai 1996
NOVI TEDNIK
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
13
Tile pred zdajci za železničarje
Ureditvena deta na cetjskt železniški postaj! zaključena 30. maja - Za osrednjo slovesnost
Najbrž ga ni, ki bi delav-
cem na celjski železniški po-
staji te dni lahko zavidal de-
lovne pogoje. Potniški in to-
vorni promet normalno po-
tekata, na sami postaji ter v
njeni neposredni okolici pa
vrvi od prenovitvenih in ure-
ditvenih del. Do praznova-
nja 150-letnice prihoda pr-
vega vlaka v naše kraje -
osrednja prireditev bo prav
na celjski železniški postaji v
soboto, 1. junija - mora biti
namreč sicer že konec leta
1993 prenovljena podoba
celjske postaje, dokončno
urejena in polikana,to pa ve-
lja tudi za njeno neposredno
okolico.
Slovenski železničarji so se
ureditvenih del na celjski že-
lezniški postaji lotili temeljito,
zajemajo pa polepšanje nepo-
sredne okolice postaje, uredi-
tev skupno 250 parkirišč ob
južnem delu postajališča in na
dovozu iz poštne smeri, zasa-
ditev zelenic ter ureditev dela
notranjih prostorov postaje ter
javnih sanitarij. Po besedah
šefa celjske železniške postaje
Mihaela Štoraželezničarji ra-
čunajo, da se bo uprava, ki zdaj
gostuje v centralni poslovalni-
ci, lahko preselila v prenovlje-
ne prostore že to soboto, ko bo-
do začeli tudi z asfaltiranjem
parkirišč in okolice postaje. V
Slovenskih železnicah, ki v ce-
loti financirajo prenovo in ure-
ditev celjske postaje, so v ta
namen odmerili del kupnine za
svoje poslovne prostore v Uli-
ci XIV. divizije in Aškerčevi
ulici, ureditvena dela pa bodo
železničarje veljala okoli 100
milijonov tolarjev.
S prenovitvenimi in uredi-
tvenimi deli, kijih izvajajo de-
lavci Gradisa, Sekcije za vzdr-
ževanje prog Celje Slovenskih
železnic ter Cestnega podjetja
Celje, so začeli sredi februarja,
načrtovana dela pa so se zaradi
dolge zime in slabega vremena
nekoliko zavlekla. Tako bodo
zadnja dela - ureditev izhoda iz
železniške postaje s prehodom
za pešce in postavitvijo dveh
semaforjev neposredno na
Krekov trg, kar je naloga de-
lavcev Cestnega podjetja Ce-
lje - zaključena šele prihodnji
četrtek, 30. maja, le nekaj dni
prej pa bodo opravljena vsa
druga dela.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
»Črna točka« v neposredni
bližini celjske železniške po-
staje bo po zaključku vseh
ureditvenih del takoimeno-
vani Plečnikov paviljon, za
katerega pristojni v Mestni
občini Celje še iščejo naju-
streznejšo rešitev. Prav tako
pa praznovanja 150-letnice
slovenskih železnic, kljub
načrtom, ki so v celoti že na-
rejeni, ne bo pričakalo ureje-
no nivojsko križišče železniš-
ke proge z Mariborsko ulico,
kjer v prometnih konicah
zdaj nastajajo največji za-
maški.
Na osrednji prireditvi ob
150-letnici slovenskih želez-
nic, ki jo bo v celoti prenaša-
la tudi nacionalna televizija,
pričakujejo v Celju blizu 10
tisoč obiskovalcev. Večina se
jih bo pripeljala po železniš-
kih tirih, vožnja pa bo 1. ju-
nija, ko slovenski železničar-
ji praznujejo svoj dan, za vse
brezplačna.
Parna lokomotiva-prababica, kije minuli četrtek prisopihala iz sosednje Avstrije, bo prihodi
teden na pot od celjske postaje do Hudinje in nazaj popeljala okoli 2 tisoč otrok.
Prababica prisopihala v Celje
Častitljivih 136 tet staro parno lokomotivo so za vožnjo muzej-
skega vlaka slovenskim železničarjem posodili avstrijski ko lei
Pomemben del praznič-
nih slovesnosti ob 150-letni-
ci prihoda prvega vlaka v
naše kraje bodo v Sloven-
skih železnicah obsegale
vožnje muzejskega vlaka.
Vlakovne kompozicije ča-
stitljive starosti bodo v teh
dneh začele voziti po vsej
Sloveniji, na Celjskem pa
bo najbolj živahno sredi
prihodnjega tedna.
136 letna parna lokomoti-
va-prababica oziroma kom-
pozicija muzejskega vlaka z
osmimi vagoni, ki so jo slo-
venskim železničarjem po-
sodili avstrijski kolegi, je v
mesto ob Savinji prisopihala
minuli četrtek, s seboj pa na
enodnevni izlet pripeljala tu-
di skupino turistov. Le-ti so
se domov vrnili z rednimi
vlaki, posledice vožnje z mu-
zejskim pa najbrž s sebe spra-
li šele v domačih kopalnicah,
saj je parna lokomotiva-pra-
babica svoje potnike s saja-
stim dimom nazorno pope-
ljala v čas izpred nekaj deset-
letij, ko se je po železniških
tirih še v celoti sopihalo, pu-
halo in kadilo.
Del tistih časov bo v dneh
od 28. do 30. maja podožive-
lo tudi okoli 2 tisoč celjskih
malčkov in šolarjev, ki se bo-
do v skupinah trikrat dnevno
podali na vožnjo od železniš-
ke postaje skozi tovorno že-
lezniško postajo in Bežign
do.Hudinje. Muzejski vlak|
bo iz Celja vozil tudi v Vel
nje, na Pragersko, v Rogati
in Zidani Most. Vozovni
za muzejski vlak so od dan
naprodaj v blagajni celjs
železniške postaje, potn
pa bodo po enotni ceni %
tolarjev dobili tiskano sp
minsko vozovnico. Sporn
na stare vozovnice pa so
celjski železniški postaji C
lje skušali zajeti tudi v razst
vo železničarskih vozovn
iz zadnjih osmih desetletij,
je v tem tednu na ogled v p
stajališčni avli.
I. STAMEJČ1
Foto: SHERP
ANTON MARTIN SLOMSEK V CELJU
PISE: DRAGO MEDVED
Živahno v Novi Cerkvi
V	Novi Cerkvi se je sede-
mindvajsetletni duhovnik z vso
vnemo lotil dela, ki gaje oprav-
ljal nekaj manj kot dve leti in
pol. Ko je Slomšek prispel v
svoje novo domovanje, je Jako-
mini štel dvainsedemdeset let,
zato je imel pri sebi dva kapla-
na. Slomšek je nastopil službo
kot drugi kaplan, zasedel je
mesto Franca Novaka, ki gaje
škofija prestavila v Celje. Prvi
kaplan je postal Kajetan
Schwarzl, aje na tem mestu os-
tal le eno leto, ker je odšel v
Šmartno v Rožni dolini za pro-
vizorja. Njegovo mesto je zase-
del Slomšek. Kot prvi kaplan je
v resnici upravljal z župnijo,
saj je Jakomini imel veliko dela
z dekanijskimi posli, pa tudi
zdravje mu je pešalo, sicer paje
bil znan kot dober gospodar.
V	času svojega delovanja v
Novi Cerkvi, je Slomšek obi-
skoval svojega prijatelja Jako-
ba Straška, kaplana v Vojniku.
Sicer pa je veliko maševal in
pridigal, pa tudi zasebno je ve-
liko potoval. Zdravje mu je do-
bro služilo. Tako je bil večkrat
v Konjicah, Žičah, Rogaški
Slatini, v Loki, Brežicah in v
Olimju. Ni pa bil dobrega
zdravja dekan Jakomini, ki ga
je v času Slomškovega kapla-
novanja v Novi Cerkvi kar tri-
krat zadela kap. Ko gaje prvič,
je bilo zelo hudo, junija 1828
gaje še enkrat, a sta se že čez tri
dni peljala s Slomškom na vo-
zu, ki pa seje prevrnil. Ta pro-
metna nesreča je povzročila, da
se je dekanu zdravje začasno
celo izboljšalo, pa tudi Slomš-
ku ni škodila. Dekan je umrl
marca 1830, koje bil Slomšek
že v Celovcu.
V	času, koje služboval v No-
vi Cerkvi, je umrla njegova do-
brotnica z Bizeljskega, pleme-
nitaAlojzija Mandelstein, toda
v Novi Cerkvi se je zbližal s
plemkinjo z lemberškega gra-
du, z gospo Resingenovo.
Slomška je »opazila« na četrto
nedeljo po veliki noči leta
1827, koje pridigal o smislu
človeškega življenja. Nasled-
njega leta seje 11. januarja pe-
ljal z dekanom in vojniškim
župnikom v Celje, da bi plem-
kinji voščili za god. Vojniški
župnik je plemkinj i poljubil ro-
ko, Slomšek pa tega ni maral
storiti, čeravnoje bil mlajši, ker
je menil, da se župniku ne spo-
dobi ženskam poljubljati roke.
V	Novi Cerkvi pa so Slomš-
ka, kljub dobremu zdravju in
veliki vnemi za delo, kajti vadi I
je tudi cerkveno mladino v pet-
ju, čakale tudi težke preizkuš-
nje. Koje v začetku maja 1828
obiskal starega prijatelja in do-
brotnika Prašnikarja v Olimju,
je le-ta bil v zelo žalostnem sta-
nju. Zapadel je v depresijo, ce-
lo o samomoru je razmišljal.
Slomšek ga je oštel, ker se je
preveč zapustil, stari duhovnik
pa si je te besede vzel k srcu in
si je opomogel. Še bolj pa je
Slomška prizadela smrt prija-
telja Straška v Vojniku. Slom-
šek, ki je vedno govoril, daje
treba z deli dokazati svojo
evangelijsko ljubezen, je hodil,
koje bil kaplan StraŠek že hudo
bolan, v Vojnik, da je nado-
meščal bolnega prijatelja. Ok-
tobra istega leta je tudi nado-
meščal hudo bolnega župnika
Bernarda Novaka v Šmartnem
v Rožni dolini. Koje Novak 4.
novembra 1828 umrl, je imel
Slomšek prvič v svojem življe-
nju pogrebni govor.
Zanimivo poglavje Slomš-
kovega dela v Novi Cerkvi je
bilo opravilo spovedi. Slomšek
je menil, da ljudje slabo hodijo
k spovedi. Dva vzroka je videl
v tem. Prvi je bil ta, daje v svo-
jih pridigah, ki so jih ljudje si-
cer radi poslušali, videli v njem
strogega človeka, drugi pa je
vseboval razlago, da se ljudje
težko odločijo oditi v njegovo
spovednico zaradi tega, ker se
je sicer z njimi preveč zbližal.
Njegove pridige so bile odmev-
ne. Nekoč seje z odločno bese-
do lotil gizdavosti, pa so ženske
v Novi Cerkvi in okoliških kra-
jih kar poskrile nekakšne robč-
ke, ki so bili tisti čas v modi...
Ko je kaplanoval v No
Cerkvi, je Slomšek večkrat ol
skal Brdce pri Frankolovei
rojstni kraj svoje mame. (
tam je lep razgled proti Celju
zasavskim ter savinjskim g
ram. V takih trenutkih naj
dobil navdih za lepo pesem V
černico, ki jo je predelal
nemškem izvirniku:
Glejte, že sonce zahaja.
Kmalu za goro bo šlo.
Hladen počitek nam daje
pojdimo veselo domov.
Čujte, zvoniti!
Počivat zvoni!
V Novi Cerkvi je sicer naf
sal okoli štirideset pesmi, saj
mu v tem kraju bile ustvarjal
muze očitno naklonjene. M1
njimi najdemo nekaj kratkih
ričnih zapisov kot so Življefl
človeka, Smrt, Pravičnost n
delj trpi, Modrost in druge. 1
daj so nastale tudi nabožne
smi, postni in katehetični ver
hvalnice in prevodi psalmfl
Napisal je tudi prigodnico V
šni pastir, ki jo je posvetil dek
nu Jakominiju. Iz tega obdol
so tudi znane in med ljudmi
lo priljubljene pesmi Juterni'
Laihko noč, že prej omenje
Večerni ca. Mnoge pesmi
danes označene kot ljudske,
dveh razlogov: med ljudmi
postale tako priljubljene, 1
sčasoma nihče ni več vprai
po avtorju, drugi je pa v tem,
po drugi svetovni vojni ni bi
»lepo« omenjati škofovo №
Zlasti v šolah so na prireditvi
zadrego rešili tako, da so za a
torja proglasili kar ljudstvo
$t. 21.- 23. maj 1996
13
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
»Potrjenka« prijateljstva v Laškem
^ ——— ——————
itj/sk zbora Harmonie iz PHezhausna - Na da ijnja srečanja v letošnjem letu
V 26 letih, odkar se je z iz-
,enjavo srečanj gasilskih
ruŠtev iz Laškega in iz Ba-
en-Wiirtenberškega Pliez-
¡iiisna, začelo širiti prija-
iljsko sodelovanje tudi na
ruga področja dejavnosti,
o se samo pevci moških zbo-
ov obeh krajev srečali že še-
tič. Tokrat je bil na povabi-
o Laščanov obisku moški
bor iz Pliezhausna. S pevci
(prišel tudi župan partner-
ke občine gospod Otwin
Irucker s soprogo in - kot je
t postalo običajno, tudi so-
roge dobršnega dela gostu-
)čega zbora.
Sobotno pevsko srečanje v
iškem Kulturnem centru je
avzlic končani koncertni se-
oni napolnilo dvorano. Zače-
ti se je s pevskim pozdravom
omačega zbora pod vods-
vom prof. L>ojzeta Sveca, na-
ti je sledil nastop gostov.
;bor, ki sodi med vodilne vo-
kalne sestave njihove dežele
vodi gospod Josef Weber,
spremljavo nekaterih pesmi pa
je na klavirju opravil Günter
Schmidt. Prireditev so zaklju-
čili gostje in gostitelji s po eno
nemško in eno slovensko
skladbo, pri čemer je bilo očit-
no, da so pogosta srečanja us-
pešno premostila jezikovne
razlike.
Pesem je bila tudi sicer stal-
na spremljevalka ob vseh dru-
ženjih od sprejema do slovesa.
Tako en kot drugi zbor imata
ravno zaradi prijateljskih vezi
na svojem pevskem seznamu
obilico pesmi o prijateljstvu,
ki sijih vzajemno izmenjujejo.
Ponovno srečanje obeh žu-
panov, Otwina Bruckerja in
Petra Hrastelja paje bila pri-
ložnost za načrtovanje nadalj-
njih stikov. Nekaj jih bo že kar
letos. V juniju bosta na mla-
dinskem atletskem mitingu v
Pliezhasnu sodelovali dekliš-
ka in deška ekipa šolske atleti-
ke iz Laškega, medtem ko bo-
do septembra ob jubileju pi-
halne godbe v Pliezhausnu so-
delovali laški godbeniki, pri-
ključili pa se jim bodo tudi
strelci, ki se bodo pomerili s
člani tamkajšnjega strelskega
krožka.
V soboto, ko so bili v gosteh
ves dan, so gostje iz Pliezhau-
sna bili pred koncertom na iz-
letu na Ptuju, kjer so si ogledali
muzej na ptujskem gradu in
ptujsko vinsko klet. Tako so
spoznali spet nekaj novih kra-
jev in spet nekaj bogate kultur-
ne in umetnostno-zgodovin-
ske dediščine v Sloveniji, ki jo
tudi po tej plati vse bolje poz-
najo in jim zato ne gre v glavo,
da še kar naprej ždimo v
"evropski čakalnici".
J.K.
Praznik Teharčanov
V celjski krajevni skupnosti Teharje bodo v soboto, 25.
maja, z vrsto prireditev obeležili svoj krajevni praznik.
Na sejmišču v Slancah se bodo ob 13. uri pomerili gasilci,
veterani in veteranke Slovenije, ob 15,30. uri pa bo odprtje
ceste in peš poti Teharje-Slance-Bukovžlak. Osrednja praz-
nična prireditev se bo na teharskem igrišču začela ob 18. uri,
ob pozdravnem govoru predsednika sveta KS Ferda Ježov-
nika pa bodo zbrani krajani prisluhnili tudi govoru ob 75-
letnici gasilstva v kraju in kulturnemu programu, podelili pa
bodo tudi priznanja ter grbe KS.
Specialno vozilo za pomoč
V Zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo Celje so v ponedeljek dopoldne pred-
stavili novo vozilo za hitro tehnično reševanje Sprinter 412 D, opremljeno z najsodobnejšimi
pripomočki.
Kot smo že poročali, so celjski poklicni gasilci dobili novo specialno Mercedesovo vozilo, za
katerega je bilo treba odšteti dobrih 180 tisoč DEM, s pomočjo (lani in predlani zbranega) namen-
skega denarja republiške uprave za zaščito in reševanje, petino paje prispevala tudi Mestna občina
Celje. Vozilo bo celjskim poklicnim gasilcev, ki v povprečju mesečno posredujejo pri prometnih
nesrečah od 12 do 15-krat, olajšalo delo, kar je najbolj razveseljivo, pa bo povečalo njihovo učin-
kovitost, saj je precej hitrejše in sodobneje opremljeno kot tisto, ki so ga uporabljali doslej.
IS. Foto: SHERPA
Bolnišnična olimpijada
Minuli petek je bila v avli poliklinike bolnišnična olimpiada, ki so jo letos že drugo leto
Pripravili učitelji I. osnovne šole iz Celja, ki poučujejo tudi otroke v celjski bolnišnici.
Na prireditvi, ki jo je povezovala Simona Brglez, so se tekmovalci pomerili v igrah, ki so bile
Seveda prirejene njihovemu zdravstvenemu stanju, vendar zato nič manj zanimive in napete. Člani
Mambla 12. nasprotje in nekaj znanih celjskih športnikov (medalje sta tekmovalcem podeljevala
l^gometašaNenad Ulaga in Simon Sešlar) so skrbeli za to, daje bilo vzdušje na prireditvi prijetno
ln predvsem, daje olimpiada marsikateremu malemu bolniku bivanje v bolnišnici spremenila v
nePozabno doživetje.	N.-M. S., Foto: G. K.
Umetniško prebujanje v muzeju
V Muzeju novejše zgodo-
vine so minuli teden pripra-
vili razstavo likovnih del
učencev z osnovne šole Hu-
dinja, z naslovom .Umetniš-
ko prebujanje. Nastala je na
pobudo mentorice, učitelji-
ce likovnega pouka na tej šo-
li, Magdalene Klarer.
Razstava je vredna pozor-
nosti že zato, ker so se raz-
stavljala odločili za čisto po-
seben način predstavitve iz-
delkov. Ob koncu razstave (v
petek) so namreč pripravili
avkcijo razstavljenih del. Od-
ziv je bil presenetljiv, žal v ne-
gativnem smislu. Učencem
namreč - na sicer zanimivi in
lepo pripravljeni razstavi - ni
uspelo prodati niti enega iz-
delka.
»Nikogar ni bilo, ki bi ga
avkcija zanimala, kar pripisu-
jem predvsem temu, da lju-
dem v osnovni šoli še vedno
peremo možgane, saj jih uči-
mo, da je nekaj vredno pred-
vsem matematično - logično
mišljenje. Likovnih del pa že
v šoli ne ocenjujemo z ocena-
mi, in tudi to je razlog, da ne
pridejo do veljave,« je ob kon-
čani razstavi komentirala Kla-
rerjeva.
N-M. S.,
Pesem naj bo
V Domu II. slovenskega ta-
bora v Žalcu bo nocoj tradicio-
nalni koncert šolskih pevskih
zborov. Obiskovalcem se bodo
predstavili otroški zbor, mlajši
mladinski zbor ter mladinski
zbor, vsi zbori delujejo na os-
novni šoli Peter Šprajc-Jur Ža-
lec. Iz podružnične šole Gotov-
Ije pa se bodo predstavili pevci
tamkajšnjega otroškega zbora.
Zbore vodita zborovodkinji
Anja Legvart ter Zdenka
Markovič. Koncert bodo po-
pestrili učenci, ki obiskujejo
Glasbeno šolo Rista Savina,
prireditev pa se bo začela ob 17.
uri.	IB
Na klepetu z družino Zdovc
Minuli četrtek so v Sloven-
skih Konjicah predstavili ka-
seto pokojnega domačina Ju-
rija Zdovca - Surlija, na kateri
so arhivski posnetki njegove-
ga ansambla iz leta 1972-73. V
zabavišču Tarantela se je
zbralo mnogo Zdovčevih pri-
jateljev, med njimi tudi nek-
danji člani narodnozabavne-
ga ansambla, ki je v šestdese-
tih letih začel razveseljevati
Konjičane in okoličane.
Takratne vokalistke Silva
Einfalt - Železnikova, Štefka
Trdinova in Marija Hlačer -
Poličarjeva pa so zbranim ra-
zodele spomine na Jurija
Zdovca starejšega. »Velik, a
preprost je bil Šurla,« so si bile
enotne. Spomini pa so se pre-
pletali z glasbo, predvajano iz
kasete; harmonikarja Domen
in Gojko Jevšenak pa sta Šurli-
jevo konjiško himno izvedla v
živo. Predstavil seje tudi vo-
kalni kvartet Maries.
Na zanimivem večeru so bili
tudi člani Zdovčeve družine:
žena Stanka, hčerkaAndreja in
sin - vrhunski košarkar Jurij
Zdovc, ki že nekaj časa igra za
grški Iraklis. V pogovoru s
športnim novinarjem Franci-
jem Pavšarjem starejšim, je
Jure povedal, da bo v tujini še
ostal, vendar bo igral tudi za
slovensko reprezentanco. V
modrem salonu hotela Dravi-
nja so odprli še razstavo slikar-
ke Veronike Rakuš s Ptujske
Gore, ki jo je posvetila letoš-
njemu 850-letnemu jubileju
Konjic. Tokratno srečanje iz
niza »klepetov«, ki so v konjiš-
kem hotelu vsak mesec, so pri-
pravili Heda Vidmar, Arpad
Salamon in Cveto Štefanič.
B.F.
Na Pilštanj
Na Pilštanju pri Lesičnem,
v občini Kozje, bo v nedeljo,
26. maja, že peto Binkoštova-
nje. S praznovanjem staro-
davnega pastirskega praznika
bodo začeli ob 4. uri zjutraj,
ob tej priliki pa bo tudi drugi
binkoštni pohod iz Celja na
Pilštanj. Kot je znano, gre za
eno najboljših folklornih pri-
reditev na Celjskem. BJ
Za Slomškovo mater
Krajani v Brdcah pri Črešnjicah, kjer je bila 27. maja 1779
rojena mati zaslužnega slovenskega kulturnika ter svetniškega
kandidata Antona Martina Slomška, bodo počastili spomin na
njo ter njenega znamenitega sina. To bo v ponedeljek, 27. maja,
ob 16. uri, ko bo maševal celjski opat in prelat Friderik Kolšek,
govoril pa bo tudi vojniški župan, Beno Podergajs.	BJ
Med Slatinčani
Na povabilo župana Rogaške Slatine, mag. Branka Kidriča, je
v preteklih dneh obiskal občino avstrijski veleposlanik, Gerhard
Wagner. Sogovornika sta se pogovarjala o možnostih gospodar-
skega sodelovanja ter o želji po kulturni izmenjavi. Poudarila sta
tudi uveljavljanje slatinskega zdraviliškega turizma v Avstriji.
BJ
Majski dnevi v Rogatcu
Mladi forum Združene liste pripravlja v soboto, 25. maja,
Majske dneve Rogatec 96. Najprej, ob 10. uri, bo na igrišču pri
stari šoli košarkarski turnir, zvečer, ob 19. uri, pa rock koncert.
Nastopili bodo Pero Lovšin ter Vitezi okrogle mize, Zadruga,
MI2 in Apeiron, Caligula ter Barni. Če bo slabo vreme, bo kon-
cert v dvorani kulturnega doma.	BJ
Mladi raziskovalci na pohodu
Mladi raziskovalci z vseh celjskih osnovnih šol so minuli četrtek na osnovni šoli Frana
Kranjca na Polulah pred komisijami predstavili rezultate tem, ki so si jih izbrali za razisko-
vanje v letošnjem šolskem letu.
Osnovnošolci so predstavili petinštirideset raziskovalnih nalog z različnih področij, člani ko-
misij, sestavljenih iz strokovnjakov s posameznih področij, pa so po tem, ko so prebrali naloge,
v četrtek ocenjevali še predstavitev le-teh. Rezultati bodo znani v prihodnjem tednu, slovesna
podelitev nagrad mladim raziskovalcem pa bo sredi junija v celjskem Narodnem domu.
N.-M. S., Foto: G. K.
Št. 21.-23. maj 1996
NOVI TEDNIK
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
13
Vrtec je večno mlad
50 i et vrtca Tončke Čečeve v Cet ju - Danes osrednja prireditev
Vrtec se nikoli ne postara,
pravijo ob 50-letnici vrtca
Tončke Čečeve v Celju, saj se
vanj z vsako generacijo otrok
vračata mladost in prešerna
razigranost. Delček te bodo
lahko v teh dneh začutili tudi
vsi Celjani, ki si bodo ogledali
katero od razstav ali priredi-
tev ob prazniku.
Od prvih začetkov vzgojne-
ga dela z otroki v Westnovi
družinski vili v Gaberju, kjerje
bil 1946. leta ustanovljen Dom
igre in dela za otroke, ki jim je
vojna vzela starše, je vrtec pre-
rasel v razvejan vzgojno vars-
tveni zavod z enotami v centru
mesta, na Hudinji, Aljaževem
hribu, Ljubečni, v Vojniku, na
Dobrni in na Frankolovem.
Skupno deluje v njih 54 dopol-
danskih in 6 popoldanskih od-
delkov, v katerih je 1213
otrok.
Prostorska razpršenost enot
zavoda, ki ga od leta 1983 vodi
Emilija Pešec, pogojuje pose-
ben pristop k oblikovanju živ-
ljenja in dela oddelkov. Ti so
zlasti tesno povezani z oko-
ljem, v katerem živijo in se v
korist otrok povezujejo z usta-
novami in posamezniki za iz-
vedbo najrazličnejših projek-
tov. Predvsem pa delajo po na-
čelu, da mora biti vrtec otro-
kom prijazen, da mu daje mož-
nost izbire in s tem odgovor-
nost za lastne odločitve in spo-
sobnost dogovarjanja z drugi-
mi otroki.
Ob prazniku se bodo v teh
dneh zvrstile prireditve v vseh
enotah - tako imenovani dnevi
staršev, ki bodo v vsakem vrt-
cu nekoliko drugačni. Sprem-
ljajo jih razstave otroških iz-
delkov. Posebej pa so se potru-
dili z razstavo v Likovnem sa-
lonu, kjer je vrtec Tončke Če-
čeve z Mariborske prejšnji te-
den predstavil najlepše stvari-
tve otrok v zadnjih letih. Izdali
so tudi bogato in zanimivo ju-
bilejno glasilo Prgišče naših, v
katerem so orisali svoj polsto-
letni razvoj in ga popestrili s
spomini nekdanjih delavcev, z
razmišljanji staršev in vzgoji-
teljic in seveda z zabavnimi
utrinki iz igralnic. K prazniku
sodi tudi razstava v Osrednji
knjižnici Celje z naslovom
Pravljica navdihuje, ki bo na
ogled do konca meseca, nasta-
la paje v vrtcih Hudinja v ok-
viru projekta Cicibanov klub
za dobro knjigo.
Celjane bodo verjetno še po-
sebej pritegnili izdelki otrok,
ki te dni krasijo sicer večkrat
dolgočasne izložbe celjskih tr-
govin.
Osrednja prireditev bo da-
nes, 23. maja ob 18.30 uri v
Narodnem domu, kjer se bodo
predstavili plesni krožek s Hu-
dinje in pevski zbor vrtca
Tončke Čečeve, s koncertom
pa še Učiteljski pevski zbor
Slovenije Emil Adamič.
Zaključna prireditev z na-
stopom otrok in pokušino do-
brot bo na igrišču vrtca na Ma-
riborski cesti v soboto, 1 .juni-
ja ob 10.30 uri.	TC
Kroiek Ciciban pleše s Hudinje je popestril otvoritev razstave v Likovnem salonu.
Med Arjo vasjo in Celjem pospešena gradnja
Tudi na delu slovenike med Celjem in Arjo vasjo gradbinci pospešeno gradijo drugi del bodoče
štiripasovnice. Ta odsek gradijo delavci Cestnega podjetja Celje. 7-kilometrski odsek bodo kon-
čali do konca novembra letos, kot je predvideno v pogodbi med Darsom in Cestnim podjetjem
Celje. Do konca leta bodo končani tudi ostali pododseki hitre ceste.	T. TAVČAR
V spomin padlim
mobilizirancem
Zveza društev mobilizi-
ranih Slovencev v nemško
vojsko v letih 1941-1945
pripravlja na celjskem
mestnem pokopališču v
soboto, 25. maja, spomin-
sko slovesnost svojim
padlim tovarišem.
Zveza društev, ki ima se-
dež v Celju, je lani poskrbe-
la za postavitev spominske-
ga znamenja, posvečenega
vsem padlim v nemško voj-
sko mobiliziranim Sloven-
cem. V soboto bo v okviru
spominskega 1 srečanja ob
10. uri najprej spominska
maša v farni cerkvi, ob
11,30. uri pa na celjskem
mestnem pokopališču žal-
na komemoracija za vse
padle, pogrešane in umrle
Slovence, mobilizirane v
nemško vojsko v letih
1941-1945.	is
Otroci za boljši svet
Pod tem naslovom je v Slo-
veniji letos že petič medna-
rodni knjižni kviz, ki ga pri-
pravlja nemška ustanova za
pospeševanje branja Stif-
tung Lesen, organizacijsko
pa ga pri nas izvajajo splo-
šnoizobraževalne in šolske
knjižnice.
Otroški oddelek Osrednje
knjižnice v Celju seje v navezi
s šolskimi knjižničarji vsa ta le-
ta zelo dejavno vključeval v ta
kviz, katerega glavni namen je
privabiti h knjigam in v knjiž-
nice čim več otrok in njihovih
staršev.
Letošnji knjižni kviz Otroci
za boljši svet je povezan z med-
narodnim letom boja proti
revščini. Leposlovne in poučne
knjige, ki so vključene v kviz,
pomagajo otrokom in odraslim
v prizadevanju za boljši svet,
hkrati pa z bogato vsebino opo-
zarjajo mlade bralce, ne le na
materialno revščino, ampak na
duhovno praznino v najširšem
pomenu besede. Letošnji gesli
Pravo bogastvo je v Srcu in Sa-
mo nevednost je revščina sta
dovolj zgovorni in jasni, da no-
sita sporočilnost vseh omenje-
nih knjig.
Letošnjo bralno akcijo so v
Osrednji knjižnici Celje skle-
nili obogatiti tudi z literarnim
natečajem, saj so mnenja, daje
letošnja tema vsebinsko tako
bogata in tako široko posega v
naše bivanje, da kar sama sili k
literarnemu poustvarjanju.
Kot je že sam kviz razdeljen
na dve stopnji, so tudi natečaj
pripravili za nižjo in višjo stop-
njo osnovne šole. Najmlajši bo-
do lahko zbrali in napisali do-
volj lepih misli pod naslovom
Imam revnega prijatelja. Tak
prijatelj je lahko kje v naši bli-
žini ali paje vrstnik na drugem
koncu sveta. Mladi literati na j
predmetni stopnji pa bodo lah- ;
ko izrazili vse svoje pomisleke,
želje pa tudi kritiko sveta odra- i
slih pod naslovom Temne pege '
modrega planeta.
Literarni natečaj Otroci za
boljši svet se bo zaključil sredi
meseca junija, kviz pa bodo
lahko otroci reševali vse do 17.
septembra, ko bodo na dan zla-
tih knjig pripravili zaključno
prireditev z žrebanjem in pode-
litvijo nagrad za najboljše lite-
rarne prispevke.
Mladi bralci lahko vse odgo-
vore na vprašanja o kvizu in na-
tečaj u poiščejo v šolski knjižni-
ci ali pa v otroškem oddelku na 1
Gledališkem trgu 4.
IDA KREČA
Razvitje prapora na Jerneju
V tednu Rdečega križa so sodelavci in aktivisti krajevne orga-
nizacije na Jerneju slovesno razvili nov prapor. Aleš Capi, ki
predseduje humanitarni organizaciji na Jerneju, se je zahvalil
vsem, ki pomagajo v Rdečem križu. Na nov prapor so izvezli na-
pis: Biti človek za človeka. Jernejčani so nanj zelo ponosni; sve-
čano so ga predali praporščaku Bogomirju Marguču. M.L.
Cena za telefon
le dogovorjena
V krajih širšega loškega
območja, katerih telefoni so
vezani na avtomatsko tele-
fonsko centralo Loče (ATC
Loče), v zadnjem času novih
telefonov zaradi nedorečene
cene ni bilo mogoče dobiti.
Najnovejša odločitev paje po
besedah konjiškega župana
Janeza Jazbeca dobrodošla
za vso občino: telefonski pri-
ključek bo poslej spet mogoče
dobiti in sicer bo Telekomu
potrebno odšteti približno
102 tisočaka, pred tem pa pla-
čati še prispevek krajevni
skupnosti.
Tako so se nedavno dogovo-
rili predstavniki krajevnih
skupnosti, Telekoma in konjiš-
ki župan. Prispevek bo znašal
do 350 nemških mark v tistih
skupnostih, kjer krajani plaču-
jejo samoprispevek, oziroma
do 500 mark tam, kjer krajev-
nega samoprispevka ne plaču-
jejo.
Ob urejanju ATC Loče je
sklenjena tripartitna pogodba
(med občino, krajevno skup-
nostjo in Telekomom), po kate-
ri jeza priključitev telefona ve-
ljala cena 3150 mark. Cena naj
bi se znižala, kobi zapolnili do-
ločeno kvoto številk. Telekom
je bil pripravljen odstopiti od te
pogodbe in ceno za priklop že
prej spustiti na približno 1100
mark ali 102 tisoč tolarjev.
Vendar so v krajevnih skupno-
stih menili, da bi bili v tem pri-
meru oškodovani vsi tisti, ki so
doslej za telefon in širjenje te-
lefonske infrastrukture plačali
3150 mark.
Župan Janez Jazbec meni, da
je zdajšnja rešitev prava: obči-
na je zagotovila ceno 102 tisoč
tolarjev - to bo naročnik telefo-
na plačal Telekomu. Obenem
pa bo moral plačati še prispe-
vek krajevni skupnosti (do 350
ali do 500 mark). Ta denar bo
ostal izključno krajevni skup-
nosti, ki ga bo lahko porabi la na
svojem območju kakorkoli se
bo odločila. Prispevek krajevni
skupnosti bodo novi naročniki
dolžni plačevati dokler ne bo
izpolnjena pogodbena količina
številk. V krajevnih skupno-
stih Jernej, Draža vas, Špitalič,
Žiče, Zbelovo in Loče je skup-
no teh številk še več kot 280.
B.Z.
Predsedniki
zreških krajevnih
skupnosti
V minulih dneh so novoi-
zvoljeni člani svetov zreških
krajevnih skupnosti izbrali tu-
di predsednike. Krajevni skup-
nosti Zreče sedaj predseduje
Ivan Umnik (starejši), KS
Skomarje Jože Hartman, KS
Resnikìvan Kovše, v krajevni
skupnosti Stranice ostaja pred-
sednik Maks Brečko, na Go-
renju Ludvik Smogavc in v
krajevni skupnosti Dobrovlje
Stanko Makovec. B.Z.
Lepša podoba športnega centra
V Mestni skupnosti Žalec
so se letos lotili ureditve
športnega centra, vanj so že
pritegnili slovenske nogome-
taše, za sodelovanje se dogo-
varjajo še s košarkarji.
Predstavniki žalskega šport-
nega centra so namreč podpi-
sali pogodbo z Nogometno
zvezo Slovenije, po tej pogod-
bi je Žalec postal vadbeni cen-
ter za državne nogometne se-
lekcije. Doslej so na žalskem
stadionu že organizirali nekaj
srečanj z mladimi nogometaši
iz Hrvaške in Avstrije. V pri-
hodnje naj bi žalski športni
center postal tudi vadbeni cen-
ter za košarkarje, o čemer se
dogovarjajo s Košarkarsko
zvezo Slovenije. Uresničitev
tega cilja pa bo odvisna od za-
menjave obstoječih talnih ob-
log v telovadnici žalske osnov-
ne šole s parketom. Če bodo
zbrali potrebna finančna
sredstva, se bodo obnove do-
trajanega in tudi že nevarnega
poda v telovadnici lotili med
letošnjimi počitnicami.
Razen tega v športnem cen-
tru urejujejo tudi park in otroš-
ko igrišče, naložba je vredna
približno 5 milijonov tolarjev.
V letošnjem letu nameravajo v
mestni skupnosti obnoviti in
urediti še sanitarije v Šarlahovi
hiši, kjer domujejo šahisti ter
planinci, v neposredni bližini
pa je igrišče za odbojko na
mivki ter prostor za balinanje.
ÌB
V žalskem športnem centru
bo 25. maja zanimiva prire-
ditev z naslovom Športni
praznik v Žalcu, ki jo pri-
pravljajo v sodelovanju z
mestno skupnostjo ter žal-
sko osnovno šolo. S to prire-
ditvijo se bodo Žalčani
vključili v republiško akcijo
boja proti drogi. Na sobotni
prireditvi bodo svojo dejav-
nost predstavili šolarji,
malčki iz vrtca ter člani sek-
cij športnega centra, k sode-
lovanju pa so povabili tudi
starše.
Srečanje na Paškem
Kozjaku
Planinsko društvo Vitanje
vabi v nedeljo, 26. maja na
15. planinsko srečanje na
Paškem Kozjaku. Prireditev
s kulturnim in družabnim
programom se bo pričela ob
11. uri na čudoviti travnati
planjavi Ostrica pod Basa-
liščem.
Približno za tri ure hoda bo-
do imeli vsi, ki se bodo podali
iz Vitanja po markirani poti
preko Javorja in Basališča in iz
Pake mimo planinskega doma
ter iz Socke, za tri ure in pol pa
iz smeri Dobrne, mimo planin-
skega doma in Sv. Jošta po
markirani poti ter iz Doliča po
deloma markirani poti mimo
Sv. Jošta.
Če bo vreme slabo, priredi-
tev odpade.
Izlet v
Slovenjebistriški
Vintgar
Planinsko društvo Celje,
vabi v nedeljo 26. maja, z od-
hodom ob 7. uri zjutraj, na
izlet v sotesko Slovenjebi-
striškega Vintgarja, ki je iz-
jemna naravna posebnost in
znamenitost.
Soteska je dolga kar 8 kilo-
metrov, vendar očarljiva in
precej podobna Vintgarju na
Bledu. Pohod se bo pričel v
Slovenski Bistrici in bo trajal
približno 6 ur. Ob izstopu iz
soteske boste pohodniki skozi
goste smrekove gozdove prišli
do Štuhcovega doma pri Sve-
tih treh kraljih, na višini 1181
m in se tam tudi okrepčali-. Z
avtobusom se boste nato vrnili
proti Celju, kamor je povratek
predviden okrog 18. ure.
Organizatorji priporočajo
dobro obutev - visoke čevlje,
sicer paje izlet pripravila in ga
bo tudi vodila Sanda Ribič.
Na Kostelski pohod
in na Stol
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje vabi to soboto, 25.
maja na Kostelski pohod, ka-
mor se bodo planinci odpravili
ob 6. uri zjutraj, s posebnim
avtobusom s parkirišča naGla-
ziji, v nedeljo, 26. maja ob 5.
uri zjutraj, pa s posebnim avto-
busom s parkirišča na Glaziji.
na izhodiščno točko za pohod
na Stol.
M. MAROT
$t. 21.- 23. maj 1996
5
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
z mesta nazaj na deželo
stlna in Franc Zu raj, ziatoporočenca, sta tío ig o živeta v Trbovljah
0t v Planinsko vas, k zla-
^ročencema Justini in
ncu Žuraju, nas je vodila
planino pri Sevnici ter
tvid pri Planini. Tukajš-
fudovite kozjanske nara-
iii moč prezreti, pozabiti.
|i ziatoporočenca Žuraje-
e nista mogla, zato sta se
lolgoletnem bivanju v Tr-
ljah vrnila domov, v zele-
pokrajino.
a Trbovlje nikoli nista po-
I la, tam imata veliko sorod-
jv ter grob enega od njunih
h otrok. Kadar pridejo obi-
iz Zasavja, se kar ne morejo
uditi lepoti pokrajine pod
lorjem. Pri njiju smo bili v
h pred velikim sobotnim
vjem, pred zlato polstoletni-
ikupnega življenja. »Vesela
da sva jo dočakala,« sta de-
I, z njima pa se veselijo njuni
pei ter drugi sorodniki, pri-
Iji ter sosedje, ves kraj.
sjjuna življenjska pot je za-
liiva. Oba izvirata iz kozjan-
1 krajev, vendar sta se spoz-
a v Trbovljah. Zlatoporoče-
:seje rodil v Trbovljah, koz-
skim staršem, nato pa je s
ši odšel v Planinsko vas, na
izjansko. Tukaj je nato obi-
jval šolo, dvanajst let služil
okoliški kmetiji, nato paje
šel v Trbovlje, kjer je postal
¡ar. Zlatoporočenka je dela-
V trboveljski opekarni, ka-
irje prišla iz Dobrine, iz oko-
t Loke pri Žusmu.
ioni niso bili
»poznala sta se zadnje leto
ige svetovne vojne, leto dni
meje sta odšla pred oltar,
cet je bila v mestu, skromna,
razliko od drugih, ki so ta-
it Sli izreči »da« peš, pa sta se
jrajeva peljala s kočijo. Sose-
soposkrbeli, daje bilo vse v
fclju, se spominja zlatoporo-
nka. Poročno slavje je bilo v
novanju, v tistem povojnem
iu je posebej primanjkovalo
sater pijače, lačni pa vseeno
K) bili.
Njuno skupno življenje so
gatili štirje otroci. Justi je da-
s v Brežicah, Marjanca v Za-
rju, Marjan v Trbovljah,
anci pa je pri 43. letih umrl
radi srčne kapi. Ko sta si us-
uila družino, se je zlatoporo-
nka povsem posvetila druži-
Gospodinjenje je bilo takrat
še posebej zahtevno, saj so, kot
vemo, gospodinjski stroji no-
vejšega datuma. Bil je čas
mestnega povojnega pomanj-
kanja, koje morala včasih stati
v vrsti že od polnoči. Zlatopo-
ročenec je bil med vojno v par-
tizanih, leta 1948 paje moral za
pol leta na služenje vojaškega
roka. Njegova rudarska služba
je bila težka, nevarna, v treh iz-
menah. Nekaj njegovih sode-
lavcev je v jami umrlo ali so po-
stali invalidi. Dvakrat so ga
operirali na želodcu, nato pa so
ga iz jame prestavili na lažje
delo, kar seje pozneje poznalo
tudi pri pokojnini. V Trbov-
ljah, ki so znane po slabem zra-
ku, je bil takrat zrak še slabši,
pa ni nikogar posebej motilo.
Spominjata se, da so bili ljudje
takrat manj osveščeni, razgle-
dani. Žurajevi so živeli v zasav-
skem mestu skromno, vendar v
družinski in soseski slogi. Ve-
likokrat so hrepeneli po Pla-
ninski vasi, po okolici Planine.
V Planinsko vas so prihajali z
vlakom, do Šentjurja, nato pa
tri ure peš. Takrat je bilo to ne-
kaj običajnega. Ljudje so bili
vzdržljivejši. Zlatoporočenec
se spominja, daje nekoč šel na
vlak, na šentjursko postajo, tri
ure peš, nato seje odpeljal v Tr-
bovlje, tam pa je nadaljeval v
nočni rudarski izmeni. V trbo-
veljskem rudniku je delal kar
36 let. Še vedno ima težave z
želodcem, oči mu tudi nagaja-
jo. Zlatoporočenko pa je že v
Trbovljah začela mučiti astma.
Nazal v planinski raj
Franc Žuraj seje upokojitve
razveselil, nič ni pogrešal rud-
nika. Zakonca sta živela z eno
samo, nizko plačo, vendar jima
je uspelo kupiti hišico v ljublje-
ni Planinski vasi. Prizadevna
gospodinja, Justina Žuraj, sije
v Trbovljah pomagala s prašiči
ter kokošmi, opravljala pa je
tudi priložnostna dela. Po upo-
kojitvi sta nekaj let ostala v Tr-
bovljah, ob prvi priložnosti pa
sta se preselila v prigarani dom
v Planinski vasi. Na Kozjansko
sta se vrnila pred triindvajseti-
mi leti, kar seje kmalu poznalo
na njunem zdravju. Takoj sta se
boljše počutila, če bi ostala v
Trbovljah, pa se vprašujeta, če
bi sploh še živela. Za Trbovlja-
mi, kjer sta bila dolgo ter poz-
nala veliko ljudi, sta sprva
kljub temu žalovala.
V	teh dveh desetletjih seje v
Planinski vasi veliko spreme-
nilo. Mnogi vaščani so si zgra-
dili nove hiše - ljudje se spomi-
njajo, da sta marsikje pomagala
z delom tudi ziatoporočenca -
ona pa sta srečna v svoj i starejši
kmečki hiši. V njej je čistoča
kot malokje, pred hišo je veliko
cvetja. Skrbita tudi za ohišni-
co, imata zajce ter kokoši. Po-
vedala sta, da sta vesela, ker se
v Planinski vasi dobro razume-
jo, ljudje so ustrežljivi. Saj, ko
pridejo njuni zasavski sorodni-
ki in prijatelji, so nad krajem
vedno navdušeni. Zlatoporo-
čenka se včasih odpravi v Tr-
bovlje, na grob sina Francija in
na obisk k sorodnikom, zlato-
poročenec pa takrat pazi na
dom?
V	soboto, ko sta drugič rekla
»da«, je bil znova sobotni dan
ter spet osemnajstega, tako kot
pred pol stoletja, je opozorila
zlatoporočenka. Spet so lahko
bili vsi skupaj, z otroci, ki ju
imajo radi ter ju redno obisku-
jejo. Na zlati poroki!
BRANE JERANKO
Ziatoporočenca, Justina in Franc Žuraj iz okolice Planine pri
Sevnici, živita v idilični kmečki domačiji.
V	znamenju želodcev
V	petek, 24. maja botío zbirati
zgornjesavinjske že i o tí ce - Ocenjevanje
bo v soboto, 25. maja
»Postopek izdelave zgor-
njesavinjskega želodca ni
enostavna stvar, zahteva obi-
lo dela in skrbi. Vsak gospo-
dar ali gospodinja, ki želodec
prvič odreže, in se pri tem po-
kaže rosnost na posamezni
rezini, se spomni truda, ki je
bil vložen v pripravo hraneza
svinje, način krmljenja, izbi-
ro meso, vso delo in skrb ob
sušenju, Zaveda se, da je trud
poplačan, kajti vsak pravi
okus želodca pove vse.«
Tako je o zgornjesavinjskem
želodcu zapisal publicist Alek-
sander Videčnik. V Turistič-
nem društvu Rečica so za dne-
va najboljših želodcev določili
24. in 25. maj. Želodce za oce-
njevanje bodo zbirali v petek,
24. maja v kmetijskih obratih
Gornji Grad, Luče, Ljubno in
Mozirje med 9. in 12. uro, v
krajevnem uradu na Rečici pa
popoldne med 14. in 21. uro.
Strokovna komisija bo oce-
njevala želodce prihodnji dan,
torej v soboto, 25. maja. Z de-
lom bodo pričeli približno ob
10. uri, ob 12. pa vabijo v pro-
store krajevnega urada vse iz-
delovalce, kijih zanima posto-
pek ocenjevanja zgornjesavinj-
skih želodcev. Neuradna raz-
glasitev najboljših izdeloval-
cev in najboljših želodcev bo v
soboto, 25 maj a ob 17. uri v go-
stišču Dren na Rečici, uradna
razglasitev pa tudi letos julija
na Večeru pod trško lipo v ok-
viru prireditve Od lipe do pran-
gerja.
Glede na pridobljeno zaščit-
no znamko geografskega pore-
kla, lahko želodce na ocenjeva-
nje prinesejo izključno izdelo-
valci iz Zgornje Savinjske doli-
ne. Zaradi manjših zapletov in
še ne izdelanih meril, pa bodo v
Turističnem društvu Rečica
najboljšim izdelovalcem, torej
tistim, ki bodo dosegli vsaj 15
točk od 20 možnih, podelili
plaketo z vsemi oznakami, ne
pa tudi plombic z izdelanim lo-
gotipom. Letos bodo organiza-
torji ocenjevanja uvedli še eno
novost, pridržali so si namreč
pravico, da zaradi stroškov, ki
nastajajo z ocenjevanjem, ob-
držijo najboljše želodce.
URŠKA SELIŠNIK
poletna tradicija mojstrov Keramike: podjetje Keramik pri gradnji novega bazena v Laškem.
Hm in pohvala za Keramik
Prevzeti keramičarska dela na tako zahtevnem objektu kot je novi zunanji bazen Zdra-
ha Laško, je prav gotovo izziv in pohvala za vsako podjetje.
fudi zato so vsi zaposleni v podjetju Keramik trdo poprijeli za delo, saj mora biti pomembna
dobitev za zdravilišče in bližnjo ter daljno okolico nared še pred glavno kopalno sezono. Se-
^а jim ni lahko, saj je bazen, ki je nastal po zamisli arhitekta Boruta Rebolja (v Laškem je
vzoč še z mnogimi drugimi objekti) vendarle nekaj čisto posebnega. Dno in robovi bazena bodo
davljeni iz keramike v sedmih različnih barvah ter v petnajstih različnih velikosti in oblikah. Na
;(|ini bazena bo še velika lilija, simbol zdravilišča in Laškega nasploh. Polaganje keramike v
I"ki lilije zahteva posebno veliko spretnosti, ki jo b do mojstri podjetja Keramik, nekateri od
h se že več desetletij ukvarjajo s polaganjem keramike, prav gotovo zmogli. Sicer so svoje
^је že dokazali tudi pri gradnji različnih bencinskih črpalk, zimskega vrta hotela Celeia, celj-
^ga Mc Donaldsa, Kogojeve galerije v Žalcu, nakupovalnega centra Rimljanka in še marsikatere
radbe v Sloveniji in tujini.	EP
Zlata vrtnica in metla
Turistično društvo Celje pripravlja v torek, 28. maja,
ob 18. uri v Narodnem domu letno konferenco društva, na
kateri bodo ocenili svoje lansko delo in spregovorili o le-
tošnjem programu.
Po letni konferenci Turističnega društva Celje bo še prire-
ditev s kulturnim programom, na kateri bodo podelili Zlato
vrtnico za najlepše urejene okolje ter antipod priznanja, met-
lo, v opozorilo, da so v mestu ob Savinji tudi zanemarjeni pre-
deli. Na prireditvi pa bodo podelili tudi priznanja za najboljše
urejeno gostilno in restavracijo v letu 1995.	IS
Tistega lepega dne
na Kozjanskem
Nocoj bo v Kulturnem
centru v Laškem prav pose-
ben dogodek, na katerega so
ljubitelji starih ljudskih šeg
in delovnih opravil čakali
kar dvanajst let. Etno skupi-
na izTrobnega Dola bo v uro
in pol trajajoči predstavi pri-
kazala, kako je na prelomu
stoletja živela ena od kmeč-
kih družin na Kozjanskem.
Zgodbo, ki je pristen in re-
sničen povzetek življenja na
kmetih pred sto leti, je po pri-
povedi svoje babice napisala
Marija Salobir iz Trobnega
Dola. Pripoveduje, kako so bi-
li ljudje takrat zelo povezani
med sabo in kako so kljub
vsem nadlogam živeli srečno
in zadovoljno. Vaški veljaki
so skrbeli, da so v vasi živeli
razni rokodelci, od žnidarjev
do pintarjev, ki so bili ob po-
trebi vedno pri roki, saj tovar-
niških izdelkov takrat ni bilo.
Dogajanje je postavljeno na
kmetijo pri Tonču, kjer so ime-
li nekega popoldneva na pragu
pomladi veliko obiskov, ki so
se z raznimi opravki in proš-
njami oglašali pri njih. Poseb-
nosti prikaza, ki gaje pripravi-
lo petnajst Trobendolčanov,
so izvirna beseda, vaški poseb-
neži, takratni odnosi med ljud-
mi in opravila, ki so danes po
večini že utonila v pozabo.
Nocojšnja prireditev bo
imela še eno posebnost, saj se
bodo v avli Kulturnega centra
predstavile vse tiste kmetije na
območju laške občine, ki so že
ali pa šele bodo odprle svoja
vrata turistom. Za zdaj imata
svojo dejavnost uradno regi-
strirani le turistični kmetiji
Čučnik iz Poiane in Kozmos iz
Paneč, na sprejem turistov pa
se pripravljajo še na kmetijah
Špan v Velikih Grahovšah, Sa-
lobir v Trobnem Dolu, Ulaga v
Zgornji Rečici in Nemec v Se-
dražu.	JI
Novi nižji gasilski častniki
S slovesno podelitvijo spri-
čeval, diplom in činov za niž-
je gasilske častnike je bilo
minulo soboto zaključeno le-
tošnje usposabljanje kadrov
za vodje enot pri Gasilski
zvezi Žalec.
Gasilska zveza je v letoš-
njem letu organizirala tečaj za
nižje gasilske častnike - vodje
enot. Program usposabljanja
je bil spremenjen, saj je za to
obliko usposabljanja operativ-
nih gasilskih kadrov potrebno
zagotoviti 85 ur predavanj. Ta-
ko je odpadlo na teoretični del
50 ur, na praktične vaje pa 35
ur. Tečaj je od februarja do
konca aprila obiskovalo 87 ga-
silcev in gasilk iz 34 prosto-
voljnih gasilskih društev.
Franci Naraks, poveljnik
Gasilske zveze nam je ob tem
povedal: »Z znanjem in priza-
devnostjo slušateljev smo v
Gasilski zvezi Žalec zelo zado-
voljni, saj z njimi pridobivamo
nove strokovne moči v gasil-
skih organizacijah v dolini. Za
zaključek smo s slušatelji obi-
skali poklicne gasilce v Grazu
in prostovoljne gasilce v Le-
bringu, prav tako v Avstriji. Z
ogledom tehnike in načina de-
lovanja so tečajniki dobili rea-
len vpogled v stanje gasilstva v
Avstriji in ga z lahkoto primer-
jajo z dosežki in tehnično
opremljenostjo pri svojih
društvih.« Na sliki: poveljnik
GZ Žalec podeljuje spričevala
za uspešno opravljen tečaj za
nižje gasilske častnike.
T. TAVČAR
Ocvetličena okna in balkoni
Turistično društvo Celje je konec minulega tedna poskr-
belo za ocvetličenje oken in balkonov stanovanjskih hiš na
Glavnem trgu in Trgu Celjskih knezov.
Akcijo, ki sojo začeli pred tremi leti, nadaljujejo še ves teden
z ocvetličenjem oken in balkonov Prešernove ulice. V Turistič-
nem društvu Celje so akcijo pripravili v sodelovanju z Mestno
občino Celje, Vrtnarstvom Celje in Cinkarno Celje, stanoval-
cem pa so razdelili sadike pelargonij in ustrezno zemljo za nji-
hovo zasaditev.
Kljub temu, daje akcija ocvetličenja oken in balkonov v mestu
Celje stara šele tri leta, paje razveseljivo, da so pobudo turistič-
nih delavcev podprli tudi v drugih okoljih. Tako je akcija ocvet-
ličenja že dodobra zaživela na Dolgem polju, letos pa sojo pri-
pravili tudi v KS Center.	'	IS
Št. 21.-23. maj 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
16
Otroci otrokom
S prisrčnim nastopom pod
skupnim naslovom Otroci
otrokom je skupina otrok iz
celjskega vrtca Anice Cerne-
jeve minuli četrtek razveseli-
la svoje vrstnike v veliki dvo-
rani Narodnega doma.
V vrtcu Anice Černejeve je
ves april minil v znamenju
praznovanja 40-letnice, za-
ključno prireditev pa so otroci
prejšnji teden na oder postavili
še za svoje vrstnike. Gre za
predstavitev pesmi Anice
Černejeve, ki jih je posebej za
to priložnost uglasbila muzi-
kologinja mag. Mira Voglar,
v vrtcu pa so poskrbeli za izda-
jo knjižice Polžek je gospod,
ki bo slovenskim vrtcem služi-
la kot poseben didaktičen pri-
pomoček za glasbeno vzgojo.
Do konca šolskega leta bodo v
vrtcu, kot spomin na letošnji
jubilej, pripravili videokaseto,
četrtkovo prireditev Otroci
otrokom pa je v celoti posnela
tudi celjska kabelska televizi-
ja.	IS, Foto: SHERPA
Jubilejni MIŠ MAŠ
V okviru prireditve še koncert Viada Kresi in a z Beitinško bando
ter Miš MAŠ rock žur
V DPD Svoboda Griže se s
polno paro pripravljajo na le-
tošnji jubilejni deseti MIŠ
MAS in na tradicionalna sre-
čanja citrarjev.
Celodnevna prireditev MIŠ
MAŠ v letnem gledališču Lim-
berk, ki je lani privabila re-
kordnih 25 tisoč obiskovalcev,
bo letos 9. junija. Tudi tokrat
bodo organizatorji povabili v
goste preko 30 znanih zabav-
nih ansamblov in skupin. So-
delovanje na MIŠ - MAŠ so ze
obljubili Miss Kaya, Lin-
tvern,Arche, D. Kovač, Bom-
be, Flirt, Requiem, Teh Drin-
kers, Bojan Rakovec, Pon-
tiac, Aleksander Jež, Zeus,
Gad Band, Big foot mama,
Davor Božič, 12. nasprotje,
Spidi in Gogi, Patricia Diklič,
Malibu, Tomaž Domicelj,
Transcendence, Jani Kova-
čič, Čudežna polja, Vili Re-
snik, Avia band, Irena Vrč-
kovnik, Pop design, Sale, Big
ben, Deja Mušič, Don Mento-
ni band, Orlek, Panda, Vitezi
obložene mize, Avtomobili in
Šank rock.
Program bodo povezovali
Bojan Rakovec, Mojca Ma-
vec, Živko Bcškovnik in Deja
Mušič. Poleg tega bodo najm-
lajši lahko nastopili na odru
sramežljivih, ustvarjali v ki-
parski in slikarski delavnici, si
ogledali lovsko razstavo, lut-
kovne, plesne in gledališke
predstave, nastop čarodejev, se
zabavali na igrišču ringa raja,
slončku Tončku ali se vozili
naokrog z vlakom Rogačan ter
posebnim nadstropnim avto-
busom. Vstopnine na MIŠ
MAŠ ni.
Dva dni pred osrednjo prire-
ditvijo, 7. junija, bo v Grižah še
koncert Vlada Kreslina z Bei-
tinško bando ter njihovimi go-
sti, dogajanje na odru bo pope-
stril velik ognjemet. Za obisk
koncerta bo treba plačati
tisoč tolarjev. 15. junija pa bo v
Grižah še tradicionalni MIŠ -
MAŠ rock žur, tudi za to prire-
ditev znaša vstopnina tisoč to-
larjev. Prireditev je namenjena
predvsem odraščajoči mladini,
običajno privabi približno 3 ti-
soč mladih. Tokrat bodo
spremljaH nastop skupin Ho-
dogast, Šank rock, Pera Lov-
šina in Vitezov obložene mize,
Deje Mušič ter skupine Voo-
doo X.	IB
DPD Svoboda Griže je tudi
organizator vsakoletnih sre-
čanj slovenskih citrarjev v
okviru revije Zlate citre ter
državnega tekmovanja slo-
venskih citrarjev. 11. revija
Zlate citre bo letos 30. junija,
finale 2. državnega prvenstva
slovenskih citrarjev pa 28.
septembra. Na reviji bo sode-
lovalo preko 100 slovenskih
citrarjev, na zaključnem sep-
tembrskem tekmovanju pa se
bodo pomerili zmagovalci
predtekmovanj, ki so bila ali
še bodo organizirana po vsej
Sloveniji.
Uspehi Roševcev
Učenci OŠ Frana Roša iz
Celja ob zaključku šolskega
leta beležijo vrsto priznanj in
odlične uvrstitve na področ-
nih in državnih tekmovanjih.
Na občinskem šahovskem
tekmovanju so mlajši in starejši
učenci zasedli 1. mesto, na po-
dročnem paso bili mlajši učen-
ci tretje in starejši drugouvrš-
čeni. Košarkarska ekipa peto in
šestošolk je na občinskem tek-
movanju zmagala, v OŠ Frana
Roša pa so zadovolj ni tudi z do-
sežki svojih učencev v znanju
in spretnostih iz tehniških
predmetov, saj so se v sedmih
disciplinah uvrstili na področ-
no tekmovanje.
Večina državnih tekmovanj
v znanju iz posameznih pred-
metov se bo zvrstila v nasled-
njih tednih, na nekaterih pa bo-
do sodelovali tudi učenci OŠ
Frana Roša. Na področnem
tekmovanju osnovnošolcev iz
angleščine je 5 učencev OŠ
Frana Roša osvojilo srebrna
priznanja, 2 pa bosta sodelova-
la na držayiem tekmovanju.
Prav tako 2 učenca bosta sode-
lovala tudi na državnem tek-
movanju v znanju matematike,
na državnem tekmovanju v
znanju fizike pa sta Luka Cr-
nič in Jure Maglica osvojila4.
mesto med najboljšimi sloven-
skimi osmošolci. Tradicional-
no dobre rezultate dosegajo
učenci OŠ Frana Roša tudi v
znanju kemije, kjer staže pred-
lani Šergeja Šivak in lani Bar-
bara Gradišnikosvojili 1. me-
sto med osmošolkami širšega
celjskega območja, tudi letos
pa učenci Peter Štrukelj, Jer-
nej Kukovič, Luka Crnič in
Tina Gradišnik iz te šole za-
stopajo celjsko območje na dr-
žavnem tekmovanju, ki bo 1.
junija v Ljubljani.	IS
Mladi za razvoj
Šaleške
Programski svet giba-
nja Mladi raziskovalci za
razvoj občin Velenje,
Šmartno ob Pa ki in Šo-
štanj je novembra lani ob-
javil razpis za sodelova-
nje. Rok za oddajo razi-
skovalnih nalog je že za-
ključen, v teh dneh pa na-
loge pregleduje 40 stro-
kovnjakov z različnih po-
dročij.
Raziskovalnih tem so se
lotili osnovno in srednje-
šolci. Učenci OŠ, sodelo-
valo jih je 31, so izdelali 12
raziskovalnih nalog, od te-
ga je 11 skupinskih in 1 sa-
mostojna naloga. Srednje-
šolci so od 36 prijavljenih
oddali 18 nalog, med njimi
je 14 delo dveh ali več av-
torjev, 4 naloge so samo-
stojne, skupno pa je sodelo-
valo 36 dijakov. Osnovno-
šolce je pri delu spremljalo
9 učiteljev in 3 zunanji so-
delavci, srednješolce pa 12
profesorjev in 8 zunanjih
sodelavcev.
Prihodnji teden, od 27.
do 31. maja bodo avtorji
javno zagovarjali izdelane
naloge; osnovnošolci v OŠ
Antona Aškerca Velenje,
srednješolci pa v prostorih
Gimnazije Velenje. Vse
predstavitve se bodo priče-
le ob 17. uri. Zaključno slo-
vesnost bodo pripravili 6,
junija ob 18. uri v dvorani
Mestne občine Velenje. Na
njej bodo mladim razisko-
valcem podelili priznanja,
izšel bo zbornik s povzetki
raziskovalnih nalog, avtorji
najboljših nalog pa bodo
prejeli denarne nagrade.
Programski svet je letos za
to namenil 460 tisoč tolar-
jev.	US
iz tradicije za prihodnost
Gostje na ijubenskem Piacu prisegajo na pivo Zlatorog
Okrepčevalnica na Placu
na Ljubnem je ena tistih slo-
venskih gostiln, ki prisegajo
zvestobo družinski tradiciji, s
to tradicijo paje povezana tu-
di zvestoba Pivovarni Laško.
Okrepčevalnica v središču
Ljubnega je ena najstarejših
gostiln daieč naokrog, saj so
pričeli privabljati goste že v
prejšnjem stoletju. »Z gostins-
tvom se je pričel ukvarjati že
moj praded, približno pred sto
leti je bilo to. Vsa leta so moji
predniki delali neprekinjeno,
razen nekaj časa med 2. sve-
tovno vojno in po njej,« je po-
vedal sedanji lastnik Franc
Potočnik. V tistih časih so Re-
žalovim, kot seje gostilna prej
imenovala, z nacionalizacijo
odvzeli gostišče, ga preuredili
v družbeno, leta 1954 pa po-
novno vrnili pravim lastni-
kom. Seveda je v sedanji
okrepčevalnici vsa ta leta svo-
je mesto imelo tudi laško pivo.
V času nemškega gospostva
so narodno zavedni gostilni-
čarji ustanovili »Gostilni-
čarsko pivovarno d.d. Laš-
ko«. Po vojni vihri in obnovi
pivovarne je kolektiv laških
pivovarjev uspešno razvijal
kakovost piva in posodobil
proizvodnjo. Danes je Pivo-
varna Laško med največjimi
pivovarnami v Evropi z naj-
sodobnejšo tehnologijo, z ja-
sno poslovno usmeritvijo in
trdno strukturo kapitala.
Mladi lastnik je lokal pred
letom in pol popolnoma pre-
novil, od stare opreme je ostala
le še starinska krušna peč. Vse
ostalo, strop, tla, oprema, to-
čilni pult, paje v okrepčevalni-
ci novo. Franc Potočnik ima še
obilo drugih načrtov, rad bi
spremenil ime iz okrepčeval-
nice nazaj v gostilno. Pogoj za
to je hrana, več prostora in se-
veda več gostov na Ljubnem,
že letos pa bodo za uresničenje
skritih želja pričeli preurejati
gospodarsko poslopje poleg
okrepčevalnice.
Sicer je na Ljubnem med go-
stilničarji kar huda konkuren-
ca. V zadnjih desetih letih je v
kraju 5 novih gostiln, zaprli pa
so íe eno. Sicer so Ljubenci kar
precejšnji ljubitelji laškega pi-
va, ugotavljajo v Okrepčeval-
nici na Placu. Tudi med našim
obiskom je več kot polovica
gostov imela pred sabo pivo,
predvsem popularnega itali-
jančka in Zlatorog pivo. »Pri
nas je še precej ukoreninjeno
kar pivo v steklenicah. V po-
letnih mesecih bodo predvsem
mladi sicer radi posegli po to-
čenem pivu, vendar pa večina
starih gostov prisega na zlato-
roga v steklenici. Nekako je še
kar zakoreninjen predsodek,
če je pivo dl je v sodu, da nima
več tistega polnega okusa, ki
ga ljudje najbolj cenijo,« je
povedai Franc Potočnik. Sicer
pa se Ljubenci zelo pogosto
odločajo tudi za Lahko Laško,
v zadnjem času celo narašča
prodaja tega izdelka laške pi-
vovarne.
»Sedaj je tehnologija toče-
nja piva zelo izpopolnjena. Se
pa pri nas doma spominjajo,
kako je včasih škropilo pivo po
vsej gostilni, če niso točno nar
stavili vsega, kar je bilo po-
trebno za točeno pivo,« se spo-
minja mladi lastnik.«Eno flašo
Laškega pira bi,« je bilo slišati
novega žejnega Ljubenca, ko
smo zapuščali Okrepčevalnico
na Placu. Podobno je slišati še
v tisočih drugih gostilnah, kjer
prisegajo na tradicijo in pri-
hodnost.	EP
Pivovarstvo v Laškem sega v
daljno leto 1825, ko je pivo
varil v obrtni pivovarni
Franc Geyer. V Laškem se s
posebno spoštljivostjo spo-
minjajo vseh pomembnih pi-
vovarjev, ki so v preteklosti
ponesli slavo laškega piva po
vsej Evropi, v Aleksandrijo,
Kalkuto in še kam. To so Gu-
stav Adolf Ulich, Anton La-
risrh in Simon Kuker.
Pivo, znameniti ječmenov
sok, ni le alkoholna pijača, ki
nastane v procesu vretja iz
sladu, hmelja, vode in piv-
skega kvasa, temveč tudi ži-
vilo in zdravilo. Pravilno
pripravljeno pivo je naravni
izdelek, brez kakršnih koli
škodljivih kemičnih snovi.
Pivo je po vsem svetu zelo ce-
njena pijača zaradi prehran-
sko-fizioloških, organolep-
tičnih in osvežilnih učinkov.
Okrepčevalnico na Placu so pred časom popolnoma preuredili, gostje pa radi posedajo pred
krušno pečjo, edinim ostankom iz preteklih časov.
»Koliko zaupamo pivovarni, smo dokazali tudi s tem, da smo
vsi v družini vložili svoje certifikate ravno v laško podjetje,« je
povedal Franc Potočnik.
Št. 21.-23. maj 1996
17
SPORT
NOVI TEDNIK
Še eno devetko
dah točajka. ■■
Slovenske keg/Javke v Pragi postale ekipne svetovne prvakinje - M a rika Kardinar
512 kegljev, poker devetk Biserke Petak
»Ženske - svetovne prvaki-
nje. Lep pozdrav, fajn se
'mej, pa pokliči kej.« Avto-
mat je v nedeljo popoldne za-
beležil sporočilo iz Prage, glas
je pripadal Ladu Gobcu in ta-
krat je bila Zlata Praga za
Miro Grobelnik, Mariko
Kardinar, Biserko Petak, Jo-
žico Šeško, Ljubo Tkalčič,
Marto Zupane ter gorenjski
reprezentantki Tončko Ur-
bane in Andrejo Ribič še bolj
zlata.
Svetovne klubske prvakinje
so prvič v zgodovini prvenstev,
ki se igrajo že vse od leta 1953
dalje, tudi svetovne prvakinje
med reprezentancami. Celje in
Miroteks sta zdaj zakon žen-
skega kegljanja, prvenstvo z
zaporedno številko 21 pa se je
šele začelo! Danes je na spore-
du tekmovanje dvojic (Kardi-
nar-Petak, Urbanc-Šeško), v
soboto dopoldne je še prvens-
tvo posameznic in v kombina-
ciji, Kardinarjeva in Petakova
pa imata trenutno prvi in tretji
rezultat.
Manjkalo je samo zlato
Že po tradiciji je ekipni na-
stop začela Jožica Šeško. V
hokejski dvorani Sparte, ki v
normalnih okoliščinah lahko
sprejme kar 14.000 gledalcev,
je podrla 453 kegljev. Zelo do-
ber rezultat, toda šele šesti prve
serije. Bila je to napoved fanta-
stične tekme in lova na svetov-
ni rekord Nemk (2744) z zad-
njega prvenstva v njihovem
Ludwigshalhu. Tončka Ur-
bane je s 481 keglji dosegla
sedmi rezultat ekipne tekme in
po drugem nastopu je Slovenija
že vodila; Madžarke so zaosta-
jale za 3, Nemke za 13 kegljev.
»Urbančeva je desno luknjo
slabo ciljala, nakar sem jo
preusmeril v levo, ki je skoraj
nikoli ne igra. Naslednja je bila
na vrsti Ljuba Tkalčič, prvih
50 lučajev je imela nekaj težav,
se rutinirano izvlekla na 429
kegljev in po polovici smo bili
tretji. Vodilne Madžarke so be-
žale za devet, Nemke za šest
kegljev,« je poročal Gobec, ki
je bil v nedeljo zvečer z zlato
kolajno okrog vratu čustveno
povsem prazen. »Sanjal« je
ekipno zlato. Vse ostalo je do
nedelje, 19. maja, že imel...
Četrta serija je prinesla veli-
ke težave. Mira Grobelnik
(417) je dobro začela, toda sre-
di nastopajo je začel mučiti le-
vi kmet, meti so bili vedno
manj racionalni in Slovenija je
padla na 5. mesto. Vodilne Ma-
džarke so bežale za navidez ne-
dosegljivih 60 kegljev, bolj je
bil realen boj za obstanek v
skupiniA, todaMarika Kardi-
nar in Biserka Petak sta misli-
li drugače. Čeprav sta zadnja
dva tedna zaradi poškodb opra-
vili le po en trening.
Zlati poljub
Marika Kardinar imaje do te-
ga trenutka imela že 18 kolajn z
velikih prvenstev. Šest naslo-
vov svetovne prvakinje, za njo
je bilo nekaj nepozabnih iger,
toda pravo je odigrala šele v
Pragi. Zlati Pragi. Po njenem
štirideset minutnem nastopu je
tudi Gobec ostal brez besed, po
dvorani se je iz grl slovenskih
navijačev razlegal znani refren:
»Žiga-žaga, Marika zmaga!«
512! 512 kegljev! »Tri leta
sem lovila petico in končno se
mi je želja izpolnila. Na sve-
tovnem prvenstvu, saj to ne
more biti res,« je govorila ena
največjih kegljaških šampionk
vseh časov. Igrala je kot v tran-
su, njena levica ni poznala us-
miljenja in čustva so za trenu-
tek popustila le po 93. metu. Na
semaforu seje na prvem mestu
štirica spremenila v petico,
Marika je pokleknila in polju-
bila stezo številka štiri. Po do-
brih dvajsetih letih kegljanja je
dosegla rezultat, ki je usojen le
redkim. Po več kot dveh deset-
letjih.
Zaustavila se je pri številki
512. Pred njenim nastopom je
bila Slovenija polnih 60 keg-
ljev za vodilno Madžarsko,
zdaj le še za enega. Na vrsti je
bil veliki finale. Agnetha
Grampsch Kovacsne in Biser-
ka Petak (492). Odločali sta tu-
di na svetovnem pokalu 1991 v
Bratislavi, koje Madžarki v pr-
vi seriji zmanjkalo časa za zad-
nji met, prav na koncu pa bi po
Biserkini trojki za zmago mo-
rala podreti vseh devet, toda
padlo je le šest kegljev in Ce-
ijanke so postale prvakinje.
Devet, devet...
Zgodovina se je ponovila.
Biserka ni Regina, toda to je bil
njen Dan najlepših sanj. Začela
je dobro, slabše podirala in tudi
v nadaljevanju se je prikradlo
nekaj drobnih napad. Desetd-
nevna odsotnost je pustila po-
sledica in Gobec je nemirno
mrmral: »Če bomo tretji, bo do-
bro!« Bilo je drugače, bilo je
nepozabno, bilo je kot v sanjah.
Dan najlepših sanj.
Svetovna prvakinja iz Inns-
brucka 1990 in natakarica iz
Celja sta opravili po 92 lučajev.
Imeli sta še osem metov, Ma-
džarka pa velikih, ogromnih 16
kegljev prednosti. Ne, boj za
zlato je izgubljen, osredotočiti
se bo potrebno na pritiske
Nemk in Romunk, ki so ogro-
žale srebrno kolajno. Položaj je
bil preprost tudi za laike, toda
zgodil seje preobrat, ki ga keg-
ljaška zgodovina ne pomni in
kaj podobnega se najbrž ne bo
več zgodilo.
Meti številka 93, 94, 95 in
96. Devet! Devet! Devet! De-
vet! Poker devetk Biserke Pe-
tak! Na sedmi stezi je zvonilo
kot ob Papeževem obisku Slo-
venije. Za vsako devetko je
Vollmerjeva avtomatika vklju-
čila zvonec, Madžarka ni mo-
gla verjeti in v Špartini dvorani
se je marsikdo gotovo tudi uš-
čipnil in se želel prepričati v re-
sničnost največjega kegljaške-
ga podviga.
Dan najlepših sanj. Se eno
rundo daj, točajka, še eno de-
vetko daj, točajka!
Dan najlepših sanj
Slovenijaje začela slaviti pr-
vi ženski naslov svetovnih pr-
vakinj, toda prehitro. Veliki
show še ni bil končan. Predzad-
nji met. Slovenija ima dva keg-
lja prednosti. Na sedmi stezi je
ostal samo kralj. Sredinski ke-
gelj. Če pade, ima Petakova
zadnji met na polno in vsega bo
konec. Pozicija, ki jo je na tre-
ningih igrala že tisočkrat, de-
settisočkrat. Kralj je padel ti-
sočkrat, desettisočkrat, toda ne
v najbolj pomembnem trenut-
ku.
»Riba«. Krogla je zdrsnila
mimo kralja. V temo. In stem-
nilo seje tudi v slovenskem ta-
boru. Mar bo Biserka po sanj-
ski seriji devetk postala tragič-
na junakinja? Mar je najboljša
igralka zadnjega svetovnega
pokala res zgrešila kralja? Ma-
džari so že pripravljali palinko,
naslov je bil njihov. Kovacsne
bi morala počistiti zadnja dva
keglja in nato na polno podreti
pet kegljev. Preprosto, a bil je
to račun brez - točajke.
Roka je na stezi številka tri
zadrhtela tudi Madžarki, padel
je le en kegelj in boj za naslov
svetovnih prvakinj je bil končan
pred zadnjim lučajem. Sloveni-
jaje na vrhu, Celje ima svetovne
klubske prvakinje in pet igralk v
najboljši reprezentanci sveta.
Celje in Miroteks sta zakon žen-
skega kegljanja. »Nedelja je bi-
la naš dan. Imamo povprečje
463,5. Bil sem miren, čutil sem,
da se bo zgodilo nekaj velike-
ga,« je razlagal Gobec, toda
smeh svetovnih prvakinj iz
ozad ja je namigoval na drugač-
no razpoloženje.
Končni vrstni red: 1. Sloveni-
ja 2782 '- svetovni rekord
(Šeško 453, Urbane 481,
Tkalčič 429, Grobelnik 417,
Kardinar 510, Petak 492), 2.
Madžarska 2780, 3. Nemčija
2738,4. Romunija 2738 (slab-
še čiščenje), 5. Hrvaška 2726,
6. Slovaška 2652, 7. Češka
2638, 8. Avstrija 2635.
Zdaj ima vse zlate kolajne.
Svetovne prvakinje med posa-
meznicami, v kombinaciji,
dvojicah, ekipno. Mesec dni po
Abrahamu. Dobro je začel dru-
gih petdeset. Če bo nadaljeval
tako kot Marika in Biserka na
stezah... Ostal je brez besed.
Čustveno prazen in zadovo-
ljen. Prezadovoljen. V Pragi,
zlati Pragi se ni mogel upreti
upreti vrčku piva, čeprav prise-
ga na temno vino. Zadnja kolaj-
na, kije manjkala in rezultat za
naslednje tisočletje: Češka in
Avstrija sta bili sedmi in osmi,
iz skupineA sta izpadli z rezul-
tatom, ki bi še pred štirimi leti
v Bratislavi prinesel srebrno
kolajno... ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Biserka Petak se je osebnega rekorda veselila s hčerko Katarino.
Lučaji za čistilko
Vrhunski rezultat Mari k e Kardinarže na treningu na predvečer
odhoda v Prago - Zdaj 510 buteljk Zlatega keglja napolnjenih z
žlahtnim chardonnayem
Poškodba je Mariko Kar-
dinar morila natanko deset
dni. Krogla je bila v njeni le-
vici šele prejšnji četrtek. Na
predvečer odhoda v Prago.
Marko in Robi sta že spala,
ura je bila blizu desete zve-
čer, ko se je Marika skupaj z
možem Marjanom odpravi-
la na trening v Radence. Na
generalko za njeno osmo
svetovno prvenstvo.
Po kegljišču se je ob pozni
uri smukala še samo čistilka,
toda velika šampionka se ni
pustila motiti. Keglji so padali,
posledic poškodbe in netreni-
ranja ni bilo mogoče zaznati,
seštevek petdesetih lučajev je
bil »grozljiv« - 243. »Tako
dvakrat odigraj gori na Češ-
kem in bo super,« je bil v oporo
Marjan, kije dan po fantastični
nedelji ostal realist.
»Po bitki so vsi generali, to-
da moram priznati, daniti prib-
ližno nisva pričakovala tak-
šnega uspeha. Zlate kolajne,
svetovnega rekorda in končno
rezultata nad 500 keglji. V ne-
deljo je nekaj viselo v zraku,
vseskozi sem nekaj čutil, toda
v novico o zmagi naše repre-
zentance najprej nisem verjel.
Potem pa...« je razlagal Mari-
jan Kardinar, kije novinarjem
že naznanil super zgodbo in tu-
di Praga 1996 ima svojo.
Kardinarjevi so buteljke do-
mačega chardonnaya opremili
z etiketami, na katerih so - kro-
gla in keglji. Na začetku leta je
Marjan v Celju na turnirju
TOP 16 glasno razmišljal o ko-
ličini nove polnitve in največ-
krat omenjal seštevke podrtih
kegljev. Najbolj seje nagibal k
Marikinemu rezultatu iz Brati-
slave 1992, koje osvojila dva
naslova svetovne prvakinje in
postala športnica leta, in vmes
pustil še nekaj manevrskega
prostora. Za Prago 1996. V ne-
deljo so se razblinile še zadnje
dileme.
»Koliko buteljk bo? 510.
Odločitev je dokončna, razen
če Marika ne izboljša dosežka.
V steklenicah bo vrhunsko vi-
no, tako kot se spodobi za vr-
hunski rezultat. Chardonnay,
letnik 1995. Bilje posebej do-
ber, ima oceno 18,35 in že štiri
zlate medalje. Toliko jih lahko
osvoji tudi Marika. Ne, ne, saj
se samo šalim, že enaje dovolj.
Polnitev bomo poimenovali
Zlati kegelj,« je razlagal in
promocijo napovedal za na-
slednje svetovno prvenstvo, ki
bo maja 1998 v Celju.
Marika Kardinar: 512 kegljev, zlati poljub in sedmi naslov svetovne prvakinje.
Milan Hočevar 80-letnik
Milan Hočevar je minuli
petek praznoval svojih 80 let.
Ni bil olimpijec, tudi ne dr-
žavni prvak, toda s svojim de-
lom v športnem društvu celj-
skih železničarjev in zlasti v
Nogometni zvezi Celje je za-
dolžil športno Celje.
Malo je danes še takšnih
športnih delavcev, ki kar 45 let
trdno in marljivo delujejo v
enem športnem kolektivu in
uživajo v družbi mlajših sode-
lavcev. Eden takšnih je prav
Milan Hočevar, ki seje s špor-
tom prvič srečal leta 1932 v
mornarici. Najbolj seje navdu-
ševal nad nogometom, jadra-
njem in veslanjem, v osmih le-
tih službovanja je tudi pogosto
tekmoval in še posebej zanimi-
vi so bili nogometni in veslaški
dvoboji z angleškimi mornarji.
Po vrnitvi v Celje seje zapo-
slil pri železnici in ji ostal zvest
do upokojitve. Med celjske
športnike se vključil kmalu po
II. svetovni vojni. Pri ŽŠD Ce-
lje je sprva deloval v vseh sek-
cijah, z rokometaši, košarkarji,
plavalci, smučarji in igralci na-
miznega tenisa, kmalu pa je
svoje mesto našel v nogometni
podzvezi. Razna dela opravlja
vse od leta 1951 dalje, v zad-
njem obdobju paje sekretar.
»Vseskozi sem pri nogome-
tu. Zdaj je v Celju znatno manj
ekip, kot v preteklosti. Dobro
se spominjam časov, ko smo
imeli v prvem in drugem razre-
du Celjske nogometne podzve-
ze kar 28 ekip, zdaj pa težko se-
stavimo močno medobčinsko
ligo. Enako je s sami Celjem.
Do leta 1940 smo imeli štiri
klube, Atletiko, Olimp, Celje
in Jugoslavana, po vojni
Olimp, Kladivar in ŽNK Celje,
zdaj pa smo pri le enem in tudi
z igrišči je podobno,« se spomi-
nj a starosta MNZ Celje, ki je za
svoje delo prejel številna priz-
nanja.	JOŽE KUZMA
St. 21.-23. mai 1996
NOVI TEDNIK
SPORT
1¡
Na papirju najslabši, toda...
Preti jutrišnjim začetkom 2. evropskega prvenstva v rokometu - Eno prosto mesto za olimpiado, pet za svetovno prvenstvo
V andaluzijskih mestih
Ciudad Realu in Sevilli se bo
jutri začelo 2. evropsko pr-
venstvo v rokometu. Kar de-
set reprezentanc bo že tretjič
v zadnjih dveh letih prisotno
na rokometnem zboru naj-
boljših in v eliti bo tudi Slove-
nija s pomlajeno zasedbo, saj
več kot polovica igralcev ni-
ma izkušenj z evropskim ali
svetovnim prvenstvom.
»Zaradi priprav na volilno
skupščino zveze je malo ljudi
skrbelo za reprezentanco. Raz-
mere za priprave niso bile
idealne, škripalo je predvsem
pri organizaciji, toda še vedno
je bistveno boljše kot v prete-
klosti,« pravi selektor Miro Po-
žun, ki je med vrsticami po
evropskem prvenstvu napove-
dal umik s položaja. Najbolj je
seveda škripalo pri zagotavlja-
nju prijateljskih tekem, pravi
»krivec« za fijasko ni znan, naj-
več težav pa naj bi bilo zaradi
zapoznelih pogovorov z drugi-
mi zvezami.
»Naša skupina je kvalitet-
nejša. Ko so bile med žreba-
njem znane po štiri reprezen-
tance, so si Španci izbrali sku-
pino B in njihova poteza je
marsikaj razkrila. Prvič smo v
položaju, ko se od naše repre-
zentance ne pričakuje določe-
na uvrstitev; na Portugalskem
je bila v igri uvrstitev na SP, na
Islandiji v drugi krog prvenstva
in zato tokrat potujemo neobre-
menjeni. Vse reprezentance so
močnejše, toda če bodo naši
vratarji nadpovprečno branili,
lahko tudi zmagujemo,« pravi
Požun, ki je kot poglavitni iz-
postavil obrambi 3-2-1 in 5-1 z
izpostavljenim Kastelicem.
Zdaj smo moštvo
Obrambi na črti se je odre-
kel, ker tudi klubi ne praktici-
rajo postavitev 6-0 in tudi ana-
liziral pripravljenost reprezen-
tantov. »Na levi strani bomo
morali iskati igralce za vsako
tekmo posebej. Obe levi krili
sta v dobri formi, prav tako Sto-
jakovič in Tomšič. Šerbec je te-
lesno dobro pripravljen, ven-
dar se našemu kapetanu pred-
vsem pri metih na vrata pozna
utrujenost. Denič in Lapajne
sta že v vrhunski formi, Pušnik
je utrujen, Ficko je brez konku-
rence prvi srednji, Glaser seje
dobro vključil, v rezervi je tudi
Begovič, ki je vendarle bolj
igralec za levi bok. Na desni
strani sta zanesljiva Pungartnik
in Vugrinec, pred vsako tekmo
pa bo tudi potrebno prilagaja-
nje nasprotniku.«
Spored skupina A - 24. maja:
Hrvaška-Madžarska, Jugo-
slavija-Nemčija, Rusija-Slo-
venija (21); 25. maja: Nemči-
ja-Hrvaška, Slovenija-Jugo-
slavija (17), Madžarska-Ru-
sija (19); 26. maja: Madžar-
ska-Nemčija, Hrvaška-Slo-
venija(19),Rusija-Jugoslavi-
ja; 27. maja: prost dan; 28.
maja: Jugoslavija-Hrvaška,
Rusija-Nemčija, Slovenija-
Madžarska (21); 29. maja:
Jugoslav ija-Madža rs ka,
Nemčija-Slovenija (19), Hr-
vaška-Rusija.
Uroš Šerbec je po desetletju
spet kapetan. »Na papirju so
vse reprezentance močnejše,
vendar bomo presenetili. Naša
zasedba je po imenih morda ne-
koliko slabša, toda vsi smo pri-
pravljeni delati in se boriti, za-
to ne bi smeli razočarati. Po
poškodbi občutek za igro še ni
pravi, škriplje pri tehničnih
elementih, toda ko se bodo za-
čele prave tekme, ne bo nobe-
nih zavor,« napoveduje naš
najboljši rokometaš, ki ima
pred velikimi prvenstvi vedno
težave. Predlani s peto, lani ga
je zaustavila bolezen.
»Na Portugalskem skoraj ni-
sem mogel hoditi, lani mije bo-
lezen pobrala moči in zdaj je iz-
hodišče pravzaprav najboljše,
čeprav daleč od idealnega. Za
uvrstitev na svetovno prvens-
tvo so naše možnosti skromne,
realno lahko dobimo le Madža-
re, favorita naše skupine pa sta
Jugoslavija in Rusija,« pravi
Šerbec ob dodatku: »Zdaj smo
moštvo!«
Kdo so nasprotniki?
Hrvaška je imela silne teža-
ve zaradi dolgov za uspehe vse
od sredozemskih iger 1993 da-
lje. Reprezentanti so s štrajkom
izsilili večino denarja in odi-
grali le tekmo za trening z naši-
mi, njihovi cilji pa bodo zanes-
ljivo večji na olimpijskih igrah.
Zasedba je standardna, Zagreb
in tujci, ključni igralci pa v le-
tih in rahlo izžeti. Zanje bo ve-
liko odvisno od štarta, če preži-
vijo Ciudad Real se lahko vme-
šajo v boj za neposredno uvrsti-
tev na svetovno prvenstvo, toda
ni izključena možnost njihove-
ga poraza z našimi. Hrvaški
poznavalci razmer so si skoraj
enotni: ali pri vrhu ali povsem
na dnu in bolj se nagibajo k
slabši različici.
Dosedanje tekme (3-0-6
195:219): 1992 - 18:21 (prij),
22:30 (prij); 1993 - 18:25 (SI),
20:21 (prij); 1994-20:19 (prij);
1995 - 30:29 (prij), 24:26 (SP),
22:19 (kv. EP), 21:30 (kv. EP).
Jugoslavija je za vse prvi fa-
vorit za naslov. Peruničič je
zdrav, Perič še vedno v vrhun-
ski formi (najboljši vratar po-
kala Karpatov) in poškodba pr-
sta prvega vratarja Stojanoviča
ni tako tragična. Napad na cono
je na zadnjih tekmah brezhibno
deloval le s Peruničičem, ne-
varni so v »kontri«, v obrambi
prisegajo na 3-2-1 in 6-0. »Ju-
goslavija bo nekaj najboljšega,
kar se bo lahko zgodilo evrop-
skemu rokometu. Mi smo neke
vrste rokometni NBA,« pravijo
»bivši«, ki imajo dodaten adut
v selektorju Zoranu Živkoviču,
ki je leta 1986 s klopi osvojil
naslov svetovnih prvakov. Mi-
nus je petletna odsotnost z veli-
kih tekmovanj, toda vseeno so
številka ena.
Dosedanja tekma (0-0-1
21:31): 1995 -21:31 (prij).
Madžarska je v devetdese-
tih letih v nenehnem zatonu in
lani jih ni poloma rešil niti ve-
teran Kovacs. Fotex je po treh
letih premoči naslov prvaka
predal Szegedu, novega selek-
torja Kovalija pa najbolj skrbi
poškodba Elesa, ki je zaradi
zloma roke počival ves februar,
marec in pol aprila Rivalstvo
na relaciji Veszprem-Szegedje
večje kot kdajkoli poprej in
vzhodnjake so skupaj z našimi
vnaprej obsodili na najslabši
mesti v predtekmovanju. Pri
uvrstitvi v Andaluziji so si po-
magali s finančno stimulacijo
Slovakom za zmago v odločilni
tekmi proti Makedoniji, slabši
kot kdajkoli poprej in zreli za
poraz proti Šerbcu et Co.
Dosedanje tekme (1-0-2
58:61): 1993 - 24:19 (kv. EP);
1994 - 15:18 (kv. EP), 19:24
(EP).
Nemčija si ob najbogatejši
in od jeseni tudi najmočnejši li-
gi na svetu želi vrnitev starih
uspehov. Na sestavo ekipe so
vplivale poškodbe (Kiinze, Fu-
hrig), selektor Ehret paje vse-
skozi vztrajal pri obrambi 6-0
in skrival globoko postavitev.
S Švedi so bili v gosteh obakrat
boljši, ekstravagantni Kret-
szchmar je postal pravi lider in
s krila prvi strelec, vratarja
Thiel in Holpert se odlično do-
polnjujeta, toda še vedno so
čudna ekipa. Če imajo svoj
dan, so nepremagljivi, če ga ni-
majo... V zaledju imajo močno
podporo, sponzorji pač zahte-
vajo svoje in zadnji primer je
tekma z Rusijo na svetovnem
prvenstvu.
Dosedanja tekma (0-0-1
18:28): 1994 - 18:28 (EP).
Kandidati eno prosto mesto
za nastop na olimpijskih
igrah so Danska, Češka, Ju-
goslavija, Madžarska, Slove-
nija, Španija, pot pa si bo za-
gotovila najvišje uvrščena re-
prezentanca. Na svetovno pr-
venstvo na Japonsko 1997 se
bodo uvrstile reprezentance
do vključno 5. mesta.
Rusija prihaja v najmočnejši
zasedbi. Lavrov (v vratih je Su-
kosjan še boljši), Pogorelo v,
Kudinov, Gopin, Atavin, Fili-
pov, Torgovanov in novi bom-
barder Kulešov. Pripravljali so
se v Franciji in Nemčiji, vmes
mimogrede dobili vse štiri tek-
me s svetovnimi prvaki in sku-
paj z »Jugo« so drugi kandidat
skupine A za polfinale. Na Is-
landiji so ostali brez kolajne,
selektor Maksimov pa zahteva
predvsem večjo zbranost.
Glavni pokrovitelj reprezen-
tance je namreč marketinška
agencija Dawai, mobiteli so na
Islandiji zvonijo tudi na trenin-
gih in sestankih, toda zdaj je
večina najboljših že podpisala
donosne pogodbe z nemškimi
klubi in v ospredju bo spet igra.
Dosedanja tekma (0-0-1
22:27): 1995 - 22:27 (SP).
Slovenija 1996
Vratarji: Boris Denič (19 te-
kem, 2 gola), Beno Lapajne (7,
0), Rolando Pušnik (44,4). Le-
vi krili: Andrej Kastelic (0, 0),
Robert Šafarič (13, 16). Levi
zunanji: Rajko Begovič (6, 7),
Gregor Cvijič (0, 0), Gregor
Glavač (8, 11). Srednja zuna-
nja: Boštjan Ficko ( 15, 8), Bru-
no Glaser (0, 0). Desna zuna-
nja: Uroš Šerbec (47, 170), Re-
nato Vugrinec (15, 20). Desni
krili: Roman Pungartnik (
200), Sergej Sokolov (0,
Krožna igralca: Nenad Sti
kovič (20, 16), Tomaž Ton
(55 ,91).
Evropsko prvenstvo 1994
Švedska, 2. Rusija, 3. Hn
ka, 4. Danska, 5. Francija
Španija, 7. Belorusija, 8.
džarska, 9. Nemčija, 10. !
venija, 11. Romunija,
Portugalska. Svetovno
venstvo 1995: 1. Franciji
Hrvaška, 3. Švedska, 4. A«
čija, 5. Rusija ... 8. Češka
10. Romunija, 11. Španija
17. Madžarska, Sloveniji
Danska. Jugoslavija na ol
prvenstvih zaradi sani
OZN ni nastopila.
Trener: Miro Požun. Pom
nik: Slavko Ivezič. Fizioti
pevt: Milovan Maksimo
Zdravnik: dr. Rudi Čajei
Vodja reprezentance: Si
Ostrelič. Tehnični vodja: R
Petru. Strokovna svetova
Marko Šibila, Zdravko Zo\
** ŽELJKO Zl
Foto: EDI MASM
Frederic Volle (levo) bo v Andaluziji manjkal zaradi poškodbe kolena, Tomai Tomšič pa /
slovensko reprezentanco edini odigral vseh 55 tekem.
V Evropo tudi Velenjčanke
Rokometašice Vegrada in Žalca (na sliki) so si v 3. krogu
lige za prvaka razdelili točki, nato pa so Velenjčanke doma
premagale favorizirano Olimpijo in se pred zadnjima dve-
ma tekmama še bolj približale uvrstitvi v pokal mest.
Velenjčanke imajo v zadnjem času nekaj težav s poškodbami
in zato niso v celoti ponovile odličnih iger iz prvenstva. Na so-
botni tekmi z Olimpijo je bila ena izmed junakinj vratarkaGrud-
nikova, kije v zadnji minuti obranila sedemmetrovko. Žalčanke
so po seznacionalni zmagi s Krimom v zadnjem ligaškem krogu
povsem popustile, osvojile le eno točko in za morebitno uvrsti-
tev v evropski pokal bi morale sinoči zmagati v Ljubljani in nato
še doma z Vegradom.	Foto: GREGOR KATIČ
Klubi v cehu
Med soustanovitelji Združenja evropskih
rokometnih i ig (EHL A) tudi Celie Pivovarna Laško
Rokometna Evropa je pred
prvim Startom štirih skupin li-
ge prvakov od sobote bogatej-
ša za Združenje evropskih ro-
kometnih lig (EHLA), ki so ga
na zasedanju Budimpešti us-
tanovili klubi iz 16 držav in
med njimi sta tudi predstavni-
ka našega prvaka Celja Pivo-
varna Laško, predsednik IO
Andrej Šušterič in Milan Zu-
pančič.
Več kot polovico držav so
zastopali predstavniki združe-
nja ligašev (naše je praktično
že formirano in za legaliziranje
je potrebna le formalna potrdi-
tev), zastopnike za ženski ro-
komet pa so poslali leAvstrijci,
Madžari in Poljaki. Za prvega
predsednika je bil izbran Heinz
Jacobsen iz Nemčije, podpred-
sednik je Miquel Roca (Špani-
ja), prav združenji Bundelige
in Asobal pa sta bili vseskozi
vodilna pobudnika za ustano-
vitev nove asociacije.
Osnovne naloge in cilji
EHLA so sodelovanje pri pri-
pravi in izvedbi vseh evropskih
pokalnih tekmovanj, uveljav-
ljanje marketinških in TV pra-
vic klubov, koordinacija termi-
nov in informacijska borza za
mednarodne klubske tekme in
turnirje, sodelovanje pri ureja-
nju mednarodnih prestopov
igralcev v okviru Evrope, za-
stopanje interesov evropskih
klubov pri javnih ali zasebnih
poslovnih organizacijah, sode-
lovanje in skrb za razvoj roko-
metne igre itd.
Sedež bo v Ciudad Realu, pr-
vi redni kongres pa bo konec
septembra v Parizu. Celjska
delegacija je v Budimpešti na-
vezala konkretne stike pred-
vsem s Španci, Nemci in Fran-
cozi, ki so obljubili pomoč pri
organizaciji osrednje priredi-
tve ob 50-letnici rokometa v
Celju, predvsem v smislu pri-
dobitve soglasja za nastop fina-
lista lige prvakov Elgorriage
ali trikratnega nemškega šam-
piona Kiela
ŽELJKO ZULE
Sobota. 25.5.
Atletika
Celje: gorski tek na Celj
kočo (od 8. ure).
Jadralno padalstvo
Mrzlica: mednarodna tek
za pokal Celja (štart ob 12. i
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Drava (
krog II. lige, 16.30); Sloven
Konjice: Dravinja-Dravogi
Zreče: Unior - Kungota, I
gaška Slatina: Steklar - 1
nišče (24. krog III. lige); K
ko: Krško - Vransko (3. k
končnice MNZ Celje, 17).
Rokomet
Žalec: Žalec - Vegrad
krog ženske lige za prvaka, t
Nedelja. 26.5.
Nogomet
Celje: Publikum - Olimp
Prevalje: Korotan-Rudar (
krogi, lige, obe 16.30); Nat
Naklo - Era Šmartno (28. Ie
II. lige, 10.30).
St. 21.-23. mai 1996
19
SPORT
NOVI TEDNIK
S sprintom z Balkana
ца atletskem pokalu prvakov skupine C v Carigradu si je Kladivar napredovanje
zagotovi! šele z zmago šprinterske štalete 4x1 OO m
Atleti v rumeno-modrih
j res i h Kladivarja Cetisa so
,ili lani v Beogradu za napre-
lovanje v skupino B pokala
»rvakov prekratki za pet
očk, v soboto pa so v Cari-
gradu z naskokom šestih
očk uspeli v boju z nemškim
lampionom in naši državi za-
gotovili mesto v drugi evrop-
'ki ligi.
Dan pred odhodom v Turčijo
ioCeljani zaradi poškodbosta-
i brez Mediča in Primea ter se
vzadnjem hipu odloči li za mla-
dega Vodovnika (kot gosti so
tekmovali še Miloševič, Štem-
berger in Teršek), kije nastopil
v metih. Dodatne težave je
povzročilo obvestilo, da sta v
¡skupini C tudi prvaka Belgije
in svetovne velesile Nemčije,
toda načrt je ostal enak: boj za
zmago in napredovanje v višjo
ligo.
»Skoraj v celoti seje ponovi-
la zgodba iz Beograda. Večina
je z optimalnimi uvrstitvami
izpolnila pričakovanja, na kon-
cu paje bilo tudi nekaj sreče,«
je ocenjeval novi vodja Kladi-
varjevega strokovnega sveta
Marko Božiček. »Na istem
štadionu je bilo tudi prvenstvo
skupine A, zato so bili zbrani
ljudje iz organizacijskega od-
bora pokala prvakov in po veli-
kem uspehu smo nemudoma
ponudili organizacijo skupine
B 1997. Predpogoj je seveda
četrta zaporedna osvojitev na-
slova državnih prvakov - pr-
venstvo bo 21. septembra v Ce-
lju - in verjetno tudi temeljita
obnova naprav na našem šta-
dionu,« je nadaljeval razmiš-
ljanje Božiček.
Celjani so bili dolgo prvi ali
drugi, dramatičen boj za napre-
dovanje pa seje prav začel šele
v zadnjih treh disciplinah. Za-
loga je skopnela s slabšima
uvrstitvama v teku na 200 m in
štafeti 4x400 m, koje Miro Ko-
cuvan v zadnji predaji štartal
šele kot četrti in s prevelikim
zaostankom. Odločitev je tako
padla v zadnji disciplini, v tek-
mi šprinterskih štafet, kije bila
za Kladivarjevo odpravo vrhu-
nec 22. pokala prvakov skupi-
ne C.
Okrepitve so predstavljale
tretjino celjske ekipe in tudi
zbrale toliko točk, tako da se
brez njihove pomoči Kladi-
varju ne bi posrečilo napre-
dovanje.
Primož Patru, Urban Ac-
man, Miro Kocuvan in Gregor
Cankar so v velikem slogu zau-
stavili silovit napad Nemcev,
zmagali in s časom 41,11 za
skoraj pol sekunde izboljšali
klubski rekord, ki so ga v enaki
zasedbi postavili na lanskem
Skokovem memorialu (41,57).
»Nismo izrazito hitri, tudi pre-
daje niso bile brezhibne, toda
imamo srce in lahko tečemo tu-
di pod 41 sekundami. Če se
pred dnevi ne bi poškodoval
Rozman, bi lahko napadali tudi
Olimpijin državni rekord
40,63,« je ponosno govoril
Gregor Cankar, koje v zadnji
predaji prehitel Belgijca in
svojemu klubu zagotovil četrto
posamično zmago.
Prvenstvo v azijskem delu
Carigrada je bilo polno drobnih
spodrsljajev. Steze so s tarta-
nom preplastili šele dva dni
pred tekmovanjem, odrivno
desko za troskok so Turki naro-
be položili v jamo in napako
popravili šele po posredovanju
atletov, ekipam so delili nepo-
polne rezultate, toda domači
Fenerbahče sije silno želel us-
peha v najboljši skupini A, v
kateri je bil daleč pred vsemi
španski Larios iz Madrida.
Pri okrepitvah Turki niso
skoparili in na njihovem sezna-
mu je bil tudi Miro Kocuvan.
Resda le kot rezerva za tek na
400 metrov z ovirami (prednost
je dobil neki Zambijec, ki je
štartal na 800 metrov), v igri pa
naj bi bilo za naše atletske raz-
mere sanjskih 2000 ameriških
dolarjev štartnine. Kladivarjev
kapetan za ponudbo sploh ni
vedel, septembra pa bo skupaj s
Cankarjem znova glavni zbira-
lec točk za novi naslov držav-
nih prvakov.
Ž.Z.; Foto: EDI MASNEC
Dve zmagi in drugo mesto -
Gregor Cankar.
Mojstri tudi na rolerjih
Celje je bilo minulo soboto prizorišče drugega turnirja dr-
žavnega prvenstva v hokeju na rolerjih (na sliki). V starejši
kategoriji so med mnogimi znanci z ledenih ploskev slavili
igralci Acroni Jesenic, med mlajšimi pa moštvo Hudiči iz
Ljubljane.
Jeseničani z M. Pajičem, Mlinarcem, Tičarjem, Razpetom in
drugimi so v finalu z 2:1 premagali Olimpijo Stars, pri katerih so
blesteli Rojšek, Simšič in Sekelj. V konkurenci igralcev do 15 let
so zmagovalca odločili šele kazenski streli (Uudiči-Naklo 6:5),
celjski moštvi pa sta v obeh kategorijah izpadli v četrtfinalu. Je-
seniški hokejisti so zmagali tudi na uvodnem turnirju v Ljublja-
ni, skupaj jih bo kar deset, prvak pa se bo v začetku avgusta v
ZDA udeležil svetovnega prvenstva.
Foto: GREGOR KATIČ
Gola ni bilo, Jarc ob denar
Prvič se je zgodilo, da je naš nogometni trener denarno kaznovan na podlagi izjav v me-
dijih, žrtev pa je Rudarjev strokovnjak Borut Jarc. »Kar se je dogajalo v Beltincih je kata-
strofa. Sodniška trojka je vodila srečanja tako, da bi lahko prišlo do incidenta,« je pred
desetimi dnevi izjavil Jarc in zdaj mora plačati 40.000 tolarjev.
Jarc seje hudoval zaradi edinega gola domačega nogometaša Osterca in njegove pripombe so
bile povsem umestne. Videoposnetek je dokazal, da žoga s celotnim obsegom ni bila čez golovo
črto, gola torej ni bilo in NZS je zaradi hude napake suspendirala sodnika Jakopička in Novaka.
Tekma je registrirana z doseženim rezultatom, zato je kazen Jarcu nelogična in finiš prvenstva bo
še bolj razburljiv. Velenjčani so v nedeljo doma remizirali z Mariborčani, ki jih je poraza rešil
prečnik (na sliki), Celjani pa so v pričakovanju državnega prvaka Olimpije brez šestih igralcev
visoko izgubili v Ajdovščini.	Foto: GREGOR KATIČ
Larrau: uvodna tekma sve-
tovnega pokala v spustu se je
za Tomaža Javornika (Nivo) v
šprintuzaK-1 končala z odsto-
pom.
Šoštanj: v 16. krogu nogo-
metnega prvenstva MNZ Celje
Usnjar-Krško 1:1, Vransko-
Tim Laško 3:0 bb. Vrstni red:
Usnjar 41, Krško 31, Vransko
24, Tim Laško 23; Brežjce 19,
Kovinar 15, Odred 10, Šmarje
5.
Pariz: na drugi tekmi evrop-
skega pokala za mladince v lo-
kostrelstvu je bil šesti Sašo in
enajsti Grega Emeršič (Mozir-
je).
Gorica: na lokostrelski tek-
mi pokala A-A je med članica-
mi s tremi državnimi rekordi
zmagala Emeršičeva, tretja je
bilaZemljakova, med člani če-
trti Perhač (vsi Moz), ki je iz-
boljšal štiri državne rekorde.
Evidentirani
še dve olimpijki
Odbor za vrhunski šport
OKS-ZŠZ je na seznam evi-
dentnih kandidatov za na-
stop na olimpijskih igrah v
Atlanti dodatno uvrstil še at-
letinjo Heleno Javornik in
plavalko Metko Sparavec,
vsi drugi potencialni kandi-
dati z normami pa ostajajo v
čakalnici do 18. junija, ko
bodo dokončno znani vsi čla-
ni naše olimpijske reprezen-
tance.
Gregor Cankar je v Cari-
gradu v troskoku otipaval raz-
mere, najboljši rezultat dose-
gel v zadnji seriji in se v daljavi
očitno ustalil okrog osmih me-
trov. Že v prvi seriji je skočil
795 cm in po dveh prestopih
podaljšal zalet ter ciljal desko.
»Prestopi so bili malenkostni,
skoki pa med 820 in 830 cm.
Verjetno bi padel državni re-
kord in že na naslednji tekmi
pričakujem skok čez osmico.«
Helena Javornik je v nede-
ljo s trenerjem Borutom Pod-
gornikom kot prva udeleženka
slovenske olimpijske odprave
odpotovala na prizorišče iger,
kjer je z avtomobilom po uli-
cahAtlante prevozila maraton-
sko progo in nato nadaljevala v
višinski center New Mexico.
Na osem ur časovne razlike in
višje temperature naj bi se pri-
vadila v tednu dni in tako na-
slednji teden začela z zaključ-
nimi pripravami.
Miro Kocuvan je s 50,32
sezono začel za dve desetinki
hitreje kot lani. »Prehodi čez
ovire so mi dobro uspevali, na
osmi oviri sem še imel čas za
rezultat pod 50 sekundami, to-
da v zadnjih metrih me je
zmanjkalo. Na mehki stezi
skoraj nisem mogel hitreje,
verjetno pa sem že sposoben
za tek okrog norme in nova pri-
ložnost bo v nedeljo s Šikije-
vim memorialom.«
Renata Strašek je na poka-
lu prvakinj skupine B v Milanu
zaŽAK v dežju zmagala s svo-
jim najboljšim letošnjim re-
zultatom 56,90 m. Celjska me-
talka kopja je premagala tudi
vse tekmice v močnejši skupi-
ni A in se tudi z daljavami po-
časi približuje lanski formi.
Področni naslov Oplotnici
MNZ Celje: v 5. krogu konč-
nice Štraus-Orkan 3:5, Krošelj-
Oplotnica 6:6, v 6. krogu Op-
lotnica-Štravs 8:6, Orkan-Kro-
šelj 5:4. Končni vrstni red:
Oplotnica 16 (3), Orkan 14 (2),
Krošelj 14 (4), Štravs 0 (1).
Kvalifikacije za popolnitev pr-
ve lige bodo v soboto v Tolmi-
nu.
Pokal prvakov: v povratnih
tekmah osmine-finala Kovime-
tal Loče-Verlič Maribor 7:4
(1:3; Kraševec, D. Škrinjar, Lo-
vec 2, B. Škrinjar 1 - naprej Ko-
vimetal z 9:8), Tekoma D. vas-
Mila 2:3 (1:1; Cugmas, Zore 1 -
naprej Mila s 4:4 in večjim šte-
vilom golov v gosteh). V četrt-
finalu igra Kovimetal danes ob
18. uri s Talci, povratne tekme
bodo do 30. maja.
Revialni pokal: na uvodnem
turnirju v Draži vasi zmaga Ko-
vimetala iz Loč pred Oplotnico.
Domača Tekoma je izpadla v
predtekmovanju, za igralca tur-
nirja je bil izbran D. Škrinjar, v
peterki pa je še Kraševec (oba
Kov).
Slovenske Konjice: v 18.
krogu Nirvana-Dobrava 3:3, D.
vas-Florjan 3:0, DSV-Konjice
3:2, Vitanje-Loče 4:2, Uni-
inont-Žiče 1:2, Bazar-Mineral
5:1. Vrstni red: Vitanje 45, Lo-
če (-) 38. Dobrava 31, Mineral
(-) 29, DSV (-) 28, D. vas, Žiče
27, Bazar 25, Nirvana 20, Ko-
njice (-) 16, Unimont 12, Flor-
jan 3.
Šentjur: v 15. krogu Marato-
nik-Vodruž- 2:0, Tratna-Ahac
2:4, Dramlje-Makrokom 4:1,
Slivnica-Ronex 0:8, Loka-Ja-
kob 1:0; zaostali tekmi Ronex-
Loka 8:4, Jakob-Dramlje 2:3.
Vrstni red: Maratonik 40, Ro-
nex 33, Dramlje 24, Jakob 22,
Vodruž 21, Loka 20, Makro-
kon, Ahac 17, Slivnica 15,
Tratna 7.
Šmarje: v 4. krogu Alatnica-
Rogatec 5:2, Atom-Podsreda
1:1, Dobovec-Sv. Štefan 2:2,
Haler-Rebus 2:6, K. vrh-Janina
7:4; v 5. krogu Rebus-K. vrh
5:2, Sv. Štefan-Haler 4:1, Pod-
sreda-Dobovec 0:8, Rogatec-
Atom 2:2, Janina-Alatnica pre-
loženo. Vrstni red: Sv. Štefan,
Dobovec 11, Podsreda, Alatni-
ca (-), K. vrh 7, Atom, Rebus 6,
Janina (-) 4, Haler 3, Rogatec 2.
Srečanje
pedagogov
Od danes do sobote bo na
Rogli 9. strokovni posvet
športnih pedagogov Slove-
nije. Z referati in strokovni-
mi temami bodo med dru-
gim sodelovali tudi državni
sekretar za šport dr. Janko
Strel (Naloge in usmeritve
na področju šolske vzgoje),
mag. Marjeta Kovač (Ana-
liza plavalnega opismenje-
vanja), mag. psih. Maks
Tušak (Nasilje v šolskem
športu) in dr. Silvo Kristan
(Teden boja proti kajenju),
kot novi šport pri uri šport-
ne vzgoje pa bodo predsta-
vili squash.
St. 21.-23. mai 1996
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
Človek, ki
nas razume
Papež Janez Pavel II. med nami - S slovensko govorečim
papežem so se srečali tudi mnogi s Celjskega - Pomemben
dogodek za svet, zgodovinski za Slovenijo
Večini Slovencev se je Ja-
nez Pavel II. v pretekliji dneh
še posebej priljubil. Človek,
ki je ena najpomembnejših
osebnosti 20. stoletja, se je v
visoki starosti, precej časa
pred obiskom naše države,
vadil v slovenskem jeziku. V
jeziku, ki ga Slovenci prepo-
gosto na lastnih tleh niso sme-
li govoriti. »Krščanska Cer-
kev in cerkveni odličniki so
veliko, morda odločilno po-
magali pri ohranitvi sloven-
skega naroda skozi dolga ob-
dobja njegove neprijazne
zgodovine, mu pomagali utr-
jevati narodno samozavest in
samospoštovanje, kar|e pri-
peljalo do slovenske države,«
je Janeza Pavla II. pozdravil
ob prihodu predsednik Slo-
venije, Milan Kučan, ki ga je
k nam tudi povabil.
Med vsem tem so bili že pred
tisočletjem Brižinski spomeni-
ki, najstarejši slovenski ter slo-
vanski pisni spomenik, duhov-
niki kot Slomšek ter različni
kaplani Martini Čedermaci.
Od tujcev Slovenci ponavadi
niso bili vajeni, dabi bili njiho-
vi zaščitniki, Janez Pavel II. pa
je prepričan prijatelj Slovenije.
S Sloveni jo ga vežejo iz prete-
klosti tudi nekateri na videz ne-
pomembni, vendar zanimivi
stiki. Trinajst let, vse do izvoli-
tve za papeža, je v Krakovu
prebiral slovenski verski ted-
nik, Družino, leta 1989 je po
vsem svetu poslal uradno bo-
žično voščilnico z motivom iz
Slovenskega Primorja...
Pod močno pripeko
Med nedeljsko, več kot stoti-
sočglavo množico, -ki se je
zbrala na mariborskem leta-
lišču, je papež-svetovljan,
sprejel med simboličnimi dari-
li rudarsko svetilko ter vzorec
premoga iz velenjskega rudni-
ka, odtis podobe j agnjeta s špi-
talske cerkve (iz kraja staro-
davne žičke kartuzije), portret
ponkovskega rojaka Slomška,
prinesli so tudi štajerska vina, s
posebnim darilom so prišli po
stopnicah tudi iz Ponikve pri
Grobelnem... Med mašo se je
trikrat nežno oglasil najstarejši
slovenski zvon, iz Savinjske
doline, iz Stopnika pri Vran-
skem.
Nekateri so prenos s priredi-
tve v Slivnici pri Mariboru
spremljali po televiziji, množi-
ce ljudi pa so si želele tudi
osebnega stika. Mnogi so vstali
sredi noči ter se nato s posebni-
mi vlaki in avtobusi, tudi iz Sa-
vinjske doline ter Obsotelja,
odpeljali v Slivnico pri Mari-
boru. Ljudem s Celjskega, ki
spada v mariborsko škofijo, je
bilo posebej namenjeno prav to
srečanje. Potem so na priredi-
tvenem prostoru čakali še ne-
kaj ur, preden so v zraku opazi 1 i
letalo, iz katerega je nato izsto-
pil poglavar cerkve, ki združu-
je blizu eno milijardo katoliča-
nov. Pripeljal seje v papamobi-
lu, ki so ga po atentatu na pape-
ža izdelali na avstrijskem Šta-
jerskem. Ljudje so Janeza Pa-
vla II. pozdravljali z navduše-
njem, mahali so z zastavicami,
vzklikali.
Nekaj dni pred slivniško pri-
reditvijo je bilo napovedanih
58 tisoč ljudi, v četrtek 70 tisoč,
v nedeljo pa se jih je zbralo več
kot sto tisoč. Na prireditvenem
prostoru je bil tako rekoč ves
svet. Največ seveda Sloven-
cev, tega dopoldneva skoraj
vsak dvajseti Slovenec. Največ
jih je bilo s Štajerskega, iz ma-
riborske škofije, prišli so tudi
izseljenci. Nekateri so prispeli
po 24-urni letalski vožnji iz
Avstralije, iz Južne ter Severne
Amerike, Zahodne Evrope...
Prišli so tudi sosedje iz Avstri-
je, Hrvaške in Madžarske, ki so
si v preteklosti včasih bili med
seboj sovražniki, papež paje v
Slivnici poklical tudi Sloveni-
jo, naj bo kvas mirnega sožitja
med ijudstvi. Na častnem me-
stu je sedel diplomatski zbor iz
številnih držav, ki imajo svoje
veleposlanike pri Svetem sede-
žu ter so, skupaj s papežem,
obiskali Slovenijo. Blizu njih,
v ospredju, so bili invalidi, ki
jih na običajna srečanja z dr-
žavniki po vsem svetu nihče
drug ne vabi in pozdravlja po-
sebej; papež pa se je spomnil
tudi drugih, beguncev z vojnih
območij, predstavnikov prote-
stantov, pravoslavnih in musli-
manov, pa narodnih manjšin.
Prizorišče z belim šotorom, z
rdečimi stopnicami, velikansko
belo-rumeno cvetlično prepro-
go, z mlaji, na katerih so vihrale
slovenske zastave ter navduše-
no množico, je imel možnost
opazovati ves svet. Papež je de-
jal, da je veliko lepega slišal o
Sloveniji, zdaj pa da seje o tem
še osebno prepričal.
Papeža so po Sloveniji
spremljali številni kardinali,
škofje iz različnih evropskih ter
drugih mest in vatikanski od-
ličniki, posamezniki celo slo-
venskega rodu (Toronto, Celo-
vec, Vatikan...). Med vatikan-
skimi ugledneži je bil Slove-
nec dr. Franc Rode, eden pr-
vih mož Vatikana, ki je bil ne-
koč duhovnik v Celju.
Sveti oče je vernike ter vse
ostale spet presenetil z lepo
slovenščino, v našem jeziku pa
je javno govoril še več kot so
sprva predvideli. Bilo je jutro
po evrovizijskem popevkar-
skem neuspehu Slovenije v
Oslu, v času ko se naši državi
nikakor ne uspe uvrstiti niti
med pridružene članice Evrop-
ske unije. Za papeža paje do-
bro znano, da Evrope ne poj-
muje le kot kluba najbogatej-
ših, s svojo avtoriteto nasprotu-
je novi evropski železni zavesi.
Papež vas ima rad
Papež je bil v nedeljo popol-
dan na srečanju z izbranimi
predstavniki slovenske kultu-
re, znanosti in umetnosti v ma-
riborski stolnici. Pred vrati ga
je sprejel dr. Stanko Lipov-
šek, rojak iz Vojnika (ki je bil
nekaj časa duhovnik v Celju),
nato je molil ob Slomškovem
grobu, zapel pa je celjski moški
komorni pevski zbor. Ob tej
priložnosti je sveti oče blago-
slovil tudi ploščo Karitasovega
doma v Slovenskih Konjicah.
Slovenska duhovna elita gaje
sprejela s spoštovanjem.
Z največjim navdušenjem pa
so ga sprejeli mladi na priredi-
tvi v Postojni, kjer je bilo med
50-tisoč glavo množico precej
mladih s Celjskega. Papež, ki
je z njimi praznoval 76. rojstni
dan, je bil vidno zadovoljen.
Med drugimi mu je pel Ñew
swing kvartet z Otom Pesner-
jem, skupina s celjskimi kore-
ninami.
Mladi so v Postojni izpričali,
da niso zadovoljni le s čistim
potrošništvom, da hrepenijc
tudi po duhovnem svetu. Re-
snično, za srečno mladost niso
dovol j, na primer, Benettonova
oblačila ali dopust v Španiji. V
pokomunističnih državah po-
stajajo prevečkrat žrtev suro-
vega kapitalizma, drugačnega
kot ga pozna Zahodna Evropa
ter je bližji južnoameriškemu
na obeh straneh Evrope pa hi-
tro propadajo stare vrednote
Najbolj ogroženi so prav mla-
di. Karol Wojtyla, ki je imel
Papamobil, ki je med najbolj
znanimi avtomobili na svetu,
so izdelali na avstrijskem
Štajerskem. Gre za posebno
terensko vozilo, ki je nastalo
v sodelovanju med Mercede-
som in Puchom po naročilu iz
Vatikana. Medosna razdalja
papamobila je 2,8 metra, po-
ganja ga štirivaljnik z 2,3 li-
tra prostornine, z močjo 93
KM ter vatikansko avtomo-
bilsko registrsko številko S,
C. V. 7. Prozorna kabina ji
seveda iz neprobojnega stej
kla, vstopiti ter izstopiti pa je
mogoče po električno krmi-
ljenih stopnicah. V Vatikan^
so ga naročili že pred najod*
mevnejšim atentatom, pred
15. leti, uporabljati pa so ga
začeli dve leti po tragičnem
dogodku.	'i
Poglavar blizu milijarde vernikov katoliške cerkve je prispel
na povabilo slovenskega predsednika. Milan Kučan je na le-
tališču opozoril na zasluge katoliške cerkve v času Slovencem
neprijazne preteklosti.
»Papež vas ima rad,« je slišala množica mladih v Postojni, na
praznovanju njegovega 76. rojstnega dne. Bil je vidno ganjen,
vesel, šaljiv.
Med slovesno mašo na marii
darsko svetilko in rudo iz Vt>
prišli tudi s Ponikve...
IS a postojnskem srečanju so bili tudi številni mladi s Celjskega.
Izjemno vzdušje je na trenutke spominjalo na rock koncert,
papež pa je bil kot Janez Pavel H. superzvezda.
Presenetilo je veliko število mladih. Čisto potrošništvo jih ne more zadovoljiti, zato hrepenijo
po duhovnem svetu, drugačnih idealih, po prijazni besedi.
V Slivnici pri Mariboru se je,
številni kardinali, škofje iz d
St. 21.-23. mai 1996
REPORTAŽA
20,21
so mu prinesli kopijo j agujeta iz Spit ali ča, ru-
tina, portret ponkovskega rojaka, z darilom so
se jim je znal
ladosti je precej
; bil mali Lolek
шје umrla mati,
i brat, zato sta z
sama. Biljemi-
nogometaš, pla-
in planinec. Za-
nemški filozofi,
lišču. Za teološ-
odločil pozneje,
času nacistične
legalnem seme-
kamnolomu, so-
nacističnem od-
je postal krakov-
i upiral takratni
lasti, nato papo-
namestnik na
ujejo v katoliški
üni papež si je
3 prijateljev ter
ViVov in nasprot-
na rad,« je rekel
3jni, kojih pose-
I. Preprostemu
emnim poslans-
jšeno skandirali,
zdušje spominja-
le koncert, Janez
superzvezdnika.
na
t odru
februarja že dru-
lali, Nikaragvi,
Venezueli, apri-
limanski Tunizi-
rnova v Nemčiji,
île 35. evropska
i obiskal (po Al-
atviji in Estoniji
Ivakrat pa je bil
kern).
al obisk v Slove-
: bilo pred njim
> slišati, kar je v
irskih razmerah
čeno vprašanje.
Injeevropska dr-
obisk pred odpr-
ttovne javnosti,
verjetno lahko privošči. V
Nemčiji, kjer bo papež prihod-
nji mesec, pa hotelirji, prevoz-
niki, izdelovalci spominkov ter
drugi že računajo koliko bo z
obiskom zaslužilo lokalno gos-
podarstvo.
Ljudje so se pred nedeljsko
prireditvijo v Slivnici pri Ma-
riboru bali dežja, nato pa je
motila huda pripeka, ki jo je
blažil vetrič. Medicinsko
osebje je moralo pomagati
približno stotim ljudem. Pri-
zorišče, papeža ter množico,
je varovalo osemsto polici-
stov. Bilo je jutro po opozoril-
ni novici o atentatu na turške-
ga predsednika Demirela.
V dneh papeževega obiska je
bilo mogoče na vseh satelitskih
programih videti posnetke iz
Slovenije, slišati po radiu, brati
v časopisih... Slovenijo pa za
razliko od drugih držav v svetu
slabo poznajo. Papežev obisk v
Sloveniji je spremljalo nad se-
demsto novinarjev, med njimi
tristo tujih, prireditve je prena-
šala Evrovizija, o obisku so po-
ročali po vsem svetu, tudi tam,
od koder niso prišli novinarji. V
marsikaterem slovenskem kra-
ju so po obisku bogatejši za no-
ve investicije, največ pa pome-
ni obisk blizu 3Ò0 tisoč verni-
kom, ki so se na prireditvah sre-
čal i s papežem osebno. Po zad-
njem popisu iz leta 1991 je v
Sloveniji uradno blizu 1,4 mili-
jona katoličanov.
Zgodovinarji so v teh dneh
pogosto omenjali dogodek pred
več kot dvesto leti, ko je prvi
papež potoval čez naše kraje,
tudi čez Celje, na cesarski Du-
naj. Pretekli konec tedna, ko je
obiskal Slovenijo papež Janez
Pavel II., se bo zapisal v zgodo-
vino. To je bil dogodek, ki se ga
bomo še dolgo spominjali.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
"«ta tudi množica štajerskih duhovnikov, pa tudi
Evropskih mest ter iz Vatikana.
Operacija, podobna
čudežu
Izjemen uspeh slovenske ortopedije -
Operacijo, ki dokončno reši težave s
hrbtenico, so uvedli v Cei ju
Vsak tretji človek trpi zaradi obolenja hrbtenice. Ti
bolniki pa so tudi glavnina obiskovalcev ortopedskih
ambulant. Med njimi je spet največ tistih, ki jim težave
povzroča tako imenovana nestabilnost hrbtenice, ko
popusti medvretenčna ploščica, natrgajo se vezi in ovoj-
nice, to pa hudo boli.
»Dolgoletna želja orto-
pedov, da bi našli metodo, s
katero bi se dalo na za bol-
nika neboleč in varen način
doseči stabilizacijo hrbte-
nice, se je uresničila,« z ve-
seljem pove predstojnik or-
topedskega oddelka celjske
bolnišnice primarij Vili-
bald Vengust, dr. med., ki
je s pomočjo specialista ki-
rurga, asis. mag. Bogdana
Fludernika, dr. med.,
uvedel novo metodo stabi-
lizacije hrbtenice v sloven-
sko ortopedijo. Metodo,
katere učinki mejijo že na
čudežno ozdravitev.
Mavčni stezniki so
preteklost
Nestabilnost hrbtenice
prizadene predvsem ljudi
med 25. in 50. letom staro-
sti, glavni krivec pa so de-
lovne obremenitve oziroma
način življenja. Narava sa-
ma znova utrdi hrbtenico, a
to traja kar 5 do 10 let, člo-
vek pa v tem času postane
nesposoben za delo. Da bi
pomagali naravi, so ortope-
di že doslej utrjevali hrbte-
nice, ato so lahko delali le s
pristopom od zadaj, s hrbt-
ne strani, glavne obreme-
nilne točke hrbtenice pa so
na njeni sprednji strani, ki
pri tej metodi ni bila do-
stopna. »Za pacienta je
operativni poseg od zadaj
boleč in terja tudi do osem-
mesečno nošnjo steznika.
Izredno mučno za paciente
je bilo obdobje pred opera-
tivno stabilizacijo, ko so
morali preživeti mesece in
mesece v mavčnem stezni-
ku - sedaj so ti stezniki pla-
stični in jih je mogoče sneti.
Vseeno paje poseg neprije-
ten. povezan z bolečinami,
povrhu pa nismo mogli sta-
bilizirati medvretenčnih
ploščic v normalnem raz-
miku,« opisuje stabilizaci-
jo hrbtenice od zadaj prim,
dr. Vengust. V Celju so na
tak način operirali 50 do 70
bolnikov letno, veliko paso
jih morali odkloniti, ker od
posega ni bilo pričakovati
uspeha.
Sedaj je vse drugače.
»Pri novi metodi bolniki
shodijo v petih do sedmih
dneh, zračni steznik nosijo
največ tri mesece, bolečina
pa neposredno po operaciji
izgine - kljub operaciji ne
boli. Pozitiven efekt je fe-
nomenalen, v resnici kot
čudež. Pacienti kar ne mo-
rejo verjeti, daje res,« pou-
darja prim. dr. Vengust.
Sedem pacientov je od
marca to v celjski bolnišni-
ci že preizkusilo in vsi so
ugotovili, da so se bolečine
v 24 urah razblinile kot nič,
da so lahko vstali prvi dan
po operaciji in bili samo-
stojni za-umivanje, WC...
Odvisnost od pomoči dru-
gih je izjemno kratka.
»Smatramo, daje ta metoda
prinesla večji del pričako-
vanj in želja pri tej skupini
bolnikov. Naredimo isto,
kar bi naredila narava, a v
neprimerno, neprimerno
krajšem času.« (Poseg se-
veda ni primeren za vsako-
gar, saj so vzroki za težave
s hrbtenico najrazličnejši.)
Pristop skozi
trebušno votlino
Nova metoda stabilizaci-
je hrbtenice zahteva člove-
ka, ki je vešč ortopedije in
obvlada vse tehnike opera-
tivnega zdravljenja iz orto-
pedske stroke. Ta izbere pa-
cienta in predvidi tip opera-
cije, zanj pa skrbi tudi po
njej. Ker zahteva poseg pri-
stop skozi trebušno votlino,
j e i d eal n a reš i te v de 1 o v tan-
demu z izkušenim visceral-
em kirurgom, ki obvlada
endoskopsko tehnologijo.
»Našla sva se z asist. dr.
Fludernikom, ki obvlada
endoskopsko in vaskularno
kirurgijo - v trebušni votlini
je namreč izredno močan
žilni pletež. To je tudi eden
osnovnih razlogov, zakaj ta
metAlologija zelo počasi
prodira. Operativni poseg
je zelo zapleten. Visceralni
kirurg pripravi operativno
polje. To pomeni, da vse
očisti, pripravi, uvede pri-
stop do hrbtenice, sam pa s
pomočjo implantatov zatr-
dim hrbtenico pod kontrolo
rentgena,« opisuje zahtev-
no delo prim. dr. Vengust.
Zahteven poseg lahko
opravi le izredno usposob-
ljena ekipa. V Celju se že
usposablja še en ortoped, ki
zaenkrat še asistira, sčaso-
ma pa bodo uvedli še enega
visceralnega kirurga. Šolo
treninga so opravili v nemš-
kem Bochomu, eni prvih
klinik v Evropi, ki je prev-
zela to tehnologijo (sicer pa
to v Evropi delajo le na os-
mih klinikah v Nemčiji in
eni v Italiji, bolj paje razšir-
jena v Združenih državah
Amerike). Priprave, ki so
obsegale delo, študij in tre-
ninge, v katere je bila seve-
da vključena tudi medicin-
ska sestra, so trajale šest
mesecev.
Sedaj, ko so uspešno ope-
rirali že sedem bolnikov, na
čakalni listi pa jih je več kot
30 iz vse Slovenije, prihaja-
jo v Celje tudi strokovnjaki
iz vse Slovenije. Kaže, da
bodo metodo prvi prevzeli
na ortopedski kliniki v
Ljubljani, povsod pa to ne
bo mogoče, saj je eden pred-
pogojev usposobljenost za
endoskopsko kirurgijo.
Uspehi seveda ne morejo
pustiti obeh zdravnikov, ki
sta zaorala ledino pri nas,
hladnih: »Zato metodo sem
zvedel pred letom in pol.
Sprva meje bilo strah, če je
to res prava pot in ne morda
ena stranpoti, ki jih v medi-
cini ne manjka. Sedaj verja-
mem, da je to metoda bo-
dočnosti. To potrjuje tudi
zadnji zapis v časopisu Ki-
rurg, kjer j e ta metoda ozna-
čena kot številka ena v ce-
lem svetu, kot pot, po kateri
gre spinalna kirurgija. Ve-
sel sem, da smo se zanjo od-
ločili, da je bila odločitev
pravilna. To je metoda sta-
bilizacije hrbtenice, kije za
pacienta najboljša in prob-
lem reši definitivno in za
vedno,« spomni na svoje
dvome prim. dr. Vengust.
»Metoda se vključuje tu-
di v trend vedno manjših
poškodb bolnika. Je izjem-
no tehnično zahtevna in
strašljivo draga (samo im-
piantai, ki ga uvozijo iz
ZDA, stane 4 tisoč nemških
mark, res pa je, da je tako
dober, da se nikoli ne zdro-
bi). Konfrontira se s situa-
cijo v zdravstvu, ko se še
vedno plačujejo zasedene
postelje, če pa bolnika z
drago tehnologijo hitro po-
staviš na noge in pošl ješ do-
mov, s tem ustvarjaš groz-
ljivo izgubo za bolnišnico.
Tako je pri te j metodi, saj je
pacient odpuščen peti do
sedmi dan,« sta naša stro-
kovnjaka hkrati vesela in
razočarana. »Toda poti na-
zaj ni. Ljudje ne želijo več
ležati v bolnišnici, če to ni
nujno potrebno.«
Na lastni koži
Drago Kosmač iz Nove
Gorice, bivši atlet triatlo-
nec, je bil sedmi, ki so ga po
novi metodi operirali v Ce-
lju: »Prve težave s hrbteni-
co sem začutil že pred dvaj-
setimi leti. Mislil sem, daje
kriv naporen trening in tr-
pel, dokler mi niso 9. sep-
tembra 1993 noge povsem
odpovedale. Zdravili so me
v Stari Gori in Valdoltri in
januarja 1994 prvič klasič-
no operirali: odstranili disk
in razširili spinalni kanal.
Brez bergel nisem mogel
hoditi 4 mesece. Lahko sem
delal marsikaj, hoditi pa ni-
sem mogel. »Ne moremo
vam pomagati,« so ponav-
ljali strokovnjaki. Lani od
januarja do konca maja so
mi skušali pomagati na or-
topedski kliniki v Ljublja-
ni, napredka pa ni bilo. Po-
skusili so z zunanjim fiksa-
torjem, pa je po štirih dneh
prišlo do sepse in so morali
vse odstraniti. Potem je bilo
še slabše, kljub bolnišnici,
kljub zdravilišču. Šele žena
mojega splošnega zdravni-
ka, ki je fizioterapevtka, mi
je predlagala celjsko bolni-
šnico. Izgubiti nisem imel
kaj, druge možnosti nisem
videl. Tako sem 23. aprila
prišel na pregled v Celje.
Pregledal meje konzilij, 7.
maja so me operirali, 8. ma-
ja sem stopil na noge in v
soboto (prejšnjo) grem do-
mov. Ko ležim, sploh ne ču-
tim, da bi mi na hrbtenici
karkoli delali. Malo me boli
edino tam, kjer so mi vzeli
košček kosti, ato niso hude
bolečine. Trebuh me sploh
ne boli. Če je kaj takega
mogoče reči: operacija je
bila prijetna. Vednost, daje
vsadek tako rekoč za vedno
rešil problem, veliko pome-
ni. Nekaj težav imam še edi-
no zaradi napačnega misel-
nega vzorca. Težko je verje-
ti, da lahko sedaj naredim
več, kot sem prej mesece po
operaciji. Primarij dr. Ven-
gust je naredil velik korak,«
zaključuje svojo izkušnjo
44-letni pacient, po toliko
letih rešen hudih bolečin.
MILENA B. POKLIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Asistent magister Bogdan Fludernik, dr. med. in primarij Vili bald Vengust, dr. med.:
»Stabilizacija hrbtenice od spredaj je metoda številka I v celem svetu. Primerna je
predvsem za segment med 5. ledvenim in 1. križnim vretencem. Pričakujemo, da bomo
v letu dni podobno operirali tudi vratno hrbtenico. Postopek smo tako izpilili, da ope-
racija traja vsega 2 in pol do 3 ure.«
Drago Kosmač, deveti dan po operaciji, rešen bolečin in
krepko na svojih nogah.
Št. 21.- 23. ma¡ 1996
NOVI TEDNIK
ŠPORT
22
Prenovljena dvorana za vrhunske športnike
S prijateljsko košarkarsko
tekmo med ženskima repre-
zentancama Slovenije in Hr-
vaške so minuli teden na Ro-
gli odprli prenovljeno šport-
no dvorano, ki ho poslej omo-
gočala treninge tako vrhun-
skim tekmovalcem kot tudi
rekreativccm.
V dvorano so položili vrhun-
ski lesen parket, saj stara pod-
laga ni bila več primerna za
vadbo nekaterih športov. Z na-
kupom dodatne opreme sta se-
daj v dvorani dve košarkarski
ali dve odbojkarski igrišči, ro-
kometno igrišče ter več bad-
mingtonskih igrišč. Z dodatno
podlogo pa lahko v dvorani
igrajo tudi tenis. Ob tem so ure-
jena še igrišča in vadbeni pro-
stori za druge športe (squash,
borilne veščine, namizni tenis
itd.), tako da je z medicinskim
centrom Rogla zares sodoben
srednjegorski športni center, ki
omogoča treninge vrhunskim
športnikom. Vrednost vseh ob-
novitvenih del je okoli 30 mili-
jonov tolarjev, od tega je 9 mi-
lijonov prispevalo ministrstvo
za šolstvo in šport. To je na Ro-
gi i predstavilo tudi tri sporazu-
me, ki so jih podpisali prejšnji
teden, in ki bodo po besedah
državnega sekretarja ministrs-
tvadr. Janka Strela, omogoči-
li osnovno financiranje sloven-
skega vrhunskega športa.
Po prvem sporazumu bo Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport iz
proračuna poslej zagotavljalo
določena sredstva za pokriva-
nje potreb Olimpijskega komi-
teja, drugi sporazum določa
pogoje in možnosti zaposlova-
nja vrhunskih športnikov v dr-
žavnih upravah (Carina,
Obrambno ministrstvo, itd.),
po tretjem sporazumu pa bodo
imeli vrhunski športniki 30 od-
stoten popust pri stroških treni-
ranja na Rojgli.
FRANCEK PUNGERČIČ
Prireditve
Športno društvo Spiri-
don je v soboto organizator
2. gorskega teka na Celjsko
kočo. Proge so dolge med
2000 in 8500 metrov, zapo-
hodnike je štart izpred ga-
silskega doma v Zagradu
med 8. in 10. uro, za tekače
ob 10. in za tek mladih ob
12. uri. Štartninaje 1000 to-
larjev, prijave bodo spreje-
mali še pol ure pred priredi-
tvijo.
Kolesarski klub Rogaš-
ka prireja v nedeljo 2.
vzpon na Boč. Začetek ak-
cije Hura na Boč bo ob 10.
uri pred restavracijo Sonce,
štartninaje 1000 in za mla-
dino 500 tolarjev, prijave
pa bodo zbirali še uro pred
zborom. Proga je dolga 15
km, višinsko razliko 500 m,
najvišji vzpon paje 17%.
Na Boču bo organizator za
vse udeležence zagotovil
toplo malico in spominsko
kolajno. (J.T.)
Danes žreb
V Ljubljani bo danes popoldne skupni sestanek klubov A-1, A-
2 in B moške ter prve ženske lige s pregledom tekmovalnega ko-
ledarja za novo sezono, registracijo dvoran in žrebom. Vsi ligaši
s celjskega območja imajo za domaČa tekmovanja ustrezno
opremljene in velike dvorane, tudi vsi novinci v višjih ligah Pivo-
varna Laško (A-l), Kemoplast (A-2) in Rogla (B).
Kazni, da te kap
Klubi obeh A lig so v minuli sezoni plačali za dobrih 7 milijo-
nov denarnih kazni. Rekorderja sta Triglav s 1,244.220 in KS Pol-
zela z 824.100 tolarji kazni; Kranjčani največ zaradi tehničnih
napak trenerjem, Polzelani pa zavoljo fizičnega napada gledal-
cev na sodnika. Celje je ob 208.980, Comet 195.760, Pivovarna
Laško 143.290 in Rogaška ob 34.190 tolarjev, najmanj paje na
račun kazni utrpela blagajna Ježice - 31.880 tolarjev. V B ligi je
Kemoplast plačal 70.410, Plima 56.650 in Elektra 51.740 tolar-
jev.
Tehničnih na pretek
Rogaška je s štirimi tehničnimi napakami (Mičunovič 2, Nova-
kovič in trener Žgajner 1) najbolj disciplinirano moštvo minule
sezone, Comet jih je dobil 7 (trener Tolj 3, Sivka 2, Plevnik in
Železnikar 1), KS Polzela 8 (Jagodnik in Tiller 2, Cizej, Petrano-
vič, Stavrov in Zaletel 1), Pivovarna Laško 10 (Tovornik in trener
Džukič 3, Gole 2, Govc in Starovasnik 1) in Celje 13 (Jesenek 4,
Nidorfer 3, Strašek 2, Kitek, Čeko, Grahovec in Hochkraut 1).
Rekorderji so Slivnica z 18, med posamezniki njihov igralec
Boštjan Novak s sedmimi in med trenerji Lojk (Triglav) s šestimi
tehničnimi.
Bastašič že preteklost
Milan Bastašič ni sprejel ponudbe, da bi postal profesionalni
trener ženske ekipe Celja in dvakratne podprvakinje bodo dobile
novega trenerja. Kandidata sta trener mladinske reprezentance
Branko Lah in trener zeniškega Čelika Enver Jahič, ki je bil v
preteklosti vseskozi v strokovnih ekipah mlajših jugoslovanskih
reprezentanc. V novi sezoni bodo profesionalke Obrovnikova,
Juršetova, A. Vodopivčeva in okrepitev na položaju centra, pro-
sta je že Jugova, zaradi študijskih obveznosti v Ljubljani je nego-
tov status Potočnikove, B ekipa pa se ne bo vključila v drugoli-
gaško prvenstvo.
Lisica ali Šarlija
Polzelani se še vedno niso dogovorili s Cizejem in Zaletelom,
ki jima je potekla pogodba. Počasi se oži krog kandidatov za dru-
gega tujca, saj je uprava navezala stike z Lisico (Crvena zvezda)
in Sarlijo (Zadar). Oba še čakata na morebitne privlačnejše po-
nudbe, a sta obljubila, da bosta v primeru prihoda v Slovenijo zai-
grala za KS Polzelo. Upoštevaje sedanjo igralsko zasedbo je bolj
verjeten prihod Šarlije, ki bi s Petranovičem sestavil zadrško na-
vezo.
Jurković v Tivoli
Po odhodu Leriča je tudi drugi center Donata Mg končal v glav-
nem mestu. Ivica Jurković je po štirih letih zapustil Rogaško Sla-
tino in podpisal za Olimpijo, novi tandem centrov pa naj bi Donat
Mg poiskal v bivši Jugoslaviji. O reaktiviranju se pogovarjajo z
Virantom, ki se mora izjasniti do 15. junija, sporen paje še status
Mičunoviča. Preostanek moštva trenira dvakrat dnevno in vsak
teden odigra po dve tekmi, v delo članskega moštva pa sta vklju-
čena tudi dva dečka iz ekipe, kije igrala v finalu osnovnošolskega
dela ŠKL. (J.T.)
Comet odslovil Benića
Konjičani so ostali brez obeh playev. Mladi reprezentant Miloš
Šporar je odšel v Satex (32.000 mark odškodnine), Primož Tetn-
nik je na poti k Rogli, po treh sezonah se poslavlja tudi tujec Slo-
bodan Benič. Za Bojanom Novakom sta novinca Stevica Čeko
(Celje; 33,207 cm) in Jure Ravnihar (Ježica; 20, 182 cm), s čimer
je seznam okrepitev zaključen.
Celje brez Juraka?
Po izpadu v B ligo so se v Celju odločili za novo pomladitev
ekipe, kajti finančni položaj ne dovoljuje nakupov novih igralcev
in priložnost bodo dobili nekateri obetavni kadeti. »Zanesljivo
odhajam v Laško, kjer treniram že dober mesec dni. Če se bosta
kluba dogovorila, bom v novi sezoni na dvojno registracijo še
igral za Celje,« pravi najboljši igralec zadnjega dela lanske sezo-
ne Goran Jurak.
Zrečani že močnejši
Rogla je suvereno dobila turnir v Lenartu, kjer je premagala
Ruše s 116:78 in v finalu Duplek s 108:84. Zrečani so se že pred-
stavili v novi zasedbi z visokim Igorjem Zinrajhom (Satex; 28 let,
200 cm) in branilcem Primožem Temnikom (Čomet; 21, 185 cm),
igral paje tudi peti strelec A lig Tomaž Oček (Slivnica; 21, 189
cm), ki še niha med Roglo in prvoligaško ekipo BWC.
Šentjur tudi za ženske
Minuli teden so v Šentjurju ustanovili ženski klub, saj ima ko-
šarka med dekleti že lepo in uspešno tradicijo. Osnovnošolska
ekipa je že bila med udeleženci finalnega turnirja Pionirskega fe-
stivala, zato je tudi osnovna ideja delo z mladimi. Za predsednika
je bil izbran Zvone Lipovšek, večino trenerskih nalog pa bo
opravljal Draško Adžič, ki je pred leti Comet vodil v SKL.
PF že pri polfinaiu
Pionirski festival za mlajšo starostno kategorijo, ki je uradno
osnovnošolsko prvenstvo za 5. in 6. razrede, je že pri polfinaiu.
Med najboljšim ducatom ekip so med mlajšimi pionirji tudi šolar-
ji Livade Velenje in Pod goro Slovenske Konjice ter v konkurenci
mlajših pionirk Livada Velenje, Fran Malgaj Šentjur in I. OŠ Ro-
gaška Slatina.
Atletika
Poka! prvakov
Skupina C (Carigrad):
moški - 100: 1. Branle (Lie)
10,93,3. Acman 11,19; 200 m:
1. Bernard (Lie) 21,51. 5. Pa-
tru 22,94; 400 m: 1. Masson
(Lie) 47,55, 5. P. Praprotnik
1:52,83; 800 m: 1. Calvo (Spo)
1:52,66, 2. U. Praprotnik
1:52;83; 1500 m: 3. Ošep
3:56,63; 5000 m: 1. Karinki
(Nem) 14:04,07, 4. Rozman
15:14,16; 110 m ovire: 1. Eisc-
hen (Spo) 14.30, 5. Štebmber-
ger 14,56; 400 m ovire: 1. Bru-
wier (Lie) 49,54, 2. Kocuvan
50,32; višina: 1. Miloševič
215; daljava: 1. Cankar 795;
troskok: 1. Ehmann (Bay)
16,47,2. Cankar 15,56; palica:
1. Sykora (Bay) 520, 5. Dimi-
trijevič 420; kopje: 1. Linden
(Bay) 72,66, 2. Teršek 66,68;
krogla: 1. Vodovnik 16,00;
disk: 3. Vodovnik; 4*100 m:
1. Kladivar Cetis (Patru, Ac-
man, Kocuvan, Cankar) 41,11;
4*400 m: 1. Liege, 4. Kladivar
Cetis (Hartman, Bračič, U.
Praprotnik, Kocuvan).
Končni vrstni red: 1. Liege
(Bel) 99, 2. Kladivar Cetis 94,
3. Bayer (Nem) 88, 4. Slavija
(Svk) 75, 5. Spora (Lux) 55, 6.
Rabotnički (Mak) 39, 7. Stu-
denti (Alb) 21.
Nogomet
I. liga
33. krog: Rudar-Maribor
1:1 (1:1); Cvikl (6); Primorje-
Publikum 4:1(1:0); Kambero-
vič (47); Gorica-Beltinci 2:1,
Olimpija-Korotan 2:1, Mura-
Izola 7:0. Vrstni red: Gorica
64, Olimpija 58, Mura 52, Ma-
ribor 47, Rudar, Primorje 45,
Publikum 44, Beltinci 43, Ko-
rotan 41, Izola 8.
II. liga
27. krog: Era Šmartno-Nafta
2:0 ( 1:0); Mešanovič (43), Gro-
belšek (54}, Mengeš-Sentjur
2:0 (0:0), Železničar (Lj)-Na-
klo, Zagorje-Koper 3:0, Vev-
če-Rudar (T) 4:0, Drava-Piran
0:0, Domžale-Črnuče 1:3, Že-
lezničar (Mb) prost Vrstni
red: Železničar (Lj) 61, Nafta
54, Črnuče 47, Šentjur 41, Ko-
per 40, Železničar (Mb), Piran
38, Rudar (T) 33, Domžale 32,
Era Šmartno 31, Naklo 30,
Vevče, Mengeš 29, Drava 28,
Zagoije 27, Radeče 8.
Rokomet
I. liga
Ženske: končnica - 3.
krog: Vegrad-Žalec 30:30
(15:15); Oder 10, Vujovič 8,
Bižiene 5, Kranjc 3, Stevano-
vič, Ibralič 2 za domače, Popo-
vič 11, Randl 8, Zidar 4, Der-
čar, Hudej 3, V. Dolar 1 za
gostje; Olimpija-Krim 17:14.
4. krog: Vegrad-Olimpija
20:19(10:10); Bižiene 7, Vu-
jovič 5, Oder 4, Stevanovič 3,
Ibralič I; Krim-Žalec 27:19
(12:5); Hudej 7, Derčar 5,
Kline, Popovič 2, T. Dolar,
Randl, V. Dolar 1. Vrstni red:
Krim 9 (3), Olimpija 7(1), Ve-
grad 4 (2). Žalec 0.
Lasje bodo vihrali v Celju
Vseslovenska akcija Veter v laseh bo od danes do sobote
potekala v Celju. Organizacijo je prevzelo društvo Gaberje
(Metod Trebičnik, tel. 26-115), ki je progame pripravili za
vse starostne populacije.
Danes bodo od 16.30 ure na odprtih igriščih ŠD Gaberja ob
Mariborski cesti igre za predšolske otroke z nastopom v spret-
nostnem poligonu in likovnim ustvarjanjem, v petek popoldne
bo odbojkarski turnir, v soboto dopoldne od 10. ure na Hudniji
(poligon pred Mercatorjem) tekmovanje v rolanju in od 14.30
ure v Gaberju turnir trojk v košarki.
St. 21.-23. mai 1996
23
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
Jubilej
Mladinskega
pihalnega
orkestra
9. maja je v 19. številki NT
izšel članek pod gornjim na-
slovom, izpod peresa Irene Ba-
ša. Sogovornik novinarke je
bil vodja tega orkestra, g. Stan-
ko Podbregar. Ker gre za vrsto
navedb, ki so posledica emocij
in Podbregarjeve čustvene pri-
zadetosti, sem kot predsednik
KUD Svoboda Žalec in v svo-
jem imenu dolžan bralcem ne-
kaj pojasnil.
V	Glasbeni šoli Žalec pou-
čujem devet let in sem v tem
času vzgojil že lepo število
predvsem trobentačev. Ti fant-
je so danes že večidel odrasli,
njihova popolnoma svobodna
in suverena odločitev pa je, v
katerem orkestru bodo sodelo-
vali. Dejstvo je, daje kadrova-
nje v Glasbeno šolo za pihalne
in trobilne instrumente pretež-
no iz krajev, kjer so pihalni or-
kestri tradicija (Liboje, Zabu-
kovica, Prebold). Če nastaja v
Žalcu vrzel, se je potrebno
vprašati, kje so vzroki. Nobe-
no moledovanje in obtoževa-
nje ne bo rodyo sadov. Gospod
Podbregar bi moral vedeti, da
na Glasbeni šoli Žalec deluje
kolektiv, v katerem ima vsak
posameznik svoje obveznosti
in odgovornosti. Za kvaliteto
izobraževanja učencev je od-
govoren učitelj, kadrovanje v
Glasbeno šolo pa je domena
vodstva šole oziroma ravnate-
lja. Usmerjanje v orkester paje
absolutna odgovornost in spo-
sobnost njegovega vodje.
Končno seje potrebno zaveda-
ti, daje enkrat za vselej minil
čas, ko seje iskal dežurni kri-
vec. Za svoje delo je vsakdo
odgovoren sam, neuspeh paje
odraz nesposobnosti, nestro-
kovnosti in neznanja.
V	sklepnem delu članka, ki
zadeva KUD Svoboda Žalec,
pa gre za zavajanje bralcev. Iz-
stop Mladinskega pihalnega
orkestra iz društva Svoboda
Žalec, ki je v tem trenutku že
gotovo dejstvo, je dokaz indi-
vidualizacije kulture v Žalcu.
MPO je bil kolektivni član
društva od svoje ustanovitve
leta 1980. S svojim odhodom
pa vodstvo orkestra in Glasbe-
ne šole dokazuje svojo nezre-
lost, saj utemeljitev, ki jo po-
vezujejo z novim vodstvom
KUD Svoboda Žalec, zasluži
samo še pomilovanje.
prof. JANUŠ RASIEWICZ,
predsednik KUD
Svoboda Žalec
Le kdo si želi
smetišče?
S smetišči imajo težave po
vsej Sloveniji. Tudi v naši ob-
čini Žalec že leta iščejo lokaci-
jo za novo osrednje občinsko
smetišče, vendar ne kaže, dajo
bodo kaj kmalu našli.
Vse doslej predlagane loka-
cije, od katerih je nekatere v
skladu z vsemi zakonskimi
zahtevami v strokovni analizi
predlagal žalski zavod za eko-
nomiko in urbanizem, so iz
takšnih ali drugačnih vzrokov
opuščene. Za Bukovžlak v Ce-
lju so na primer na celjski ob-,
čini pozabili, daje predlagano
območje zaščiteno in tudi pre-
več oddaljeno od občinskega
središča in še bi lahko našteva-
li. Ali se ne najde kakšen pravi
argument ali pa se v prizade-
tem kraju preprosto ne strinja-
jo s tem, da bi prav pred njihov
prag vozili smeti iz druge obči-
ne.
Tako so svetniki v žalski ob-
čini, občinski izvršni svet in
njegova komisija, ustanovlje-
na posebej za iskanje lokacije
novega smetišča, še vedno ne-
močni. Zato je njihov zadnji
dogovor, da bodo sedanje ob-
činsko smetišče na Ložnici to-
liko uredili in razširili, da bo
lahko še naslednjih nekaj let
sprejemalo smeti, ki se tako ali
tako zbirajo v glavnem v žalski
občini, medtem pa bo komisija
nadaljevala z iskanjem nove
lokacije.
V žalskem izvršnem svetu
se torej zavedajo, da bo iskanje
trajalo še dolgo in da bo težav-
no. Toda očitno se ne zavedajo
tega, da se logika »zakaj ravno
pri nas in ne drugje« tudi na-
slednja leta ne bo spremenila.
Na tak način, kot to skušajo se-
daj, tudi v prihodnje ne bodo
našli kraja, v katerem bi prebi-
valci bili pripravljeni gledati
kupe smeti zgolj iz dobre vo-
lje. Samo izgubiti in za vračilo
dobiti nič, s tem se ne bodo
strinjali nikjer.
Zato bi bilo verjetno modro
prizadetemu kraju v zameno
za tisto, kar bi s postavitvijo
smetišča izgubil, tudi kaj po-
nuditi. Morda bo to celo edina
pot do novega smetišča!
JOŽE GROBELNIK,
Vrbje pri Žalcu
Poslanik in
poslanica miru
Ali se vedno in povsod do-
volj zavedamo dejstva, da je
vsaka vojna najbolj grobo na-
silje nad človekom? Mir je nje-
no poosebljeno nasprotje. V
vsakem miruje kalček najbolj
osnovnega dostojanstva člo-
veka, ki ga imenujemo svobo-
da. Ali res lahko take misli teh-
tamo vsak dan, vsako minuto?
Vse osebnosti, ki se aktivno
vključujejo v kakršenkoli mi-
rovni proces, so vredne vsega
spoštovanja! Veliki državniki,
veliki modreci, spomnim se
trenutno le indijskega Gandhi-
ja, ostajajo v zgodovini najbolj
žlahtno seme.
Danes še vedno živimo pol-
ni negotovosti. Trepetamo, da
se nam zarja življenja ne pre-
krije s trdo temo. Filmi, ostali
mediji in ljudje vsak dan znova
kričijo o ubojih, samomorih, o
nizkotnih dejanjih ljudi. Do-
povedujemo si, da se vrašča-
mo v demokracijo. V tako ob-
liko svobode, ki se odpira in
ponuja vsem ljudem. Pa ven-
dar ni vselej tako.
Zdaj smo bili v pričakova-
nju gosta, ki mu moramo priz-
navati njegovo poslanstvo.
Začuda je padlo na to področje
že toliko polen, da skoraj ne
verj ameš. Trda črta seje poteg-
nila od določene evangeličan-
ske strani, ki naj bi pri Mirov-
niku posredovala za srednji
vek, kije pri nas oznanil knji-
ževnost in je hkrati preganjal
novo smer. Pomislekov je toli-
ko in strah, da naša lepa državi-
ca zaradi tega postane preveč
pobožnjaška...
Gospod Wojtyla ni mirov-
nik le sedaj, v tej vlogi. Evan-
gelijska zavest ne more in sme
sejati drugega semena kot se-
me miru. Nedelja je pokazala
našo strpnost in navzven tudi
Slovence, ki v mladi državi že-
lijo živeti mirno, evropsko.
Zato je človek toliko bolj ve-
sel, da so Neodvisni sindikati
Slovenije, ki zastopajo osnov-
no dejavnost delavstva pri nas,
naslovili poslanico kot poz-
drav rimskemu dostojanstve-
niku. Praznik je gotovo prispe-
vek v utrjevanju nadaljnjega
miru tudi pri nas.
Zatoje pošteno in prav, da se
tej poslanici pridružimo vsi, ki
smo prepričani, daje le v aktiv-
nem miru mogoče ustvarjalno
živeti.
VINKO ŠMAJS,
Velenje
Srečanje
prekomorcev
Celjski pododbor brigadne
skupnosti V. prekomorske bri-
gade organizira za celjsko re-
gijo redno letno družabno sre-
čanje borcev te znamtnite par-
tizanske bojne enote. Borci
brigade so leta 1944 in 1945
aktivno in zelo uspešno sode-
lovali pri zaključnih bojih za
osvoboditev Severne Dalma-
cije, Istre, Bele krajine in Ljub-
ljane. V teh bojih je dalo svoja
mlada življenja 287 borcev.
Od tega časa je minilo že do-
brih 50 let, spomini so še osta-
li, v živečih borcih brigade bo-
do živi do smrti. Težko preho-
jene bojne poti se člani skup-
nosti radi spominjajo. Borci V.
prekomorske so preživljali kar
dve vojni. V glavnem so bili
borci te brigade prisilno mobi-
lizirani v nemško vojsko. Ve-
činajihje okusila rusko fronto,
južno fronto v Italiji in na Sici-
liji in zahodno fronto v Franci-
ji. V glavnem so bili vsi borci
brigade dezerterji in z velikim
tveganjem so prebežali k za-
veznikom. Svojo patriotično
dolžnost in ljubezen do domo-
vine so izkazali s tem, da so se
prostovoljno javili v novona-
stajajoče bojne enote partizan-
ske voj ske v tuj in i. Ponovno so
se srečali s sovražnikom v de-
cembru 1944 pa vseskozi do
konca vojne. Neusmiljeno so
izganjali sovražnika iz okupi-
rane domovine. Vsakdo izmed
borcev brigade je vedel, kaj je
njegova domovinska dolž-
nost. Vsi smo se zavedali, kaj
hočemo in kje je naše mesto,
pa četudi je šlo za lastno življe-
nje.
Preživelih borcev te skup-
nosti je še okrog 1300, največ
na Štajerskem, Koroškem,
Kranjskem in nekaj tudi na
Primorskem. Glede na bogato
preteklost brigade se zadnja le-
ta dobimo na družabnih sreča-
njih po regijah. V celjski regiji
smo se že srečali večkrat v Ce-
lju, v Laškem - Šmohor, v Ve-
lenju, Šoštanju, Ravnah. Za ta-
ka srečanja pripravimo bogat
kulturni program, nastopajo:
pevski zbori, recitatorji, godbe
na pihala in prosta zabava.
Naše naslednje srečanje bo
v soboto, 25. maja 1996, v Go-
renju nad Zrečami ob 11.00 uri
v gostišču Smogavc. Za bogat
kulturni program bodo poskr-
beli odgovorni kulturni delav-
ci iz Zreč in Slovenskih Ko-
njic. Delovne organizacije v
občinah Konjice, Zreče in Vi-
tanje in županstva teh občin
smo naprosili za sponzorstvo,
da nam pomagajo financirati
kulturni program. Spregovori-
li bodo tudi predstavniki bor-
čevskih organizacij, slavnost-
ni govornik bo gospod Jože
Košir, župan občine Zreče.
Borce vabimo med nas na zele-
no Pohorje!
JAKA MAJCEN,
tajnik skupnosti borcev
V. prekomorske brigade
Celje
Požrtvovalno
ob papeževem
obisku
Vsem pripadnikom civilne
zaščite, delavcem uprav za
obrambo Ljubljana, Maribor
in Postojna, njihovih izpostav
in občin ter pripadnikom Slo-
venske vojske, zdravstvenim
delavcem, gasilcem ter drugim
organiziranim skupinam in
prostovoljcem se zahvaljujem
za požrtvovalno ter zavzeto in
odgovorno opravljanje nalog
zaščite, reševanja in pomoči
ob obisku papeža Janeza Pavla
II. v Sloveniji.
S svojim korektnim odno-
som ste omogočili ne le nemo-
ten potek prireditve, ampak tu-
di pripomogli k večjemu ugle-
du Slovenije v svetu.
MIRAN BOGATAJ,
poveljnik Civilne zaščite
Republike Slovenije
Regijsko
tekmovanje
iz kemije
5. maja 1996je na OŠ Hudi-
nja potekalo tekmovanje iz
znanja kemije za srebrno Pre-
glovo priznanje. Ob vstopu je
mlade kemike pozdravil gos-
pod ravnatelj in jim zaželel do-
bro uvrstitev. Tekmovalci so
se potem razporedili po razre-
dih in začeli ob 14.30 z reševa-
njem. Pisali so do 15.30. Ker
so učenci porabili veliko ener-
gije za razmišljanje, so se mo-
rali okrepčati. Po malici so lah-
ko učenci gledali filme ali pa
so se sprehodili okoli šole.
Razglasitev rezultatov je bi-
la ob 17.30 v spodnji avli šole.
Rok Gorenjec iz 7. razreda OŠ
Marjana Nemca Radeče je os-
vojil 1. mesto z vsemi možni-
mi točkami. Na republiško tek-
movanje sta se uvrstila še Jer-
nej Kukovič iz OŠ Frana Roša
Celje in Janko Klemenšek iz
OŠ Gorica Velenje. Claudia
Managure iz 8. razreda OŠ Pri-
moža Trubarja Laško je osvo-
jila 1. mesto. V Ljubljano pa
bodo poleg nje odpotovali še
Slavko Mándele iz OŠ Žalec,
Jure Hrovat iz OŠ Žalec, Jernej
Lavbič iz OŠ Dramlje, Luka
Crnič iz OŠ Frana Roša Celje,
Andrej Gregorčič iz III. OŠ
Celje, Monika Janko iz OŠ
Mozirje in Barbara Grobelnik
iz OŠ N. Cilenšek Griže. Vse
čestitke veljajo vsem tekmo-
valcem in tekmovalkam, še
posebno pa OŠ Hudinja čestita
Andražu Božičku, Tomažu
Smrkolju in Simonu Črepinš-
ku, mladim kemikom gostujo-
če šole, ki so osvojili srebrno
Preglovo priznanje.
NOVINARSKI KROŽEK
OŠ Hudinja
Uspehi
velenjskih
pevskih zborov
Na 15. reviji mladinskih
pevskih zborov v Žagorju ob
Savi v času od 24. do 26. aprila
so med izbranimi slovenskimi
zbori sodelovali tudi trije zbori
iz Velenja v različnih skupi-
nah. Vsi trije so dosegli odlič-
ne rezultate.
Žirija je ocenjevala tehtnost
programa, prepričljivost iz-
vedbe in tehnično pripravlje-
nost zbora. Otroškemu pev-
skemu zboru Glasbene šole
Frana Koruna Koželj skega
pod vodstvom Manje Gošnik-
Vovk, v katerem pojo pevci in
pevke do 4. razreda osnovne
šole, je strokovna žirija podeli-
la nagrado za najboljši zbor
posamezne tipične zasedbe,
zborovodkinji pa nagrado za
najbolj izvirno sestavljen spo-
red nastopa.
Že ob koncu prvega leta de-
lovanja je s tekmovalnim pro-
gramom uspel tudi mladinski
pevski zbor Glasbene šole Fra-
na Koruna Koželj skega pod
vodstvom Matjaža Vehovca,
ki je dobil vstopnico za sodelo-
vanje na mednarodnem festi-
valu v Celju. V tem zboru po-
jejo pevke in pevci do 8. razre-
da osnovne šole, ki obiskujejo
tudi glasbeno šolo.
Največji uspeh je dosegel
mešani mladinski pevski zbor
Centra srednjih šol pod vods-
tvom prof. Danice Pirečnik.
Dijaki velenjskega Centra
srednjih šol so osvojili laskav
naslov in nagrado za najboljši
zbor revije, nagrado za naj-
boljši zbor posamezne tipične
zasedbe in za najbolj preprič-
ljivo izvedbo sodobne zborov-
ske skladbe. Uspehu v Zagorju
je ta zbor v začetku maja dodal
še prvo mesto na 44. evrop-
skem mladinskem glasbenem
festivalu v Neerpeltu v Belgiji
v najzahtevnejši skupini (F) in
prvo nagrado »cum laude«, ker
so za nastop prejeli več kot 90
točk.
Kaj več si ne moremo želeti !
Vsem iskreno čestitamo in
želimo, dabi še naprej vztrajali
na tej poti!
ZVEZA KULTURNIH
ORGANIZACIJ
Velenje
IPI HOLDING p.o.
Zdraviliški trg 13, 3250 Rogaška Slatina
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandi-
dat izpolnjevati še naslednje:
-visoka strokovna izobrazba
-najmanj 5 let delovnih izkušenj
-organizacijske in vodstvene sposobnosti
Direktor bo imenovan za 4 leta.
Objavlja tudi delovno mesto
TAJNICE
Kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-srednješolska izobrazba
-3 leta delovnih izkušenj
-potrebna znanja za delo z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvome-
sečno poskusno dobo.
Kandidati naj svoje prijave, opremljene z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev, pošljejo v 8. dneh po objavi razpisa na na-
slov: IPI HOLDING p.o., Zdraviliški trg 13, 3250 Rogaška
Slatina, z oznako »za razpis«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po objavi razpi-
sa.
Št. 21. - 23. maj 1996
NOVI TEDNIK
KRONIKA
24
•	Stanovalka iz Stanetove
28 je bila prejšnji četrtek
zvečer vznemirjena zaradi
moškega. Z neprijetnimi
občutki jo je obsipal Gavran
Z., ki je po hiši iskal neko
žensko in norel po dvorišču,
ker je ni našel.
•	V petek zvečer je bila
potrebna intervencija v go-
stilni Ljubljančan na Tehar-
ski cesti. Tam sta težila bra-
ta Djoni in Marjan M., ki so
ju policisti odstranili s pri-
zorišča in opozorili na ne-
dostojno vedenje, paje opo-
zorilo zaleglo le za slabo
uro. Brata M. sta se vrnila in
nadaljevala z bučno pred-
stavo. Tokrat so ju možje
postave pohopsali in ju
spravi 1 i v prostor za pridrža-
nje.
•	V parku pri drsališču je
bila v soboto popoldne en-
kratna predstava. V tam-
kajšnjem naravnem am-
bientu je monodramo upri-
zarjal živahni možakar, kije
za izvirnost poskrbel s tem,
koje nastopal v Evinem ko-
stimu, kar je nekatere gle-
dalce hudo vznemirjalo. Ko
so si šli ta nastop pogledat še
policisti, so ga nekaj časa
prepričevali, naj se obleče,
potem pa so ga vzeli s seboj
in ustrezno poskrbeli zanj.
•	V Črešnicah naj bi v so-
boto popoldne nek moški z
orožjem ogrožal žensko. Ta
ženska je bila nekoč njego-
va soproga, ima pa Martin
Z. zdaj to grdo navado, da
svoji bivši sopotnici pogo-
sto grozi. Prestrašena žen-
ska vsakič pred njim beži, in
tako je bilo tudi tokrat. Ni pa
bilo res, da bi jo ogrožal z
nožem.
•	V nedeljo so ob dveh po-
klicali stanovalci iz Iršiče-
ve. Spanec jim je to noč kra-
del Emil Š., kije imel doma-
čo zabavo z veliko glasne
glasbe in premalo posluha
za počutje svojih sosedov.
•	v Pred kulturnim domom
v Štorah so se v nedeljo ob
pol petih zjutraj trije spravi-
li na enega. Primož Z., Ja-
sminko G. in Igor I. so tepli
Božidarja R. Udarna trojka
se je hrabro razbežala še
pred prihodom policistov.
•	Na bencinskem servisu
na Hudinji pa so nedeljski
jutranji javni red in mir krši-
li Zlatko B., Martin S. in
Drago R.	M.A.
Preblizu rezila
Minuli petek popoldne seje
v kraju Mali Breg pripetila de-
lovna nezgoda, v kateri je bil
huje ranjen štirinajstletni Da-
vorin. Fant je tega dne poma-
gal očetu pri razrezu lesa. Koje
prestregai odrezane kose in jih
zlagal na kup, je z roko segel
preblizu krožnega rezila in ne-
sreča je bila tu.
V	sredo 15. maja dopoldne,
je neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil golf, kije bil
parkiran pred halo Golovec.
Ukradel je del prenosnega te-
lefonskega aparata in poslovni
kovček z dokumenti. Vojislav
R. je oškodovan za okoli 300
tisoč tolarjev.
V	noči na 15. maj je nekdo
vlomil v osebni avtomobil R4,
kije bil parkiran na Kraigher-
jevi ulici v Celju. Ukradel je
avtoradio kasetofon in sončna
očala, s tem pa Sebastiana B.
oškodoval za približno 50 ti-
soč tolarjev.
V noči na 17. maj je neznani
storilec vlomil v osebni avto-
mobil golf, kije bil parkiran na
Ulici XIV. divizije v Celju.
Lastniku Miranu S. iz Celja je
ukradel avtoradio kasetofon
znamke Blaupunkt ter zadnjo
polico s štirimi zvočniki in oja-
čevalcem. Škoda znaša prib-
ližno 80 tisoč tolarjev.
M.A.
Na meji nič posebnega
Ilegalnih prestopov državne meje Je iz i e ta v leto manj -
Nerealna slika tujske problematike
Na mejnih prehodih na ob-
močju IJNZ Celje je v prvih
štirih letošnjih mesecih v obe
smeri prestopilo mejo
2,188.067 potnikov, od teh je
bilo 1,621.038 tujcev in
567.068 državljanov R Slove-
nije. V primerjavi s številka-
mi enakega obdobja v letu
poprej, seje promet potnikov
povečal za 3 odstotke, pred-
vsem pri domačih potnikih.
Najbolj prometen je še vedno
meddržavni mejni prehod Ro-
gatec, kjer je v letošnjih štirih
mesecih mejo prestopilo
1,259.525 potnikov, na dru-
gem mestu je mednarodni mej-
ni prehod Dobovec s 699.248
potniki, na tretjem pa medna-
rodni mejni prehod Bistrica ob
Sotli s 104.783 potniki. Naj-
manj (7.016) potnikov je pre-
stopilo mejo na mednarodnem
železniškem mejnem prehodu
v Imenem.
Pri varovanju tako imenova-
ne zelene meje, to je na območ-
ju med mejnimi prehodi, je bilo
do konca aprila ugotovljenih
71 ilegalnih prestopov državne
meje, lani je bilo takih preho-
dov 88. Pri tem so policisti
obravnavali 14 slovenskih dr-
žavljanov, 54 državljanov R
Hrvaške in 3 državljane BiH,
vsi ilegalni prestopi pa so bili
ugotovljeni na državni meji s
Hrvaško. Kakšnih mejnih inci-
dentov ali varnostno pomem-
bnejših dogodkov letos še ni bi-
lo, ne na mej i zAvstrijo in ne na
meji s Hrvaško, sicer pa še ved-
no velja ocena, daje sodelova-
nje med našimi in avstrijskimi
oziroma hrvaškimi obmejnimi
varnostnimi organi zelo dobro.
V upadanju je tudi tako ime-
novana tujska problematika,
saj so na UNZ Celje v letošnjih
štirih mesecih obravnavali za
27 odstotkov manj tujcev, kot v
enakem obdobju lani. To je tu-
di realen statistični prikaz sta-
nja problematike na ravni drža-
ve, obenem pa, kot ocenjujejo
policijski strokovnjaki, to ni
odraz dejanske tujske proble-
matike z vidika operative. Pri
tovrstnem prikazu bi morali
upoštevati tudi število zača-
snih beguncev, ki živijo pri
nas, pa število tujcev z nereše-
nim statusom in število razse-
ljenih oseb. Te ljudi bi morali,
če bi bile v njihovi domovini
varnostne razmere normalne,
prisilno odstraniti iz naše drža-
ve.	M. AGREŽ
Goljufivi kupci,
naivni trgovci
Neznana moška sta naročata blago v
imenu podjetja, ki sploh ne obstaja
Poslovna zaupljivost s
predznakom neprevidnosti
ima lahko kaj neprijetne po-
sledice. To so te dni ugotovili
tudi v podjetju Jesix d.o.o. v
Slovenskih Konjicah, kjer so
imeli 14. maja na obisku dva
goljufiva kupca, s katerima
so sklenili posel, vreden do-
brih 665 tisoč tolarjev.
Z naročilnico podjetja Kali-
bra d.o.o. s sedežem v Ćelju sta
14. maja dva neznana kupca
potrdila nakup gorskega kolesa
in dveh koles z motorjem. Na
osnovi izdanega predračuna
sta se še istega dne vrnila in
prodajalki izročila potrdilo, iz
katerega je bilo razbrati, da sta
kupnino poravnala preko
Agencije za plačilni promet.
Prodajalka jima je naročeno
blago izročila, potem pa so v
podjetju Jesix ugotovili, da fir-
ma Kalibra d.o.o. Celje sploh
ne obstaja in da zaradi tega
Agencija za plačilni promet na
njihov žiro račun sploh ni mo-
gla nakazati nobenega denarja.
V istem času je prišlo še na
dan, da sta ista kupca v imenu
istega neobstoječega podjetja
že 11. maja obiskala trgovino
Avto Luky v Rogaški Slatini.
Tam sta na podoben način, s
potrjenim prenosnim nalogom
Agencije za plačilni promet,
»kupila« 4 skuterje yamaha v
skupni vrednosti milijon 185
tisoč tolarjev. Kriminalisti so
goljufoma že zelo blizu.
M. AGREŽ
Gorela kuhinja
V	soboto 18. maja okoli 1.15
ure je prišlo do požara v kuhinji
stanovanjske hiše v Spodnji
Rečici pri Laškem, ki je last
Franca P. Požar je nastal na šte-
dilniku, ogenj pa seje razširil na
napo in ostale kuhinjske ele-
mente. Gmotna škoda, ki je na-
stala, znaša okoli 400 tisoč to-
larjev.
Zgorel opel
Med vožnjo skozi Matke je
18. maja ponoči zagorelo na
motorju osebnega vozila Opel
kadett 1,3 GLS, last Janka S. iz
Ponikve pri Žalcu. Kljub priza-
devanjem gasilcev iz Šešč in
Matk, je vozilo, vredno okoli
360 tisoč tolarjev, v celoti zgo-
relo. Pred požarom je imel last-
nik s tem vozilom prometno
nezgodo.
Dnevna soba v
plamenih
Minulo soboto popoldne je
zagorelo v dnevnem prostoru
stanovanjske hiše v Šlancah,
last Jožefe L. Požar je nastal na
starejšem televizijskem spre-
jemniku, od tam pa se je ogenj
razširil na pohištvo, uničil paje
tudi nekaj manjših električnih
gospodinjskih aparatov in poš-
kodoval stene. Požar so pogasi-
li celjski poklicni gasilci in ga-
silci s Teharij, gmotna škoda, ki
je nastala, pa znaša okoli mili-
jon tolarjev.
Uničeno pohištvo
V	soboto je izbruhnil požar
tudi v kuhinji stanovanjske hiše
v Škofji vasi, last Igorja R. Go-
reti je začelo na prezračevalni
napi, ogenj pa seje hitro razširil
na ostale dele pohištva. Gasili
so gasilci iz Školje vasi, nastala
gmotna škoda pa znaša približ-
no milijon tolarjev. M.A.
Smrt zaradi
zastrupitve
Minulo nedeljo ob 5.50 uri je
Herman K. opazil, da se skozi
okno stanovanjske hiše v Ce-
rovcu, kjer živi 85-letni Franc
J., močno kadi. O tem je nemu-
doma obvestil policiste, ki so
ugotovili, da je v sobi, kjer je
Franc J. spal, prišlo do manjše-
ga požara. Ob postelj i je zgorel
kup časopisnega papirja, ogenj
paje, zaradi pomanjkanja kisi-
ka, sam ugasnil. Zdravnik je pri
pregledu trupla ugotovil, da se
je Franc J. zastrupil z ogljiko-
vim monoksidom in umrl.
Našli moško truplo
V	potoku Ložnica blizu naselja Kavče, so 18. maja popold-
ne našli neznano truplo moškega, starega okoli 50 let, visoke-
ga približno 170 cm, rdečkastih krajših las in pristriženih brk.
Truplo je v potoku ležalo golo.
V	ponedeljek, 20. maja dopoldne pa so kriminalisti ugoto-
vili, da gre za petdesetletnega Martina V. iz Celja, sanitarna
obdukcija, kije bila odrejena, paje izključila možnost, da bi
bil umrl nasilne smrti.
Otrok pred avto
Na Kidričevi cesti v Vele-
nju seje, v sredo 15. maja po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bila huje ranjena
petletna deklica.
Jožef O. (53) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil po Ki-
dričevi cesti iz smeri Koroške
ceste. V neposredni bližini sta-
re blagovnice Nama mu je z le-
ve strani pritekla na cesto pet-
letna Jasmina in se zaletela v
levo bočno stran vozila ter pri
tem utrpela hude telesne poš-
kodbe.
Mrtev sopotnik
Na cesti, rezervirani za pro-
met z motornimi vozili, v kra-
ju Ljubcčna,seje,včctrtek 16.
inaja popoldne, pripetila
smrtna prometna nesreča.
Boris K. (35) iz Maribora je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Arje vasi proti Mariboru. Zunaj
nasel ja Ljubečna je vozil po od-
stavnem pasu, pri tem pa naj-
verjetneje prepozno opazil za-
četek odbojne ograje, ki ločuje
cesto od gradbišča. Voznik je
sunkovito zavil v levo, a je
kljub temu s sprednjim delom
vozila trčil v ograjo. Vozilo je
odbilo na vozni pas, po kate-
rem seje takrat pripeljala voz-
nica osebnega avtomobila, 33-
letna Hermina L. iz Vrhol pri
Slovenskih Konjicah, in trčila
vanj. Pri trčenju v ograjo je so-
potnik v vozilu Borisa K., 39-
letni Peter S. iz Maribora, pa-
del iz vozila in utrpel tako hude
telesne poškodbe, daje bil na
mestu mrtev.
Ranjeni motorist
V križišču Čopove in Tru-
barjeve ulice v Celju se je, v če-
trtek 16. maja dopoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je bil
hudo ranjen voznik motorne-
ga kolesa. Gmotna škoda zna-
ša okoli 100 tisoč tolarjev.
Aleksander K. (73) iz Brez-
negapri Laškem je vozil osebni
avtomobil iz smeri Jurčičeve
ulice proti križišču s Čop ovo
ulico. Ko je v omenjenem kri-
žišču zavijal v levo proti Parti-
zanski cesti, seje po Čopovi uli-
ci pripeljal voznik motornega
kolesa, 17-letni Simon P. iz Ce-
lja. Sledilo je silovito trčenje
med voziloma, pri tem pa je
voznik motornega kolesa, ki je
vozil brez varnostne čelade in
brez vozniškega izpita, utrpel
hude telesne poškodbe.
Z avtom čez previs
Na dovozni cesti v Hrain-
šah se je, v četrtek 16. maja
ponoči, pripetila nezgoda, v
kateri je voznik osebnega av-
tomobila utrpel hude telesne
poškodbe.
Vinko M. (38) iz Vrbjaje vo-
zil osebni avtomobil po dovoz-
ni cesti v Hramšah. Po nekaj
metrih je zapeljal na previs,
kjer seje vozilo začelo prevra-
čati v globel. Voznik, ki je vo-
zil neregistrirano vozilo in brez
vozniškega dovoljenja, je v
nezgodi utrpel hude telesne
poškodbe.
Oplazil kolesarko
Na Ulici heroja Staneta v
Žclcu se je, v petek 17. maja
popoldne, pripetila nezgoda, v
kateri je hudo telesno poškod-
bo utrpela voznica kolesa.
Ivana Z. (51 ) iz Gotovelj je
vozila kolo iz smeri centra Žal-
ca proti magistralni cesti. Pred
sémaforiziranim križiščem je
vozila po levi strani ceste, ta-
krat pa ji je nasproti pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
40-letni Stanislav M. iz Žalca.
Med voziloma je prišlo do rah-
lega oplaženja, kljub temu paje
kolesarka utrpela hudo poš-
kodbo na roki.
Trčil v drevored
Na lokalni cesti Ljubno-
Smrekovec, zunaj naselja
Ter, se je, v nedeljo 19. maja
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri sta bila hudo ranjena
dva udeleženca, gmotna ško-
da pa znaša približno 250 ti-
soč tolarjev.
Boštjan Z. (24) iz Krnice je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Smrekov ca proti Ljubnem ob
Savinji. Koje iz desnega ovinka
pripeljal na ravni del ceste, je
zapeljal desno z vozišča in trčil
v drevored smrek ob cesti. V ne-
sreči sta hude telesne poškodbe
utrpela voznik in sopotnik, 20-
letni Boštjan P. iz Krnice.
Zaneslo ga je
Na lllici Simona Blatnika v
Velenju se je, v nedeljo 19.
maja zvečer, pripetila nezgo-
da, v kateri je bil huje ranjen
pešec.
Jusuf H. (41 ), ki začasno živi
v Velenju, je stal na pločniku
pred gostinskim lokalom Ve-
rnar v omenjeni ulici. Nenado-
ma ga je zaneslo na dovozno
cesto, po kateri se je takrat
vzvratno pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 25-letni Ha-
ris Z., državljan BiH, ki je trčil
v pešca.
Na bankino in v
drevo
Na lokalni cesti Ložnica-Pi-
rcšica, zunaj naselja Velika
Pirešice,seje,v ponedeljek20.
maja ob 00.45 uri, pripetila
nezgoda, v kateri je voznik
motornega kolesa utrpel hude
telesne poškodbe.
Roman A. (19) iz Lemberga
pri Novi Cerkvi je vozil motor-
no kolo iz smeri Ložnice proti
Pirešici. Ko je pripeljal v levi
ovinek, kjer se cesta rahlo
vzpenja, je zapeljal v desno in
na bankino ter trčil v drevo ob
cesti.	M.A.
Kaj veš o prometu
Svet za preventjvo in vzgojo v cestnem pro-
metu pri Občini Žalec je pripravil 28. občin-
sko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki je bilo
minuli ponedeljek na avtopoligonu ZŠAM Ža-
lec v Ločici ob Savinji.
V ocenjevalni in spretnostni vožnji ter testira-
nju se je pomerilo 77 tekmovalcev v dveh sta-
rostnih kategorijah posamezno in ekipno. V
mlajši kategoriji je v konkurenci posameznikov
zmagal Žiga Rožič, ki je zbral 700 točk, Renato
Šporn je bil s 680 točkami drugi, tretji paje bil
Andrej Dobrišek s 665 točkami. Vsi trije so iz os-
novne šole Braslovče. Ekipno je zmagala osnov-
na šola Braslovče, za njo pa sta se uvrstili osnov-
na šola Polzela, osnovna šola Šempeter itd.
V kategoriji starejših tekmovalcev je posamič-
no zmagal Boštjan ŠmigI iz osnovne šole Bra-
slovče, ki je zbral 720 točk, za njim sta se na dru-
go in terje mesto uvrstila Uroš Pirnat z osnovne
šole Polzela, kije zbral 715 točk in Dušan Koše-
nina z osnovne šole Braslovče, ki je zbral 710
točk. Ekipno je zmagala osnovna šola Braslovče,
drugo mesto si je priborila ekipa osnovne šole
Polzela, tretja paje bila osnovna šola Vransko.
TONE TAVČAR
S». 21. -23. maj 1996
25
KRONIKA ■ FELJTON
NOVI TEDNIK
Nož v trebuh
Na letnem vrtu gostišča Es-
presso v Ulici V. prekomorske
brigade v Celju sta se, v torek
14. maja popoldne, prepirala
24-letni Zoran K. in 31-letni
Oliver B., oba iz Celja. Prepir
se je stopnjeval do trenutka, ko
je Zoran K. iz žepa izvlekel av-
tomatski nož in z njim Oliverja
B. zabodel v predel trebuha.
Ranjenega Oliverja so odpelja-
li v celjsko bolnišnico, kjer so
ugotovili, daje utrpel lažjo te-
lesno poškodbo.
Davil jo je
Mozirske policiste so že 6.
maja ponoči obvestili, da je v
eni izmed stanovanjskih hiš v
Kokarjah bučno in da se tam te-
pejo. Ugotovili so, da sta se spr-
la Breda B. in Danijel Ž., v na-
valu besa pa je Danijel začel
Bredo pretepati in jo daviti.
Kasneje je bilo ugotovljeno, da
je ženska utrpela hude telesne
poškodbe, ko bodo policisti
zbrali vse potrebne podatke, pa
bodo osumljenega Danijela
ovadili državnemu tožilcu.
Neprijavljeni naboji
Branko B., državljan R Hr-
vaške, je 14. maja vstopil v na-
šo državo, mejni policisti v
Imenem pa so ugotovili, da v
avtomobilu med drugim preva-
ža tudi 16 nabojev kalibra 7,62
mm. Ker streliva ni predhodno
prijavil, so mu naboje zasegli,
»pozabljivega« lastnika pa pri-
javili sodniku za prekrške.
Ponarejevalec
Policisti Policijske postaje
Celje so te dni prišli na sled 44-
letnemu Isaku G. iz Celja in ga
utemeljeno osumili kaznivega
dejanja ponarejanja listin, in to
kar njihovega dokumenta. Med
preiskavo v njegovem stanova-
nju so namreč našli nekaj deset
kopiranih policijskih potrdil o
zasegu predmetov. Izkazalo se
je, da je Isak te kopije naredil
na osnovi originalnega potrdi-
la, ki so mu ga policisti izročili
lani, ko so mu zasegli določene
predmete. Osumljenega storil-
ca so ovadili državnemu tožils-
tvu.
Mamilo za party
Policisti Policijske postaje
Celje so 22-letnemu Danilu P.
iz Lenarta že 22. aprila letos za-
segli 50 tabletk, ki jih je name-
raval prodati na rave party v ha-
1 i Golovec, kjer so ga tudi prije-
li. Strokovna analiza, ki so jo
prejeli te dni je pokazala, da gre
v resnici za mamilo vrste amfe-
tamin, zato so ga ovadili držav-
nemu tožilstvu.
Pobral zlatnino in
denar
V sredo 15. maja popoldne,
je neznani storilec vlomil v sta-
novanje Andreje G. na Trubar-
jevem nabrežju v Laškem. Na-
šel in ukradel je 25 tisoč tolar-
jev gotovine in več kosov naki-
ta iz rumenega zlata. Lastnike
je oškodoval za približno 300
tisoč tolarjev.
Oblačila, denar
Neznani storilec je 15. maja
vlomil v stanovanje Andreja T.
v Ulici heroja Staneta v Žalcu.
Ukradel je šest majic, moške
čevlje, športne copate in nekaj
deviz. Lastnik je oškodovan za
okoli 80 tisoč tolarjev.
Pripor za nasilnika
NaStanetovi ulici v Celju sta
se v sredo (15. maja) dopoldne
srečala Aleš G. (53) in Jožef G.
(55), oba doma iz Celja. Sreča-
nje je Jožef izkoristil tako, daje
od Aleša zahteval manjšo vsoto
denarja, ki mu jo je bil dolžan.
Ker denarja ni dobil, je dolžni-
ka napadel s pestmi. Aleš G.
mu je poskušal zbežati, a gaje
Jožef kar hitro dohitel, tedaj pa
ga je z nožem dvakrat zabodel
v hrbet. Zdravniki v celjski bol-
nišnici so ocenili, daje napade-
ni utrpel hude telesne poškod-
be, napadalca pa so policisti v
popoldanskem času privedli k
dežurni preiskovalni sodnici,
ki je zanj odredila pripor.
Brez ovir
Samo P. iz Celja je svoje
osebno vozilo parkiral na Aš-
kerčevi ulici, pri tem pa storil
napako, ko vozila ni zaklenil.
To je v noči na 16. maj izkori-
stil neznani storilec, ki je neo-
virano vstopil v vozilo ter ukra-
del lastnikovo denarnico in av-
toradio znamke Blaupunkt.
Oškodoval gaje za okoli 35 ti-
soč tolarjev.
Še k sosedu
Minuli petek dopoldne je
nekdo vlomil v stanovanje v
stanovanjskem bloku^ na Ulici
Valentina Orožna v Šentjurju.
Ukradel je zlat ženski prstan in
moški prstan iz srebra. Lastni-
ka je oškodoval za okoli 10 ti-
soč tolarjev.
S tem izkupičkom pa storilec
očitno ni bil zadovoljen, zato je
vlomil še v sosednje stanovanje
ter tam temeljito pregledal
omare in predale. Našel je in
odnesel pištolo znamke Star,
zlato zapestnico in 161 tisoč to-
larjev gotovine. Franc B. je oš-
kodovan za okoli 250 tisoč to-
larjev.
Zmikavt v pisarni
Neznani storilec je minuli
četrtek dopoldne vstopil v
prazno pisarno v zgradbi Cest-
nega podjetja v Celju. Ko seje
Raj ko P. vrnil na svoje delovno
mesto, je ugotovil, daje v času
njegove odsotnosti izginila de-
narnica z denarjem in osebnimi
dokumenti. Rajko je oškodo-
van za okoli 70 tisoč tolarjev.
Tat v Planiki
V	noči na 17. maj je neznani
storilec vlomil v prodajalno
Planika v Topolšici, last Majde
K. iz Velenja. Zmikavt je odne-
sel 1.800 tolarjev menjalnega
denarja, nekaj zavitkov slado-
leda, sončna očala in več zavit-
kov cigaret. Lastnica je oško-
dovana za okoli 40 tisoč tolar-
jev.
Stoli s terase
V	noči na soboto seje nezna-
ni storilec mudil na terasi bifeja
Prekoršek v Savinovi ulici v
Celju in od tam odnesel 4 okro-
gle mize s 16 pripadajočimi
stoli v roza barvi. Lastnik Lud-
vik P. je oškodovan za približ-
no 70 tisoč tolarjev.
Kradel v vikendu
V	času od 15. do 18. maja je
neznani storilec vlomil v vi-
kend na Svetini, last Rajka C.
iz Celja. Ukradel mu je zračno
pištolo, posteljno pregrinjalo,
črn ženski smučarski kombine-
zon in mu s tem povzročil za
okoli 50 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Katrca brez kolesa
V	noči na nedeljo se je nez-
nani storilec zagledal v osebno
vozilo R4, ki je bilo parkirano
na Podjavorškovi ulici v Celju
ter z vozila odmontiral zadnje
desno kolo. Lastnica Milena O.
iz Celja je oškodovana za okoli
30 tisoč tolarjev.
Izginula Oplova
ornega
V	noči na nedeljo je nekdo
ukradel osebni avtomobil
znamke Opel omega 1,8 S, bele
barve, z reg. št. KP K6-739.
Vozilo je bilo parkirano pred
hotelom v Žalcu, lastnik Pavo
D. iz Pirana paje oškodovan za
približno milijon tolarjev.
Bokser za
spodnjicami
V	nedeljo 19. maja okoli 2.
ure, seje na mejni prehod v Ro-
gatcu pripeljal (kot sopotnik)
19-letni Silvester Č. iz občine
Šmarje priJelšah. Pri pregledu
ob vstopu v našS državo so po-
licisti za njegovimi spodnjica-
mi odkrili kovinski bokser. Ker
ta predmet spada med hladna
orožja, bo moral Silvester k
sodniku za prekrške.
Zasežena gumijevka
Na mejni prehod Dobovec se
je 15. maja popoldne z osebnim
avtomobilom pripeljal 32-letni
Branko F. iz Krapine. Pri kon-
troli ob vstopu v našo državo,
so policisti v njegovem vozilu
našli 47 cm dolgo plinsko gu-
mijevko z vstavljenim plin-
skim nabojem. Ker je s tem kr-
šil določilo Zakona o orožju, se
je Branko potem srečal še s
sodnico za prekrške, ki mu je
gumijevko odvzela in ga kaz-
novala z 20 tisočaki.
Ukradel gnojilo
V	času od 15. do 20. maja je
neznani storilec vlomil v skla-
dišče sadja v kraju Nezbiše.
Ukradel je 84 vreč umetnega
gnojila vrste Kan. Hmezad
Hram iz Šmarjapri Jelšah je oš-
kodovan za okoli 150 tisoč to-
larjev.
Kradel v skladišču
V	času od 10. do 20. maja je
nekdo vlomil v leseno barako,
namenjeno skladiščenju, na
območju štorske železarne.
Ukradel je dele za motorno ko-
silnico BCS (kolesa in pogon-
ski motor) ter s tem Alojza K. iz
Šentjurja oškodoval za okoli
300 tisoč tolarjev.
Po vlomu večerja
V	noči na 20. maj je bilo
vlomljeno v prostore osnovne
šole v Dobju pri Planini, med
vlamljanjem pa se je sprožila
alarmna naprava, ki jo je stori-
lec onesposobil ter potem vlo-
mil še v prostore zbornice in
tajništva. Odnesel ni ničesar, si
je pa v šolski kuhinji pripravil
topel obrok - spekel si je jajčka.
Po večerji je šolo zapustil in šel
neznano kam.
Po obvestilih občanov so 20.
maja šentjurski policisti prijeli
dva fanta, 14- letnega Srečka
K. iz Šmarja in 16-letnega Voj-
ka P. iz občine Ptuj. Oba sta 17.
maja pobegnila iz vzgojnega
zavoda v Planini pri Rakeku. V
razgovoru z njima so policisti
ugotovili, da sta onadva vlomi-
la v osnovno šolo v Dobju pri
Planini. Zdaj sta spet med zido-
vi prevzgojnega zavoda.
Drage minute
V	ponedeljek 20. maja do-
poldne seje v zlatarni Batajuku
v Rogaški Slatini mudila Vil-
ma C. iz Medulina. Za nekaj
minut je iz prodajalne stopila v
sosednji prostor lokala, med-
tem paje njena torbica, ki jo je
pustila na prodajnem pultu, iz-
ginila neznano kam. V torbici
je imela Vilma dukumente in
denar: marke, kune in tolarje v
skupni vrednosti okoli 130 ti-
soč tolarjev.
Izsiljevalca
Na avtobusni postaji v Vele-
nju sta se, v ponedeljek 20. ma-
ja popoldne, mudila mlajša
moška, ki sta stopila pred 19-
letnega Karla K. iz Slovenj
Gradca in ga zaprosila, naj jima
da nekaj tolarjev. Ker jima je
Karel odgovoril, daje brez de-
narja, sta ga potisnila v čakalni-
co in mu začela groziti. Fant se
je ustrašil in jima izročil denar-
nico, iz katere sta izsiljevalca
vzela 5 tisočakov in šla v nez-
nano.	M. A.
Proti Ljubljani
Še preden so slovesno preda-
li javnemu prometu progo do
Celja, so nadaljevali z gradbe-
nimi deli od Celja proti Ljub-
ljani. Od Celja do Zidanega
Mosta je progo gradil Johann
Picco, zidarski mojster iz Be-
ljaka, od Zidanega Mosta proti
Ljubljani pa so nadzor nad
gradnjo zaupali višjemu inže-
nirju Ferdinandu Hoffmanu.
Dela na odseku Celje-Zidani
Most so napredovala po načr-
tih, na odseku Zidani Most -
Ljubljana pa so nastajale za-
mude, ki so bile posledice te-
žavnega terena. Ali, kot je v
spominih zapisal Sebastjan
Roš: »inžinerji in mojstri niso
biti še tako izvežbani v takih
poslih in da tudi niso imeli tako
modernih sredstev, kakor jih
imamo dandanes za taka dela
na razpolago. Niso tedaj še
poznali cementa, ne dinamita,
ne raznih priprav in strojev, s
katerimi danes delamo pri glo-
bokih fundacijah. Izvršili pa so
vendar pri vsem tem pomanj-
kanju mojstrsko delo, katerim
služi v čast. Med mnogimi veli-
kimi mostovi je remek delo po-
sebne vrste na ovinku na Zida-
nem Mostu preko Savinje, v re-
snici umetniško izveden in pra-
vi biser cele Južne železnice.
Le škoda, da niso imeli boljše-
ga kamna kakor je apnenec na
razpolago. Inžiner Haider je
zaslužil pri gradbi tega mostu
nevenljiv venec slave«.
Privrele trume
delavcev
Vsem težavam navkljub pa
se je železna cesta nezadržno
bližala kranjski prestolnici. V
zasavske kraje, ki so bili do te-
ga časa »brez vsdke kolovozne
zveze z ostalim svetom,« so
spomladi 1847 »privrele cele
trume tujih delavcev«. Kot se
spominja Sebastijan Roš, je
bilo največ Italijanov in Hrva-
tov pa tudi precej Čehov in
Nemcev. »Po vseh vaseh, sa-
motnih hišah in razpuščenih
poslopjih je bilo naseljenih
polno tujih ljudij. Pod našim
kozolcem je prenočvalo 200 do
300 Hrvatov. Povsod je vrelo
kot v čebelnjaku. Slišala se je
govorica in pesmi v vseh mogo-
čih jezikih. Postavljali so na
važnejših mestih barake za pi-
sarne, za merilce in za preno-
čišča. Pod vsakim grmom je bi-
la že oštarija«. In ta pisana
druščina je delala od jutra do
večera. »Razume se, da tudi
domači ljudje niso držali kri-
žem rok, poprijeli so se kmalu
dela in zaslužka, bodisi kot na-
vadni dninar i, ali pa so vozili s
konji kamen. Vsi kmetje s Pra-
pretnega, Pleskega, Retij, Lo-
ga, Brnice, Hrastnika in z dru-
gih vasi so si najeli konje ter šli
na 'ajzenpan '. Vse kar je kmet
predelal in zredil, od vola pa
do jajca je lahko vsak trenotek
dobro prodal železničarjem.
Vsi rokodelci, zlasti pa kovači,
kolarji, sedlarji, mesarji, kro-
jači in čevljarji bili so z delom
in naročili vse preobloženi.
Vsako 'qiändicino ', vsako dru-
go nedeljo izplačevali so prev-
zematelji delavce in voznike.
Tedaj pa je nastal po vsej doli-
ni pravi 'direndaj'. Vse j e pilo,
pelo in vriskalo:
Od jutra do noči,
od mraka do dne... «
Čeprav so se v času gradnje
mnogi bali, da bo železnica od-
vzela zaslužek brodarjem in
čolnarjem na Savi, pa tudi
kmetom, ki so s svojimi voli
vlekli ladje in čolne od postaje
do postaje (»Čolnarstvo se bo
na Savi posušilo, na stotine
ladjarjev bo ob kruh, saj bo od-
slej ves tovor vlačila iz kraja v
kraj ta hudimanova železna ka-
ča - Bog je nas reši! - in kmetje
bodo obubožali, kar ne bodo
več z volmi vlačili ladij od po-
staje do postaje«), je novo
transportno sredstvo v Zasavje
prineslo nesporen napredek.
Sebastijan Roš je v spominih
upravičeno zapisal: »V naših
krajih je bilo za železniška dela
v teh treh letih potrošeno
ogromno denarja. Gotovo je
ostala polovica tega denarja v
rokah domačega ljudstva. Mo-
ramo si toraj predstaviti, kako
veliko podporo je dobilo bla-
gostanje za trboveljske prebi-
valce! Tudi moji starši, poseb-
no pa moja mila mati, niso bili
nemarni, skoristili so vsako po-
nuđeno priliko kolikor so mo-
gi i. Odprl i so že takoj v začetku
oštarijo, katera se je prav do-
bro obnesla. Dan in noč je bilo
polno gostov v hiši in tudi okoli
nje. Naši konji so vozili okle sa-
no kamenje - kvadre - za most
na Cukališče ter so zaslužili
čez lOOfl vsaki mesec. Starši so
se kmalu otresli dolgov, očistili
njive od kopriv, osata in kame-
nja, prekrili in popravili po-
slopje in slednjič kupili še Na-
ce tov zavodenjski mlin...«
Spori z italijanskimi
delavci
Kot je v spomini h zapisal Se-
bastjan Roš, je gradnja proge
prinesla v Zasavje velik nemir.
»Razumljivo je, da pri tako hi-
trem in velikem zboru ljudij od
vseh strani ni moglo biti govo-
ra o kakem redu in ispravnosti.
Izgledalo je, kot da je pokojni
Valenštajn iz groba vstal in
ljudstva vseh narodov klical
pod svoje zastave. Ni kdo ni
imel osebnih dokumentov, za
nikogar se ni znalo, kdo je in
odkod je. Razumljivo je torej,
da se je mariskatera sumljiva
osebnost skrivala pod pošteni-
mi delavci«.
Med domačimi in italijan-
skimi delavci, ki so bili v veči-
ni, je stalno prihajalo do prepi-
rov in pretepov, saj so bili mno-
gi prepričani, da Italijani vohu-
nijo v korist tuje države. Doma-
čine pa so najbol j jezile nepre-
stane kraje sadja in drugih polj-
skih pridelkov (zlasti krompir-
ja), ki so dan za dnem izgineva-
li v bisagah tatinskih italijan-
skih delavcev. Pritožbe zoper
kradljive delavce, ki so jih do-
mačini naslavljali na lokalne
oblasti, pa velikokrat niso po-
magale, zato so si morali doma-
čini pomagati kot so vedeli in
znali.
Enega izmed načinov »sa-
moobrambe« pred vsiljivimi
italijanskimi delavci je v spo-
minih lepo opisal Sebastjan
Roš: »Pride k nam dober oče-
tov prijatelj draški mežnar
Plevnik Jur in se očetu pritoži,
da Italijani po belem dnevu
kradejo krompir in fižolj z nji-
ve, da jih podi, da pa vse nič ne
pomaga. Taljani se mu smejijo,
napolne svojo bisago s krom-
pirjem in fižolom, ter odidejo
mirno in veseli svojo pot. Kaj
mije početi? Kaj praviš Miha,
ali bi mu smel iz moje finte eno
spustiti tja v rebra? Oče se mu
zasmejejo in mu odgovore:
'Veš. kaj Jur, ne smem ti dati o
tej stvari nobenega sveta, bra-
ni tvoj krompir kakor znaš in
veš, samo ako že streljaš, pomi-
ri bolj v noge in napolni prej
puško z 'Dunstom '! Jur je bil
dober lovec, dobro je tudi ra-
zumel očetov migljaj, zadovo-
ljen je odkorakal na Drago. To
je bilo dopoldne, istega dne
proti večeru pa prileti ves pre-
plašen Jur s puško na rami zo-
pet k nam in začne očetu tole
pripovedovati: Za božjo voljo
Miha, kaj mije početi? Obstre-
lil sem Tatjana, ali pa sem ga
celo ustrelil, še sam ne vem ka-
koje. Danes popoldne so ti pre-
kleti Lahi zopet prišli na mojo
njivo kopat krompir. Vpil sem
na nje in jih gonil, pa se ti hu-
diči še zmenili niso za mene.
Zdaj me pa poprime jeza, sna-
me m finto z rame in spustim
enemu, ki je čepel in kopal
krompir, en strel 'Dunsta ' v rit.
Ta zaupije: O Santa Maria! in
se prekobicne kakor zaje, tova-
riši pa zbežijo. Sam sem se pa
tudi ustrašil in precej pri bežal
sem k tebi '. Oče ga potolažijo
in mu priporočajo naj se za ne-
koliko dni čuva Italijanov. In v
resnici so prišli Italijani še isti
večer nad njega, storiti pa mu
niso mogli ničesar, ker je s svo-
jo ženo in hlapcem pobegnil v
cerkveni turen. Tam je ves te-
den počival dobro oborožen.
Od Jurjeve puške zadeti Itali-
jan je bil samo obstreljen. Oče
so ga drugi dan videli v bolnici,
ko ga je ravno pregledoval
zdravnik. Jur je nanj dobro po-
miril, Italijan je imel vso zad-
njico, kakor s plavim prosom
posuto, iz vsake luknice je gle-
dala kapljica sokovca. V 14
dneh je bil zopet zdrav, tuji
krompir pa gotovo ni hodil ko-
pat nikoli več«.
Med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom
Št. 21.-23. maj 1996
NOVI TEDNIK
GLASBA
26
Eurosong 96
Sétima zmaga 1rs U e, Regina razočarala
V soboto seje pred osemti-
soč glavim avditorijem v ču-
doviti dvorani Spectrum v
Oslu na Norveškem odvil 41.
izbor za popevko Evrovizije -
Furosong.
Na velikanski oder, dolg 60
in širok 20 metrov, so norveški
umetniki postavili stilizirano
naftno ploščad, ki je, ob izjemi
podpori svetlobnih in piroteh-
ničnih efektov, zasenčila vse
dosedanje odrske postavitve na
tovrstnih prireditvah. Letošnji
izbor si je poleg norveške kra-
ljeve družine in srečnih izbran-
cev, ki so vstopnice za to prire-
ditev razgrabili v enem dnevu
že pred tremi meseci, ogledalo
še več kot tristo milijonov ljudi
- slednji so triurni televizijski
spektakel spremljali iz doma-
čih foteljev.
Prireditev sta suvereno in
simpatično vodila Ingvild
Byrn, najbolj znana norveška
novinarka, in Morten Harket,
pevec in vodja nekoč ene iz-
med najuspešnejših skandi-
navskih pop zasedb.
Na natečaj, ki gaje razpisalo
združenje evropskih nacional-
nih TV postaj EBU, se je letos
prijavilo kar 31 skladb, na pre-
dizboru pa so 23. marca v
Zürichu v končni obračun spu-
stili le 23. skladb. Med njimi je
bila tudi slovenska predstavni-
ca Irena Jalševec-Regina, ki
pa si je s solidno, a preveč po
receptu in v ničemer iztopajočo
skladbo »Dan najlepših sanj«
priborila le 16 točk in neslavno
21. mesto Za Slovenijo so se z
obupno popevko »Za našu lju-
bav« uvrstili le še Bosanci in
finska pevka ciganskega rodu
Jasmine s pesemijo »Niin kau-
nis on taivas«. Največje razo-
čaranje je tokrat doživela an-
gležinja Gina G, ki si je s so-
dobno dance pesmijo »Just A
Little Bit«, s katero je trenutno
prav pod vrhom britanske les-
tvice, prislužila le 77 točk in 6.
mesto. Mesto pred njo je z lah-
kotno popevčico »Kaelakee
Haal« zasedel estonski duo
Maarja Lis llus in Ivo Linna.
Četrti so bili zmeraj dobri Hr-
vati s pesmijo »Sveta ljubavi«,
ki jo je zapela Splitčanka Maja
Blagdan, tretje mesto paje odš-
lo v deželo najkvalitetnejšega
celinskega popa, v Švedsko.
Skupina One More Time, ki jo
vodi Peter Gromvvall, sicer sin
Bennya Anderssona iz legen-
darnega švedskega pop kvarte-
ta ABBA, je s pesmijo »Den
vilda« zbrala 100 točk in se
uvrstila takoj za drugouvršče-
nimi domačini. Norveško je le-
tos zastopala znana švedska
pevka Elisabeth Andreassen,
ki je na Evrosongu prepevala
že trikrat prej in leta 1985 celo
zmagala. Tokrat je za pesem »I
Evighet« prejela 114 točk in
zasedla »le« drugo mesto. Prvo
mesto so spet pobrali Irci, že
četrtič v devetdesetih in sed-
mič v zgodovini Eurosonga. S
162. osvojenimi točkami so
premočno opravili z vsemi
konkurenti; netipična, melan-
honična in z irskim melosom
obarvana popevka pa bo naj-
brž, kljub kvalitetni izvedbi,
kaj kmalu utonila v pozabo.
Evropski glasbeni trendi so, ta-
ko kot že vrsto let prej, spet da-
leč pred evrovizijskimi popev-
kami, kar dokazuje tudi slaba
uvrstitev 16-letne Maltežanke
Miriam Christine, kije s sklad-
bo »In A Womans Heart« pred-
stavila eno izmed redkih pesmi
letošnjega izbora, ki bi lahko
uspele tudi na evropskih letvi-
Cah'	STANE ŠPEGEL
ViUijeva druga pomlad
Čeprav s harmoniko dru-
guje že 47 let, je praznoval šele
25 let star uradni jubilej. Viki
Ašič je jubilejni koncert pri-
pravil v veliki dvorani Narod-
nega doma v Celju, ki je bila
nabito polna vseh, ki cenijo
Vikijevo dolgoletno prijetno
in srčno igranje. Ni se kitil z
mnogimi gosti, kot to ob jubi-
lejih radi mnogi po nepotreb-
nem storijo, ampak je pokazal
svoje znanje in svoje delo z
najtesnejšimi sodelavci.
Igral je sam, pa s sinom Viki-
jem (o tem duetu bomo še sliša-
li!), v triu in kvintetu ter skupaj
z oktetom Studenček. Pozdra-
vili smo lahko dva imenitna
glasbenika starejše generacije:
Franca Jeriča in Milana Dža-
kušiča Rojnika ter nekatere, ki
so v stiski Vikiju priskočili na
pomoč.
Po jubilejnem koncertu se za
Vikija začenja nova pomlad.
»Bili smo na Alpskem veče-
ru in lepo so nas sprejeli, tako
moj nastop s Studenčkom, kot s
sinom. Z njim sva tudi igrala v
Beli galeriji Jureta Cekute, kjer
sva doživela prekrasen aplavz.
V bodoče bom več sodeloval z
Duom Kan Kan, kjer so še tudi
velike možnosti, ter uresničil
nekaj načrtov z oktetom Stu-
denček. Po jubileju sem dobil
voljo, da še lahko veliko nare-
dim.«
Vikiju, ki je blestel na Ptuj-
skih festivalih, po Sloveniji, v
Ameriki in Kanadi, ne zmanjka
vabil za nastope. Zdaj je poln
optimizma. Najprej bo poskr-
bel za zdravje in boljšo kondi-
cijo, nato pa igral in razveselje-
val. Njegov nasmeh in harmo-
nika sta kot zdravilo! Res je
pravi vitez slovenske domače
glasbe, s čimer se tudi - upravi-
čeno - rad pohvali.
TONE VRABL
Dvajset let ansambla Cverle
17. in 18. maja je bilo veselo v Dramljah, kjer je dvajset-
letnico ansambla praznoval Vinko Cverle.
Na dvodnevnem glasbenem srečanju je bilo veliko dobre glas-
be in humorja. Na slavnostnem koncertu so med drugim nasto-
pili ansambel Mihelič, folklorna skupina Anton Tane iz Marija
Gradca, pihalni orkester iz Šentjurja, jubilant Cverle paje pred-
stavil novo kaseto ter dobil prvo srebrno kaseto založbe Zlati
zvoki, kjer zadnja leta tudi snema.
V soboto je nastopil ansambel Slak, ob njem pa še mnogi go-
sti. Vinko Cverle je prireditev pripravil pod velikim šotorom v
domačih Dramljah.
Cverle je na dolgi glasbeni poti moral marsikaj prestati, ven-
dar je vztrajal ter uspel. Danes je med cenjenimi ansambli v Slo-
veniji, odlikujejo pa ga izvrstne in enostavne domače viže, med
katerimi so mnoge prigodnice, kijih ljudje še posebej radi poslu-
šajo v najbolj poslušani oddaji »čestitke in pozdravi«. In kdor se
veliko tam vrti, dela prav.	TONE VRABL
S». 21. -23. maj 1996
27
GLASBA
NOVI TEDNIK i
Mick Hucknal, rdečelasi pe-
vec in vodja skupineSIMPLY
RED, bo 8. junija na svoj 37.
rojstni dan, v rojstnem Manc-
hestru odprl velik trendovski
bar, ki se bo imenoval tako kot
nj ihova dosedaj še vedno na-
juspešnješa plošča »Stars« iz
leta 1991. Na otvoritev, ki bo
stala kar 750.000 dolarjev, je
Mick povabil več kot 300 emi-
nentnih gostov iz britanske
glasbene in art scene.
Reformirani punk heroji
SEX PISTOLS (John Lydon,
Glen Matlock, Paul Cook in
Steve Jones) so že pričeli s pri-
pravami na poletno turnejo, v
okviru katere jih bomo videli
in slišali 9. julija tudi v Ljub-
ljani. Priletna četverica je ko-
nec prejšnjega tedna prvič po
skoraj dvajsetih letih spet zai-
grala skupaj v Los Angelesu,
kjer so na vaji poleg nekaterih
njihovih klasičnih punk šti-
klov iz sredine sedemdesetih
poskusili zagrati tudi nekaj no-
vih skladb, ki se naj bi kot bo-
nus pesmi znašle tudi na »li-
ve« albumu, ki naj bi izšel je-
seni.
Po nenadejanem velikan-
skem uspehu, ki gaje bend
BABYLON ZOO dosegel s
skladbo »Spaceman« - taje v
začetku tega leta kar nekaj ted-
nov kraljevala na vrhu večine
evropskih lestvic in bila obe-
nem tudi najhitreje prodajani
debitantski single vseh časov
- se karizmatični pevec Jas
Mann s svojimi podk>žniki
spet vrača na lestvice. Tokrat
s skadbo »Animal Army«, ki
tako kot »Spaceman« prihaja
z albuma »The Boy With The
X-Ray Eyes«.
Angleški superzvezdniki
OASIS so spet dokazali, da so
trenutno najpopularnejši ev-
ropski rock bend. V štirih dneh
so razprodali več kot 330.000
vstopnic (10 vstopnic vsako
sekundo) za nekaj koncertov,
ki jih bodo odigrali na krajši
poletni turneji po nekaterih
najbolj znanih britanskih kon-
certnih prizoriščih. Brata Gal-
lagher, PaulArthurs, Paul Mc-
Guigan in Tony McCarroll so
na tržišče pred kratkim lansi-
rali tudi nov single s skladbo
»Champagne Supernova«, ki
seje, tako kot predhodni štirje
(»Roll With It«, »Wonder-
wall«, »Don't Look Back In
Anger«, »Some Might Say«) z
lani objavljenega LP »Mor-
ning Glory«, že povzpel med
prvih 10 na angleški in ame-
riški nacionalni lestvici.
Prejšnji ponedeljek je izšel
novi album italijanskega
zvezdnika EROSA RAMA-
ZZOTTIJA. LP »Dove c]e
Musica« ne prinaša nikakršnih
presenečenj, saj je spet zapol-
njen z melodičnimi in melan-
honičnimi kanconami. Porok,
da se bo omenjena plošča spet
odlično prodajala, paje konec
aprila izdan prvi single »Piu
bella Cosa«, ki seje že prebil
pod sam vrh italijanskih, pa tu-
di nekaterih evropskih lestvic.
MAGNIFICO je, po treh
uspešnicah (»Kdo je čefur«,
»In ko bom enkrat umrl« in
»Mešaj«) in dveh videospotih
z drugega samostojnega albu-
ma, pred kratkim skupaj z re-
žiserjem Mirkom Miličem po-
snel še tretji videospot. Tokrat
se je na videofilmu znašla
skladba »Auslander«. Solidno
narejen izdelek, poln prizorov
iz legendarnih jugo filmov
»Bitka na Neretvi« in »Sutje-
ska«, seje dalo premierno vi-
deti v petek v oddaji Studio
City.
V počastitev nekdanjega
Dneva mladosti - 25.maja - bo
v Sloveniji cel kup manjših
rockovskih festivalov. Celju
najbližji se bo zgodil na dvo-
rišču gasilskega doma v Lju-
bečni. Pod organizacijsko tak-
tirko Jazz ki uba Ally bodo tam
igrale skupine Bombe, The
Drinkers, Zeus in Baby zdra-
vo.
Čisto drugače bo Dan mla-
dosti praznovala vedno bolj
razgibana in množična sloven-
ska rave scena. V soboto, 25.
maja, bo v Hali Tivoli prvi za-
res pravi slovenski rave party
DOOM'S DAVE RAVE, na
katerem bo poleg 13. DJ izAn-
glije, Nemčije, Avstrije, Hr-
vaške in Slovenije, mogoče vi-
deti še modno revijo, go-go
plesalke, vse skupaj pa bo pod-
prto še z vrhunskim video in
light- showom in »live« nasto-
pom treh tehno skupin - Cor-
tex Thrill (Hrvaška), Random
Logic in Beithron (Slovenija).
STANE ŠPEGEL
Zoran Predin
Štajerski ambasador v Ljubljani
Tokrat smo v goste povabili slovenskega glasbenega us-
tvarjalca - Štajerca v Ljubljani, ki s svojimi besedili mnogo-
krat vznemiri slovensko javnost.
Zoran Pred in,občasni član Lačnega Franca, stalni mož igral-
ke Barbare Lapajne, je s svojo izvedbo Zdravljice postavil Slo-
vence na dva tabora.
V zadnjih letih ga drži za vrat napad ljubezni, kar se odraža
tudi v njegovih delih. Zoran se kot avtor glasbe mnogokrat po-
javi tudi v slovenskih gledaliških in filmskih delih.
Pred kratkim pa sije pripel najvišje glasbeno priznanje - glas-
benega petelina v kategoriji Najboljši rock pevec.
Predin: »Upam, danisem dobil petelina v smislu življenjskega
dela. Zagroziti moram, da sem šele v puberteti, kar zadeva mojo
kariero...«
Pa še nekaj glasbeno-umetnostnih ugotovitev:
Prihaja umetnost od želja?
Umetnost ne prihaja od želja, temveč od potreb.
Pri umetnosti in pri politiki je dobro samo to, da sta si
popolnoma nasprotni.
Simona H20
i= zavarovalnica triglav d.d.
OBMOČNA ENOTA CELJE
objavlja
naslednje prosto delovno mesto
1. zavarovalni zastopnik za
zastop Ljubno ob Savinji
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še
naslednje pogoje:
-da imajo srednješolsko izobrazbo (V. stopnja)
-najmanj eno leto delovnih izkušenj
-osebno vozilo in vozniško dovoljenje
Prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim pre-
bivališčem na področju zastopa ali v neposredni
bližini.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s
trimesečnim poskusnim delom.
Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh
od dneva objave na naslov:
Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana,
Območna enota Celje,
Mariborska cesta 1, Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh od
dneva izbire.
UK 45's (NEW MUSICAL EXPRESS)
USA 45's (BILLBOARD)
GERMANY 45's (BRAVO)
Št. 20. - 16. maj 1996
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
28
Volvo S40 na domačem trgu
Morda so že pozabljeni vsi
zapleti, ki jih je imel švedski
Volvo ob prvi predstavitvi
svojega novega avtomobila
srednjega razreda. Pred mese-
ci so namreč prvič pokazali li-
muzinoS4, vendar sojo morali
zaradi nasprotovanja Audija,
kije menil, daje ta oznaka pre-
več podobna njegovim ozna-
kam S, spremeniti. Sedaj je
nekdanji volvo S4 postal seda-
nji volvo S40 in na voljo tudi
slovenskim kupcem. Novi av-
tomobil švedske tovarne, kiji
gre letos posel nekaj slabše od
rok kot lani v tem času, se raz-
likuje od drugih avtomobilov s
severa predvsem po nekaj bolj
obli karoseriji. Sicer pa je to
štirivratna limuzina, ki je za 19
centimetrov krajša od volva
850, pri tovarni pa jo uvrščajo
med poslavljajočo se serijo
400 in volvo 850. Pri tovarni
pravijo, da se s tem avtomobi-
lom začenja novo obdobje v
oblikovanju tega avtomobila,
kar bi utegnilo držati. Avtomo-
bil izdelujejo v nizozemskem
Bornu in to v tovarni, ki so jo
skupaj postavili Volvo, Mitsu-
bishi in nizozemska vlada, na
istih tekočih trakovih pa že na-
staja mitšubishi carisma. Vol-
vo S40 je na voljo 7. dvema
bencinskima motorjema in ta-
ko imenovane modulne serije.
Gre za bencinska štirivaljnika
s po štirimi ventili na valj, oba
sta izdelana iz aluminija. Prvi
zmore pri gibni prostornini
1,8-litra 85 kW/115 KM pri
5500 vrtljajih v minuti, drugi
pri gibni prostornini 2,0-litra
100 kW/137 KM pri 6100 vrt-
ljaj ih v minuti. Avtomobil je
naprodaj v varianti z ročnim
petstopenjskim menjalnikom
ali štiristopenjsko prestavno
avtomatiko, ki je pravzaprav
enaka kot v volvu 850. Kasne-
je bo tovarna začela ponujati
tudi turbodizel in še nekaj ka-
sneje bencinski motor s turbin-
skim polnilnikom, kar bo pri-
neslo nekaj več motorne moči.
Seveda je tudi pri tem avtomo-
bilu v ospredju varnost, kar
med drugim pomeni, daje pot-
niška celica trdno zgrajena, da
ponuja veliko pasivne varno-
sti, ki jo med drugim zagotav-
lja preskušeni sistem SIPS.
Poleg tega je to prvi avtomobil
v srednjem razredu, kije serij-
sko opremljen z dvema stran-
skima zračnima varnostnima
blazinama, ki sta vgrajeni v
rob naslonjala sedežev. Volvo
S40 je torej tudi po tej strani
povsem pravi volvo. Novo-
meški Revoz, sicer uradni
predstavnik Volva pri nas, ra-
čuna, da se mu bo letos posre-
čilo prodati kakšnih 200 volvo
S40. Težavo pa utegne pov-
zročiti dejstvo, da je kupcev
več kot trenutno avtomobilov,
pri čemer je treba vedeti, daje
šibkejša izvedenka na voljo za
drobnoprodajnih 4,014 mili-
jona tolarjev, zmogljivejša pa
za 4,935 milijona tolarjev. Na
sliki: volvo S40.
Akcija novomeškega Revoza
Novomeški Revoz, ki je nadvse zadovoljen z letošnjo
prodajo renaultov na slovenskih tleh, pripravlja za sredi-
no maja posebno akcijo z naslovom Jaz twingo! Ti pote-
puh?.
Akcija je namenjena mladim v starosti od 18. do 30. leta.
Na svojih prodajnih mestih, torej v trgovinah z renaulti, bodo
namreč delili posebne vprašalnike, v katere bo treba vpisati
lastne načrte za letošnje počitnice in kaj bi tam počeli, če bi
dobili za dva meseca na brezplačno uporabo renaulta twinga
in še gorivo povrh. Posebna komisija bo nato izbrala tistih pet
idej, ki se jim bodo zdele najbolj zanimive in njihovim avtor-
jem izpolnila željo. Zadnji rok za oddajo teh anketnih listov
oziroma prijavnic je 1. junij, vse paje treba poslati na naslov:
Twingo p. p. 8, 1113 Ljubljana.
Za nekatere ludí jaguar XK8
Leta 1990 so bili v Veliki
Britaniji precej razburjeni,
kajti Jaguar, simbol otoške
avtomobilske industrije in
ena od zaščitnih znamk avto-
mobilskega združenega kra-
ljestva, je prešel v roke ame-
riškega Forda. Prav zaradi
tega je toliko več pompa ob
predstavitvi jaguarja XK8,
povsem novega avtomobila
in prvega, ki je nastal po letu
1990.
Ta avtomobil, gre pa zá štiri-
sedežni kupe, bo nasledil seda-
nji kupe z oznako XJS, ki ga iz-
delujejo že 21 let in so doslej
naredili kar 112 tisoč avtomo-
bilov. Novi kupe ponuja ele-
gantno podobo in mehko obli-
kovano pločevino, v vsakem
primeru pa je njegova oblika
dovolj značilna za jaguarja.
Veliko so prenesli kar iz prej
omenjenega modela XJS (de-
nimo vso serijsko opremo), za
pogon pa bo vsaj še nekaj časa
skrbel le 4,0-litrski bencinski
motor V8. Njegova značilnost
je med drugim to, daje izdelan
iz aluminija, da ponuja prila-
godljivo tehniko odpiranja in
zapiranja ventilov in daje naj-
večja moč nekako 300 KM. S
tem motorjem bo jaguar XK8
zmogel največ 245 km/h, do
100 km/h pa bo pospešil v še-
stih sekundah. Pomembno je
tudi to, daje to prvi osemvaljni
motor, ki so ga v celoti zasno-
vali pri Jaguarju, serijsko paje
opremljen s petstopenjskim
avtomatskim menjalnikom to-
varne ZF. Pred nedavnim, in
sicer na newyorškem avtomo-
bilskem salonu, so Britancu
pokazali še kabrioletsko razli-
čico, pri čemer menijo, da se
bo vsaj 70 odstotkov kupcev
odločilo prav za to izvedenko.
Seveda so za tovarno zelo po-
membni tržni načrti oziromaje
pomembno, ali so pravilno
uganili okus in zahteve kup-
cev. Kar 60 odstotkov jaguar-
jev XK8 naj bi prodali v ZDA,
ki so še naprej najpomembnej-
ši trg. Po sedanjih načrtih naj
bi letno izdelali 12 tisoč avto-
mobilov. Kako bo z uradno
prodajo tega avtomobila pri
nas, je težko reči. Ljubljanski
Autocommerce opušča za-
stopstvo te avtomobilske to-
varne pri nas, ker pravega po-
sla pač ni. Torej se bodo morali
morebitni kupci znajti druga-
če. Na sliki: jaguar XK8.
Na pregled samo
ameriški tordi
Pisali smo že, da bo ame-
riški Ford poklical na pre-
gled več kot osem milijonov
avtomobilov.
Do težav namreč prihaja na
vžigalnih svečkah, kar bi
utegnilo povzročiti požar na
avtomobilu. Seveda je ob tem
razumljivo vprašanje, ali gre
samo za forde, izdelane v
ZDA.
Odgovor je pritrdilen, kar
med drugim pomeni, da v
Evropi fordov ne bodo pre-
gledovali. Torej je tudi skrb
slovenskih lastnikov fordov,
razen, če so avtomobil v okvi-
ru sivega uvoza pripeljali iz
ZDA - povsem odveč.
Renault obnavlja espace
Leta 1984 je francoski Renault predstavil espace, prvi
tedanji evropski enoprostorski avtomobil oziroma limu-
zinski kombi.
Vse do predlani ti avtomobili na evropskih trgih niso bili
deležni posebne pozornosti. Nato seje zanimanje zanje bli-
skovito spremenilo. V tem času jeRenault enkrat že temelji-
to obnovil espacea, sedaj prihaja druga, prav tako temeljita
prenova. Po napovedih naj bi bil novi renault espace na trgu
prihodnje leto, pri čemer je zanimivo to, da bodo ponujali dve
različno dolgi različici (razlike bo za 20 centimetrov). Motor-
ji naj bi bili za začetek štirje, pri čemer si bodo 2,0-1 itrski šti-
rivaijnik s po štirimi ventili na valj sposodili pri Volvu, prav
tako pa petvaljnik, ki bo ponujal 170 KM. Espace bo, tako
kot doslej, nastajal v tovarni Matra.
Na sejemu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo
na prodaj 560 avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil,
organizatorji pa so izdali tudi 60 kompletov kupoprodajnih
pogodb. Obiskovalcev na sejmu je bilo 1500.
Avtosejem je bil zaradi Pomladanskega sejma na rezervni
lokaciji za dvorano.
Št. 21. 23. maj 1996
29
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
St. 21. -23. maj 1996
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
30
it. 21.-23. maj 1996
31
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Najsodobnejša
vrtalna naprava
v Sloveniji
__ _ ' ;_ _
Vrtalno napravo za globinsko vrtanje so kupili v zasebnem podjetju
Hudournik - Zastopstvo za prodajo naprav nemškega podjetja AB i
Zasebno podjetje Hudournik je minuli te-
den na zemljišču Vrtnarstva Celje v Medlo-
gu pripravilo demonstracijo vrtalne napra-
ve za globinsko vrtanje nemške firme ABI.
To je doslej edina tovrstna naprava v Slove-
niji, poleg tega pa sta se lastnik nemškega
podjetja Günther Schmaltz ter direktor in
lastnik podjetja Hudournik Stanko Zakel-
šek dogovorila za tesnejše poslovno sodelo-
vanje tudi v prihodnje.
Minulo sredo so natančneje predstavili vrtal-
no napravo za globinsko vrtanje z uradno ozna-
ko ABI BE 15. V Sloveniji imajo podobno, a še
zdaleč ne tako kakovostno in sodobno napravo
le v Geološkem zavodu. Vrtalno napravo ABI
BE 15 je najprej blagoslovil celjski opat in pre-
lat Friderik Kolšek, potem pa so zavrtali po-
skusno vrtino premera 50 centimetrov. V do-
govoru z Vrtnarstvom Celje so konec minulega
tedna zavrtali še globljo vrtino in uredili vod-
njak, ki bo vsekakor dobrodošla pridobitev za
potrebe Vrtnarstva Celje.
Direktor in lastnik podjetja Hudournik
Stanko Zakelšek ocenjuje, da pomeni vrtalna
napravazaglobinsko vrtanjeABI BE 15zanji-
hovo podjetje zelo veliko pridobitev. »Naše
podjetfe je specializirano za nizke gradnje in
predvsem saniranje plazov. Ravno pri sanira-
nju plazov je ta naprava zelo pomembna, ker
omogoča istočasno vgrajevan je betona z arma-
turo. V primerjavi z napravami, ki so bile do-
slej na voljo v Sloveniji, ima naša vrtalna na-
pravazaglobinsko vrtanje kar nekaj prednosti.
Prva je hitrost vrtanja in pa moč naprave. To
pomeni, da lahko večji premer svedra globlje
in tudi hitreje zavrtaš. Pri tem naj poudarim, da
je naprava večnamenska. Lahko jo uporablja-
mo za vrtanje, pri čemer sta na voljo dva siste-
ma svedrov. Prvi sistem svedra do premera 80
centimetrov, ki smo ga uporabili tudi na de-
monstraciji v Medlogu, zemlje pri vrtanju ne
izriva iz tal, temveč jo odriva, s čimer pridobi-
mo večjo trdnost za kasnejše vbetoniranje pilo-
ta. Pri sistemu svedrov nad 80 centimetrov pa
uporabljamo komplet cevi in svedra. Cev se vr-
ti v levo, sveder v desno stran, pri čemer se
zemlja pri vrtanju deponira ob rob vrtine. Pri
večjih oziroma globljih vrtinah je pomembno
tudi to, da nas posebna naprava opozori na
spremembo trdnosti tal. Naprava ima tudi po-
seben sistem za tako imenovano nabijanje za-
gatnih sten, takšne zagatne stene se uporablja-
jo predvsem pri izkopu kanalov v mehkejši te-
ren. Te stene so izredno drage, zato smo se do-
govorili, da si jih bomo takrat, kojih bomo po-
trebovali, izposodili v podjetju ABI,« dodaja
Stanko Zakelšek.
Stanko Zakelšek, lastnik in direktor podjetja
Hudournik: » V dogovoru z nemškim podjet-
jem A BI prevzema naše podjetje tudi zastop-
ništvo za prodajo njihovih vrtalnih naprav.
Skupno želimo ustanoviti center, od koder bo
tekla prodaja naprav za Slovenijo, Hrvaško,
Bosno in Hercegovino, Srbijo, Madžarsko ter
Italijo. Poleg tega skupno načrtujemo grad-
njo delavnice na našem območju, tako da bi
zagotavljali tudi servis za njihove vrtalne na-
prave. Doslej je podjetjeABI imelo zastopniš-
tvo v Džakovu, ker so bili zadovoljni z našim
delom, pa so se odločili za preselitev zastop-
ništva v naše podjetje.«
Uresničili petletni investicijski
načrt
Nakup vrtalne naprave za globinsko vrtanje
ABI BE 15 je za podjetje Hudournik resnično
velika pridobitev, pot do nakupa pa tudi ni bila
preprosta. »Že vrsto let smo si želeli takšno na-
pravo, vendar je bilo treba zbrati potreba Fi-
nančna sredstva. Najprej pa je bilo treba sploh
vzpostaviti stik z nemškim podjetjem. Podjetje
ABI 70 odstotkov svoje proizvodnje namenja
ameriškemu tržišču, njihove naprave so monti-
rane nanaftnih ploščadih. Zanimivo je, dapod-
jetje ABI kupuje kvalitetno jeklo v podjetju
Torpedo na Reki.
Naša vrtalna naprava ni povsem nova. Nova
naprava brez orodja stane 2 milijona 800 tisoč
mark, nas je vrtalna naprava z vsem potrebnim
orodjem veljala približno 2 in pol milijona
mark. Tretjino naložbe smo financirali s kredi-
ti, dve tretjini potrebnega denarja smo financi-
rali sami. Vrtalno napravo so v Nemčiji teme-
ljito obnovili, tudi naši fantje so bili v njihovi
tovarni dvakrat po štirinajst dni, tako daje na-
prava praktično nova. PodjetjeABI in gospod
Günther Schmaltznam je pri tem resnično šel
na roko, za kar smo mu izredno hvaležni. Prav
tako se zahvaljujem celjskemu opatu in prelatu
gospodu Frideriku Kolšku, ki nam je prav ta-
ko pomagal in zastavil dobro besedo za naše
podjetje,« je povedal Zakelšek.
Poleg vrtalne naprave so v podjetju Hudour-
nik kupili tudi gradbeni stroj CAT 6XLP, kije
prav tako edini tovrsten stroj v Sloveniji ter vi-
bracijski valjar. Za prevoz so morali kupiti še
posebno prikolico z nosilnostjo 50 ton, uvozili
so jo iz Italije. S tem so letos v podjetju zaklju-
čili celoten petletni investicijski program, vre-
den preko 3 milijone mark.
Nikoli nismo tako uspešni, da ne
bi mogli biti še boljši
Zasebno podjetje Hudournik je letos sicer
praznovalo 15 let svojega uspešnega delova-
nja. Stanko Zakelšek je začel kot obrtnik, po
desetih letih delovanja seje spremenila zako-
nodaja, bistveno seje v teh letih povečal obseg
dela, zato so se preoblikovali v podjetje. Redno
je zaposlenih 17 delavcev, pogodbeno sodelu-
jejo še s petimi delavci. Za vse pa velja, da zna-
jo poprijeti za vsako delo.
Hudournik je specializirano gradbeno pod-
jetje za urejanje okolja, nizke in hidrogradnje,
sanacijo plazov, nudijo pa tudi usluge specia-
liziranih prevozov. Podjetje uspešno deluje,
približno 40 odstotkov svojih zmogljivosti
imajo že šesto leto v celjski Cinkarni, tam ima-
jo tudi svoje prostore.
»Nikoli nismo tako uspešni, da ne bi mogli
biti še boljši,« je osnovno načelo Stanka Za-
kelška. »V svojem kolektivu vedno pravim, da
moramo biti na razpolago tudi 24 ur na dan, če
je potrebno. Vsak član kolektiva dela vse, pri-
lagajamo se tržišču, ponujamo konkurenčne
cene, investitorjem ponudimo tudi kredite. Ne
bojimo se poštene in odkrite konkurence, boji-
mo se zahrbtne konkurence, kjer politika pose-
ga na področje gospodarstva. Politika še vedno
preveč vpliva na gospodarstvo, vplivanaodda-
jo del, to pa po moji oceni ni dobro.«
Čeprav so uresničili veliko načrtov, imajo v
podjetju še nekaj skritih želja. »Imamo vozila,
ki vozijo po cestah, vozila, ki vozijo po vodi,
manjka nam še vozilo, ki bi letalo po zraku. To
je skrita želja, za katero upam, da se bo uresni-
čila v prihodnjih letih,« dodaja Stanko Zakel-
šek.
EPP
Günther Schmaltz, lastnik in glavni mene-
džer podjetja ABI: »Naše podjetje je bilo v
Niedernbergu pri Frankfurtu ustanovljeno
leta 1974. Takrat smo začeli s sedmimi zapo-
slenimi. Danes se uvrščamo med srednje veli-
ka podjetja s 130 zaposlenimi delavci. S Slo-
venijo smo prvič sodelovali pred 18 leti. Zelo
sem vesel, da smo v podjetju Hudournik našli
tako dobrega poslovnega partnerja, hkrati pa
želim, da bi ta vrtalni stroj, kije posebej pri-
meren za globinsko vrtanje dobro služil vsem
tistim, ki ga bodo potrebovali.«
Zasebno podjetje Hudournik je edino gradbeno podjetje v Sloveniji, ki bo poslej pri svojem
delu uporabljalo vrtalno napravo za globinsko vrtanje ABI BE 15.
Vrtalno napravo za globinsko vrtanje je blagoslovil celjski opat in prelat Friderik Kolšek.
Š». 21.-23. maj 1996
[NOVI TEDNIK
FELJTON - ROMAN
32
Prišleki so se čudili veliko-
sti in bogastvu kraljevske pa-
lače okrašene z rezbarijami,
dragimi kamni, srebrom.
»Vsepovsod so stali zlati
vodnjaki - vodometi - iz kate-
rih so zmaji bruhali bistro
studenčnico. Kralj je med
sprejemom sedel na levjem
prestolu, ovenčan z zlatom,
dragulji, jantarjem. Obkro-
žen je bil z dvorjani, ki so se-
deli na tleh na levi in desni
strani njegovih nog. Za var-
nost je skrbelo na stotine
oboroženih stražarjev,« je
zapisal kitajski kronist. Na-
vadni prebivalci tedanjega
časa so uporabljali bakren
denar in orodje. Živeli so v le-
senih hišah, okrašenih z rez-
barijami in slikarijami. Po-
potniki so opazili, da se umi-
vajo večkrat na dan. Simbol
lepote so jim pomenila od
težkih uhanov razvlečena
ušesa, njihovo kulturno živ-
ljenje pa so izpolnjevale ver-
ske dramske predstave.
Obdobje blagostanja je za-
menjala tema. Lokalni kralji
so vse preradi hlepeli po bo-
gastvu svojega bližnjega. V
medsebojnih vojnah so vabili
na pomoč vladarje Tibeta in
Indije, ki so tako ali tako že
preradi prihajali v dolino kot
osvajalci. V časih brezvladja
in medsebojnih bojev so se
nekatera mesta obdala z zi-
dovi. Kmetje so živeli ob
glavnih poteh v strnjenih,
včasih obzidanih naseljih, da
so se lažje ubranili plenilskih
hord in banditov. V enem iz-
med žalostnih obdobij so pri-
vihrali muslimani, ki so poš-
kodovali svetišča in pobili
svečenike. »Ves Nepal je v
ognju,« je zapisal kronist ti-
stega časa. Številni begunci,
tudi indijski, so se pred mu-
slimanskim mečem umaknili
v nepalsko gorovje, ki jim je
s svojimi dolinami ponudilo
prijazno skrivališče. V tem
času je bilo v Nepalu 46. ma-
lih, povečini med seboj sprtih
kraljevin in kneževin, ki so
jih vodili hindujski princi. V
15. stoletju je kralj Yaksha
Malla po dolgem času zopet
zavladal večini Nepala.
Kathmandujska dolina je
drugič zacvetela. Večina le-
senih stavb okrašenih s pre-
krasnimi rezbarijami, ki jih
občudujemo danes, je iz tega
časa. Njegovi dediči pa so
deželo raztrgali in ponovno
pahnili v vrtinec medseboj-
nih vojn.
Konec 18. stoletja nastane-
jo zasnove modernega Nepa-
la. Kralj ozemlja okoli mesta
Gorkha, kije še danes na pol
poti med Pokharo in Kath-
mandujem je v letu 1786 iz-
polnil svoje desetletne sanje.
Kot viharje privihral v kath-
mandujsko dolino in v krat-
kem času združil celotno de-
želo. Toda opoju zmage seje
kmalu pridružil priokus peli-
na. Pri velikopoteznem širje-
nju je Gorkha dreznil v Tibet,
kitajsko sršenje gnezdo. Pre-
velik zalogaj seje Nepalcem
zataknil v grlu. Kitajcem, ki
so z 70.000 vojaki prišli v
Kathmandu, je moral oblju-
biti, da Tibeta, ki so ga Kitaj-
ci že takrat imeli za svojega,
ne bo napadal. Nepal je pla-
čeval kitajski vazalski davek
vse do leta 1912. Ker se je
kraljevina nato začela širiti
proti jugu, so se tudi angleške
simpatije do gorske države
ohladile in prerasle v vojno.
Prijateljski sporazum leta
1816 je bil za Nepal neugo-
den. Nova dežela, ki je bila
do sporazuma dvakrat večja
kot danes, je užaljeno zaprla
meje razpol ovij enega ozem-
lja. Zaprto deželo so zazna-
movali hudi spopadi med
plemstvom. Jung Bahadur
je leta 1846 pobil vse nas-
protnike in se polastil oblasti.
Začela seje krvava vladavina
dinastije Rana, ki ji niso bile
tuje intrige, zapiranje in umo-
ri nasprotnikov. Vloga kralja
se je skrčila na golo formal-
nost in postal je lutka v rokah
Ranov. Angleži so v tem času
o Nepalu govorili spoštljivo,
kot o deželi pogumnih voja-
kov, vedno pripravljenih na
boj. Gorkhe so se Britancem
tako priljubili, da so si v po-
godbi ob koncu medsebojne
vojne zagotovili pravico, da
jih novačijo v svojo vojsko.
Gorkhe so postali najbolj
slavni najemniški vojaki, ki
jih je odlikovala zvestoba po-
veljnikom. Ob njihovem boj-
nem kriku: »Ajo Gorkhali«,
kar pomeni približno: »Pri-
hajajo Gorkhi«, je ledenela
kri nasprotnikom angleške
vojske v jarkih prve svetovne
vojne, Japoncem v zatohlih
gozdovih Burme in Argentin-
cem na Falklandih. .»Raje
umrem, kot da bi bil straho-
petec,« je geslo malih žilavih
vojakov, ki jih je kalila trda
vzgoja v skromnih razmerah.
Prav tako slaven je njihov
prijatelj »kukri«, kot britev
oster nož z 33 centimetrov
dolgim rezilom. »So pogum-
nejši od pogumnih. Ne bežijo
in ne bojijo se smrti,« hvalijo
britanski oficirji svoje na-
jemnike.
Temno obdobje diktature
seje končalo leta 1951. Ljud- j
sko vrenje je odplaknilo oso- :
vražene Rane in vzpostavilo
kraljevino.
Lepote
prestolnice
Mesto nas je sprejelo nepri-
jazno. Tujci smo se z avtobu-
sne postaje negotovo poraz-
gubili v temno noč, ki jo je
vlažil rahel dež. Poizkusila
sva srečo skupaj z mladim,
medvedu podobnim kanad-
skim študentom, ki se je že
dobre pol leta potikal po pro-
stranstvih Airije. Nova združ-
ba je obrodila sad. V temni
ulici smo končno odkrili ho-
tel, kjer so se nam odprla vra-
ta. Po nekaj minutnem prepri-
čevanju nas je portir za ceno
dveh namestil v skupno sobo.
Sončni žarki so nežno bo-
žali bela in rjava pročelja več-
nadstropnih hiš in se nagajivo
sprehajali po lesenih balko-
nih in umetelno rezljanih
naoknicah. Tišino mesta so v
jutranji zori zmotili hitri drsa-
joči koraki v črno in belo ob-
lečenih mož, ki so po sveže
umitem kamnu ozkih ulic hi-
teli proti kapelicam na voga-
lih ulic in proti številnim
templjem na osrednjem trgu.
Bogovi so zahtevali svojo ju-
tranjo daritev. Nemir seje bli-
skovito razširil po celem me-
stu. Šelestenju stotinam kril
golobov, ki so se v jatah spuš-
čali pred templje hindujskih
bogov in pobirali ostanke da-
rovanega riža, se je pridružil
šklepet prastarih ključavnic
na vratih trgovin in nato ropot
lesenih zaslonov, ki so jih tr-
govci pobirali iz izložbenih i
odprtin. Kathmandu seje po- j
novno zbudil.
Številna očesa z belih stup bedijo nad Nepalom.
Seveda tudi na to dopisnico Ita ni dobila odgovora. Nekako
deset dni po tem dogodku je sedela gospa Schwarzer, kot na-
vadno po zaključku pošte, spet pri Rakovih. Kar se je nenado-
ma prijela za glavo in vzkliknila: »Joj, na pošti sem pozabila
ključ od naše kleti in danes jo hoče nadzorni uradnik pregle-
dati zaradi rekviriranja krompirja. Moram še enkrat nazaj, si-
cer bo mislil, da mu je nočem pokazati.«
»Ključ vam lahko prinesem jaz« se je ustrežljivo oglasila Ita.
»Zelo ste prijazni; tu -« pri tem jije izročila poštni ključ, »na
moji pisalni mizi leži, levo. «
Itino srce je zaradi notranje spodbude močno bilo. Ker se je
mračilo, ni nihče opazil izraza na njenem obrazu. Čeprav se ji
je zdelo, daje vsa trda, kot bi jo prijel krč, se jije vendarle
posrečilo, da je v diru prišla do pošte. Tam je kot v slutnji segla
v levi predal pisalne mize, kajti večkrat je opazila, da je gospa
Schwarzerjeva tja nekaj odlagala. Ker je Ita včasih nadome-
stovala gospo na pošti, jije bilo tam vse dobro znano in je ve-
dela, da ta predal ni bil nikdar namenjen za službene zadeve.
Zato je vedno nekaj sumila in pravilno: v njem so ležale Erne-
stove dopisnice in pisma. Prečitala je nekatere, ki so ležale na
vrhu. »Moja najljubša Ita, ne pride moja pošta? Jaz pa vam
pišem vsak dan. Znamenje, da je pošta pri drugi ali celo pri
tretji cenzuri pridržana. Toda težko je sodniku, da bi izrazil
svojo obsodbo, če ni tožnika...« Dalje ni mogla deklica pri
vsem svojem naporu več citati, kajti bil je že mrak in zelo se je
stemnilo.
Pa tudi že vse preveč časa je izgubila s čitanjem. Hitro je
položila svojo pošto nazaj v predal in je že je tipaje našla ključ
od kleti. Stekla je spet nazaj, kajti nihče ni smel vedeti, da se je
tam mudila dlje, kot je bilo potrebno. Z veselim obrazom, kot
bi se nič ne zgodilo, je stopila v sobo ter izročila gospe ključ.
Uganka je bila torej rešena. Ita je doživela pri gospe
Schwarzer prvo veliko razočaranje. Zdaj je z gotovostjo vede-
la, da je ona proti prijateljstvu z njenim sinom, proti njeni lju-
bezni. Kaj naj sedaj stori? Njeno izmučeno srce je tožilo:
»Njegovo mater sem ljubila bolj kot svojo lastno, ona pa se
je obrnila od mene in me ne mara več. Kaže, da se je v moji
nestalni sreči pokazala velika razpoka.« V duhu je videla med
njima steno, ki bi lahko postala pogubonosna. Zaman je bilo
vse upanje, ko sije dopovedovala, da ni on nič kriv, da s svojo
ljubeznijo stoji trdno ob njeni strani, kakor jije dokazala pri-
krita pošta. Da, še je bil z njo, toda - ali ni mogoče, da postane
pod materinim vplivom drugačen? Videla je svojo srečo v naj-
večji nevarnosti in je zato neizmerno trpela, tembolj, ker se z
dragim ni zmogla pogovoriti. »Oh, Ernest, pridi vendar hi-
tro,« je glasno zajokala.
»Če ne boš kmalu tu, me bo ta negotovost uničila, in to je
strašno. «
»Kaj pa je huje, « je premišljevala dalje, »negotovost ali
končna beseda, da je vse končano?« Dokler je mučna negoto-
vost tu, je še vedno upanje, ko pa tudi ta izgine, je vsega ko-
nec... Ne, dalje ni mogla misliti, bilo je preboleče.
Kljub vsemu je šla Ita vsak večer po njegovo mater, da je
prišla na obisk Z velikim naporom se je smehljala in delala
vtis sproščenosti, kajti gospa ni smela opaziti, da ve več, kot bi
smela.
Ta pa se je zelo malo zanimala, kako je v duši uboge deklice.
Redno je dobivala pisma od grofice, s katero sta ugibali, kako
bi Ito najlažje ločili. Gospa Schwarzer jije pisala, da je njen
sin sicer pošiljal Iti zaljubljena pisma, vendar ni nikdar padla
beseda »poroka«. Zato ga tudi ne more obsoditi zaradi nezve-
stobe. Vso stvar je imenovala otročarijo in nepomembno lju-
bimkanje.
Opogumljena s takimi vestmi je grofica mislila, da je prav in
za Ernesta dobro, kakor se je izrazila, da prične delati. Zev
naslednjem pismu je poslala svakinji sliko bodoče snahe. Ta je
predstavljala deklico v vsej velikosti.
»Lepa deklica, « je menila gospa Schwarzer navdušeno. Poi-
skala je povečevalno steklo, da bi jo natančno pogledala. Prav
všečjije bila. Imela je temne lase in temne oči, dasi niso imele
tako zvestega in malce otožnega pogleda kakor Itine, zato pa
je imela premoženje in plemstvo. - Pri tej ugotovitvi je prinesla
album in zataknila sliko poleg Ernestove. Hotela je videti, kako
harmonirata.
Pred letom dni jije Ita podarila svojo sliko. Takrat jo je takoj
položila v album poleg Ernestove in rekla deklici:
» Včeraj sem dala vašo sliko poleg sinove, ker se tako čudo-
vito lepo dopolnjujeta. « Zdaj pa je morala Ita napraviti pro-
stor drugi. - A ko je odprla album, je bil prostor, kjer je bila
Itina slika, prazen. Ernest jo je že davno vzel in ji izbral toplejši
prostor na svojem srcu. Gospo Schwarzer je to sicer malo pri-
zadelo, ko je zopet izpopolnila prazen prostor, vendar je pri
tem mislila z zadoščenjem in smehljaje:
»Boš tudi ti s tako lahkoto pridobila njegovo srce, kot se je
to posrečilo tvoji prednici?«
Na soški fronti je postalo zelo živahno. Deseta ofenziva je
bila v polnem teku. Z vso vnemo se je Ernest predal vojnemu
dogajanju in le tako vsaj za kratek čas pozabil na svoje srčne
bolečine. Čeprav je težko in s sočutjem gledal svoje ranjene
vojake, je lažje ranjenim vendarle zavidal, ker so jih odpeljali
v bolnišnice. Večkrat sije želel, da bi bil tudi on lažje ranjen,
v roko ali nogo. Potem bi bil lahko dalj časa doma na bolniš-
kem dopustu. Če bi bil ranjen v roko, bi z Ito lahko hodila na
kratke izlete, če pa bi bil ranjen v nogo, bi ga pa Ita podpirala
in vodila. Kjerkoli j e bil in karkoli je delal, je bil v mislih vedno
pri svoji ljubljeni deklici. Živela je popolnoma v njem, kot nje-
gov drugi »jaz«.
Tudi ta ofenziva je prešla in mladi mož je bil zopet v svojih
skrbeh. - Kaj je doma novega? Od Ite že skoro ni več dobil po-
šte. Čeprav je o vzroku tega izpraševal mater, ni dobil odgo-
vora. Samo enkrat je pisala: »To boš izvedel, ko boš prišel na
dopust. « - Po tem skrivnostnem odgovoru je sklepal, da se do-
ma dogaja nekaj prav posebnega, nekaj zelo hudega. Od ¡te je
izvedel, da ji mati ni več izročala njegove pošte. Toda zakaj?
Tu je moral biti zelo tehten vzrok. Ali mu je morda postala ne-
zvesta? Njegovo srce tega ni moglo verjeti, toda skrbi so bile
tu. - Jeseni bi moral gospod Frühauf zopet priti v Koprivnico,
in kot je računal, na zaroko. Morda je nenadni 'molk s tem v
zvezi. Morda mu njegova mati s to resnico prizanaša in mu bo
povedala šele, ko bo prišel, ker jo mora enkrat pač zvedeti. -
Mučil se je s tisoč vprašanji in sije pri stotniku izprosil dvod-
nevni izjemni dopust. Stotnik je imel mladega, pogumnega
častnika zelo rad in ga je veselilo, da mu je lahko v nečem us-
tregel. To je bilo tem lažje, ker je vladal na fronti začasni mir
in tudi Ernestovi tovariši so bili pripravljeni, da ga nadome-
stujejo v njegovi odsotnosti.
Zaradi njegove neučakanosti se mu je zdelo da vlak vse pre-
počasi vozi. Končno je vendarle obstal v Rajhenburgu. V pra-
vem diru je prešel deset kilometrov do Koprivnice. Popoldne
je prišel domov. Njegova matije bila že na pošti. Brž je odšel
tja, da jo pozdravi. Tam je bila tudi Ita kije prinesla pošiljko
za svojega očeta. Pri pogledu nanj je hotela v strahu zakričali,
toda iz njenih odprtih ustnic in stisnjenega grla ni bilo glasu.
Le njen pogled je izražal strah, saj je mislila, da vidi prikazen.
To ni začudenje, to je strah, je ugotovil mladi mož in je imel
občutek, kot da ga je nenadoma zadel električni tok. Alije to
znak nemirne vesti? Njegov pogled je obstal na materi. Tudi ta
je stala kot okamenela. V njegovi glavi je nastal kaotičen ne-
red.
»Sem vas tako prestrašil? Ta slučaj bi smatral kot zelo sreč-
no naključje, da vaju najdem obe hkrati tu če ne bi stali kot
okameneli sohi - kaj se je vendar zgodilo?«
Medtem ko je obe ošinil s temnim pogledom in ju potem poz-
dravil s poljubom roke, ga je zadel It in boječ in zmeden pogled.
Sledeč nenadnemu domisleku je prijel Ito za roko ter odšel z
njo proti vratom. Preko rame je še rekel materi:
»Mama, midva se takoj zopet vidiva. Samo nekaj besed bi
rad spregovoril z Ito.« Še preden je mogla mati ugovarjati, sta
bila že na cesti. V tem trenutku sta stopili na pošto dve ženski,
ki sta zaposlili gospo Schwarzer j evo.
Št. 21. -23. maj 1996
--
33
NASVETI
NOVI TEDNIK
Še tri dni in znova se bomo
slišali v naši enourni oddaji na
Radiu Celje. Ker smo sredi
najbolj prave pomladi, ko nam
majski veter že prišepne kak-
jno misel na počitnice, bo tudi
paš modni vrtinec zajel polet-
no obarvane teme.
O najnovejših modnih zako-
nitostih za tople mesece in do-
pustniško sproščenost bomo
spregovorili in natrosili tudi
nekaj novosti letošnje mode za
čas, ko nam bo najbolj vroče:
kopalne mode.
Bo zadnjih nekaj sezon naj-
bolj aktualne enodelne izrinil z
modnega prizorišča veliki sta-
ro-novi hit - bikinke? Modni
ustvarjalci jih sicer znova obo-
žujejo, prihodnji tedni oziroma
[meseci pa bodo seveda pokaza-
li, ali jih je ženski svet priprav-
ljen tudi sprejeti. Namreč, te kr-
pice, kijih drži skupaj le nekaj
trakcev, pristajajo le na telesca
z merami izložbenih lutk.
No, ker pa si sleherno modo
pred nakupom običajno ogle-
damo v izložbenih oknih in ker
včasih prav vabljiv ali nevab-
Ijiv videz izložbe odloči o tem,
ali bomo v trgovino sploh sto-
pili, je seveda to prvi vizuelni
stik med kupcem in prodajal-
cem, še kako pomemben.
Ali se tega domači trgovci
dovolj zavedajo, kako so ure-
jene naše izložbe, kako se teh
reči lotevajo v tujini in še o
marsičem zanimivem bo spre-
govoril osrednji gost v studiu,
Slavko Bračič, vodja aranžer-
jev v Modni hiši Maribor, kije
v zadnjem času prejela več
priznanj za sodobno aranžira-
ne izložbe.
Pa še najnovejšo številko re-
vije Moda IN bomo prelistali,
podelili nagrade... no, kakšna
tema pa naj ostane še skrivnost
do sobote, ko ste prijazno vab-
ljeni, da se nam ob 10.30 pri-
družite na valovih Radia Celje.
Ce nagajajo kilogrami.
Ne le na prvi, tudi ob dru-
gem in še naslednjih pogledih
je videti letošnja pomladno-
poletna moda s svojimi oprije-
timi mini krilci, ozkimi hlača-
mi, tesno prilegajočimi se ob-
lekami in strech jopicami na-
ravnost mačehovska do pred-
stavnic nežnejšega spola, ki
jim največ težav povzročajo
kilogrami. Odvečni seveda, ki
se prav nič ne skladajo s trenut-
no veljavnim pravilom vitko-
sti, z merami izložbenih lutk.
»Obup in še enkrat obup« tar-
najo tiste okroglolične dame in
gospodične, ki bi kljub debe-
losti bile rade lepo in modno
oblečene.
Pa ni tako brezupno, saj se
tudi med novomodnimi domi-
slicami skriva kar nekaj svežih
in mladostnih idej - le izbrskati
jih je potrebno in prilagoditi v
linije, ki obvladajo »vizuelno
hujšanje«. Ena takšnih je pri-
ljubljena empirska linija dolge
obleke, z rezom pod prsmi in
rahlo trapezastega kroja, ki jo
dopolnjuje telovnik v sorodni
barvni niansi.
Debela ženska v hlačah? Se-
veda, čeprav vas moda ne želi
videti postopati naokoli v opri-
jetih pajkicah in prav takšnem
puloverju, primerno ukrojene
hlače pa vsekakor priporoča.
Le v družbi dolge tunike ali blu-
ze naj bodo. Poleg krojev, igra-
jo pri vizuelnem usklajevanju
postave vidno vlogo še barve in
vzorci. Kakšno o barvah, detaj-
lih in modnih dodatkih pa bo-
mo rekli še prihodnjič.
Anketno nagradno vprašanje meseca maja:
KATERO OD NAŠTETIH MODNIH NOVOSTI BI
NAJRAJE NOSILI?
a)	čevlje in torbico v roza ali svetlo zeleni barvi;
b)	modno lasuljo oziroma lasni dodatek;
c)	hlače na bokih, ki odkrivajo popek;
d)	nič od tega.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:.........................
Točen naslov:.........................
......................... Tel. št:____
Starost:........Teža: ...... Konfekcijska št.:
Najljubše barve:........................
Korenje
Piše: Boris Jagodič
Korenje (Daucus carota
L.) spada v veliko družino
kobulnic in tudi rod korenja
delijo botaniki na kakih 50
vrst in tako predstavlja naj-
bolj razširjen rod in njeni
predstavniki rastejo širom
po svetu.
Tudi korenje je v naravi kot
divje rastoča rastlina razširje-
no kot plevel. Je dvoletna rast-
lina in v zemlji ima tenak ko-
ren s stranskimi koreninicami.
Iz njih so razvijali vrtnarji
boljšo, kultivirano obliko. Pr-
votne sorte korenja so bile rde-
če, vijoličaste in črne in šele v
17. stoletju so na Nizozem-
skem vzgojili znani debeli in
mesnati oranžni korenček.
Korenje ima v zemlji do 30
cm dolgi koren, ki je debel,
stožčast do valjast in iz njega
požene do pol metra visoko
steblo, ki nosi kobul belih cve-
tov. Posebna značilnost za ko-
renje je ogrinjalo tik pod klo-
bukom inje sestavljeno iz glo-
boko narezanih listov. Iz cve-
tov se razvijejo plodovi, ki so
porasli z ostrimi bodicami ali
kaveljčki.
Korenje vsebuj); veliko ru-
menega barvila karotina, po-
tem še najdemo rastlinske hor-
mone, aspargin, lecitin, gluta-
min, sladkorje, pektine, vita-
mine skupine B in E, nekaj ete-
ričnega olja, rudninske soli,
kot so kalijeve, kalcijeve, žele-
zove in fostorjeve.
Surovo korenje je del zdrave
prehrane, saj z rednim uživa-
njem korenja preprečujemo
gnilobne procese v črevesju ter
tudi zakrknjeno zapeko. Ta
povzroča s svojimi strupenimi
snovmi, ki prehajajo iz čreves-
ja v kri, slabo počutje z glavo-
bolom, bolečine in nespeč-
nost. Zato je uživanje korenja
zelo pomembno za odrasle in
tudi za dojenčke. Kuhano ko-
renje je lahko prebavljiva jed
in lahko ga uživajo ljudje, ki
imajo bolan želodec in vneto
črevo. Svež korenčkov sok je
odlično zdravilo zoper zgago
in odvečno želodčno kislino.
Zato ljudsko zdravilstvo pri-
poroča uživanje svežega ko-
renčkovega soka pri vseh že-
lodčnih in črevesnih boleznih,
pri težavah z ledvičnimi kamni
in peskom, pri oteklih jetrih in
zlatenici, pa tudi pri katarjih
dihal. Danes je uživanje pre-
snih korenčkovih sokov po-
membno pri tistih, ki izvajajo
shujševalno dieto, saj jim po-
maga s svojo obilico rudnin-
skih soli, vitaminov in slad-
korjev.
Za naše počutje je zelo po-
memben karotin, ki v jetrih
razpade v zelo pomemben vi-
tamin A. Ta je pomemben za
rast in obnovo celic ter za pro-
ces gledanja v temi, ker je bis-
tvena sestavina vidnega barvi-
la. Zato je zadostno uživanje
karotina pomembno tudi pri
preprečevanju nastajanja led-
vičnih kamnov ter za spodbu-
janje splošne telesne odporno-
sti zoper razne okužbe in bo-
lezni. Dosti karotina v prehra-
ni spodbuja hitrejše okrevanje
pri bronhitisih, pljučnici, ne-
katerih oblikah srčnih bolezni,
blaži težave, ki so povezane s
ščitnico in z drugimi žlezami z
notranjim izločanjem.
Tudi korenjevo seme je
zdravilno. Čaj iz semena pos-
pešuje izločanje vode, zato ga
lahko pijemo pri protinu, led-
vičnih kamnih in vodenici. Za
čaj vzamemo eno veliko žlico
semen in jih prelijemo s skode-
lico mrzle vode in segrejemo
do vrenja. Nato odstavimo,
pokrijemo in pustimo, da se
popolnoma ohladi.
St. 19. 9. maj 1996
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
34
Št. 21.-23. maj 1994
35
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 21. • 23. mai 1996
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
36
St. 21.-23. maj 1996
37
MALI OGLASI • INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 21.-23. maj 1996
NOVI TEDNIK
MAU OGLASI - INFORMACIJE [
38
St. 21.-23. mai 1996
39
MALI OGLASI • INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 21.-23. maj 1996
NOVI TEDNIK
RUMENA STRAN
40
Vozel na robcu
Kegljavka Biserka Petak na uho celjskem županu Jože-
tu Zimšku: »Joži, spet smo prvakinje, pa glej, da ne boš
spet pozabil na nas. Če razmišljaš o kakšnem sprejemu -
vrnemo se v nedeljo!«
POSlednja večerja	Glede na to, da si v posa-
meznih delih občine še ved-
Za praznovanje žalskega	no vztrajno prizadevajo za
občinskega praznika sta se	oblikovanje novih občin, bo
letos potegovali dve krajev-	letošnji občinski praznik
'ni skupnosti: Letuš in Ža-	bolj poslednja večerja ali
lec. Svetniki so odločili, da	kot so pripomnili zlobneži -
bo praznovanje tokrat v	sedmina po pogrebu skup-
mestni skupnosti Žalec,	ne žalske občine.
Enkrat vse prav pri tie
Mozirjani so eni redkih,
ki so na obisk svetega očeta
opozarjali z mlaji in trans-
parentom »Oče, potrdi nas
v veri. « Sicer Mozirje krasi
7 mlajev, toda dva sta še iz
časa prvomajskih prazno-
vanj. Pa naj še kdo reče, da
Zgornjesavinjčani niso
»šparovni« !
Žalski brlog
Med Zalčani in Celjani
končno ne bo več razlik.
Celjani imajo Hermanov
brlog, Žalčani pa bodo v
kratkem dobili Žolnirjev
brlog. V Hermanovem br-
logu domuje Herman Lis-
jak, v žalskem pa bo kralje-
val sam predsednik sveta
Franc Žolnir. Na zadnji se-
ji občinskega sveta je na-
mreč zaprosil za brlog v ob-
činski hiši, kjer bo uradoval
dvakrat ali trikrat na teden.
Menda zato, da bo prisluh-
nil željam presvetlih obča-
nov in pojasnil vse tisto, kar
novinarski pisuni po njego-
vem napačno zapišemo. v
medijih.
Slabo poznavanje
Množicam iz Slovenije,
Avstrije, Hrvaške, Italije in
Madžarske ter drugih kon-
cev sveta, ki so se srečevale
s papežem, so v romarske
pakete priložili stekleničko
mineralne vode z imenom
Edina. V Kolinski-Rogaški
vrelci na etiketi niso nikjer
posebej opazno pojasnili,
da gre za slovite zdravilne
vrelce iz zdravilišča Rogaš-
ka Slatina. Čudno.
TeharskiE.T.
Teharčani zadnje čase
niso več tako glasni kot so
bili včasih. Pa ne, da so za-
dovoljni s svojim statusom
celjske krajevne skupnosti?
Ali pa so našli rešitev in mi
še ne vemo zanjo ? Očitno so
se zgledovali po nekdaj po-
pularnem E. T.-ju (glej sliko
grba!) in ubrali svojo iz-
venzemelisko not..
Po burnem praznovanju rojstnega dne,
po napornem obisku, kjer smo se skoraj vsi
'^hoteli vsaj za hipec stisniti k svetemu oče-
tu, poročajo dopisniki stranke šaljivcev
NT&RC, sije papež zaželel malce svobo-
de. Odpravil naj bi se bil v čisto navadnem
BMW na izlet v naravo, tja, kjer naj ne bi
bilo mogočnih »senc«, varnostnikov, pred-
sednikov, protokola. S sabo je vzel le oseb-
nega šoferja, ki pa mu vožnja ni šla najbolje
od rok.
»Pietro poženi«, je rekel šoferju, Pietro
pa, kakor da ga ni slišal.
»Pietro poženi...«
»Oprostite sveti oče. Se bojim policajev.
Prav na tem delu ceste sem že večkrat pla-
čal. «
»Bom pa jaz vozil, pa se ti za ta čas vsedi
no leg mene. «
In oče je stopil na gas, vendar ne za dol-
go, ker so ga že ustavljali policisti.
» Vozniško, prometno, « je rekel mož po-
stave, ko je prišel iz avtomobila, se ob po-
gledu na znano osebnost zdramil in odhitel
z dokumenti do kolega, kije čakal v avtu.
»Ti, kaj naj naredim. Madona, v avtu so
pomembni ljudje.«
»Ja... a je Drnovšek notri?«
»Ne. Hujše...«
» Kaj je Kučan...«
»Ne, še višja živina...«
»Pa menda ja ni papež«
»Mora biti še višja, Papež ga vozi...«
Tako poročajo naši dopinsiki. Sicer pa so
se pričele priprave za še en pomemben do-
godek v Sloveniji - 4. kongres stranke ša-
ljivcev, ki bo letos 29. junija v Šentvidu
pri Grobelnem v popoldanskih urah. Or-
ganizatorji smo že dali v tisk prvih 100.000
brezplačnih vstopnic, kijih bodo dobili vsi
ljubitelji eko kulture, starih štosov in fraj-
tonarice. Kongres bo potekal pod geslom
žejnim »špricer«, lačnim golaž. Prizorišče
pri večnamenskem domu v Šentvidu bo
odprto od zgodnjih jutranjih ur, varovala
pa ga bo množica pripadnikov civilne zaš-
čite in gasilcev. Slednji bodo imeli na skrbi
predvsem »šanke«. Okoliški kmetje moli-
jo, da bi jim bilo vreme naklonjeno, saj mo-
rajo pravočasno pokositi številne travnike,
ki se bodo na dan prireditve spremenili v
ogromna parkirišča. Mimo Šentvida na-
mreč ne pelje nobena avtocesta, ki bi jo bilo
mogoče spremeniti v parkirišče.
Predvidoma bo dogodek spremljalo več
tujih in domačih poročevalcev. Med tujimi
se so že prijavila: celjska TV, o kateri je v
prešnji številki pisala Lepa JANKOVIC iz
Celja in prejela največ glasov za šalo tedna.
Med kuponi je žreb določil enodnevni izlet
z agencijo Dober dan tudi Marjani ŠMAJS
iz Polzele 70.
EDI MASNEC
Šala tetina
Avtiidja
Na celjski TV so objavili razpis za napo-
vedovalca. Ne boste verjeli, vendar našel
se je tudi nekdo, kije tekoče bral, imel pri-
jeten glas in simpatičen stas. Imel je le
majhno pomanjkljivost, da je med branjem
mežikal na desno oko. Predsednica komi-
sije je bila navdušena in hkrati zaskrblje-
na, saj bi zopet izgledali neresno, če bi fant
med branjem mežikal.
»Veste gospa predsednica, saj ko vza-
mem aspirin, neham mežikati.«
»Potem pa ga vzemite.«
In fant seže v žep, kjer mu najprej pride
v roke kondom. Iz drugega žepa spet pri-
vleče kondom, v tretjem pa končno najde
aspirin, ki tudi takoj pomaga.
»Pa zakaj imate toliko kondomov po že-
pih?« zanima predsednico.
Fant se nasmeji in reče: » Veste, ko pri-
dem v lekarno in prosim za >aspirin za gla-
vo< zraven pa mežikam, mi dajo kondom in
predno prodajalki dopovem, da bi res rad
aspirin, imam že polne žepe kondomov.«
Zelenca
Lovec Dušan in ribič Franjo sta se po uspe-
šnem »uplenu« slučajno našla na kozarčku.
»A veš, da sem us-
trelil takega srnja-
ka, da je samo nje-
gova senca tehtala
več kot 70 kg, « se je
takoj pohvalil Du-
šan.
»To še ni nič. Jaz
sem ujel tako veliko
ribo, da je še danes
luknja v vodi, « mu ni
ostal dolžan ribič
Franjo.
Sožitje
Mož, ki se spreha-
ja v živalskem vrtu se
čudi, ko vidi zajčka,
kako veselo skače po
kačji kletki. Rado-
vedno vpraša pazni-
ka: »Le kako vam je
uspelo ustvariti tako sožitje med to velikan-
ko in zajčkom?«
Paznik: »Čisto enostavno. Vsak dan ji
damo novega zajčka. «
Lopov
Pri Miri so se pa češnje že obarvale. Loj-
ze je bil prvi na drevesu in Mira ga je zalo-
tila pri »rabutanju.«
»Boš izginil dol, mule frdamani. «
»Bom, bom. Samo še prej te bom nasko-
čil. «
Lojz se na hitro spusti dol in zbeži, koli-
kor so ga nesle noge.
»Saj, saj, saj., sem vedela, da kdor krade,
tudi laže,« se je hudovala domačinka.
Priprave na kongres so se med muzikanti že pričele. Če bi radi
sodelovali, se nam javite najkasneje do 5. junija.
Preti pretepom
Gost pride v gostilno in naroči:
»Dvojni viski, prosim, preden bo pre-
tep. «
V enem požirku pospravi viski in prosi
znova:
»Se en viski, preden bo pretep. «
Tako popije štiri in nato pravi:
»Takoj mi dajte še steklenico viskija, tu bo
pretep. «
»O kakšnem pretepu pa govorite?«
vpraša gostilničar.
»O kakšnem? Takoj bo vse jasno, ko bo-
ste slišali, da nimam denarja.«
Slika
Slave je prišel v gostilno in na steni je
(verjetno sploh ni videl, da je ogledalo) za-
gledal sebe oz. sliko, zelo podobno svoje-
mu očetu. Pograbila ga je jeza, ker oče ni
povedal, da je dal svojo sliko obesit v go-
stilno, spilje dvakrat po dva deci, ravno to-
liko, da je dobil korajžo in nato pregovoril
gostilničarja, da mu je prodal »sliko.«
Slavcovo »najdražjo« je že na daleč za-
nimalo, kaj je »dragec« prinesel zavito v
papirju, vendar ji ni hotel izdati skrivnosti,
češ, da bo za to še čas. Pa ji »firbec« ni dal
miru in na skrivaj je odvila »skrivnost«, se
malce ustrašila in začelajokati, ko je v sliki
(zrcalu) zagledala čudno žensko. Materije
takoj potožila: »Slave ima spet drugo ba-
bo. Pa to še ni tako hudo. Le grda je tako,
da jaz ne poznam grše ženske na svetu. «
Razočarana tašča pogleda sliko, se za-
misli in ji v tolažbo reče: »Ne joči, hčerka,
saj te grde, stare coprnice, že ne bo dolgo
imel...«
Šale so prispevali: Frida LESKOVŠEK
iz Braslovč, Alojz KRAŠEK iz Laškega,
Viktorija TOVORNIK iz Dobja pri Plani-
ni, Ivan LEBEN SLA VC iz Celja in Marija
HALEK iz Petrovč.
Št. 20. 16. maj 1996