St. 22 Mapibop, dne 2. junija, 1910 Tecaj XLIY. M > m ¿.v. «--j- v'; p m as-• J.-: , M !• - -V»" :giiia ~diT^vedT"-""udie'TŠatoL tiskovnega društva" dobivajo Ust brez posebne naročnine, - Posamezni Usti stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška celta štev. 5. - Rokopisi se ne vračaif - Upravništvo Korogki cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemala do srede zjutraj - Ne» zaprte reklamacije so poštnino prost«. S pobojem v volilni boj! Fej! Lepo so začeli liberalci sedanji volilni boj. Za zadnjo nedeljo so najeli tri cestne tolovaje, da so napadli s shoda pri Sv. Antonu na Pohorju vračajoče-ga se odbornika Slov. kmečke zveze, g. Žebota, in le sreči se ima zahvaliti g. Žebot, da je tolovajem odnesel življenje in zadobil samo močne poškodbe. S poboji hoče torej liberalna stranka voditi sedanji boj. Dovolj značilno za njeno popolno propalost. Na kake uspehe ne more pokazati, s programom si ne upa pred ljudstvo, in zato prihaja z noži, s cepci, s kladami. Kdor ji nasprotuje, tega pobije. Ako si lioče liberalna stranka s svojim novim načinom priboriti mandat, potem jo čaka težka naloga, Kajti predno pride do zmage, pobiti bi morala večino volilcev, večino prebivalstva. Slovensko ljudstvo! Premišljuj ta slučaj, s ko-jim je začela liberalna stranka volilni boj, in sodi trezno: Ali morejo ljudje, ki delajo za svoje kandidate s tolovaji, imeti resno voljo, koristiti svojemu ljudstvu? Ali more pošten človek, naj si je potem že katerega koli mišljenja, biti za tolovajsko družbo? Ali more od nje pričakovati druge, nego tolovajske pomoči? S tolovaji naj gredo le tolovaji! Vse drugo pošteno, slovensko ljudstvo pa se ravno vpričo tako grdega dogodka zberi polnoštevilno pod zastavo Slovenske kmečke zveze. Tudi Kmečka zveza je že doživela nesrečo, da v tem okraju ni imela večine. Toda s tolovajskimi , sredstvi ni nikdar delala. Odkrito delo za ljudsko korist ji je pridobilo v trenotku izgubljena srca zopet nazaj, in sedaj je večina okraja v njenem taboru, v taboru dela in istinitega napredka, Kdor pa še ni prišel k njej, a misli pošteno, zanj je ob neču-venem napadu na g. Žebota najboljša prilika. Združimo se vsi in delajmo na zmago Kmečke zveze in njenega kandidata dr. Verstovšeka! Nadomestna volitev za državni zbor. Volilno gibanje v okrajih Gornjigrad—Maren-berg je že v živahnem toku. Stranke so že pripravljene. Naša stranka je stopila z odkrito zastavo v boj. Narodna stranka pa uganja, kakor je že pri njej navada, ostudno hinavščino. Izpočetka je izjavila, da na PODLISTEK. Stoletnica šole na Gomilskem. Jubilejska slavnost dne 22. maja m. m. lOOlet-nega obstanka tukajšnje šole je vkljub neugodnemu vremenu kaj lepo uspela. Že poprejšnji večer so pokali topiči ter napovedovali vsej okolici ta dan veselja in radosti. Sola si je nadela praznično obleko. Bogato so jo okinčala dekleta iz Grajske vasi z zastavami, cvetlicami in zelenjem, dočim so gomilska dekleta slavnostni prostor spremenila v pravcati spomladanski hram, fantje pa so priredili napise. Pred šolo blestel se je rek: „Pravo učenje da lepo vedenje, odpira stezico v srečno življenje." Pred vhodom na slavnostni prostor se je nahajal napis: „Iskren pozdrav našim blagim mladinoljubom," na drugi strani pa v pom-njo bivšim učencem in učenkam: „O srečni časi, kje ste vi? Preteklih mojih mladih dni. Zastonj vas kličem zdaj nazaj, Minil mi je detinstva raj." Ob 10. uri predpoldne bila je slovesna zahvalna služba božja, pri kateri je braslovški č. g. dekan v lepem govoru in šoli kaj prijaznem smislu razložil pomen današnjega jubileja. Ob 3. uri popoldne pa se je pričela Šolska in obenem ljudska veselica. Vovkov kozolec bil je kmalu dupkoma poln, dasi je največji v celem okolišu. Navzoči so bili poleg domačinov Še gostje iz Braslovč, Vranskega, Polzele, St. Pavla, St. Jurja, Mozirja, Nazer, Rečice itd. Žal nam je, da nekateri odlični gostje, ki so zaradi silnega deževnega naliva nekoliko pozneje došli, sploh niso več mogli dobiti primernih vsak način postavi svojega kandidata. Zadnjo nedeljo pa so v Slovenjgradcu sklenili, da se postavi neodvisen kandidat. Torej se Narodna stranka v tistem o-kraju, ki je bil nekdaj njena trdnjava, niti ne upa nastopati z lastnim kandidatom, temveč hoče na limani-ce neodvisnosti vloviti nekaj političnih gimpelnov. Toda veliko jih ne bo vjela. Poročila iz raznih krajev pričajo, da vlada splošno navdušenje za kandidata K. Z., prof. dr. Verstovšeka. V naslednjem priobčimo nekaj teh poročil. Rečica ob Savinji. Na Telovo, dne 26. pretečenega meseca popoldne ob %4. uri sklical je odbor Kmečke Zveze za celi obsežni okraj Gornjigrad shod zaupnikov, ki se je vršil v prostorih g. Franc Stiglic. Udeležba bila je mnogoštevilna, da je bil sestanek v resnici živa slika mišljenja celega okraja, ki je že v nebroj slučajih pokazal, v katerem taboru mora stati mož poštenega značaja. Shodu je predsedoval odbornik K. Z., Anton Turnšek, ki odda po uvodnem govoru besedo gospodu dež. in drž. poslancu dr. Benkoviču, kot zastopniku osrednjega odbora K. Z., kateremu gre vsa čast za njegovo požrtvovalno udeležitev, da je shod res uspel po svojem namenu. IV obširnem govoru nam je podal g. poslanec jasno sliko razmer. Predsednik pojasnjuje obširno pomen in nagibe sestanka, na katerem naj ljudstvo prosto govori brez vsakega pritiska, ter si naj izbere moža znanja, čistega značaja in odločnega nastopa. Vsem stavljenim pogojem vstreza v najboljši meri prof. dr. VerstovŠek v Mariboru, kateri je že v več slučajih kot deželni poslanec za slo-venjegraški okraj pokazal ljubezen do kmeta, ter je bil vsled tega tudi na zaupnih shodih v sodnih okrajih Šoštanj, Slovenjgradec in [Marenberg proglašen enoglasno za kandidata. Priredilo se je glasovanje za in proti, pa nihče se ni oglasil v nasprotnem smislu, in ob splošnem navdušenju so se zedinili vsi glasovi za g, deželnega poslanca dr. Verstovšeka. Nastopilo je Še v teku 254 urnega zborovanja več govornikov. Izrazila se je želja, naj besede, izgovorjene na zborovanju, najdejo odmev noter do najmanjšega kotička našega okraja, ker v edinosti je moč. Izrekla se je zahvala za poset g. dr. Benkoviču in njegovim velečislanim kolegom državnim in deželnim poslancem, katerim gre vsa čast zavoljo odločno branitve slovenskih pravic v štajerskem deželnem zboru. Soglasje, ki je vladalo na zaupnem shodu na Rečici, naj se v obširnejši meri pokaže na dan volitve dne 4. julija. prostorov. Dotični (gostje) gospodje naj nam to blagohotno oproste. Najprej je nastopila Šolska mladina ter dekla-movala in potem zapela več triglasnih, za Šolo pripravnih narodnih pesmic tako ubrano in z občutkom, da se jej je vse občinstvo divilo. Potem je šolski voditelj v spominskem govoru očrtal delovanje Šole v poučnem in vzgojevalnem oziru. Omenil je, da Šteje tukajšnja Šola med svoje učence lepo število mož, ki zavzemajo danes ugledna mesta v človeški družbi. Svoje temeljno znanje so si tu pridobili štirje duhovniki, dva zdravnika, pet c. kr. uradnikov, štirje učitelji in obilica nadebudnega dijaštva. Tudi ni danes v vsem gomilskem okolišu odrast-lega človeka-domačina, ki bi no bil vsaj nekoliko vešč čitanju, pisanju in računanju. Sola pa ni samo učilnica, marveč tudi vzgojevalnica. Napačno je torej mnenje, da, je otrok, ki se zaradi slabe nadarjenosti ni mogel dosti naučiti, zastonj hodil v Šolo. Saj se deca v šoli napeljuje tudi k spodobnemu vedenju in krepostnemu življenju. Tu se vcepi otroku smisel za red in snago ter se mu vzbuja zavest, da je človek v-stvarjen za delo, da je vsako koristno delo zanj častno, brezdelo pohajkovanje pa poniževalno in pogubno. Tu se mu predočijo tudi mični vzori, po katerih mu bode v življenju stremiti, oziroma jih posnemati. Tu se mu skratka ogreva srce za vse lepo, dobro in plemenito, da si pridobi idealno naziranje o svetu in da, stopivši iz Šole, ne smatra gonje po posvetnem blagu, kot edini smoter človeškega življenja. Tako je delovanje Šole v vzgojevalnem oziru. Ali ni to vsaj toliko vredno, kakor priučevanje potrebnega znanja? Potem je govornik podal zgodovinske črtice o postanku in razvitku tukajšnje Šole. Ustanovil jo je 1. Sv. Anton na Pohorju. Po poznem cerkvenem opravilu so so zbrali vr-* li možje volilci iz cele župnije v velikem Številu v mežnariji k volilnemu zborovanju. Predsednikom shoda je bil izvoljen gospod Ja^ nez Mravljak, zapisnikarjem pa domači g. župnik. Besedo je dobil gospod Fr. Žebot iz Maribora, ki je .v enournem govoru poljudno obrazložil program Kmečke zveze in njenega kandidata dr. Verstovšeka, Med zborovalci je bilo veliko zanimanje in so z odobravanjem ' sledili izvajanjem i gospoda govornika. Govornik je podrobno govoril o davkih, o šolskem vprašanju, ter o vseh drugih agrarnih zahtevah našega ljudstva. Ko je omenjal, kako so se naši poslanci, med njimi v prvi vrsti dr. VerstovŠek, v deželni zbornici odločno borili za pravice slovenskega kmečkega ljudstva in z obstrukcijo zabranili razne preteče krivice, so v glasnem odobravanju volilci izražali poslancem K. Z. zaupanje. Z veseljem1 se je sprejela kandidatura dr, K. Verstovšeka, posebno navdušeni so bili možje, ko je govornik imenom kandidata obljubil, da bo vselej in povsod smatral za svojo najsvetejšo dolžnost, delovati za blagor in dobrobit slovenskega kmečkega ljudst va. Govornik je volilcem natančno razložil pomen volitev in volilnega boja,. Ob koncu so zborovalci izražali svoje želje. Navdušenje je bilo veliko, ko je govornik obljubil imenom kandidata, da bo v bližnjem času sam prišel med svoje volilce. Volilci so obljubili, da bodo z vsemi močmi delovali za izvolitev dr. Karol Verstovšeka.. Ta shod, ki se je krasno izvršil, je bil prvi shod pri Sv. Antonu. Led je prebit, ljudstvo se zaveda. Slava vrlim možem pri Sv. Antonu! Podgorje. V nedeljo dne 29. majaf je bil pri nas volilni shod v stari šoli. Predsednikom so izvolili navzoči volilci gospoda župana Vrčkovnika Janeza«, po domače Novaka, ki je v krepkih besedah pozdravil zaslužnega in delavnega deželnega poslanca dr. Verstovšeka kot kandidata za nadomestno državnozborsko volitev. Dr. VerstovŠek r je obširno razvijal svoj program in zlasti povdarjal stališče, katero zavzema on kot poslanec S. K. Z. 1810 tačasni tukajšnji č. g. kurat Andrej Juh, ki je postal pozneje prošt v Dobrli vasi na Koroškem. Iz-posloval je namreč v to svrho potrebno podporo deloma od verskega zaklada, deloma od saneškega gra-ščaka Antona pl. Ruhethal. Vsled tega so se vašča-ni odločili za stavbo posebnega Šolskega poslopja. Kot prvi posvetni učitelj je bil tu nameščen g. Lovrenc Paznik, doma iz Št. Kancijana na Koroškem. Deloval je tu celih 50 let. Bil je vnet za svoj poklic ter si znal pridobiti ljubezen svojih soobčanov. Bil je dober šolnik, dokler mu niso opešale telesne moči. Imel je iz tujih fara otroke na hrani, da so se tu šolali. Leta 1865 preselil se je v boljšo domovino. Njegovi bivši učenci postavili so mu kamenit nagrobni spomenik z napisom: „Tu v pravičnosti njih mnogo ste poučevali. Da bi se tam med rajskim' zvezdam' radovali." Po njegovi smrti jelaje šola izgubljati vsaj dober sloves. Krivo temu je bilo pogosto menjavanje u-čiteljskega osobja. V naslednjih 10 letih službovalo je namreč tu zaporedoma 7 učiteljev. Šele g. Ivan Reich je vstrajal delj na svojem mestu. On je preo-snoval šolo v smislu nove šolske postave, da je prišla v nje materinščina do polne veljave. Vsled tega so se učni vspehi boljšali, in šola je jela polagoma, a dosledno napredovati. Leta 1887 razširila se je šola v dvorazrednico. Leta 1892 dospel je tačasni 1 Šolski voditelj na svoje mesto. Za njegove dobe pridobila je šola Šolski in sadni vrt ter se opremila s potrebnim telovadnim orodjem. Leta 1903 se je razširila v trirazredmeo. Pri tej priliki se je šolsko poslopje popolnoma prenovilo in po higijeničnih predpisih uredilo. Poskrbelo se je tudi za potrebe bodočnosti. Tako je dosegla Šola sedanjo stopinjo svojega razvitka. Vsi navzoči so se strinjali zlasti z njegovim gospodarskim programom in obljubili z vso vnemo delovni za izvolitev gospoda dr. Verstovšeka, kateremu se gospod župan iskreno zalivali za njegov trud ia lepe besede. Gospod župan vspodbuja volilce, da se do zadnjega moža vdeležijo volitev. 'Zmaga mora biti sijajna. Legen pri Slovenjgradcu. V nedeljo popoldan / so tee zbrali' pri gospodu Rotovniku, po domače Plesniku, v prav lepem Številu volilei iz Smartna, Legna in Golabuke z gospodom županom na čelu.: Zborovanje je vodil gospod Vau-kan iz Smartna, r ki je opozarjal na državnozborske volitve. Deželni poslanec dr. Verstovšek je kot kandidat S, K. Z. ' podal kratko poročilo o svojem delovanju kot deželni poslanec in obširno razvijal program, ki je zajedno program S. K. Z. Njegove jedrnate besede so navdušile vse navzoče, ki so poslanca burno pozdravljali. Gospod Rotovnik opozarja volilce na, veliko iz-premembo, ki se je zvršila ¡v dobi nekaj let. Narodne stranke ni več, slovenska kmečka stranka pa vedno bolj in vedno uspešneje deluje. Opozarja tudi volilce, da ee do zadnjega udeležijo volitev. V ravno istem smislu govori navduševalno č. gospod nadžupnik Lenart. Ko se je kandidat poslavljal, so se daleč razlegali živio-klici udanih volilcev. Za vinogradnike. V torek, dne 81. maja se je v proračunskem odseku obravnavalo o poljedelskem ministrstvu. Pri tej priliki je d r. Korošec povzel za besedo ter se zopet potegnil za naše spodnještajersko vinogradništvo. Izvajal je, da je ministrstvo sicer marsikaj storilo za prenavljanje vinogradov, a nič v to svrho, da se vino sjiravi tudi v denar. To opustitev čuti vinogradništvo zadnji dve leti, ko imamo mnogo vina, a ga ne moremo prodati. Vsled tega so vinogradniki zašli v največje gospodarske zadrege. Nujno potrebno je torej, ne samo, da se prenovitev vinogradov podpira, da se uvoženo ogrsko vino strogo nadzira, ampak tudi, da se združenim potom podpira vinska trgovina in se tako pomaga našim vinskim producentom. Predlaga tozadevno resolucijo, ki se soglasno sprejme. HUI« pdfflin* munlli D n e 27. m a j a: Na Ogrskem se bije liud volilni boj. V Nagyhalmasu je smrtno-nevarno ranil župana neki Rumunec. V rabski stoliei so bili krvavi spopadi med Rumunci in Madžari. V mohaški okolici so se stepli Košutovci z Justhovci. Posredovati so morali orožniki. —• Dne 22. t. m. so se na Španskem vršile nadomestne volitve v senat. Volila se je polovica senatorjev. Izvoljenih je bilo 103 liberalci, 42 konservativcev, 3 karlisti, 5 regionalistov, 4 republičani, 9 škofov, 8 divjakov. — Na Irskem so se zopet pojavili nemiri. V Corku je bilo ranjenih 36 oseb. Dne 28. maja: V Srbiji se bodo.vršile v jeseni velike vojaške vaje, ki se jih bode udeležila tudi vsa srbska vojna rezerva. Prisostvoval bo tem vajam tudi bolgarski kralj Ferdinand. — V Lizbonu na Portugalskem je prijela policija nekega brazilskega begunca Remireza, ki je izpovedal, da je za napad na portugalskega kralja leta 1908 znalo 1148 oseb, med njimi celo dobro znani politiki. Zarota je bila skrbno pripravljena in so zasedli pot, po kateri se je vozil umorjeni kralj. — V nemškem državnem zboru so se združili konservativci in centrum, ter bodo glasovali Naposled se je govornik zahvalil vsem činite-ljem, ki so — bodisi duševno, bodisi gmotno — kaj pripomogli k procvitanju Šole, ter zaklical presvetlemu cesarju, kot najvišjemu pokrovitelju taiste trikratni „Slava!" ¡Vse občinstvo se je temu pozivu burno odzvalo, Šolska mladina pa je navdušeno zapela A. Kosijevo „Molitev za cesarja". Zdaj se je s šolsko mladino uprizoril igrokaz „Star vojak in njegova rejenka" iz I. Tomšičeve zbirke. Vsi nastopajoči igrali so tako gladko, sigurno in izrazito, da so marsikateremu poslušalcu stopile solze v oči. Vsa čast tukajšnjima gdč. učiteljicama, ki sta jih tako izborno izvežbali. Po igrokazu nastopila je zopet šolska mladina s Štirimi pevskimi točkami, in sicer: „Veselo dekle", „Kukavica", „Zelja" in „Spomlad", ki so vsemu občinstvu jako ugajale. Zato je vsakokrat odlikovalo mlade pevce z burnim ploskanjem. Pri veselici je sodelovala šentpavelska godba na pihala pod vodstvom g. učitelja Schmied-a. Tudi ta je v splošno zadovoljnost rešila svojo nalogo. Po dognanem sporedu se je Šolska mladina zdatno pogostila, in potem razšla. Drugi udeležniki pa so se radovali še nadalje ter vživali spomine na svojo srečno mladost. Tako je,ta slavnost dosegla popolnoma svoj namen, vneti ljudstvo za Šolo in mu nekako predočiti njen pomen in njene zasluge za ljudsko izobrazbo. Kot trajen spomin na to slavnost pa bode ostal jubilejski Šolski sklad v podporo tukajšnji revni šolski mladini, ki bode pa (v) njej morda narastel na 1000 K. proti vladni volilni preosnovi in za vse, kar je nemški kancelar označil za nevsprejemljivo. Dne 29. maja: Angleško časopisje piše zelo sovražno o Nemčiji. Angležem in Rusom se gre zdaj za Perzijo, kjer -ridobivajo nemški denarni mogotci vedno večji vpliv. Angleško časopisje naglaša, da Rusi in Angleži ne trpe nemškega vmešavanja in da bosta obe velevlasti proti Nemčiji energično nastopili, če dovoli perzijska vlada Nemcem koncesije. — A-merika namerava protestirati proti priklopljenju Korejo po Japonski, če se Mandžurija ne otvori prosti trgovini. — Na Kitajskem so veliki nemiri. Pri mestu Titang so napadli in požgali vstaši okoli 100 hiš. Velika množica vstašev koraka proti severu ter zažiga na poti vse vasi. Dne 30. maja: Krvave volitve na Ogrskem. Ob. shodu vladnega kandidata Kovacsa v Juki so bili taki izgredi, da je orožništvo streljalo. Ustreljena je bila neka ženska, ranjenih pa je bilo več oseb. — Turški notranji minister je naznanil vsem guvernerjem, da je albansko vstajo smatrati za končano. — 60 vjetih Albancev je bilo pred vojnim sodiščem obsojenih na smrt. — Nekateri listi poročajo, da namerava predsednik poljskega kluba, Glabinski, odstopiti, ker so pri vsepoljskem shodu zmagali radikalni elementi proti konservativnim. Dne 31. maja: Poslanec Steinwender je že lzgotovil načrt za izpremembo zborničnega poslovnika, kakor mu je naročil odsek. Po tem načrtu bo mogla vlada na interpelacijo tudi pismeno odgovoriti. — Kakšne čedne razmere morajo vladati na Ogrskem pri volitvah, nam dokazuje, da je moral v nedeljo o-poldan odpotovati v Sopronj bataljon zagrebškega 78. pešpolka, a v soboto pa prvi bataljon istega polka v Szasvar > za asistenco pri volitvah. V soboto ponoči je odpotoval cel zagrebški pešpolk na Ogrsko, istočasno je tudi odšlo 50 hrvaških orožnikov. Pozor volilei! Imeniki za nadomestno volitev za državni zbor v okrajih Šoštanj—Slovenji gradeč—Gornji grad—Mar renberg so razpoloženi. Sveta dolžnost vseh pristašev S. K. Z. je, da pregledajo imenike in reklamirajo, če kdo ni vpisan v volilni imenik, čeprav je opravičen voliti, ali pa je vpisan kot neupravičenec. Za vsak slučaj (vsako osebo) je treba vložiti posebno reklamacijo. Ce se kdo pritoži, da ni vpisan v volilni imenik, mora dokazati, da je izpolnil 24. leto ter biva nad eno leto v občini, kjer hoče voliti; to se doseže z rojstnim, domovinskim listom in potrdilom županstva ali gospodarja o bivanju itd. Vsa ta dokazila so koleka prosta. Ce reklamiraš, da je prišel kot neupravičenec v volilni imenik, dokaži, da nima dotičnik volilne pravice, s tem, da poveš, da je bil pred letom obsojen radi goljufije ali, da je pod skrbstvom, ali da ni avstrijski državljan, ali da Šele nekaj mesecev stanuje v volilni občini itd. Pristaši in zaupniki S. K. Z. storite svojo dolžnost in zanimajte se za volilne imenike! Razna novice. Duhovniške spremembe. Prestavljen je g. kaplan Anton Berk iz Gornjega grada k Sv. Barbari v Halozah, g. Jakob Rabuza od Sv. Barbare v Gornji grad, g. Leopold Kolenc iz Vidma v Dol pri Hrastniku, in g. Janez Zaje iz Dramelj v Galicijo pri Žalcu. Iz politične službe. Cesarski namestnik je imenoval Frano Krajnca, narednika na kadetnici v Liebenau pri Gradcu, namestnlškim kancelistom pri okr. glavarstvu v Slovenjem gradcu. * Sprejem v zavod sv. Otilije za slepce v Gradcu. Zavod sv. Otilije za slepce v Gradcu sprejme z dnem 9. septembra 1910 vse slepce, 4—12 let stare otroke, ki imajo domovinsko pravico na Štajerskem, v odgojo in pouk; prav tako tudi otroke, ki zaradi slabega vida ne morejo obiskovati javnih, ali zasebnih ljudskih šol. Plačati je na leto malenkost; ako pa je prosilčevo uboštvo dokazano, ga sprejme zavod sv. Otilije za slepce v Gradcu brezplačno. Poučujejo se tudi vsi predmeti ljudskih šol, vspešno se goji petje in godba, kakor tudi ročna dela, kakršna more izvrševati slepec samostojno. — Prošnje na tukajšnje ravnateljstvo zavoda (Leonhardstrasse, 130), naj se oddajo najzadnje do konca julija t. 1. Pridenejo naj se sledeči listi: krstni list, list o cepljenju koz, domovinski list, ubožni list ter zdravnikovo spričevalo, ki naj priča, da je otrok slep ter sposoben za pouk in vzgojo. Južnoštajcrski narodni muzej v Mariboru je odslej zopet odprt ob nedeljah od 10.—12. ure, ob četrtkih od 11.—12. ure. Kdor si hoče druge dneve ogledati muzej, se naj oglasi pri g. Stegnarju, Wildenrai-nergasse 12, ali pri tajniku „Zgodovinskega društva", prof. Kovačiču, Koroška ulica 10 (nasproti Cirilovi tiskarni). Vstopnina je ob nedeljah in četrtkih 20 vin., druge dneve 1 K v prid muzejskega sklada. Muzej se nahaja v II. nadstropju „Narodnega Doma". — Ponovno prosimo vse rodoljube, naj pošiljajo za muzej starinske, umetniške, narodopisne, naravoslovne predmete. Muzejski kuratorij. * Zborovanje deželnih zborov. Graška „Tages-post" poroča iz zanesljivih virov, da se je prošnjo štajerskega deželnega odbora za sklicanje deželnega zbora odbilo. Vlada ne bo v teku poletja sklicala nobenega deželnega zbora, tudi štajerskega ne. Parlament bo zboroval približno do 10. julija ter bo poleg «roračuna rešil še nekatere male predloge. Potem bo zborovala gosposka zbornica, da reši proračun in nekatere, v poslanski zbornici sklenjene zadeve, med tem tudi zakonsko predlogo o italijanski pravni fakul-teli. Upa se, da se bo poleg drugih predlog izdelal tudi zakon za izpremembo pokojninske postave zasebnih uslužbencev. Sredi julija se bodo začele parlamentarne počitnice, jeseni šele pa bodo zborovali deželni zbori. * Kandidat dr. Verstovšek. Navdušenje med pristaši Slovenske kmečke (zveze za kandidata dr. Verstovšeka je veliko. Iz vseh okrajev prihajajo poročila, ki soglašajo v tem, da je Kmečka zveza lahko sigurna na zmago. Dr. Verstovšek je znan v svojem okraju že kot deželni poslanec po svoji priljubljenosti in delavnosti. * Šole prost bo na ljudskih šolah odslej sv. A-lojzija praznik. Zato bo šola. na pepelnično sredo. * O Plojevem klubu je razposlala „Deutschna-tionale Korrespondenz" članek, ki je za našo javnost zelo zanimiv. V njem se trdi, 'da sedanja večina ne sme odbiti Hrvatov (Plojev klub) in Italijanov, ker so bili nemški večini doslej vedno na uslugo. Mislimo, da tudi za slepce ni treba pisati k temu komentarja. * Kmečki zastopniki liberalne in brezverske Zadružne Zveze v Celju so ti-le „kmetje": Dr. Fra-njo Rosina, advokat, dr. Vekoslav Kukovec, advokat, dr. Ahton Božič, advokat, dr. Josip Georg, advokat, dr. Josip Vrečko, advokat, dr. Ernst Kalan, advokatski koncipijent, dr. Milan Goršek, advokat, dr. Lju-devit Stiker, advokat, dr. Alojzij Brenčič, advokat, dr. Josip Barle, notar. — Jih je še par v Celju, pa ni bilo menda več prostora pri koritu. Torej kar 10 doktorskih kmetov. Od kmetov ni v vodstvu niti eden, če ne bode kdo trdil, da je morebiti kmet profesor Kožuh, ali poštni uradnik Mirnik, ali morebiti celo exžupan in exkandidat Benjamin Kunej, ki je lastno kmetijo dal v najem, sam pa prodaja pivo in od tega živi, ali morebiti če je g. kmet hmeljski mešetar in poslaneo do konca te dobe, Roblek? O kmetu Gpričanu, ki je tudi uradnik, bomo govorili drugokrat. (Naše ljudstvo mu je že pokazalo, kako ceni take kmete, takrat, ko ga je kot kandidata pustilo na suhem. Pač še dva kmeta najdemo, to je nadkmet Sirca in nobelkmet Fer-linc iz Šmarja. Kako so drugi obžalovanja vredni gospodje prišli v zgoraj navedeno mešano družbo, bodo sami vedeli; nam je ueumljivo. — Zadruge, oglejte si te kmete dobro, potem pa vam ne bo težko uganiti, zakaj se gotovi ljudje tako rinejo in pretepajo, da pridejo — do korita. Se lažje pa vam bode pokazati hrbet takim kmečkim osrečevateljem, kot so ljudje iz iz-vrševalnega odbora liberalne celjske stranke, ki fco-do v Zadružni Zvezi neomejeno gospodarili. Niti kno-fa tem ljudem! * Nedelja, 10. julija, bo pomemben dan v zgodovini našega naroda. „Slovenska krščansko-socialna zveza" hoče ta dan po vsej Sloveniji pokazati, kako krepko življenje se je razvilo iz nje tekom let. Naša izobraževalna organizacija bo manifestirala ta dan za svoje vzore in za novo delo. V seji odbora „Slovenske krščansko-socialne zveze" se je v ponedeljek, dne 23. m. m. sklenilo, da izdajo „Slovenska krščansko-socialna zveza", zveza Orlov in „Slovenska Straža" skupni oklic za proslavo 10. julija. Vsa naša izobraževalna društva dobe ta poziv, dobe navodila za slavnostne akademije 10. julija, dobe vsebino predavanja, pevske točke, izvirno novo, dnevu in proslavi primerno igro, navodila za ustanavljanje podružnic „Slovenske Straže", zato posebne tiskovine, pravila „Straže", poljudno brošuro o namenih „Straže". Prosimo vse, ki dobe te tiskovine, da takoj podpišejo tiskovino za stanovitev podružnice „Slovenske Straže", in jo takpj dopošljejo centrali, ki preskrbi, da bo do 10. julija podružnica že oblastveno potrjena. Sramota bi bila, ako bi iz kakega kraja ne bilo odziva, nečastno bi bilo za vsak kraj, ki bi ob taki priliki javno pokazal svojo — zaspanost. Zato pa, somišljeniki, že sedaj na pripravljalno delo! Naj pokaže dne 10. julija slovensko ljudstvo, da je trdno in zvesto organizirano okrog zastave „Slovenske krščansko-socialne zveze", in da je naša izobraževalna organizacija naučila naše ljudstvo, ne le ljubiti domovino, ampak tudi delati za njo in se za njo boriti. Pokažimo, da nam je resna, odločna volja, delovati v pravem duhu sv. Cirila in Metoda, da z ljubeznijo do domovine, z delom za njen obstoj, hočemo vedno združevati tudi nerazrnšno zvestobo do katoliške cerkve. To je naše stališče, in 10. julij naj pokaže, da je to stališče nepremagljivo, ker na njem z nami združen stoji tudi celokupni slovenski narod! * Vrazova slavnost v Mariboru. Slovensko zgodovinsko društvo priredi v nedeljo, dne 5. junija,, s sodelovanjem narodnih društev v Mariboru večjo Vrazovo slavnost z zelo zanimivim sporedom. Kakor 6u-jemo, se misli udeležiti slavnosti tudi Število Slovencev iz rojstnega kraja pesnikovega. Tudi bratje Hrvatje se udeležijo te slovesne prireditve. * Spored te zgodovinske slavnosti je sledeči: 1. Iv. pl. Zaje: O- vertura iz „Vražarica Boissyska". 2. Senoa: Stanko Vrazu. Deklamacija. 3. J. Leban: Molitev. Moški zbor čitalnični s spremljevanjem pozavn, i 4. Dr. Ilešič: Slavnostni govor. 5. V. Klaič: Pod prozorom. Besede Stanka Vraza. Moški zbor čitalnični. C. Fučik: Slava cesarju! Marche triumphale. 7. Slava Stanku Vrazu! Živa slika iz Vrazove dobe v treh delih. I. del: Na žerovinskih dobravah v ranem jutru leta 1810. I L. del: V Zagrebu na Lj. Gajevem domu leta 1840 do 1848. III. del: Na pesnikovem grobu leta 1910. Tableau. — V presledkih gledališke igre svira orkester: „Stanko Vraz-koračnica" in V. Parmo v „Intermezzo". Osebna vest. Zdravnik dr. Edvard Serko se je naselil kot praktični in zobozdravnik na Vranskem v Savinski dolini. Duhovniške spremembe. Prestavljeni so: c. g. kaplan Topolnik iz Šoštanja na Videm, č. g. kaplan Kropivšek od Sv. Lovrenca v Slov. gor. v Šoštanj, č. s. kaplan Skvarč od Sv. ICungote na Pohorju k Sv. Lovrencu v Slov. gor., ( č. g. kaplan Erker od Sv. Marjete pri Ptuju v Mozirje, č. g. kapl?.n Planine uz Mozirja k Sv. Marjeti. * Čudne pojme o volilnem boju imajo naši liberalci. Ni jim namreč dovolj, da po svojih umazanih listih naše pristaše na najsurovejši način napadajo, sedaj so začeli tudi še z dejanskimi napadi. Pri Sv. Antonu na Pohorju se je vršil minolo nedeljo volilen shod, na katerem je govoril tudi g. Zebot. Ko se je vračal domov in bil že blizu Vuhreda, ga dohite trije fantje. Dva stopita naprej, eden pa ostane od zadaj. Hipoma udari ta nič hudega slutečega Zebota s težko gorjačo po hrbtu, ostala dva ga pa napadetas kamni od spredaj. Gospod Zebot je imel mirno zavest, da je med poštenimi ljudmi, zato ni imel nobenega orožja pri sebi, niti palice ne, ampak samo dežnik, ter se ni mogel braniti. Ves raztrgan, krvav in ranjen je prišel le s težavo v Maribor, kjer mora ležati. — Deželni poslanec dr. Verstovšek je storil takoj potrebne korake, da se kaj takega ne zgodi več. * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Lenart, nad-župnik, 25 K; Brdnik Blaž, povodom, da je bila konjiška dekanija povzdignjena v arhidijakonat, 5 K; posojilnica v Konjicah 30 K; Terstenjak Ernest, c. kr. vojni kurat, 10 K; Novak Neža, za kruh sv. Antona, 2 K; dr. Pipuš 20 K; v kazenski zadevi Godec Anton proti Lizi Kacijan potom poravnave (dr. PipuŠ) 20 K; Cižek Jožef, dekan, 10 K; glasbeno društvo Maribor 20 K; Hirti, župnik, 2 vreči krompirja; Verk, dekan, in Planine, 9 vreč krompirja. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri „Bog plati"! Znamke. Terezija Bošnjak iz Braslovč) je poslala v prid obmejnim Slovencem 1200 nabranih znamk. Hvala lepa! Zmaga na slovenski meji. V St. Jakobu v Slov. goricah so obmejni Slovenci dne 27. in 28. maja pri občinskih volitvah priborili sijajno zmago. Nemškutarska stranka je poražena v vseh treh razredih. Stajercijanci so padli, kakor so dolgi in široki, tako, da tukaj ne bodo nikdar več vstali. Čeravno so se založili z vinom in mesom tudi v petek, jim ni 'pomagalo do zmage. Nič jim niso pomagali razni agitatorji iz sosednjih občin, n. pr. Gornik Lojzek, Kmetič in Žižek, ki je zajavkal po izidu "3. razreda, češ, da so zmagali sami kajžarji, joj, joj! Tudi Reiningerjev nastop v naši občini je bil brezuspešen. Naše, že toliko zavedno ljudstvo se ne da več komandirati od Santlna, Ferka in Tinča, ki misli, da edino on vse zna. Glavni „Štajerčevi" agitatorji in obenem kandidati so dobili celo 12 do 13 glasov proti našim v 3. razredu čez 100, v 2. so naši dobili 45, in v 1. so bili naši voljeni enoglasno. Nasprotniki in o-mahljivci so se poskrili kakor ščurki, ko zagledajo luč. Vsa čast pa možem, ki so se skazali trdne in ne-omahljive. Kmalu dobi St. Jakob drugo lice, mora, ki nas je tlačila, je strta za vselej. Mariborski okraj. m Izlet slepcev v Maribor. Zavod slepcev sv. Otilije v Gradcu napravi dne 9. junija t. 1. izlet v Maribor. Po njihovem prihodu bodo služili premilost-ljivi gospod knez in škof ob 8. uri zjutraj v stolnici sv. mašo, pri kateri bodo peli slepci mašo „Mater ad-mirabilis" od P. GriesbacherjaJOb 12. uri poldne bodo po radodarnosti Prevzvišenega pogoščeni ubožče-ki deloma v kn. šk. dijaškem semenišču, deloma pri čč. šolskih sestrah. Popoldne ob 5. uri priredijo slepci v veliki kazinski dvorani, ko se dvorana v gradu nikakor ni mogla dobiti, zanimiv koncert. Slepcev bo prišlo 112 pod nadzorstvom 2 učiteljev, 8 usmiljenih sester, 2 učiteljic in 2 vodnikov. — Od 2. ure popoldne do večera bodo v sobi poleg koncertne dvorane razstavljena razna ročna dela slepcev, in po koncertu se bo ponudila obiskovalcem priložnost, videti, kako ti-le berejo in pišejo. Ker so slepci vsled svoje žalostne usode vsega omilovanja vredni, se prosijo prebivalci Mariborskega mesta, zlasti gg. duhovniki, da jih sprejmejo prijazno ter jim pokažejo po svoji do-brotljivosti, da so jim ljubi in dragi. Izleta se bodo u-deležili iz Gradca: kanonik baron Oer, predsednik društva sv. Otilije; mestni župnik in dekan Jurij Schabl; ravnatelj zavoda ces. svetnik Anton Kratzer in adjunkt Peter Lehofer. Med slepci, ki pridejo v Maribor, je blizu 25 ubožcev, ki so iz naših krajev doma. jev doma. m Za dijaško kuhinjo v Mariboru je nabrala £0 vaseh Dogoše in Zerkovce plemenita in dobrosrčna gospa nadučiteljeva pri D. M. v Brezju, Elizabeta Žemljic, mnogo živil, kot krompirja, jajec in fižola, V Dogošah so darovale sledeče kmetice: Hellerjeva. Protnerjeva, Urša Miki, Marija Ivreutner, M. Katz, Horvatova, Lemežova, Robidičeva, Lešnikova, Auer-jeva, Ciričeva (županova žena), Smodejeva, Katz-ova (p. d. Grašičeva), Majheničeva, Cirič Antonova, Tkal-čičeva, Cebejeva, Smirmaulova, Perkova (cel mernik krompirja) in Stelcerjeva. V Zerkovcih so istotako pokazale svoja blaga srca naslednje hiše: Selova, Ka-cijanova, Rebernik Janez, Rebernik Alojz, Kokol Se-bastijan, Kokol Ferdinand, Leuhard, Zvajnčar, Friš, Marčič, Pivec (letos že drugi mernik krompirja) Kau-be, Slamberger in PŠeničnik. Brezplačno sta zapeljala v mesto dijaški kuhinji skupaj okoli 17 mernikov krompirja kmeta Štefan Lorbek iz Dogoš in Marčič iz Zerkovec. Bog plati vsem skupaj njihovo radodarnost in trud! In Bog daj tudi mnogo tako dobrih posnemovalcev ! in potem sami delajo, kar hočejo. Vem pa tudi za nekega hlapca, kateremu je njegov, gospodar kar sam zapisal na glasovnico ime: Franc Brinar, Ti liberalni gg. voditelji Narodne stranke pa se znajo tudi ljudem prilizovati in dobrikati, posebno,. kadar se bližajo volitve. Takrat prijateljsko odpirajo svoja liberalna srca in razkrivajo ljubezen do bližnjega vsakemu, do kogar imajo le količkaj upanja, dobiti ga na svojo stran. To prijateljstvo pa traja do volitve, drugi dan po volitvi pa že sosed soseda več prijazno ne pogleda. Pa tudi nek študent je lani o bližajočih se volitvah pridno hodil od hiše do hiše ter agitiral za Narodno stranko. Letos se bližajo zopet nove volitve, in ako vas pride Tinče zopet nadlegovat, da bi dali glasovnice njemu napisat, kakor se je to baje lani predrznil storiti, odprite duri in naženite ga. Možje in iantje, stopite pogumno na bojno polje, vsak mali posestnik, delavec ali hlapec, kateri ima volilno pravico, ima ravno tako pravico sam voliti, kakor pa tisti, ki ima skoro pol Smartna pod svojo komando. Ob času zadnjih držav-nozborskih volitev bil sem še tudi jaz v taboru Narodne, od liberalcev imenovane napredne, sicer pa nazadnjaške stranke. Ko sem pa malo bolj spoznal njene voditelje ter njih namene in početje, obrnil sem ji takoj hrbet, in tako storite tudi vi, kateri še niste. Ne dajte se strahovati in plašiti od vaših liberalnih gospodov delodajalcev in gospodarjev. Vaša bodočnost je .v. vaših rokah, kakor si boste postlali, tako boste spali. — Vaš zvesti prijatelj in dober svetovalec. s Staritrg pri Slovenjgradcu. Naše kmetijsko bralno društvo je dne 16. m. m. priredilo svoj občni zbor, na katerem je predaval tudi naš vrli poslanec g. dr, Verstovšek. Pa žal, da je bila tako slaba udeležba, osobito mladine ni bilo videti. Kaj je temu vzrok? Naša sloveča, in tako za narodno stvar navdušena mladina bo menda polagoma zaspala. Ravno letos bi imeli slaviti lOletnico obstanka našega društva, in ob tej priliki naj bi pokazala mladina, kaj vse zna in premore, kar bi pač lahko v polni meri, ter da trud naših požrtvovalnih voditeljev ni bil zastonj. Nelepo bi bilo za nas vse Starotržane, ako bi se društvo razpustilo, kakor se že tupatam sliši. Posebno tukaj ob štajersko-koroški meji, kjer je tako potreba močne organizacije. Kam je le sedaj zašel nekdanji starotržki brihtni piskrovez, kateri je znal tako dobro pokrtačiti vsakega, če se mu ni dopadel. Sedaj bi imel pač veliko opraviti pri nas, zlasti pri mladini, ki se hoče izneveriti. Pa ga menda ni enaka [ usoda zadela. — Fantje in dekleta, ne dajte se osramotiti, in oklenite se zopet društva! Opazovalec. s St. Janž na Vinski gori. V noči dne 18. maja se je peljal iz Pragerskega Janez Sitar, doma iz St. Janža. Ko se je pripeljal do Celja, bi bil moral izstopiti ; toda v vlaku je zaspal in se je tako peljal Še naprej proti Laškem, Ko se zbudi in zapazi, da je že dalje, kakor bi moral biti, skoči brž iz vlaka, a pade tako nesrečno, da si je razbil glavo in umrl. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. s Remšnik. V tukajšnjem župnišču je umrl dne 25. maja 'Anton Pogorevc. Ni bil sicer kak imeniten mož, temveč le priprost hlapec. Vendar pa zasluži, da tudi širša javnost zve nekaj o njem. Bil je namreč res zvest hlapec, ki je služil v župnišču skoraj pol stoletja (46 let). Pač redek slučaj! Bil je vedno zvest in vdan svojim predstojnikom, zato sme upati, da ga je poklical Gospodar vseh gospodarjev z besedami: „Pridi zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te bo-dem čez veliko postavil." — Naj v miru počiva in bo vsem služabnikom v vzgled. Konjiški okraj. k Konjice. Shod žena in mater v nedeljo, dne 29. m. m. je nad vse pričakovanje dobro vspel. Naše vrle gospodinje in matere so pokazale, da nimajo samo zmožnosti, temveč tudi veselje do društvenega dela. Zbrale so se v velikem Številu, celo iz sosednjih župnij so bile zastopnice. Malo več še, pa bi bila dvorana polna. Vsa čast jim! Po običajnem pozdravu jim je sklicatelj očrtal na kratko cilje, naloge in uspehe društvenega združevanja. V rokah naših žena in mater je precejšnji del našega verskega domoljubnega in gmotnega napredka. Na vaših ramah sloni narodov blagor. Zmožnosti imate, voljo imate, plemenita srca imate: rabite jih torej v narodov blagor! Berite, učite se, izpolnjujte se v vseh strokah, ki jih obsega vaš imenitni poklic. Bodite izvrstne gospodinje, vzorne žene, plemenite matere in vzgojiteljice. Spoznavajte rane, ki razjedajo zdravo jedro našega naroda, iščite pa tudi sredstev, da pomagate privesti ljudstvo do tiste višino občne prosvete, za katero nas je določil Stvarnik in najboljši branitelj našega naroda! Ne mirujte prej, da bodo naše hiše domovi sreče in blagostanja, svetišča kreposti in vernosti, prebivališča najboljših kristjanov in državljanov. Vaša častna naloga bodi zlasti vzgoja nedolžne mladine. Vsak otrok vam bodi zaklad, ki ga Čuvajte z vso vnemo in skrbjo. Materino oko jim bodi zrcalo, materina roka kažipot, materino srce zavetje in materin vzgled Šola za življenje od zibelke do groba, zlasti v cvetu mladostnih let. Zborovalke so čutile, kaj se jim polaga na srce. Pozornost je Še povzdignil nastop dveh tovarišic, ki so nam povedale lepe reči. Marija Qrož (p. d. Volačka) je govorila o trojni materini nalogi, ki mora'moliti, misliti in saditi. Dosegla je popolen uspeh. Istotako Marija Kuk (p. d. Pintarca), ki je na-glašala, da je za vspešno vzgojo velike važnosti sodelovanje dušnega pastirja (Komu jih bomo izročile?). Takih predavanj želimo še več. Naj torej raste število udeleženk, naj raste zanimanje in tiho medsebojno delo. Bog daj lepemu začetku še lepši napredek in najlepši vspeh v blagor milega nam naroda! k Konjice. Mladeniči, ljubi mladeniči, ki živite v cvetu mladosti, ki zastopate pogum, moč in nadarjenost našega naroda, zberite svoje sile, napovejte boj surovosti, pijančevanju in drugim strastem, ki zastrupljajo vaše vrste. Najboljši med dobrimi, ojunačite se, začnite z resnim delom na čast mladeništva! Mlade-niška zveza, pridi na dan, delaj in prospevaj v veko-večen spomin na letošnje pomenljivo leto. Naj vas bo malo, pa bodite junaki — in zmaga bo vaša. 'Začetek je povsod težak, a čim težji je, tem več je vreden tisti, ki se ga ne ustraši. Torej! k Klokočovnik pri sv. Duhu v Ločah. V krogu svojih prijateljev in prijateljic sta obhajala veselo 25 letnico svoje poroke dne 31. maja za vero in slovensko domovino navdušena zakonska Janez in Terezija Habjan, p. d. Gajska. Na mnoga leta! Celjski okraj. c Zaupni shod Jugosl. Str. Zv. v Celju se ne vrši dne 12.t. m., ampak šele 19. t. m.; preložil se je radi turnarske slavnosti v Celju. c Nova cerkev pri Celju. Dne 15. maja smo se zbrali čebelarji podružnice pri Novi cerkvi, v Socki pri Arličevem čebelnjaku, da bi zopet pridobili nekaj novega pouka in navodila za nadaljno čebelarstvo. Krasen govor je imel potovalni učitelj Ivan Jurančič. V vznesenih besedah nam je razlagal, kako naj se čebelnjak postavi, da bode dovolj prostoren in svetel, da se lahko gibljemo pri vsakem opravilu, naj bode pa tudi dovolj zaprt, da ne morejo čebele priti noter kot tuji gost, in se s tem navaditi ropanja, kadar jih pregledujemo. Nadalje nam je razkazoval mero avstrijskih ali dunajskih panjev. Pri tem je lahko delo brez vsakega vznemirjanja čebel, ako se pravilno ž njimi ravna. Gospod potovalni učitelj nam je pokazal, kako se lepijo začetki in celi sati na okvirčke, in kako priprosto orodje se rabi pri tem delu. Govoril je še več o raznih drugih predmetih, ki jih rabi čebelar pri čebelnjaku in panjih. Nato je sledilo mnogo vprašanj, na katera je g. potovalni učitelj z veseljem odgovarjal. Grozen zločin se je izvršil v Petrovčah v noči od 28. do 29. maja 1910. SSlovensko ' krščansko-socialno izobraževalno društvo „Gospodar" v Petrovčah je pripravljalo za 29. maja J slavnost s petjem, govorom, deklamacijo in gledališko igro. Na predvečer je bil že pripravljen in lepo okrašen gledališki oder v novo kupljenem društvenem domu. A kaj se zgodi po noči? Liberalni tolovaji ulomijo v društveni dom skozi majhno okence na strehi, pridejo v dvorano, ter raztrgajo in razrežejo zastor in kulise, tako da je društvo drugo jutro našlo le razvaline svojega okrašenega odra. !Žandarmerija je bila telegraiično pozva.ua od dveh strani, da zasleduje tihotapske roparje. Kljub temu se je slavnost vršila. Pridne roke so zopet popravile, kar se je popraviti dalo. In največji učinek je imel slavnostni govornik, ko je ,lahko na raztrganem odru f dokazal' naprednost I Jiberalne stranke. Po končanem sporedu so igralke iztrgale krpe, ki so jih v naglici našile na raztrganih delih odra, tako da je občinstvo videlo od liberalcev raztrgani oder v vsej nagoti. (Nepopisna je bila ogorčenost občinstva nad tem tolovajstvom. Z največjim odobravanjem je sprejelo predlog nekega govornika, da se naj ta raztrgan oder brezplačno posojuje našim društvom, Jla se tako daleč na okoli spozna raztrgano narodnost liberalne stranke. Ti liberalni naprej-be-daki so namreč nedavno raztrgali tudi slovensko tro-bojnico na Vrbju, in tako s tem dokazali, da jim tudi ni sveta slovenska zastava: «liberalci so omadeževali slovensko zastavo! c Lemberg. Da je tukajšnji učitelj narodnjak prve vrste, ni nič kaj posebnega. Pa da si misli, da mora vsak tako plesati, kakor on gode, to je pa že odveč. Po njegovem mnenju bi morala Narodna stranka dobiti povsod prvo mesto; kar je pri krščanski stranki, to pa sovraži, zlasti naših užigalic ne more trpeti. Da bi naše ljudstvo povzdignil do prosvete, začel je z vso vnemo širiti liberalno časopisje. Kar brezplačno se vsiljuje kmetom v Mestinju „Narodni List" in „Slovenski Narod". Svetujemo Vam, g. učitelj, Če Vam preostaja denar od prevelike plače, dajte ga rajši za šolsko kuhinjo, katero že oeli čas svojega bivanja med nami ustanavljate. Bili bi Vam za to hvaležni, brez liberalnega časopisja bomo lahko obstajali. — Pa ne zamerite. c Vrbje pri Žalcu. Na binkoštni ponedeljek vršila se je v Vrbju pri Žalcu v lepih prostorih požrtvovalne rodbine g. Nidorlerja v Vrbju veselica, katera je krasno uspela. Zbrala se je velika množica zavednega ljudstva od blizu in daleč. „Najdena hči", katero igro so zelo dobro proizvajala vrla dekleta iz Vrbij, dopadala je pač vsakomur najboljše. Pozdravil je navzoče č. g. Schreiner in v jedrnatem govoru razložil namen izobraževalnega društva. — Podpredsednica Z. S. D. Marija Dreo iz Arnjevasi navdušila je dekleta s svojim iskrenim govorom. Dal Bog, da bi ta govor prinesel veliko dobrega sadu. Mešani zbor pod vodstvom neumorno delavnega g. Ivana. Zu-panca iz Žalca je zapel par krasnih pesmic v največ-. jo zadovoljnost občinstva. Vrli petrovški tamburaši so nas s tamburanjem med točkami izvrstno zabavali in pokazali, kaj zamore strune glas. Želeti bi pač bilo, da bi tudi iantje iz Vrbja stopili zopet na oder. c Gotovlje. Novopečeni, po napredku in izobrazbi stremeči napredni mladenič gotoveljski, ve marsikaj v zlata vrednem „Narodnem Listu", brez katerega bi ne smela biti nobena napredna hiša, poročati. Čudom se čudimo, da si upa ta' novopečeni organizator kar v 12. in 20. štev. „Narodnega Lista" nekoliko podregati napredne liberalne zaspance. Ali pa se ne bojiš napredni mladenič, da bi te g. Brinar ne prijeli za ušesa, ker tako vrle (rakovo pot) napredne Go-tovljane karaš ter jim očitaš, da še v marsičem zaostajajo. Kar se pa tiče ustanovitve liberalnega bralnega društva in prirejanja iger, smemo pa še čakati 50 let, kajti g. Brinar nam je čisto odrekel svojo napredno pomoč. Fino organizirana, „vrlo napredna" mladina gotoveljska, dvigni se in prirejaj igre, veselice, in pokaži kmalu, kaj da znaš, ne samo spati. Napredni mladenič, ako sumničiš g. Goršeka radi vsakega dopisa „iz Gotovelj", si pač zelo kratkoviden. Ali menite razni Brinarji,j Jošti in drugi, da zna samo g. Goršek sukati pero. Ali pa imate nas Gotovlja-ne za take nevedneže in butlne, med katerimi se sveti edino vaša nadarjena napredna glava. Moje ime je v uredništvu na razpolago. Le potrudite se vprašat v Maribor za moje ime, tamkaj boste gotovo izvedeli. Kar se pa tiče napada od strani liberalcev jia g. Goršeka, se g. Goršek zmeni ravno toliko za te napade, kakor mesec za psa, ki celo noč nanj laja. c Polzela. Naši nemčurji so dosegli rekord v zvijači. Ker so po zadnjem našem protestnem shodu zgubili skoro vse otroke, so tuhtali in študirali, kako bi zopet dobili otroke nazaj. Sklenili so nazadnje, da priredijo svoj shod. Znano jim je pa dobro, da je naše ljudstvo razburjeno ter da bi lahko prišlo do ra-buke. Treba je torej ljudstvo preslepiti. Toda kako? In potuhtajo jo brihtne glavice. Naznanijo, da bode shod v nedeljo, dne 29. maja. Shoda pa ni bilo. Pač pa smo izvedeli od popolnoma zanesljive strani, da imajo shod v soboto, dne 4. junija zvečer. Toda ne boste nas preslepili! Naše ljudstvo je pripravljeno vsaki čas, tudi ob delavnikih, da vam pošteno odgovori. Na to ste lahko pripravljeni. c Polzela. V nedeljo, dne 5. junija, ob 3. uri popoldan se vrši pri g. Cimpermanu veselica z dvema igrama. Na to veselico vabimo vse Slovence od blizu in daleč, da s posetom protestirajo proti nakanam naših nemčurjev. c Zusem. Pretečeni teden so imeli naš č. g. župnik Anton Sebat visokega gosta. Prišli so jih obiskat v bolezni presvetli g. Škof Ivan Stariha, ki so bili dolga leta škof v Ameriki, zdaj pa stanujejo v Ljubljani. Ob tej priliki so presvetli gospod Škof na praznik Presvetega Rešnjega Telesa imeli ob 10. uri slovesno službo božjo in so pri procesiji nosili Najsvetejše. Ljudstva se je zbralo k tej izredni slavnosti toliko, da je postala procesija nepregledna. Občinski odbor in domači orožniki so Šli tik neba. Stara je že žusemska fara, a take časti še ni doživela in je ne bo. Slučaj je nanesel Še to, da je spredaj procesije sam Papež, lastinar iz KoŠnice, nosil križ. c Zusem. Naš č. g. župnik Anton Sebat se je podal vsled bolezni v nogah za 14 dni v ljubljansko Leonišče k električnim kopelim. c Griže. V „Narodnem Dnevniku" štev. 117 dne 27. maja 1910 zagovarja g. nadučitelj Cernej grižke tako zvane „napredne razgrajače". Smešno. Ako ljubo, pridemo z imeni na dan, kako so nekateri, ki se udeležujejo ponočnih shodov v Šoli, bili navzoči, ko se je vlomilo v mrtvašnico, ko so se pobijale Šipe in u-kradel smodnik; nadalje, kako so na .binkoštni ponedeljek žvižgali in psovali Orle pri savinjskem mostu itd. G. Cernej, le z resnico na dan in ne zagovarjati ponočnih razgrajačev. , c Griže. Naši liberalci si navadno svojo vest v „Narodnem Dnevniku" in v „Narodnem Listu" hladijo. Če jih zadene v pridigah kakšen nauk ali sploh kakšno svarilo, iščejo takoj v teh listih tolažbe. V zadnjem času razlivajo svoj žolč po teh listih proti našemu g. župniku. Pač nevede javno pričajo, da naš g. župnik vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. Da bi pa sprejeli njegove opomine, to je tem prosvitljenim glavačem že preveč. Zato v svoji prosvitljeni naprednosti skrpu-cajo članke tako surove in neolikane, da bi se jih sramoval najvišji gorjanc, Če bi imel le količkaj poštenja in olike v sebi. Ti članki jasno kažejo, da so ti ljudje z vero izgubili tudi značajnost. Med ljudmi so libe-raloem ti članki pridobili kaj slabo čast. „Ta je pravi surovež, ni vreden, da sije solnce po, njem, ker tako žali našega dobrega g. župnika; Bog ga naj kaznuje," take in enake pohvale so si pridobili ti neslani dopi-suni med farani. Da te stranke nič prida ni, vedeli smo dobro, ali da bodo tako globoko padli, tega si nismo mislili. To je tolpa, ki je zmožna le izzivati, zabavljati, zmerjati, napadati in uganjati take in druge nesramnosti. Pač res, da iz njih sadu jih bomo spoznali. — Stariši, ali se ne sramujete videti svoje sinove in hčere v tako slabi družbi?! Kmet. c Sladkagora. Vprašamo Vas, g. župan, kako je kaj z volitvami. Smo radovedni. Le močno sedita da se Vam županski stolec ne prevrže, ker se potem ne da več postaviti. Torej na svidenje na dan občinske volitve, in ne jezite se preveč, ker znate dobiti §9 bolezen, ki se ji pravi „durhfal^ Umrl je dne 30. maja 1910 v St. Pavlu pri Preboldu tamošnji gospod kn. šk. duhovni svetnik i" župnik Mihael Plešnik v >71. letu svoje starosti. Rojen na Vranskem dne 20. septembra 1839, v mašnika posvečen dne 29. junija 1865 v Mariboru, je služboval kot kaplan v Gotovljah, pri Sv. Petru v Medv. selu (tudi kot provizor) in v Žalcu, in od 1. maja 1881 kct župnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu- Pogreb bode v Četrtek ob 10. uri dopoldne. R. i. p.! c Sv. Jurij ob juž. žel. Naši naprednjaki, po •domače liberalci, so postali že tako brihtni, da slišijo travo rasti. Toliko pa še vendar niso napredovali, četudi se imenujejo naprednjake, da bi bili že tako brihtni, nam bo mogoče marsikateri ugovarjal. Toda le berite naslednje vrstice in se bodete prepričali! — Pred kratkim je bila dražba lova za okoliško občino Sv. Jurij ob juž. žel. Občinski odbor je sklenil v svoji seji, da naj župan dražba lov za občino do 500 K, višje pa ne. In tako je izdražbalo lov celjsko lovsko društvo za 547 K, med tem, ko je bil prejšnja leta iz-dražban lov za 511 K. Vpraša se zdaj: Zakaj pa ni hotel občinski odbor višje dražbati in sam prevzeti lova? Pregovor pravi: Boljše drži ga, ko lovi ga! Občina dobi zdaj vsako leto 547 K in nima glede lova nobenih sitnosti in skrbi. Ce bi pa občinski odbor iz-dražbal lov, bi pa občina težko dobila iz lova tisto svoto denarja, za katero bi izdražbala lov, ali bi je pa sploh ne dobila. In vrhu tega, koliko sitnosti bi imela občina zaradi škode, katero bi napravil zajec! Komur bi napravil zajec le malo škode, vsakdo bi zahteval od občine odškodnino. Koliko prepirov bi s tem nastalo! In če pomislimo, i koliko napravi zajec v občini na leto škode, potem pač vsak razsoden človek lahko razsodi, da bi občina ne imela nobene koristi od lova, pač pa veliko Škodo. Dokler Še torej zajec ni od višje oblasti (postavno) proglašen za Škodljivca, da bi ga smel vsakdo ukončati, kdor ga more, toliko časa napravi taka občina, kakor je naša, kjer napravi zajec lahko veliko škode, veliko nespamet, če sama prevzame 1o-.t. Iz tega je torej razvidno, da so naši občinski odborniki pametno ravnali, da niso tako visoko dražbali, da bi ostal lov občini. Vsak pameten človek bi moral to zadevo tako razsoditi. Toda ne tako naši liberalci. Poslušajmo, kako modrujejo v „Narodnem Listu": „Kakor v raznih drugih občinah, je bila tudi letos za občino okolico Sv. Jurij razpisana dražba lova. Naši gospodje ali očetje odborniki so se strašno bahali po raznih gostilnah (ko so bili dobre volje!), da bodo ponudili največ za lov. 'A ko je prišel pravi čas in so imeli gospodje, odborniki tozadevno sejo, se pa nobeden niti ganil ni. Kaj pa naš „Častni" občan gospod Žganjk, ali bi ne mogel gospode malo poučiti? Pa kaj njemu mar davkoplačevalci, Se le njegova komanda velja. Dne 1. maja pa se je javno preklicalo, da so g. župan in očetje odborniki razžaljeni, ker se govori, da se niso brigali za lov, in da so se oni jako potrudili. To je pač navadna laž in je za to dovolj prič. Lov je res nekaj dražji, a dražbali so ga drugi možje — hvala jim, da skrbe za dohodke občine . . ." itd. — Tako torej modrujejo naši liberalci. In sedaj naj pa Še kdo reče, da ne slišijo naši liberalci travo rasti, i Naši liberalci so pač neumni in hudobni obenem. c Gomllsko. Veliko vrtno veselico na Gomilsktm priredi dne 19. junija tukajšnje Bralno društvo. Uprizorila se bo tudi na novem gledališkim odra narodna igra v petih dejanjih „Tihotapec". Sosedna društva se prosijo, da ta dan opuste svoje prireditve in v obilnem številu posetijo Gomilsko. Geslo bpdi: dne 19. junija vsi na Gomilsko. e g t. Jur ob Taboru. Dekliška zveza Bralnega društva priredi ▼ nedeljo, dne 5. rožnika 1910, popoldan cb 3. uri v prostorih g. F. Krašovca veselico. Na vsporedu so govori, deklamacije, petje, ter igro-kaa v treh dejanjih: „Večna mladost in lepota". Vstopnina: Prvi sedeži 1 E, ostali 60 vin. stojišča 20 vin. Brežiški okraj. b Posojilnica v Brežicah je k občinskim volitvam na Čatež poslala svojega načelnika g. Levaka, da je oddal svoj glas za liberalne kandidate, ki so vkljub temu imenitno pogoreli. Seveda, tej posojilnici je prav treba, da rešuje potapljajočo se liberalno barko. Naši pristaši morajo posvetiti več pozornosti odboru posojilnice in v slučaju potrebe izvajati edino pravo posledico — to je izstop iz odbora. Sedanje stanje ni več vzdržljivo, zato mislimo, kako se postavimo v najkrajšem času na svoje noge. b Javna shoda S. K. Z. na Blanci in v Breži-oah dne 29. maja t. 1. sta se lepo obnesla. Na obeh sta govorila poslanca PiŠek in dr. Benkovič; na Blan-ei je predsedoval g. župan Robek. Ustanovilo se je pododbore zadruge za vnovčevanje živine za sevni-^i in breški okraj. Na Blanci je bilo okrog 3—400W poslušalcev, v Brežicah pa do 100 volilcev iz celega breškega okraja. Vesinik mladinske organizacije. Naša mladinska organizacija vrlo dobro napreduje. Z veseljem čita človek poročila o krasno uspelih shodih naše mladine, iz katerih razvidi tudi, da je naša mladina res zavedna, da ima srce za vse lepo in blago, in da se zanima za gospodarsko in narodno delo. Tudi zadnjo nedeljo se je vršilo več takih shodov. DckllSki shod na Graškl gori blizu Rajhen- burja. 1. Cerkvena slavnost. Kakor blisk se je raznesla novica, da se bo vršil dekliški shod za sevniško in rajhenburško župnijo na Graški gori, kjer stoji prijazna cerkvica Matere božje, kjer je bila, nekdaj precej sloveča božja pot, ia kamor se še dandanes prav radi in z velikim zaupanjem zatekajo verniki, proseč Marijo pomoči v raznih stiskah in nadlogah. Veliko navdušenje je zavladalo med mladenkami omenjenih župnij, in ena misel in e-na želja se je polastila njihovih src: želja namreč, udeležiti se tega shoda. Ko je prišel tedaj zaželjeni 24. maj, sopraznik Marije Pomočnice, so prihitele naše mladenke v dolgih procesijah pod zastavo Brezmadežne, prepevajoč slavo svoji varuhinji in svoji skupni duhovni materi na prijazni hribček, kjer jim je ob slavoloku, na katerem se je bliščal napis: „Živele slovenske mladenke," izbrisal raz čelo vsled strme steze nastale potne kapljice prijazen pozdrav že tamkaj na stotine zbranega ljudstva. Hitro je bila do zadnjega kotiča natlačeno polna okusno ovenčana cerkvica. A vse mladenke se vendar niso mogle zbrati v njej, saj jih je bilo blizu 700. Zato je po peti sv. maši, med katero so očarajoče lepo pele sevniške cerkvene pevke, in po skupnem sv. obhajilu nastopil č. g. Gomilšek, župnik iz Medvedovega sela, na prostem, kjer je iz okusno okrašenega odriča govoril znamenit govor, ki ostane našim mladenkam v trajnem spominu. Njegov poziv, da naj mladenke časte vzor vseh deklet, brezmadežno Devico Marijo, in da naj posnemajo tudi njen vzgled, je našel odmev v srcih vseh, in trdnih sklepov, da hočejo to tudi storiti, se gotovo ni manjkalo. Cerkveno slovesnost je zaključila tiha sv. maša, na kar je bilo pol ure odmora v telesno okrepitev. 2. Dekliško zborovanje. Ob 10. uri se začne zborovanje v svrho ustanovitve dekliških zvez za sevniško in rajhenburško izobraževalno društvo. Gospod duhovni svetovalec Jože! Cerjak, župnik rajhenburški, otvori shod, in da besedo voditelju mladinske organizacije na Štajerskem, gospodu župniku Gomilšeku. S svojim poljudnim, nedosegljivo prijazno vplivajočim nastopom, se je g. slavnostni govornik naenkrat prisvojil srca vseh navzočih. Z največjo pazljivostjo so sledile mladenke in drugi njegovim zbranim besedam, s katerimi jim jo polagal na srce potrebo izobrazbe, gospodinjskega znanja in rodoljubnega dela, pa jim natanko narisal namen in pomen dekliških zvez. In ko se je g. govornik obrnil do navzočih staršev naših mladenk, češ, danes imajo priliko, da vidijo in slišijo, kako blago mislijo krščanski voditelji s slovensko mladino, tedaj je zaigrala v njihovih očeh marsikatera solzica kot znak hvale in priznanja, da se strinjajo s takim delovanjem, in da rade volje prepuščajo svoje otroke takim rokam v vodstvo. Koliko vspeha so imele besede g. govornika, kaže dejstvo, da je pristopilo takoj k rajhenburški dekliški zvezi 192, in k sevniški 104 deklet, kar se je razglasilo med nepopisnim veseljem in navdušenjem. A shod se s tem še ni končal. Sedaj začnejo nastopati razne deklice-govornice. Prva pokaže svojo ne-vstrašenost Jožefa Senica iz Šmarja pri Sevnici, ki v jedrnatih besedah spodbuja svoje, tovarišice v smislu krščanstva k narodnemu delu, v, katerem edino je u-panje, da se porazi narodnega sovražnika. Za njo stopi na govorniški oder Mici Rezec iz Rajhenburga. Marija je vzor krščanske deklice. Marijine čednosti si prisvajati, je dolžnost vsake slovenske mladenke, zlasti še družbenice Marijine družbe. Ce pa se že ne morejo vse mlade Slovenke zbrati pod zastavo Marijine družbe, je pa gotovo za vse dovolj prostora pod zastavo dekliške zveze. To je bila vsebina njenega dovršenega govora. Njen nastop je izredno dobro u-plival na vse navzoče. Marija Habinc iz Gorice opozarja svoje sosestre na novoustanovljeno „Slovensko Stražo", kjer čaka slovensko mladenko obilo narodno-obrambnega dela, katerega se naj z vso vnemo poprime. Izborna misel! Velikansko navdušenje pa nastane, ko se prikažejo na odru Lizika Barbič, Marija Avsec in Terezija Knez, prinašajoč pozdrave od videmskili deklet. Prva pozdravi zborovalke v imenu Marijine dsužbe, zadnja v imenu dekliške zveze na Vidmu. Marija Avsec pa pokaže, kakšno navdušenje se da izzvati s primerno deklamacijo. Gospod župnik Gomilšek je nato v prisrčnih besedah zahvali .mladenkam-govornicam, izražajoč svoje veselje nad toliko zavednostjo naših posavskih deklet. Na poziv g. kaplana Tratnika dajo zborovalke duška svoji srčni hvaležnosti nasproti g. župniku Gomilšeku za njegov trud in požrtvovalnost s krepkimi „Živio"-klici. — Tako se je končalo to veličastno zborovanje. Od Marije smo se poslovili še s petimi litanija-mi, in pevajoč Marijine pesmi, smo zapustili prijazno Graško goro. Dal Bog na Slovenskem Še mnogo takih sbodov v versko in narodno probujo naše mladeži! Jarenlna. Lep praznik je imela v nedeljo naša mladina v prijazni Jarenini. Kakor da bi se nebo veselilo z nami, je ves dan solnce razkošno poljubljalo zemljo, in oblaki, ki so se pričeli popoldne nekoliko zbirati, so bili hipoma razpršeni. Bilo je veselo v naravi in veselo v srcih naših mladeničev, ki so v o-gromnem Številu prihiteli od vseh strani. Med gromenjem topičev Be je pričela ob pol 10. uri predpoldne cerkvena slovesnost. Dobro znani in priljubljeni organizator naše mladine dr. Hohnjec je v krasni pridigi f v zbranih besedah razlagal' cilje krščanskega življenja in sredstva» s katerimi jih mladina dosega. Po cerkvenem opravilu, pri katerem je krasno popeval domači zbor, se je vršilo na lepo okrašenem prostoru pred cerkvijo veliko mlade ni Ško zborovanje. Topiči so pokali, ko je Stopil 'dr, Holinjec na oder in je v imenu S. K, S. Z. otvoril zborovanje. Za predsednika je bi! izvoljen mladenič Spari iz Jarenine« Z veseljem in navdušenjem je pozdravil tovariše, ki so došli iz vseh krajev. Kot prvi je govoril urednik Kemperle,, ki je navduševaj mladeniče k treznemu izrajbljanju mladih moči, ki spe v nas, v znamenju ljubezni do Stvarnika in do milodoneče materinščine. Opozarjal je tudi na „Slovensko Stražo", ki bo v kratkem započela u-stanavljati podružnice na ogroženi meji. Za tem je nastopila cela vrsta mladeničev, ki so prinašali pozdrave svojih tovarišev, v vznesenih besedah klicali in vabili k izobraževalnemu delu in označevali naše nasprotnike, \ v prvi vrsti nemšku-tarijo. Govorili so: Boštjan Kristofič iz Kamnice, Flut cher od Sv. Petra pri Mariboru, Špan, ki je prišel z dvema tovarišema celo od dalnjega Sv. Vida pri Planini, Polanec od Sv. Antona v Slov. gor., Gsel-man iz Hoč, Knuplež od Sv. Jakoba v Slov. gor. in Kokol iz Pesnice. Potem je povzel besedo dr. Hohnjec, ki je v Šaljivem tonu toplo in prepričevalno navduševal zbrano mladino za tri lepe čednosti: deloljubje, redolju-bje in rodoljubje. Živahno ploskanje, ki je sledilo govoru, je pričalo, da so padle besede na res rodovitna tla.. Župnik Vračko iz St. Ilja je prinašal pozdrave šentiljske mladine ' in pozival k globoki vernosti in značajnosti, ker le v tem je naša rešitev. Ob 1. uri popoldne je zaključil predsednik sko-ro dve uri trajajoče krasno vspelo zborovanje, ki pa ni nobenega utrudilo in so vsi ves čas pazno sledili govornikom. Med posameznimi govori je popeval domači zbor pod vodstvom č. gospoda dekana Cižeka, od goric je pa odmevalo gromenje topičev. H koncu moramo omeniti Še vrla dekleta, ki so pripenjala zborovalcem krasne Šopke. Hvala jim! Bil je lep dan včeraj »v/ Jarenini in težko smo se ločili od ljubkega kraja, kjer prebiva pošten, odločen in zaveden rod. Iialobje. Krasen shod dekliških Marijinih družb je bil tukaj dne 30. majnika. Udeležile so se ga Marijine družbe iz St. Vida pri Planini, iz Dobja in iz Celja korporativno z zastavami, zastopane pa so bile tudi druge Marijine družbe iz okolice. Vseh deklet je bilo nad 400. Po sv, opravilu v cerkvi so se zbrala dekleta pod kmečkim kozolcem, pod katerim so s pomočjo nekaterih domačinov postavile v teku pol ure oder za igre. Nato so nastopile po vrsti tri dekleta, ki so v neustrašenih in prepričevalnih besedah navduševale navzoča dekleta in mnogoštevilno drugo občinstvo za delo za Boga in slovensko domovino. Ker je v sedanjih časih med Slovenci v nevarnosti katoliška vera, in posebno Še slovenska narodnost, zato morajo tudi slovenska dekleta stopiti v javnost na bojno polje proti sovražnikom vere in slovenske domovine. To je bila glavna misel vseh treh govornic iz St. Vida na Planini, iz Dobja in Celja. Potem ste bili dve gledališki igri, namreč „Strahovi* in »Vi službi gospe Sitne". Gledalci so z burnim smehom in ploskanjen priznavali Šaljive nastope in spretnost igralk. Vmes pa so pevke izborno prepevale, med katerimi je močno donel daleč znani „Šentvidski bas". Bilo je lepo, da bi bilo še večkrat tako. Poljčane. V nedeljo, dne 5. junija pride predavat v našo Mladeniško zvezo urednik g. Kemperle iz Maribora. Predavanje se vrši po večernicah v poso-jilnični hiši. Namenjeno je za mladeniče iz Poljčan in Studenic. Vabimo pa tudi sosedne fante in tudi domača dekleta, naj pridejo. RtftoOMtISt novice. Zveza slovenskih deklet priredi koncem junija — najbrž dne 26. junija — v Petrovčah velik dekliški shod za Savinjsko dolino in Celju sosednje okraje. Natančnejši vspored se bo objavil. Kamilica pri Mariboru. V nedeljo, dne 12. junija bo pri nas veliki mladinski shod. Ob ya10. uri ja cerkveno opravilo, pri katerem pridiga prof. dr. Hohnjec. Po cerkvenem opravilu takoj zborovanje. Mladina, sploh somišljeniki, pridite! Dekliški shod v St. Juriju ob južni železnici se vrši v nedeljo, dne 12. junija po sledečem vsporedu:! Ob 10. uri pridiga gospoda župnika Gomilšeka in slovesna sveta maša. Od 12.—1. ure odmor. Od 1.—3. ure na prostoru pri cerkvi velik zbor Z. S. D.,ki ga vodi voditeljica Anica Kren. Slavnostni govor govori g. Fr. Terseglav iz Ljubljane. Nato nastopijo dekleta-govornice iz raznih župnij. Ob 3. uri slovesne večer-nice in sklepna pridiga dr. Fr. Kovačiča iz Maribora. Ob 4. uri odhod. Sosedne dekliške Marijine družbe naj pridejo v procesijah z družbenimi zastavami. Mladenke iz St. Jurija in sosednjih župnij, to bo vaš dan, pridite torej polnoštevilno! Listnica uredništva. Tokrat smo morali zopet eelo vrsto dopisov odložiti za prihodnjo številko, nekaj gmo jih za to številko tudi prepozne dobili. G« dopisnike prosimo potrpljenja. Mi bi gotovo vsakemu dopisnika raa uitregli, ko bi mogli. Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gospodar, Straža. Naš Dom, Slovenec! Pojasnila o inseratih daje npravniStvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko za 10 vinarjev. Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave, Ako Loterijske Številke. Dne 28. maja 1910. Oradec . 67 80 57 27 59 Dnnaj . 70 20 28 49 56 1 nov bencln-lokomobil 4—6 HP, 1 travniška brana, 1 železen plug, 1 mlin za debelo moko se po ceni odda. Strojno ključavničarstvo Earl Sinkcwitscb, Poffgasso 9, Maribor. 293 Zelo lepa hiša še davka prosta s štirimi sobami, dvema kuhinjama, velika klet, svinjski hlevi in lep vrt je blizu Maribora na prodaj. Cena 16.500 kron. Zamenja se tudi s posestvom na deželi. Naslov pri npravništvu Slov. Gosp. v Mariboru. 279 Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 5 sobami, kuhinjo, 3 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in škedenj, gozd, njive in travnisi, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po ceni proda. Zadnja cena 18500 kron. Vknjiženih je 8000 kron. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibnitz). 317 Apno najboljše vrste se dobi pri g. Ivanu Sulčič, Zidanimost. 8*23 V prijaznem vojniškem trgu je na prodaj lepa hiša, s hievota, vrtom in brsjdami, najbolj pripravno za rokodelca. Cena je štiri tisoč štiri sto kron. Naslov lastnika je: Janez Kok v Nori cerkvi pri Celju, p. Vojnik, 394 Pošten, glasbeno nadarjen fant se takoj sprejme v poduk kot cecili-janski organi s t in cerkovnik proti mali plači. Naslov v upravaištvu. 431 Travnik, prve vrste okoli 5 oralov 1 ure od Maribora oddaljen, leži ob okrajni cesti, se takoj proda. Naslov pri uredništvu Slov. Gospodarja.________439 Posestvo, eno uro od Maribora, lepi zidani irami, lepe brajde, lepo sadje, travniki, njive, lesi, vse skupaj 13 oralov; 2.500 kron o-stane vknjiženih. Kdor hoče kupiti, naj se oglasi pri Mat. Emer-šič v Dogošah štev. 22, pri Mariboru. 444 Na proda] je noiozfdana hiša z dvema sobama, kuhinjo, vežo in veliko spodnjo kletjo; hiša je 10 let davka prosta in leži 15 minut od_ mesta Ptuj ob glavni cesti, je najbolj pripravna za penzijcnista, ker je stanovanje zelo suho in lepo napravljeno. Cena se izve pri lastniku Franc Šumenjak, Rogoz-nica, Ptuj 443 Helo posestvo z 2 oraloma zemlje, se takoj proda. Pobrež štev. 155, J. K. 417 Fanta, pridnega, peštenega in šole prostega sprejme takoj Jurij Fregl v Framu. 418 Učenca, kateri ima veselje sekire deliti se učiti in enega pomagača, kateri zna dobro s26 Jos. Čretnik Št. Jurij ob jufnl železnici stavitelj mlinov in žag, kakor tudi izdelovatelj mlinov za rabo na roko, z ge-peljem, motorno in parno silo. Slika je posneta po mojem lastnem izdelku, in pošiljam iste na meni znane osebe na 1 mesečni poskus. — Zahtevajte cenike! Slovenec Konrad Skaza, delavnica is vsa cerkvena dela v St. UIriek, ChrftAss, ======== Ttrol se n^jtopleje priporoča u vsa cerkvena dela. Velikanaka zaloga sv. razpel. Novi zanimivi bIovenski ceniki zastonj in (ranko. Postrežba solidna in hitra. 681 če si je kdo prej pokvaril želodec, če je trpel vsled pomanjkanja teka, na zuprtju in iz tega sledeči gorečici, na bolečinah v želodca ia glavobolu, ali če je postal zelo debel, je bil primoran rabiti grenčico strašno slabega okusa, ki je prav pogosto njegov želodec Bploh ni prenesel in ga silila k bluvanju. Sedaj sejni potreba mučiti, kajti okus Inda-bonbonov je jako prijeten, njih uspeh pa je boljši kakor vsa dosedanja čistila in sredstva za okrepčanje želodca. Ne le odrasli ampak tudi otroci je radi uživajo, da celo dojencem se lahko d»do, Ako se vzame pred jedjo 1—2 komada Inda-bondcna, se konča v 1 4o 2 urah vsako zaprtje, če je še tako močno, brez želodčnih krčev in hudega napenjanja. Ako pa se vzame po jedi 1 komad Inda-bonbona, potem bo želodec izvrstno prebavljal, tek se bo povečal in zaprtja ne bo nikoli, Ako se čuti gorečica ali kislo hlipanje, napravi temu en Inda-bonbon konlfc Tisti, ki so postali preveč debeli in hočejo postati bolj suhi, naj bi rabili Inda-bonbon nekaj časa redno in bodo v kratkem času okusili njih izvrsten uspeh. Ker pa leži temelj našega zdravja v tem, da želodec redno deluje, ker vzame ta za življenje potrebno hrano in jo prebavlja, jo pusti priti v obliki krvi v telo, naj bi vedno rabili Inda-bonbone, da je naš želodec vedno v redu. Dobi se povsod! Cena zavoja (lOkom.) 40 v. Izdeluje Aleksander Balazsovihova Sepsiszentgyorgyjeva lekarna in strokovni laboratorij za izdelovanje sedmograških zdravil v Sepsiszentgyorgy. Glavna zaloga: Badapešta VIII., J6zsef-ntoa 35-37. 8o2 Prva največja zaloga črevljev v Celju priporoča slavnemu občinstvu veliko zalogo črevljev vseh vrst od najfinejših do najcenejših moških, ženskih in otroških kakor tudi samoprodaja original-amerikanskih. Štefan Strašek, Celje, Schmiedgasse. 411 Loden-sukno-odeje in koče za postelje in konje, pletilno volno itd. iz oveje volne prodaja na debelo in drobno Jakob Pogačnik, tovarnar volnenega blaga v Velikovcu na Koroškem. Ovčjo volno kupujem ali jo zamenjam za blago. 426 Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo T lastili hiši: „Hotel pri belem volu" (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje obrestuje hranilne vloge po 41/»0/« brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račnn in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom domače nabiralnike na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K. posojuje na zemljišča po 5°/0 do 5 72%. ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih ali osebah prevzame v svojo last proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke, Za vplačila po poiti se dajejo zastonj pošt. hranilnlčne položnice. Uradni dan: vsak torek in petek dopoldne. Vprašanja in prošnje se sprejemajo ml dan, inzemsi praznile dopoldne od 8.—12. ter od 3—6. are popoldne. F. P. Vidi © & Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov ponudi vsako poljubno množino 188 patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola" Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo. Največja zaloga kmetijskih strojev in sprejemanje popravil Franc Kam—*naZs Po,i3kavi priporoča vsem kmetom najnovejše vitle ali ge-pelne, vitelne mlatilnice, najnovejše ročne mlatilnice, najnovejše slamo-reznice, reporeznice, ve-jalnike, žitne čistilnice, pluge, brane, mline za jabolke in grozdje mlet, stiskalnice ali preše, stroje za kosit, obračat, grabit, za sejat itd. V zalogi imam vedno okoli 200 strojev vsake vrste, tudi na-ročuje vsake vrste motorje na bencin in sesalni plin, stroje za o-peko opremene za opekarne, železje za mline in Žage, ima najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak doma melje na roko, «CHej C na viti ali gepl. Tudi največje mline na motorje in na vodo, vse stroje ima od tovarne Ježek, mlini celo domači izdelek. Nizke cene, ugodni plačilni pogoji. ,Križevska opekarn društvo z omejenim poroštvom s sedežem v Kri že vel h na fl\urskem —■— polju, s temeljno glavnico 200.000 E. — —— To slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih I ilovnatih izdelkov kakor: zidno opeko, zarezana strešnike sistema Steinbrück, žlebnfake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah. Tovarna z najmodernejšimi stroji stoji kakih 200 metrov oddaljena od železniške postaje Križevci na lepi ravni cesti. 52 Podpirajte edino slovensko kmečko iaduatrijelno podjetje z naročili pri vodstvu. — Naročila pošiljajo se pod naslovom: „Križevska opekarna" v Kniževcih, 459 Tovarna za poljedelske in kmetijske stroje JZJSIWSlfe kakor mlatilnico za škopanje in navadne mlaiilnice za roko in gepelj. Rezalnice, gepelj, vejalnice itd. Livarna za železo in medenino. Izdelujejo se mlini in žage za vodno in parno moč. Vsa popravila po ceni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Kupuje se po najboljši ceni staro vlito železo, cink, cin, baker, syinec, t. d. 941 L Pfeifer tovarna in linrna v Hočah 1=111 pri Mariboru. oddamo od daues naprej vsakovrstne gramofone, enfone in plošče. Zahtevajte cenike. Istotfcm dobi ise najboljSi pcnmoževalni aparat „levograf" za 20% znižano ceno kakor doslej. Slavna društvs se opozarjajo posebno na to ugodnost. Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 271 Štefan Kaufmann trgovec 2 železom 23 v Radgoni, priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo Štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. Jaz Marija Kralj iz Mekotnjaka št 45 izjavljam z ozirom oa dopis v „Štajercu" z dne 1. maja 1910 štev. 18, da jaz s tem dopisom nisem v nikaki zyezi, proglašam vsebino tega dopisa za popolnoma neresnično in docela izmišljeno. Podlost znanega dopisnika izhaja iz zavisti nasproti g. Franca Magdiču, posestniku in posojiWönem u-radniku v Ljatomern, kateremu edino se imam zahvaliti, da sem od zavarovalne družbe spioh kaj dobila. Rada priporočam g Magdiča kot poštenega in vestnega zastopnika zavarovalne dražbe „Nationale Unfailversicherungs Gesellschaft" in sem mu hvaležna, da mi je po zavistni podlosti dopisuna povzročeno žaljenje odpustil. Ljutomer, dne 27. maja 1910. 451 Marija Kralj. Izvrsten šivalni stroj g lilllllHowe C. za gg. čevljarje in krojače, kakor tudi za Šivilje sposoben, se po vrednosti proda pri Mili Horvat, Janežovec 46, Sv. Urban-Ptuj. 455 Snodmeštaierska liudska oosoiilnica v 11U > registrovana zadruga z neomejeno zavezo 2M5T Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/»-Obresti se pripisnjejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrc-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4®/4%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 Va°/_o >n na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldae in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V nradoih nrah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejs in prošnja sprejemajo vsak delavnik od 8—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. 6 Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni urednik : Pran Rakovld. Tisk ciskarae sv. Cirila v Maribota.