"oSfnfna ofoAtna w gotorlal Leto XOM štev. 10 Ljubljana, torek 13« januarja I93I Cena 2 Din Lpravuištvo Ljubliana. Knafljeva ulica 5. - TelefoD št 3122. 3123, 3124 3125 S12Ö Inserate xldelek Ljubljana, èelen-buriiova ul - Tel «92 ìd 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje. Kocenova ulica št 2 - Telefon št IDO. Račun' Dri pošt ček zavodih: Ijana št 11.842 Pratia TSiPfi Wipfi 5» 105 241 Ljub- čislo Mussolinijev dvojni obraz Značilna angleška sodba o Mussolinljevih „inozemskih" govorih — Eden obraz za Italijo, drugi za inozemstvo Naročnina znaša oiesečt.o 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova c^sta 13 Te- lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo — Ostasi po tarifu London, 12 januarja. M. »Manchester Guardian« se bavi v uvoda ka z dvoličnostjo Mussolinija in primerja njegove govore na raznih fašističnih rovanj'h v Italiji m njegove najiovejše govore namenjene inozemstvu, ^ri 'em zlast citira Mussolinijev novoletni govor ameriški javnosti in njegov rilrniki vor v angleškem jeziku, namenjen scliji. Člankar naglasa, da bi govori, hi ;ih ie namenil Mussolini inozemstvu, po svoji miroljubnosti delali čast celo Mendersonu in Briandu. Toda napačno bi bilo misliti, da je to Mussolinijev pravi obraz. Dovolj je razlogov, ki utr juieio vero, ga govori Mussolini iz srcq i-amo na fašističnih zborovaniih. Kjer po >eličuje vojno in hvali lepoto tankov in bajonetov. Mussolini se sicer dobro zaveda, da bi pomenila vsaka nova v ustavijo vsako nadaljnjo oboroževanje Predlog, ki ga nazivajo »Gentlemen Agremen«. poudarja, da se vse države mrzlično oborožujejo. da bi imele ob sestanku razorožitvene konference do-voijno rezervo in mogle na ta način navidezno popuščati, dočim bi v resnici obdržale oborožitev na sedanj' stopnji List dostavlja, da je sprejem tega predloga dokaj malo verjeten, ker sodijo, da ni mišljen tako iskreno kakor se zdi v prvem trenutku, in da zasleduje povsem druge politične cilje. Pariz, 12. januarja, č. »Echo de Paris« nagovarja kandidaturo dr Beneša za predsednika bodoče svetovne konfe-rence za razorožitev 1 1932 List ie sicer pripravljen na to. da bosta Droti tej kandidaturi nastopil5 Nemčija in Italija in sicer samo zato. ker je Beneš iriiateli Francije Sai se že ču.ie o kandidaturi nekega danskega državnika za oredsednika te konference To bi pa ne bilo na mestu dostavlja »Echo de Paris« saj je Danska danes docela nega-Mven DP'mer za razorožitev Ta država se je namreč Dooolnoma razorožila tako na kopnem kakor na morju ter ne more nikogar prisiliti, da b; izvršil obveznosti. ki mu jih nalaga Društvo narodov. kajti Danska ne more ščititi niti morskih ožin niti ne more priti pri kak-štf zavarovalni mednarodni akciji v po-štev. Važni sklepi italijanske vlade Novi zakonski načrti za reorganizacijo gospodarstva « Olajšave za trgovski promet z Rusijo Rim, 12. januarja, r. Danes se je vršila seja ministrskega sveta na kameri .-ve bili odobreni nekateri zakonski načrti. DRUGA EVROPSKA KONFERENCA V petek se zopet sestane odbor za proučevanje načrta o evropski uniji — Borba za novo orientacijo medevropskih gospodarskopo-litičnih odnošajev — Sestava jugoslovenske delegacije Beograd, 12. januarja, p. Na sestanku odbpra za proučevanje evropske unije, ki se sestane 16. t. m. v Ženevi, bo med dru» gimi predlogi postavljen na dnevni red tu» di predlog nemške vlade, da se v 6vrho sa» niranja gospodarskih razmer v Evropi prouči vprašanje preferenčnega sistema v trgovnskih odrvšajih namesto dosedanje» ga sistema največjih ugodnosti. Ker je to vprašanje važno za vse agrarne države, ki so slično zahtevo tudi same formulirale na varšavski konferenci, bodfi nemški predlog bržčas poc&pirale tudi vse evropske agrar» ne države Zaradi velike važnosti tega vprašanja za Jugoslavijo je odredil minister zunanjih poslov dr Voja Marinkovic pred 6vpjim odhodom v Ženevo, da se naša delegacija za ženevska pogajanja ojači z dvema eks» pertoma za trgovinske in carinske zadeve. Imenovana sta bila kot tozadevna izve» denca dr. M;lan Todorovič, univerzitetni profesor iz Beograda, ter Kosta Simič, in« spektor ministrstva za finance Jugoslo» venska delegacija za ženevska posvet ova» nja o vprašanju evropske unije je notem» takem sestavi iena takole: minister dr V o» ia M'irinkov'é ko* šef bem«k; nos'anik dr Iii ja Šumenkovič in nomočnik zunsniega ministra Kosta F^+ic kot člana, dr Milan Todorovič in Kosta Simic kot eksperta in dr. Ivan Perne, svetnik ministrstva zuna» njih poslov kot tajnik. Dr Marinkovic, Šumenkovič in Fotič so nocoj prispeli v Ženevo, dočim odpotujejo ostali člani de» legacije iz Beograda jutri oziroma poju» trišnjem. Berlin, 12. Januarja d. V naSih gospodarskih krogih pripisujejo ogromno važnost usodi, ki jo bo doživel predlog nem. vlade glede nadomestitve dosedanje ugodnostne klavzule v trgovinskih pogodbah s sistemom prednostnih carin, ki bi si jih smele po svohxdnem dogovoru medsebojno dovoljevati evropske države. Uvedbo sistema preferenčnih carin so prve zahtevale srednjeevropske agrarne države na varšavsk konferenci, zdaj pa je tudi nemška vlada v sporazumu z odločujočimi gospodarskimi krogi poslala enak micijativen predlog odboru za evropsko unijo. Vlada utemeljuie svoj predlog «, tem, da bi sistem preferenč-nih carin omilil momentane gospodarske krizo v evropskih državah ob enem pa pokazal, ali je med njimi sploh mogoče tesnejše sodelovanje na bazi vzajemnosti. Prefe-renčtie carine bi pomenile izredno važen koraK naprej k cilju evropske unije. Ženeva. 12. ianuaria Aa Zasedanje od- bora za proučitev vprašanja o evropski uniji bo v petek, 16. t. m. otvoril francoski minister za zunanje zadeve Briand z govorom, v katerem bo orisal dana "a je stanje panevropskega pokreta. Poleg predlogov, ki so jih izročili tajništvu Društva narodov Nemčija, Belgija in Jugoslavija, je tajništvo prejelo še noto danske vlade s predlogom, naj se ustanove tri podkomisije za prouči-tev .vnašanja o evropski uniji. Prva pod» komisija nai prouči organizacijo evropskega sodelovanja; druga občo politiko Društva narodov s stališča evropskega sodelovanja. tretja podkomisija pa gospodarska vprašanja, ki so na dnevnem redu Društva narodov^ in ki se tičejo v prvi vrsti evropskih držav. Podkomisije naj predložijo svola poročila na seji evropskega odbora, ki se bo zopet sestal meseca maja med zasedanjem sveta Društva narodov ali v septembru med zasedanjem plenarne skupščine Društva narodov. Ženeva, 12. januarja AA. Danes je pri- -spel semkaj jugoslovenski minister sa zunanje zadeve dr. Marinkovié. Ženeva. 12. januarja. AA. Posvetovalni odbor za opij je imel danes sejo Proučevali •o načrt konvencije o omejitvi proizvodnje narkotičnih sredstev. Zaenkrat gre za popis narkotičnih sredstev, ki naj spadajo pod to omejitev. Važna reorganizacija kmetijskega šolstva Poleg srednjih in nižjih se osnujejo v vsakem srezu se narodne kmetijske šole z dveletnimi zimskimi tečaji in posebne šole za žensko mladine ki jih bo predložila vlada parlamentu ki se sestane 12. februarja. Na tem zasedanju bo parlament poleg nekih drugih zakonskih načrtov sprejel tudi zakonske projekte za pobijanje draginje in za ureditev splošnih gospodarskih razmer v Italiji. Izmed zakonskih dekretov ki jih je vlada že objavila ter jih bo parlament izpremenil v zakone, je važen dekret ministra financ o posojilu v znesku ? .n pol milijona lir tovarn- torpedov na Re ki kakor tudi dekret ministra zunanjih ooslov. s katerim se priznavajo posebne olajšave za parobrodm in obči trgovinski promet med Italijo in Sovjetsko Rusijo Te olajšave so dovoljene na oodlagi nove pogodbe, ki je bila skle njena med italijansko in sovjetsko vlado v času Litvinovega obiska v Milanu Brüning proti brezvestni agitaciji Nemški državni kancelar napoveduje odkritja o agitaciji, ki je spravila Nemčijo in njeno gospodarstvo na rob prepada Berlin, 12. januarja, g. Govor državnega kancelarja dr. Brüninga v Rati-boru je zaradi odkritosti izzval splošno pozornost Glavno pozornost jc javnost osredotočila na izjave državnega kancelarja, češ, da je nastala med prebivalstvom panika zaradi brezvestne agitacije, ki je privedla državo in njeno gospodarstvo na rob prepada. Do sedaj je bilo treba o tem molčati, sedaj pa je treba povedati odkrito, da si bodo vse Mranke na. jasnem. Kancelar hoče le te- daj^ nositi odgovornost dalje, če bo mogoče nemškemu narodu zopet istvar ti smisel za resnico in poštenje. Listi označujejo te kancelarjeve besede kot ve-lepomembne in pričakujejo, da bo kancelar v kratkem podrobnejše raztolma-cil. kaj je s tem mislil. Draždane, 12. januarja. AA. Načelnik nemške ljudske stranke Dingeldey ie na strankinem kongresu izjavil, da oro tudi apeninska velesila. Dalje Venizelos ni izpustil nobene prilike, da ne bi naglasi!, kako trdno prijateljstvo veže Grčijo in Jugoslavijo V tem pač ne moremo videti samo for-rnalitetnih izjav, marveč pravo iskreno iizpoved. ki sloni na spoznanju pravih nacijonalnih interesov. Grčija se še spominja. kako jo je z maloazijskega pri-morja odpihnila ofenziva kemalistiČne Turčije, — prav lahko si more predstavljati. da bi jo na sličen način mogel sunek s severa vreči tudi s traškega primorja. če bi se sedanja situacija na P>a!kanu spremenila in bi se naša drža- » va oslabila. Taki in slični preudarki so 1 merodajni vedno vsaj za kulisami, tudi če se javno ne govori o njih, in na njih sloni resnična državna politika. Zato bo Jugoslavijo in Grško pač trajno vezala tehtna skupnost interesov, kljub eventualnim trenutnim nesporazumljenjem, kakor jih poznam oiz prve povojne do-be. ki pa so sedaj tudi vsa odstranjena. Nekateri nam nenaklonjeni komentarji so skušali pokazati nekako odtujenost med Grčijo in Malo antan to — na osnovi Venizelosovih izjav. Taki komentarji so popolmoma odveč. Mi v Mali antanti sami prav dobro vemo, da ima Mala antanta opravka predvsem z zadevami in problemi, ki se Grčije niti naimanj ne tičejo. Kai naj se v Atenah razburjajo zaradi madžarskega šovinizma in habsburških restavracijskih poskusov ter stremljenj? Ali iz tega ni treba sklepati na kako nasprotje med grško in maloantant. politiko. Za aas ;e marveč važnejše, da tvori most med Malo antanto in Grčijo Jugoslavija in po drugi strani ^umunija za one zadeve. ki se tičejo Balkana, in to nam za dostuje. Seveda je Venizelos povedal ponovno prav prijazne besede tudi na naslov Italije. Temu se ne more nihče čuditi. Grčija je bila ves čas svoje nove državne samostojnosti zelo zavisna od evropskih velesil. Saj so ji te priborile svobodo in Pariz, London in stari Petrograd so imeli zato dolga desetletja odločilno besedo v novih Atenah. Po vojni sta ostala Pariz in London; grškim politikom ni bilo nikdar vse «no. kaj menijo tamkaj o njihovi politiki Italija hoče preticipirati na tem vplivu, hoče se uveljaviti v bližnjem orijentu Venizelos vid» te težnje in smatra za oportuno. da se jjm brez potrebe ne postavlja po robu. marveč jih po možnosti izrabi m se spravi v neki odnoša.t z njimi. Tako politiko mora vsakdo pravilno razumeti in ji ne more oporekati, dokler ne gre na račun in oškodovanje interesov tretjega. Ker pa tega ni — tudi pojavi o priliki Marinkovičevega atenskega poseta so to Dokazali — se nad Ven iz elo sov imi izjavami ne more nihče zgledovati. Murska Sobota, 12 januarja AA. Ban dr. Marušič in pomočnik bana dr. Pirkma» jcr sta danes ob pol 10. prispela s svojim spremstvom v Mursko Soboto. Murska Sobota, središče Prekmurja. si je ob tej priliki nadela svečano £>b eko Z vseh po« slopij vihrajo državne trobojke Pred ko» lodvorom se je zbrala ogromna množica, da pozdravi bana dr Marušiča. V četve« rostopih so bili postroieni gasilci iz Mur« ske Sobote in iz okoliških občin z zasta« vo gasilnega društva iz Murske Sobote. Pozdrav župana Benka Ko je ban dr. Marušič izstopil, je godba zaigrala državno himno. Najprej se ie g. banu predstavil sreski načelnik dr Lipov« šek, nakar ga je pozdravil župan Benko z naslednjim nagovorom: Visokorodni gospod ban! Vaša odločitev, da obiščete Mursko So» boto in naše Prekmurje in da stopite v ožji stik z njegovim prebivalstvom, je f srcih naših občanov izzvala največje ve« sclje V imenu tega občanstva vam želim najradiostneišo m najtoplejšo dobrodošlico Živel, gospod ban! Ban dr Maruš;č se je « kratkimi beseda, mi zahvalil za prisrčni pozdrav ter izja» vil, da je z veseljem prišel v Prekmurje, čegar prebivalstvo so naši naj milejši brat« ie in naš' Benjamini Šolska mladina banu Nato je g bana pozdravil v imenu uči» teljstva šo'sk5 upravitelj Gabrilelčič Učen» ka Zorica Menhartova je nagovorila gospo« da bana z nas'ednjim kratk;m govorom: Visokosnoštovani gospod ban! Slovenska Krajina se raduie. ko stopate orvič na našo slovensko zemljo N'hce se tega boli ne veseli kot šolska mladina, ki sprejema dnevno od svojih učiteliev v t»vo» ja srca čut liubezni do naše Ijubliene Ju« gos'aviie in do našega kralja Aleksandra Učenka jé izročila g banu šopek cvetk. G bin ie nato ljubko d ^ t irvi ooliubil. Svečana seia občinske uprave Ogromna množica je na\-> spremila go« spoda bana do občine, kier se je vrSila pod predsedstvom župana Benka 6večana seja občinskega sveta. Polnoštevilno zbri« ni občinski svetniki so priredili g banu, ko je stopil v setno dvorano, navdušen sprejem so «a dolootraino aklamirali. Župan Benko je imel nato nasledmii «.ovor: Visokorodni gospod ban! Visokospoštovani gospod pomočnik bina! Izredno veselje nam ie pripravljeno na današnji dan. k' bo spadal med pomembne dneve, ko nam je pripadla izredna čast in bila dan^ prilika, da pozdravimo naivišie predstavnike naše dravske banovne v sr« cu naše slovenske prekmurske pokrajine v naši občini. V imenu našega občanstva kakor tudi v imenu obč:nskega zastopa z menoj na čelu vas svečano nozdravliam s čistim odkritosrčnim slovenskim srcem. Gospod ban' Vaš prihod v Mursko So» boto ie zna trn dokaz vaše vel;ke naklon ;e» nost? do naše občine in pomeni živ stik 7 niegovi"-, meščanstvom Rodil bo bla socialnega raz« voja in napredka ter koraka na čelu naše» ga tukaišniegi nacionalnega pokreta Pp« stali smo imnulzivna žila vsega Prekmur« ia Ponosni smo na *o svojo vlogo in za» to nočemo nikoli pozabiti na to svoje po; slnnstvo. Občino Murski Sobota ne zaostala m ne bo niko1; pozabila svoi<»rta poslanstva v iuooslovenskem pravcu In ko v:di v sredini prvega predstavnika naše banovi« ne ki ie prišel med nas. da nam stisne nriiaMisVn naš" roke da se z nami nome« ni da sliši naše žHie m d i nam olaisa naš- bo'i ie ta ^ko'nost onora ki se nan>o naslania naša ohčma sedai i* v bodociy* sri čutimo. Ha nismo zaraščeni, in to cu« sfvn nam vi ivo nove energne Zastoo=*vo naše občme ie vdano Spre» 5e\o markst Ni Vel kra'ia kakor je bilo tuj? nrenričn-no. da nomati? kralieva bese« da «""no rešitev iurfosWepsketa vpraša» ni" To svonrenriranie «nrm 1° avgusta 10TO o nriPk-i proslav» 10 letnic" ohstoia n «en.) Pr^l'Tinria 7 r 'n mogočno mn« rùf emacilo doVn^li To naš" nr^nričanie »n čuten ie n» irvira samo ;z naše nacionalne misli, temveč tu dr iz tega. ker v:dimo. ka» ko i'e naše Prel-murie. posebno na naša občina Murska Sobo** v'rkviriu naše iu« goslovenske kraljevine z orjaškimi koraKi nanredova'n kot nikdar prej v svoji pre« teklosti. Znto smo vselei pripravljeni so« delovat? z umom in srcem nri oživotvor« jeniu velike državne jugoslovenske misli, kakor ie izražena v manifestu Nj. Vel. kra» lia z dne 6. ianuaria P29 in v kasneisih aktih kraljevske vlade, k? so bili kronani 7 mogočnim činom z dne 6. septembra lanskega leta. V tem duševnem razpolo« žen ju. na tej svečani spom ns-ki seji z na« širni odkritimi srci vas v svoji sredini po» zdravi jamo kot našega voditelja, kot nase« ga predstavnika dravske banovine z živo že! io. da bi b:!o vaše delo ozarjeno s po« polnim uspehom Naj živi Ni. Vel. krati Aleksander I.! _ Naj živi naš prevzvišeni kraljevski dom! Naj rivi Jugoslavija! Živel gosnod ban! V občinski dvorani je /'orilo navdušeno klicanje in manifestacije kralju in kraljev» ski rodbini, Jugoslavi ii in g bann so tra« jale dolgo. Na pozdrav župana Benka je odgovoril ban dr. Marušič »Velecenjeni gospod župan! Cenjeni gg. občinski svetniki! Dva razloga sta me dovedla do tega. da sem prišel med vas. Prvi je bila želja, da spoznam potrebe in težnie Prekmur ia naše Slovenske krajine, da stopim v stik z narodom, ki ga je usoda skozi stoletja ločila od matice, ki je bi! ločen od svojih bratov z državnimi mejami in ki ima zaradi tega gotove težkoče. ki iih ie treba odstra» niti. da omogočimo skupno bratsko živ« ljenje. Na drugi strani je bila moj« želja, da predvsem pokažem znake bratske ljubez» ni ne samo Murski Soboti kot kulturnemu in gospodarskemu središču naše Slovenske krajine, ampak vsemu Prekmurju, da po» kažem znake ljubezni in simpatije, ki so si jih prekmurski prebivalci pridobili kot naši najmilejš: bratje. Znano mi ie. da je bil položaj v Prek« murju tak. da moramo postaviti v Prek« tnivje na'boliye uradnike. Ti uradniki se morajo zavedati, da ima;o specijalne dolž« nosti, da moramo pridobiti Prekmurje ne samo v gospodarskem oziru, ampak tudi njegova srca Ti uradniki se mora;o zave» dati ne samo svoiih dolžnosti, ampak mo« raio tudi s srcem sode'ovati pri povzdigu Prekmurja. To'mačiti mora.io ljubezen in simpatiie, ki io öoii vsa dravska banovina do nagega Prekmurja. Bodite prepričani, da bomo 6 složnim sodelovanjem dosegli velike uspehe. Meni jc drago, di ste tako jasno snoznali pomen januarskega manifesta. Vidimo, da dobro in globoko donmovatr pomen energičnega koraka Nj. Vel kralja. Prej, v strankarskih časih, je tudi naj» boljša ideia kadar te mora'a iti skozi ne» štete politične in strankarske kanale, lah» ko postala umazana Sedaj, ko ie Nj. Vel kra! i postavil geslo1 kral; in narod, imate priliko, da neposredno iznesete svoje želie in da sodeluiete nri miravi in z^ nanredek naše domovine. Danes, ko hv!a Bogu ni več strankarstva. se mora to geslo Nj. Vel nol-arati nri vsakem ud^is^vovanju. Pri?e' sem meH Vgs da «lo?rn sorle'ttie« mo J ar sam. brer vas ne morem n''"<»«ar naoraviti 7uin »pKtevamo složno in odkri» fosr^no sode'ovan'e vseb --Vnvan'e se T"0'3 rn^vi+1 V «loSni hamnniii Po^^eh- Bo 'e da tr? s'orno sodeluìefe v d"b«i mani'ee^a Ve' lrr»l'V<»»-»iììo do n?»«e ve'ì'-e in 'ere Jii<»ostavj!e Vj se morale danes Tave''**; -»'asfì fe^a c*a smo svo^oHri i;»»r?'*e in da dane« ni ve? tuWv ki bì iim hi'i r>oH1o?nì. se i«1 neko? de'ilo nafe nrebivalstvo v d*-a inbma. v h'»r>ce in sužn»e ter «Josno^uioc« del naroda tjiMrn da smr» «pdat ßospodarii na svo'ih svobodnih t'eh. Ta d'tb samoravesti. d"'1 Donos» in d"h svos bode nas mora vodi+5 pri našem delova« n?u, po+em bomo lahko prepričani, da ie bHo naše de'ovanje v resnici v duhu kra« I je »eoa mani^es+a Obč;nsk' svetniki so spreje-i govor bi« na dr Marušiča z v eil k im navdušenjem in ploskanjem. Pozdrav in zahvala podbanu dr. Pirkmajerju Zatem je ponovno spregovoril župan Benko in dejal: V tem svečanem trenutku dovolite mi. da se v imenu občine in občinskega od» bora oddolžim našemu častnem meščanu pomočniku bana dr Otmarju Pirkmaierju. Več let je že preteklo, ko sem imel čast. da pozdravim našega častnega meščana v n^ši sredini Dolgo časa nam ni bila dana p*'!ika. da bi mu izrekli za vso dobr.oto in naklonjenost, katero je izkazal naši ob» čini, svojo dostojno zahvalo. V trenutku, ko je posetil našo obč:no v svojem visokem položaju, nam ie dana prilika in čast. da ga iskreno pozdravimo in da se mu toplo zahvalimo. G.osnod častni meščan! Ni pozab''eno v naših dušah, kako težke čase smo doživeli le^a 1925. ko je našo ob» čino in našo nokraüno zadela velikanska poplava V onih težkih čaeih ste prihiteli raši občini hitro na pomoč in ste poplav« Ijencem nudili ne samo to'azbo. ampak tudi gmotno podnoro. ki ie z'asti naše si« romašne sloie rešila nropada in 0'adu. Va« 5a nuina pomoč »e takrat otria hridVe solze večine našega prebivalstva, tako da se je uresničil znani izrek: Dvakrat da, kdor hi« tro da. Pri izvedbi elektrifikacije naše občine kakor tudi sosednih občin ste nam bUi na« klon jeni in le z vašo pomočjo in dobro volio je bi'a omogočena elektrifikacija od Ptuja do Murske Sobote. Toda ne samo v teh tczk'h časih ste nam pomagali, stali ste nam ob strani ter budno pazili z vso skrb io. da ne omagamo, da nam ne tisah» ne?o naše sile, da se povzdignemo in da nanreduiemo kot predstraža na severni točki naše domovine. Izrekamo vam svojo najtoplejšo zahvalo za vso dobroto in za vso ljubezen do naše občine. Obenem na vas prosimo, da nam ostanete tudi v bodo« če naklon ieni. Živeli! Podban dr. Pirkmajer se je zahvalil za pozdrav s sledečimi be» 6edami: Zahvaljujem se vam. velecenjeni gospod župan, za izraze priznanja. Ko sem bil svoječasno na vodilnem mestu in mi je bi« la poverjena uprava, sem po najboljših močeh skušal pomagati, kadar je nastali potreba. Ko sem v težkih časih prihitel na pomoč prizadeti Murski Soboti, sem stori, le svojo dolžnost. Vesel sem, da tega čina niste pozabili in da je ostal spomin na to v vaših srcih. Prepričan sem, da bomo s poz'tivnim delom najbolje pomagali b?.s našim dragim severnim stražarjem. S po« zitivnim delom bomo zbudili v vas prepri» čanje. da čaka sreča z nami zedmjeno prekmursko prebivalstvo. Prepričan sem. da bo6te z navdušenjem vztrajali tudi v tcžikib časih na svojem mestu. Obljubljam, da bom ob strani g. bana tudi v bodoče z največjo skrbjo in pažnjo zasledoval va« še želje in težnje. Zapisnik o svečani seji sta podpisala tudi g. ban dr. Marušič in pomočnik bana g. dr. Pirkmajer. Medtem je velika množica obkolila ob» činsko poslopje m čakala bana Ko se je ban dr. M irušič pokazal, ga je sprejeta z novimi navdušenimi ovacijami. Množica je spremila bana m njegovo spremstvo med neprestanimi ovačijami do Sokolskega do» ma. V dvorani Sokolskega doma so že bili zbrani zastopniki civilnih m vojaških ob" a» stev ter posameznih cerkva, med njimi ko» mandant mesta kapetan G"vri1ovič. za ka« toliško duhovščino kanonik Svetek, zastop» nik evangeljske občine senior Kovač, za» stopnik židovske verske občine rabin dok» tor Roth, predstavniki vseh državnih uradov n ustanov, zadrug, trgovskega gremì» ja, načelniki okoliških občin itd Domači» dì so napolnili dvorano do zadnjega ko» tička. Jugo slo venska izpoved Prekmurja Pred polno dvorano Sokolskega doma je pozdravi} g. bana najprej župan Benko z naslednjimi besedami: V imenu navzočega m no prisotnih za» stopanega prekmurskega ljudstva vas pri« srčno pozdravljam v naši sredi na na^i zemij: nam je mila in ljubljena m ka« t-re smov, so sc zbrab danes v Sokolskem domu, da vam izpregovorimo svoje želje, izjavimo svojo lojalnost in zapečatimo s vo« jo obljubo vdanosti do našega vladarja in lokažemo zadovoljstvo z upravo naše do« movine Naše prekmursko ljudstvo ic bilo sto« letja pod tujim madžarskim gospodstvom. Kljub vsemu pritisku pa je bilo vedno po^ nosno na svoh s'ovensko narodnost Naše ljudstvo ni bilo pasivno kljub preobljude« nosti Krajine ter je izkoriščalo do skraj» nosti vsako panogo življenske možnosti. Imamo mnogo pritožb, ker nas ne po'na» jo. Prekmurje je kraiina čisto posebne mentahtete in posebnega duševnega raz» položenja a na dnu duše čisto slovenska. Kdor nas ne pozna do dobra, misli, da smo protirežimski. Kdor ni čutil spiska prijateliske roke našega kmeta, misli, da ie nezaupljiv in nezanesliiv do domovine. Ravno narobe ie res. Naša Kraiina ie zi» belka našega naroda, naša zemlja diši po slovanstvu. Naš kmet je ponosen na to zemljo in pridno orje s plugom, da si za« gotovi življenski obstanek Mi vsi: kmetie. delavci in obrtniki delamo na tem, da na» predujemo, da povzdignemo Slovence v do» stojen položaj. Ta velika množica ljudstva ni zbrana, gosnod ban, da bi se pritoževala nad tež« kočami in gospodarskimi neprKtkanri. am« pak hrepeni po kulturnem in narodnem razvoju Zbrala se ie, da opozori naše nai» višje zastopnike dravske banovine, da je Prekmurje tista krajina kj je vredna ▼ svoji skromnosti in udanosti vse pozorno* sti merodajnih činiteliav To ljudstvo je •melo težke boje stoletja, istotako ie preži» velo hude trenutke po prevratu, tudi v svo« ji materi domovini se mu ie godilo večkrat siabo zaradi strankarskih boiev. Toda ko je 6. januarja 1929 Nj Vel. kralj napravil vsemu temu konec in vzel vodstvo države v svoje roke. ee je to ljudstvo oddahnilo z veseljem in udanostio in sprejelo mani» fest Nj. Vel Ne prefiravam, če trdim, da morda ni narod» v državi, ki bi bil s takim vese'iem in tako zadovol jnostio in oda» nostjo spre;e! manifest Nj. Vel. In fcas* neiše akte kra'ievske vlade, ki so bili kro» nani z mogočnim činom dne 6. septembra lanskega !eta. Ko vas v tem fzrednem trenutku po» zdravljam v imenu vsega prekmurskega slovenskega liudlsiva. pozivam vse narro» če, da zakličete iz čistega jugoslovenskcga srca: Nai živi Nj. Vel. kralj' Naj živi kraljev, skj dom! Nai živi Jugoslavija! Naj živi predsednik vlade! Naj živi gospod ban! Burno ploskanje mnopobrojne množice, k' ;"e z napetostjo poslušala pozdravni tro vor. je dokazalo, da je bilo zbrano ljudstvo enih misli, kakor jim je dal Ì7.raza gosp. Benko. Ban se je zahvalil županu s prisrčnimi besedami ter je med drugim rekel: >Z veseljem sem prišol v vašo sredino. Gnalo me je srce, ki mi je narekovalo, da si moram predvsem ogledati to naše lepo Prekmurje, kj je bilo od nas ločeno, ki pa je navzlic temu ohranilo svoj slovenski značaj in ki je navzlic težkim borbam za obstanek ohranilo svoja narodna čuvstva na svoji lastni domači grudi. Bodite uverjent, da bom na svojem položaju deloval z vso silo na to. da se ta čut ljubezni in prizna-u.ia za vaše stoletne borbe uresniči. Ne prihajam med vas. da bi diktiral temveč kot izvršilec volje Nj. Vel., ki ho?e, da delamo z narodom (splošno odobravanje in ploskanje). Kralj hoče. da narod sodeluje, on želi, da naš narod sodeluje pri povzdieu in napredku države. Imeli boste danes priliko. da mi tolmačite svoje želje in pritožbe. Mnogo je še neizvršenesa, mnogo lepih ciljev bo še treba doseči. Ako bomo storili svoio dolžnost, bodo vsi nedostatki odstranjeni.« Sprejem deputaci) Za tem so zastopniki raz tu ti ustanov, korporacij in društev predložili svoje želj® in pritožbe. Mnogo je bilo tudi zastopnikov okoliških občin, ki so vsi z odkritim srcem izražali svojo lojalnost do države in «tedanjega režima. Po končanem sprejemu je povzel zopet besedo gosp. ban dr. Marušič, ki je v daljšem govoru odgovoril na nekatere želje in pritožbe. Gosp. ban je dalje priporočili strpnost ▼ verskem oziru ter je naglašal, da bo vlada vere vedno ščitila kot moralna in socijalne činitelje. Poset na meji Popoldne so gosp ban, gosp. pomočnik bana, župan BcilLo in ostalo spremstvo bana obiskali dve občini na madžarski, oziroma na avstrijski meji, in sicer občino Sv. Jurij in občino Gornji Petrovci. V Sv. Jurju so bana pričakovali ognjegasci in domačini. Po več govorih je gosp. ban sprejel razna odposlanstva, med temi župana nemške občine Kromarovci, ki je v imenu ta-mošnjega prebivalstva izjavil vdanost kralju Aleksandru, vladi in lojalnost ter ljubezen do kraljevine Jugoslavije Iz Sv. Jur-ja se je gosp. ban odpeljal v Gornje Pe-trovce, kjer je bil sprejem izredno prisr» čen. Kljub temu da je gosp. ban s svojim spremstvom prišel v Gornje Petrovce šele ob pol 6. zvečer, ko je bila že tema. 90 prebivalci sprejeli gosp. bana pri vhodu v naselbino z dvema velikima državnima zastavama. Gosp. ban se je napotil skozi gost špalir ognjegascev in domačinov v občinski urad, kjer je sprejel odposlanstva. Tu so ga pozdravili evangeljski župnik Godi-na, katoliški župnik Anton Cirič, učiteij Vajda ter župan občine Šalovci gosp. Župa-neli. Gosp. ban je nato ostal v nevezanem govoru dalj časa z domačini, nakar se je s svojim spremstvom vrnil v Mursko Soboto. Jutri odpotuje gosp. ban v Ljutomer. VrwMiska na no ved ZagrebSka vremenska napoved za danes: Pretežno «oblačno zmerno hladno, tu in tam male padavine, mogoče sneg. Dunajska vremenska napoved za torek: Prehodno toplejše, možnost padavin. še eno italijansko letalo potopljeno Četrto ponesrečeno letalo se je med prevozom v luko potopilo — Bajbo zbolel — Priprave za po v ra tek italijanskih prekooceanskih letalcev Rim, 12. januarja, rg. Italijansko letalsko eskadrilo, ki je v povzd go ugleda fašistič« nega režima tvegala polet preko Oceana, spremlja od vsega početka dalje nenavad» na smola. Ne da se še točno presoditi, ali sti vse nesreče in nezgode, ki so se pripe« tile m k} se po zadnjih vesteh dogajaio vedno znova, res samo posledica nesreč« nesia naključja, aii pa jih je, kakor pri No» bi lovi polarni ekspediciji žalostnega sp.o» mina. zakrivila faš;stična nadutost, ki hoče proti zdravemu razumu premagati elemen« te. samo da bi se mogla ponašati z lavo« rikami, četudi stanejo poleg pgromnih ma» terijalnih žrtev, ki bi bile na drugi strani mnogo potrebneiše in koristnejše, tudi človeška živi jen ia. Sinoči je prispelo v Rim poročilo letal» skega ministra Balba o najnovejši letalski noreči, ki je zadela italijansko eskadrilo. Kakor smo že poročali, sta se kmalu po startu ponesrečili dve letali: Da bi nado» mestili izgubo, so poslali za Balbovo eks» peci ji dve rezervni letali, dasi nista bili opremljeni za prekooceanski polet in so š?Ie v zadniem trenutku izvršili nekatere potrebne preureditve. Mnogo večjo važnost, kakor na sposobnost letal, so polagali na to da bo število letal polnoštevilno in da pristane na ameriških tleh vseh 12 letal. kakor je bilo že davno poprej napovedano. Toda ta želja se ni izpolnila. Obe re« zervni letali sta se med poletom ppnesre» čili in sta morali pristati na odprtem mor» ju. Eno letalo se je takoj potopilo, drugo pa so rešili italijanski parniki. ki so kri» zarili na rut; po'eta A še tega niso mogli rešiti Balbo javlja, da so letalo privezali na parnik. ki bi ga bil moral nato spra» viti v luko Fernando de Norona Med vpž» njo pa je letalo na razburkanem moriu butalo v ladjo tako dolgo da se je popol» noma razbilo in končno potopilo. Rešili so samo nekatere anarate, k' «o iih že ponrej demontirali Poročilo nravi, da sj je po« sadka požrtvovalno prizadevala, da bi re» šila letalo, vendar na ie bilo vse zaman. Italiianska e.skadra je torej končnove» liavno s estivi iena iz 11 leti!, ki so včeraj krenila iz Port Nat'la v Bahio. kamor je dosnela ob 14 30 lokalnega časa Babo po« roča. da je oKplel. vendar na hoče vztr ^nri do konca Cili itali'ansVega no'eta je Rio de Janeiro, kjer se bodo letalci par dni odpočili, nakar bodo letala in letalce vkr» ca'i na italijanski parnik da jih popelje v domovino V Ttaliji se že vrše velike pri» prave za sprejem »zmagovalcev Oceana«. Tudi ameriški prekooceanski polet ponesrečil? Letalo »Tradewind«, ki bi moralo pristati na Azorih že v nedeljo, je po startu na Bermudih brez sledu izginilo New York, 12. jan. AA. O letalu »T-ade-wind«, n katerim sta gospa Beryl Ha .-t ir letalski kapetan Mac Larens skušala pre-leteti progo New York-Pariz, že 24 ur ni nobenih vesti. Tukajšnji letalski krogi se boje. da ie letalo padlo v morje, ker je bilo preobloženo. New Yo-k, 12. jan. d. Do snoči ni bilo nobenih vesti o kapitanu Villiamu Mar La-rensu ter r> i e «rovi spremljevalki, ki sta v soboto ob 17.15 po srednjeevropskem času na Bermudih startala za polet na Azore. Le- talo, ki nima radioaparata, so pričakovali v Horti na Azorih najkasneje do 12 jk. srednjeevropskem času. Bojazen, da se je letalo ponesrečilo, je tem bolj upravičena, ker so vremenske razmere skrajno neugodne. Na morju vlada silen vihar. Zato mislijo, da je letalo zaSlo v neurje in je najbrže padlo v morje. Ker ni bilo opremljeno s plavalkami, se je najbrže potopilo. Usoda obeh letalcev je neznana. V ameriških krogih je vzbudila vest o nestanku letala veliko vznemirjenje. Likvidacija stavke v Porurju Uveljavlienje sklepa razsodišča, s za Berlin, 12. januarja. AA. ferek razsodi-i, a. s katerim so bile znižane ruda^em v •urskem ozemlju me^de za 6 odstotkom sta »dlvlonili obe prizadeti stranki. Na skupni »«j podjetnikov in delavcev ni pris'o de »porazuma m zato je vlada izdala od'o*. s taterim je uzakonila izrek sodišča Kakor poročajo, so socialistične delavske vrtrte Kakor krščanske socialne delavske zveze odiano proti izreku sodišča, čeprav ne nameravajo proglasiti stavke. To priliko so izrabili komunisti, ki so sklicali konfere.ico rudarskih delegatov, na kateri so sog. > su o sklenili ustanoviti enotno 'udarsko zo. ki bo pod -komunističnim vodstvom nada ljevala borbo »Berliner Tageblatt« objavlja zan-nvv pregled položaja v rurskem ozeui j j Lis* naslaša. da se sicer zdi, da je ie go 6iodarskega značaja, v r-^nicl oa a; nič drugesra kakor bod za ablast. V sedmtem trenutku se razvija velika borba med soci-jalističnimf tendencami in r^olu^'jo List poudarja nadalje, da so v Angliji stavke večinoma gospodarskoi.i značaja, .ločim je Nemč"ja edina država, f oj med r-jvo'u ; jonarni-mi težujami :r. rlado. List sklopa, da se udeležuje te borbe veliko število delavcev, kar bo še boii poostrilo goso idarskc. kr.zo " Nemčvii in u. večalo števi'0 brezpose'i .h, ki štejejo že sedaj 4 in po! mi ijoiia. Češkoslovaška ukine podpore ruskim emigrantom Berlin, 12. jan. M. Ruski emigrantski list »Rulj« poroča, da je češkoslovaška vlada sklenila z novim proračunskim letom uki» niti vsako finančno podporo rusk m emi» grantom. češkoslovaška vlada smatra, da je poteklo sedaj že dovolj časa, da so si mogli emigrant ustanoviti novo eksisten» co. V pretežni večini so res tudi vsi zapo« sleni, zlasti še, ker uživajo enake pravice kakor pa domačini. Povratek poljskega poslanika Beograd. 12. januarja p. Po večtedenskl odsotnosti se je snoči vrnil v Beograd poljski poslanik na našem dvoru g. Babinski, in ljudje Triglavanska proslava Celje, 12 januarja. NajstarejSe slovensko in sploh jugoslo« vensko akademsko društvo »Triglav« je v soboto na lep m dostojen način proslavilo 55«letnico društvenega obstoja. Ob 1. se je vršilo v sejni dvorani Mestne hranilnice slavnostno zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 50 starešin, delegati bratskih aktivnih društev m starešinskih zvez m veliko šte« vilo članstva Slavnostno zborovanje je otvoril v imenu celjskih triglavskih stare» šin g. dr Štefan Rajh, advokat v Celju, ki je pozdravil vse zborovaice, posebno dele« gate Starešinske zveze »Triglava« iz Mari» bora s podpredsednikom profesorjem Bro» lihom na čelu, nadalje delegata Zveze na» E rednih jugoslov akademskih starešin v jubljani g. predsednika dv. svet. dr. Ga» brijelčiča, in podpredsednika fin. nadsv. Volčiča, delegata Starešinskega društva »Jadran« v Ljubljani g. direktorja Reisner» ja, župana g. dr. Goričana, g. direktorja pošte in brzojava v Ljubljani dr Gregori» ..a in predsednika okrožnega sodišča v Ce» dr. Vidoviča. Preči tal je pozdravne br» ■■ avke edinega še živečega ustanovnega <; ;.:ia »Triglava« g. s. sv. Kovača iz Nove« ga i resta, nadalje zaradi bolezni zadržanega častnega člana in predsednika Starešinske zveze n. dv. sv. dr. Toplaka iz Maribora in g. dr. Praunseisa iz Ljubljane. Predsedstvo zborovanja je prevzel g. prof. Brolih, ki je po kratkem pozdravnem nagovoru nodal besedo slavnostnemu go» vom i k., stareš ni g. dr. Milku Hrašovcu advokatu v Celju. Govornik je v kratkih jedrnatih besedah očrtal društveno zgodo» vino in poudarjal razvoj »Triglava« od slo« venstva do jugoslovenstva, na katerem sta« IP" :e »Triglav« odločno stal že v pred» vojnih in medvojnih letih. Končal je z iskreno željo, da bi se društvo razv jalo tudi v >doče na temelju jugoslovenske m slovanske : -ologiie. Za lepa izvajanja je žel govornik burno odobravanje. Nato sta podala 'voji poročili predsednik zagrebške in ljubljanske edin.ee, ki sta opisala dru« štveno delovanje v zadnjih letih Za tem je oozdravil zborovaice in čestital k dru» štvenemu jubileju mestni načelnik g. dr .-ilojz Goričan, ki je izrazil svoje zado« roljstvo, da si je »Triglav« za proslavo svojega jubileja izbral ravno Celje. Nadalje so čest.tali »Triglavu« m po» zdravili zborovaice delegati bratskih sta« rešinski! zvez in društev, g. dv sv Gabri« jelčič v imenu novoustanovljene Zveze na» p rednih jugoslov. starešin v Ljubljani, di« rektor Reisner imenu Starešinskega dru« štva »Jadran«, akadem k Spindler v imenu Društva mariborskih akademikov in aka« dc-iik Hiter Boleslav v imenu Jugosiov naT-ednega akademskega društva »Jadra» na«. Posebno pomembna sta bila govora g. dv. sv. Gabrijelčiča in g direktorja Reisnerja, ki sta oba poudarjala, da je tre« bi čim tesnejšega sodelovanja med napred« no inteligenco n pa, da bodi tekmovanje p. -znih aktivnih akademskih društev p?emenito in prežeto z iskrenim jugoslo« venskim nacijonalizmom. Govornikom se je v imenu »Triglava« zahvalil predsedn k prof. Brolih, nakar so zborovaici soglasno sklenili poslati vdanostno brzojavko Nj Vel. kralju Aleksandru in pozdravni brzo« javki edinemu še živečemu ustanovnemu članu »Triglava« g. s. sv. Kovaču iz Nove« ga mesta in neumornemu predsedniku Sta» rešinske zveze v Mariboru in častnemu članu g. dvor. svetniku dr. Toplaku. Pri slučajnostih sta se oglasila k besed stareši« na dr. Irqoliè iz Maribora, ki je apeliral na .ktivne člane, da skrbe za ustanovitev »Triglavanskega doma«, in pa starešina inž. Polak Kari iz Tržiča, ki je navduševal na» vzroče za sokolsko in prosvetno delo.« Zvečer se je vršJ v vseh prostorih Celj» skega doma elitni triglavanski ples, ki je moralno in tudi gmotno sijajno uspel. Iz vse dravske banovine so prišli Triglavani in irijate'ji društva, tako da 9o bili vsi prostori natlačeno polni. Vsi posetniki so soglašali, da zasluži prireditveni odbor vso hvalo, ker bila ta prireditev res najlepša n uaielegantnejša v sezoni in dostojen za« kliuček društver "roslave. . oljene so bi» le tudi kraljice plesa, ki so dobile okusna darila — triglavanske kokarde z zlatimi društvenimi grbi. Prv darilo je dobila tri« glavanka gdč. Vlasta Božičeva iz Celja, drugo gdč Anda Elsbacherjeva 'Z Laške« oa tretje pa gdč. Kinki Goričarjeva iz Ce» Tja. _ Smrt marljivega ljubljanskega meščana Ljubljana, 12. januarja. Umrl je v 75. letu g Matevž Ježek, biv« š; mizar in meščan ljubljanski. Kot 13«letcn pastirček je bil prišel iz Podgorice pri Št Jakobu ob Savi v Ljub» ljano, kjer je stopil v uk pri tedanji mi» zarski tvrdki Regalv na Poljanski cesti. Takrat nač še b lo gospodarske krize in brezposelnosti, ker Matevžek je moral de» lati ob pičli hrani od petih zjutraj do sed» rnih zvečer. Ko se je izučil ie odšel v tujino, kjer se je izborno izvežbal. sai je nato veljal v Ljubljani za enega najbollšh mizarjev, po» sebno za razne sloge kakor barok m dru» ge. V Ljubljani ie delal pri raznih tvrd» kah nad 40 let pa pri mizarskem podjetju g. Ma tj a na na Dunajski cesti Prešla so Teta, Matevž je ostarel m ko je bil izžet. ie dobi! brezolačen »dopust«. Mestna občina ljubljanska ga je 'meno» vala za 40«letno službovanje pri enem go» spodarju za meščana m mu nakazala pri« memo mesečno podporo ^vojo obilno dru« žino je kliub vsem težavam pošteno in skrbno preživel in vzgojil Pa so bile tudi mnoge hude ure: posebno ga ie pretresel dogodek na Zaloški cesti v Liublhni leta 1020 ko ie pade! sin Mikso Šestdeset let je obla! Matevž, pa dostikrat ni imel di» narja za »šuštarkubo« al' glažek zelenega O ' osmih otrok žive še- dve hčerki in sin3 Rudolf, strojni stavec Delniške tiskarne in h-nn. strojevodja državnih železnic Bodi dobremu možu ohranjen blag spo» min! Pri razdraženih ?ivo5h. srlavoholn. ne-spanf«, utrujenosti, pobitosti. tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josef o v* « grenciei domače sredstvo pri roki, da največja razbur jen ia. ki ima io svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki nriznavaio .da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri 'judeh višje starosti. »Franz Josefova« grenči-ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Veselje na povečanem drsališču SK Ilirije Muhasto zimo imamo! Snega je parkrat nekaj zapadlo, pa ga je toplo vreme zmerom stalilo. Mraza pa do sedaj skoro ni bilo. Naša aglina športna Ilirija je svoje drsališče povečala v dvojni izmeri starega tako da je prostora skoro za vso ljubljansko mladež in tudi za tiste, ki goje drsanje z veliko resnostjo. Sment, vreme se kar nI hotelo ozirati na požrtvovalnost delavnih Dirijanov. šele pred nekaj dnevi pa je jug toliko odjenjal, da je pričelo zmrzovati. Malo mraza je že zadostovalo, da je zmrznila tenka vodena plast in je na drsališču pričel prav dirmela j ljubljanske mladeži. In koliko je je! Nenavadno dolge božične počitnice se ji prav prilegajo, posebno sedaj, ko gredo h kraju. V nedeljo dopoldne je bilo drsališče pol-oficielno brez ceremonij otvorjeno. Najlepša otvoritev je biia pogled na veselo vrvenje po ledu, kjer so kazali svoje umetnosti znani drsalci in začetniki, kojim je po stari tradiciji najlepša figura — pika. Xn*. st. Btoodak, najpo£rtvovalnej$! Ili ri Jan otvarja »neofidetno« draaittče • parado bodočih drsalnih mojstror Povečanje òsnovne šole na Bledu__ Bled, 12. januarja. Znano je, da se Bled v naglem tempu modernizira ter se razvija in raste tako, kakor nobeno drugo letovišče v Jugoslaviji. S kanalizacijo in izpeljavo regulacijskega načrta bo ustreženo vsem modernim zahtevam Modernizacija Bleda je napotila merodajne faktorje, da so se začeli zanimati tudi za tukajšnjo osnovno šolo, ki že davno več ne ustreza svojim namenom in bi se morala prilagoditi razmeram. Sedanje šolsko poslopje, ki stoji že trideset let, je postalo za današnje razmere premajhno, šola je osemrazredna s štiri- mi vzporednicami in obiskuje Jo okrog 300 otrok. Torej bi bilo treba za pouk najmanj 12 sob, a jih je samo pet na razpolago. Dva razreda pa sta nastanjena v prostorih st®a župnišča, ki niti malo ne odgovarjajo higijeničnirc predpisom. Pouk se vrši na ta način, da ima sedem razredov dopoldan šolo, ostali razredi pa popoldan. Popoldan šoloobiskujoči otroci morajo v zimskem času v temi hoditi domov, ker pouk traja do 17. ure. Zato ni čuda, da starši godrnjajo in so ogorčeni, ker morajo nekateri priti otroke iskat, da gredo v temi v spremstvu njih domov. Mnogi starši bi žele'i. da bi njih otroci obiskovali sokolsko telovadbo, a jim je to nemogoče, ker se telovadba poučuje popoldan, ko ima deca šolo. Navedene razmere so prisilile merodajne faktorje, da so začeli razmišljati, kako odpomoči tem nedostatkom. Zato je županstvo naprosilo g. prof. Vurnika, naj napravi načrt za razširjenje starega šolskega poslopja. G. prof. Vurnik se je radevolje odzval tej prošnji in je izdelal lep načrt, katerega si Je krajevni Šolski odbor prt zadnji seji tudi osvojil. Po Vurnikovem načrtu bi bilo treba trakt prizidati ia vzdigniti poslopje za eno nadstropje. Načrt predvideva v podzemlju prhe za učence, prostore za gospodinjsko šolo in klet. V pritličju bo stanovanje za šolskega upravitelja, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in jedilne shrambe. Nadalje bo v pritličju še pisarna soba za šolskega slugo, kabinet in dva razreda V prvem nadstropju predvideva načrt pet učnih sob, zbornico in sobo za učila V drugem nadstropju pa bo risalnica, telovadnica, soba za deška ročna dela, Štirje ^azredi in dve sobi za obrtno-nadaljevalno šolo. Stroški so proračunjeni na poldrugi milijon dinarjev S prezidavo se namerava pričeti pomladi oziroma meseca junija. Z velikim zadovoljstvom pozdravljamo Blejci akcijo, ki so jo merodajni faktorji zapričeli, da se uresniči naša dolgoletna želja, da dobimo tudi mi prosvetni dom, ki bo odgovarjal našim razmeram in bo v ponos Bledu. Čevlji PO INVENTURI ŽELIMO TEMELJITO IZPRAZNITI „PETOVIA", Ljubljana, Dunajska cesta la Zanimiv občinski plebiscit Tržič, 12. januarja 2e od nekdaj gravitira vas Bistrica z vsem svojim življenjem v Tržič. Bistrica je položena ob vznožju Bistriške planine in šteje okoli 50 hišnih številk. Njena lega je jako lepa in od leta do leta jo tuji leto-viščarji bolj upoštevajo Politično je trenutno še priključena kovorski občini, všo-lana pa je v Tržiču in tudi pod tržiško faro spada. Tržiški kolodvor leži dejansko v kovorski občini m tudi tržiška sokolni-ca je v njej. V prejšnjih časih se priključitev zaradi vladajočih razmer ni dala izvesti. Sedaj pa so jo vaščani sami sprožili na ta način, da so napravili glasovalne pole in hodili v soboto od hiše do hiše in nabirali podpise za priključitev in proti njej. Plebiscit je pokazal veliko, skoro absolutno večino za priključitev. Od 131 družinskih poglavarjev se je izreklo za Tržič 126 možakov in samo 5 proti. Zanimivo je še to, da je prejšnji dan obiskal vso Bistrico kovorski župan sam in nabiral prav tako podpise za in proti priključitvi. Dobil je 15 glasov proti, ostale pa za. Od teh 15 protiglasov je naslednji dan odpadlo kar 9 glasovalcev Tržiška mestna občina bo storila vse potrebno, da se inkorpora-cija vasi Bistrice čim prej izvede. Jasno je, da bo vas z inkorporacijo samo pridobila, ker se njeni industrijski interesi v celoti krijejo z interesi mestne občine, ki bo gotovo za svoje nove meščane z vso pazljivostjo skrbela, da bodo zadovoljni. S priključitvijo vasi Bistrice bo Tržič na-rastel za kakih 600 duš in bo potem v najkrajšem času dosegel 4.000 prebivalcev. V Bistrici sta dve veliki industriji, in sicer tovarna čevljev »Peko« in pa parna žaga veleposestnika Borna. Obe podjetji zarpo-slujeta preko 300 ljudi, od katerih stanuje večina v vasi Bistrici. KaieIf ie nevaren ! Vlomite torej pravočasno Mrzla kopel Kresival, «rcpil'« šče kj . so jo položili v zemljo poleg a'-e» žega groba njenega življenjskega druia. V narodnih, pevsk h in gasilskih Ko tnžjuperieure de Lrucrre). Pravico do natečaja anajo vsi nižji olicirji v činu ka-peiana aii l. razreda, prijave sprejema ministrstvo vojske in mornarice do 20. junija letošnjega leta. * Iz Zdravniške zbornice. Privatni zdravnik v Mali Neaeiji dr. Srečko Skerjanc, vršilec dolžnost, šeta državnega proti tuberkuloznega dispanzerja v Mariboru dr. Valentin Vari in vodja centralnega antitra-hornskega ambuiatorija v Murski Soboti dr. Jo-up Pečan so bili vpisani v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino, zdravnica na Uolniku dr. bož-idara tterko-v pa je bila črtana iz imenika, zaradà preselitve v Ogulai. * Porosa. Poročila sta se r planinski kapelic; v Kamniški Bistrici v nedeljo g dr. Lojze Campa, sodm pripravnik, m gdč. Slava Sainuceva, konzerva tum tka, oba iz Ljubljane. Obilo sreče! * Razpust društva. Banska uprava Dravske banovine je razpustila Vinarsko društvo za sodna okraja Krško in Kostanjevica v Krškem, ka ie več let m delovala, mina ne članov so ne imovine m torej tudi ur pogojev za pravna obstoj. * Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, aa se proglase za mrtve naslednji pogiešanci: Ivan Kosi posestnikov sin, rojen dne 10. julija 18£>9. v Koraacah, kmečki deiavec Franc Pečovnik, rojen dne 9 avgusta la9l. v Spodnji Kapli, posestnik Martin Kosi, rojen dne 25 oktobra 1882. v Koračlcab, rudar v Fohnsdoriu Ivan Engler, rojen dne 19 avgusta 1886.; prevžitkar Jožei Grau, rojen dne 17 marca 1847 v Obrežu; Janez Mravijak, rojen dne 21. oktobra 1871. v Vurmatu; posestnikov sin Prane Puh. rojen dne 14. septembra v Škrbljah, posestnik Simon Kunstek. ro.ieri dne ó oktobra 1881 v SrrMincih, 2elar Stefan Tivadur, rojen dne 21 julija 1882 v Crenšovcih; posestnik Mihael Sukič, rojen dne 31 marca 1883 v šalovcih. posestnik Josip Buk-vič, rojen dne 28 junija 1897 v Tešanov-cih, želarsk. >:n Anton Pak, rojen dne 28 maia 1877 v Kozjaku; posestnik ivan Jež. rojen dne 21 okt «bra 1887 v Jurjevskem dolu; posestnik Štefan Drvarič, rojen dne 13. novembra 1896 v Bodoncih; posestnik Ivan Vučko rojen dne 21 maja 1880 v Lupovcih posestnikov sin Alojz Erbus, rojen dne 21 maja 1898. v Gra.ienščaku; posestnikov s;n Mihael Kamenik, rojen dne 5. januarja !8«7 v Smrečriem in viničarski sin Matija Unterlechner. rojen dne 2. februarja 18°8 v Doklecih Vsakdo, ki b vedel kaj o kateremkoli teh pogrešancev. naj to sporoči okrožnemu sodišču v Mari-boni * Narodna knjižnica ln čitalnica v Zagre- \ bu opozarja članstvo, da bo na tedenskem j sestanku v sredo 14. t. m predaval o za- j družmštvu društveni tajnik g Janko i Schweiger, načelnik zabavnega cdsekj g i Rtimpret pa bo reieriral o uspehih doseda- l njih prireditev v letošnji zimski sezoni. * Slovensko kulturno društvo »Triglav« ! v Kraguievcu. V nedeljo 18 t. m ob U. j bo v društvenih prostorh predaval g Mar- I jan Telatko o Ivanu Cankarju in njegovem »Hlapcu Jerneju« * Podružnica SPD v Kozjem bo imela svoj letni občni zbor 18. t. m. ob 14. v restavracijskih prostorih g. Podlmška v Kozjem Na dnevnem redu bodo poročilo odbora. volitev enega odbornika m dveh namestnikov ter slučajnosti. Premiera! Popolnoma novo! Dvoboi v Sahar Veleromantičen film o ljubezni na Arabskem. Senzacije ! Pustolovščine ! BARRY NORTON Ob 4., pol 8. tn 9. zvečer. Vrem*»F?sko poročita MetPoro?~5Veo-treba da se puste v promet nove novčani-ce po 5. 20 m 50 dinarjev. * Nove trgov'nske ladje. V ladjedelnici v Glasgowu na Angleškem je bil spuščen v m>rje nov potniški parobrod Jadranske plovidbe ki bo krščen na ime »Bakar«. Po naručilu Jadranske plovidbe se tamkaj še izdelujejo parobrodi »Prestolonaslednik Pe-tar« ter mešan' potniško - tovorni parobrc-di »Bosna«, »Metkovič«, »šumadija« fn »Vojvodina«. * Smrtna avtomobilska nesreča. V Vo-loski se je pred tamkajšnjo pošto pripetila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev Kmet Josip Velčič je po neprevidnosti prišel pod avto. ki ga je povozil. Velčič je ostal na mestu mrtev. * Ne sme v krčmo. S pravomočno sodbo okrajnega stdišča v Trebnjem se je za dobo enega ieta prepovedalo posečanje krčem Francetu Omahnu. posestniku v Korenitki. è rojenemu leta 1875 v Stranjah pristojnemu t v Veliko Loko pr Novem mestu * Podpornemu društvu za gluhonemo ; mladino so darovali: ravnatelj Matej Hub-td I 10*) Din v počaščenje spomina pokojne fva-! ne M hkote ve: Drag tina Ukmarjeva in Ferdo Juvanec. šolski ravnatelj v p., 200 . Din namesto venca na krsto svakinje Ivanke Juvančeve Darovalcem hva!a! * Za dobo mednarodnih zlmskosportnlh orired tev oddaja sobe v Bohinju samo »Putnik« Tourist-Office. Ljubljana. Dunajska cesta 1. Rezervirajte pravočasno! fTO zobna pasta najboljša! * Obleke in klobuke kem!čno čisti, barva, plisira in lik3 tovarna Jos Reich, * izžrebane sre'ke efektne loterije Do-ma služkinj. I dob tek za 7000 Din 15.015. 2 dob'tka .3000 Din 3884 in 14.804. 1 dobitek za 2000 Din 15 637 2 dob;tka po 1000 Din 1053 in 3675 ? dobitkn po .300 Din 5395 ir 14.641. ? dob tka po 200 Din 6870 m 11.831 15 Job'tkm' po 100 Din 163. 794 1947. 2081. 2429 2434 3101. 37?9 6708 11.564 11.808 13 9^0 18.087, 18.256 in 19,005. Nadaljevanje sledi. m popolnoma nov svet. Učenjak Dakar prodre z dvema, nalašč za njegovo ekspe-dicijo napravljenima podmornicama v ta-jinstveni svet m glej: njegova ideja se je izkazaia pravnlna. Film je čarobno kolori-ran. spremlja» z diaiogom v nemškem le-ziku Bno nai boljših filmskih dei na tem področju. Stroški za izdelavo so iznašali blizu l.OOU.OUj doiarjev. Predstave se bodo vršile od srede dalje v prostorih kina Ljubljanski Dvor vedno ob 16.. pol 20. m 21. Cene nizke u— Iz gledališča. BaJzacovo komedno »MercadeU ponovi drama 14. t. ui. z Le-varjem v glavni vlogi in v režiji dr. Bran ka Gavelle. Za red B Druga repriza Gobe-ve vesele pravljice »Princeska in pastir ček« ki ie ob premijeri in prvi reprizi jo zadnjega kotička napolnila naše dramsko gledaiišče, bo v četrtek 15. t m. ob 20. po običajnih dramskih cenah. — Drevj bodo v operi naš šolarji izjavajali prvikrat mladin sko opero »Nina nana«, ki jo je vglasbil skladatelja Pratella. Pri tej predstavi sode hije naša mladina, ki obiskuje po veliki večini I državno realno gimnazijo v Vegovi tifici, dalje 111. mestno dek'ško osnovno šolo na Vrtači, deloma pa tudi mestno žensko gimnazijo v Ljubljani. Izredno ljubko operno delo sta naštudirala d-rieent Niko Štritof Ir ie oskrbe! tudi prevod, tn pa višji režiser Osip Sest. Opozarjamo, da to r»i nikaka spevoigra, ampak prav opera velike muzfkahie vrednosti, ki se po svetu pogostoma izvaja. Poleg te mladinske opere se bo izvajal še balet »Figurina«, katerega ie napisa! hrvatski skladatelj Safra-nek-Kavič. avtor znane in izredno uspele 1>ere »Hasanaginica^. Vprizoritev je na-študira! baletni mojster Golovin in plesal bo celotni baletni zbor z Moharjevo in Go-lovinom Dirigent kapelnik Str tof Nove de koracije in kostume so izdelale gledališke delavnice po osnutkih gledališkega scenografa Ulianiščevega. Obe premijeri izven ibonmaja Znižane cene V sredo Safranek Kav;čeva »Hasanaginica« s Thierryjevo v naslovni vlogi Hssanago bo pe| Križal Dirigent ravnatelj Polič Predstava za abonma A. V četrtek se pono>vi Massenetov »Werther« z Gostičem za red D Jutri velika oremiera 2 švedska sfinga spregovorila nemški.9 Dne 35. t. m. bo na državnem moškem učiteljišču sestanek Trezne mladine iz vseh ljubljanskih srednjih m meščanskih šol. Sestanek bo vodil poverjenik za treznostno akcijo za Dravsko ban i-vino prof Pavlič. u— Telovadne ure Sokola lil. v topm-čarski voja$n ci so naslednje: starejši člani v sredah od 20,—21.30, člani v torkih in petkih od 20.—21.30. članice v ponedeljkih in četrtk h od 19.30—21., moški naraščaj v torkih in petkih od 18.30—19.45. ženski naraščaj v ponedeljkih in sobotah od 18.30— 19.45. moška deca v torkih m petkih od 16. — 17.30, ženska deca v sobotah od 16.30— 18., člani in člamce prednjačkega zbora v nedeljah od 9 do 12 Na razpolago sta dve telovadnici, popolnoma ločeni. Vhod je z bunajske ceste m nima stika z drugimi vojaškimi ob ekti. Vse oddelke poziva načel-ništvo k čim številnejši udeležbi. u— XI. Slovanski večer se bo vršil v so-boto |7. t. m. na Tiboru pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Vabila so že razposlana Kdor ga pomotoma ne bi prejel. nai ga reklamira na naslov JNAD •Jadran«, Tomanova 3 ali tel. št 29-74 od 10 do 12. u— Nesreče. Spanje ponesrečenega reševalca Vladimira Vizjaka. ki se je v nedeljo ponesrečil v Dravljah se polagoma bo'j-ša. a ie vendar še vedno hudo kritično. Pretres možginov je bi! nWian in se je bati komplikacij. — V splošno bolnico so prenehali včeraj popoldne 55!etnega delavca Tomaža Praprotmka. ki je precej vinjen padel pred neko gostilno in se poškodoval na glavi Pretresel si ie tudi možgane — Doma v Zg Gorjah na Gorenjskem »e padel predvčerajšnjim 15 letnemu sinu posestniku Matevžu Zalokarju na desno nogo 'ežak hlod m mu jo zlomil Zalo-karja so spravili v ljubljansko splošno bolnico Varujte se angine potom PANFLAVIN pastil S ke tudi 25:etna Marija 2 iz Griž. ki se oči-vidno tud? bavi s prepovedano ljubeznijo. Ker je zdravnik ugotovil, da je bolna, so jo odpremili v mariborsko bolnico. e— Mestni kino Celje. Danes, jutri m pojutrišnjem ostane kino zaradi koncerta zaprt. V petek 16 t. m. premüera zvtčnega veiefilma .Hadži Murat« (»Beli vrag«). V glavni vlogi sloviti Ivan Možuhm. Iz Maribora a— »Duh zemlje« (Lulu) na mariborskem odru. Ta žaloigra znamen tega pisatelja Franka Wedekinda bo doživela drevi prvo predstavo v Mariboru. Vseb na je globoka, veledramatična m zelo učinkovita Mariborsko vprizoritev je pripravil režiser g. J. Knvič. nastopil oo skoro ves ansambel, nove dekora-ciie sta po režiserjevem zasnut-ku izvršila gg Ussar in Bor k Oo cariamo občinstvo, da zasede pet minut pred začetkom predstave svoje prostore Bilietei-ii irnaj nalog da po 20 zapro vhode. a— Zgodovinsko društvo v Maribora je pridobiio za muzej po g. K. Vollmaierju agilnett.u učitelju v Sv. Lovrencu na Poh., značilni božičn: okrasek izdelan iz ovsene slame v oktaednh in okrašen s papirnatimi rožam' na oglih, kakor ga rabijo kot nadomestilo za božično drevo v krajih z gozdarskim gospodarstvom okoli Pernic. Ojstrice. Trboni in Sv Antona na Pohorju, fz Kumna na Pohorju pa je izroči! Zgodovinskemn društvu v Mariboru star senčnik g Julij Korman Obema gospodoma najlepša hvais Ukradeno kolo. Mesar BošJco Tovla- 't z hi - 28 molkih in 40 žensk. V evidenci ie ància borza ob konca tedna še 806 oseh a— Učiteljsko društvo za Maribor « bližnjo okolico bo zborovalo v četrtek 15= t m ob pol 9 ra fll deškj osnovni šok a— Marihooka podružnica SI'D bo luieta drevi ob 19.30 v restavraciji Narodnega doma ivoj redni občni zbor. Vabljeni so vsi, tei se zanimajo za delovanje naših planerjev a— Konec leta 1930. C?am mariborske pravoslavne občine bodo proslavili drevi * lovski dvorani hotela »Orel« konec leta prehod v 00vo ieto zelo slovesno ic pc starih slovanskih običajih. Tudi bo pn tej priliki slovesna predaja domačinstva ga prihodnje ieto. Začetek ob 20.3J. Ob:si za pravoslavne obveze«, prijatelja dobrodošli. Vstopnine ni. a— Umrli «o v nedeljo v splošni boinic* 541etni pomožni delavec elektrarne Faia Jakob Hfci ič, v Peklu 347 už tkanca Alojzija Godce va. stara 54 let, v Pobrežju pa 73-letni upokojeni železničar Ivan Na rat h. a— Riziko dela, V kurilnici državnih ie-leznic je padel včeraj dopoldne med delom 341etnenru železničarju Juriju Rome velin kos železa na desno nogo in mu ic zdrob'.j. Težko poškodovanega železničarja je reešvalm oddelek odpravil v bolnico. a— Zasačeni pri tujib butiljkaii so biE v nedeljo okrog 4 od uslužbencev restavracije Union 4 mladeniči v točilnici ori dvorani, v katero so biH vlomili. Fantje so sicer hitro pobegnili, vendar so uslužbenci ugotovili, da so izpili 2 in s sebu>j odnesli 3 butiljke. m da sta bila med njimi 30!etni Josip Neubauer in I81etni Friderik 2not>;, oba brezposelna mizarska pomočnika, ki sta bila že popoldne aretirana na Glavnem trgu in oddana v policijske zapore Pri zaslišanju sta izdala še tudi oba druga tovariša pri uživanju tujih butiljk a— lz bloskopov. V grajskem Irrra sam« še danes prvovrstna dunajska opereta »Samo b«, 100% nemški govoreči film. Dd srede dalje prvi nemški govoreči m zvočni Harry Pielov film »On ali jaz«. Kino Un'oc predvaja od danes dalje veliko rusko dramo »Hay-Tang« aLi »Pot k sramoto'« z Ano ^ongovo v glavni vlogi. 100% nem^k' govoreči f:!m. V kinu Apolo bo v soboto in nedelje velie pustolovno-krirninaiiri film: »Temni Dunaj«. Iz Kratila r— Sokol Krani obvešča svoie članstvo, da se vrši telovadba vseh oddelkov do na« dalinjega naslednje: člani v torek in če» trtek ob pol 21 do 22., članice v torek in četrtek od po! 20 dr> pol 21.. moški para* ščaj v torek in četrtek od pol 21 do pol 22., ženski naraščaj v torek in četrtek od 18. do 19 r— Vajeniške preizkušnje Zadruge roko» delskih rn sorodnih obrtov v Kraniu bpdo 22. t. m. v prostorih osnovne šole v Kraniu. Prijaviti 6e ie treba na so e je do 16. te« ga meseca v pisarni 7-idru-ge p— Kontrola mer. Dne 20. in 21. t. ra. bo v prostorih bivšega meroizkusnega urada v hiši g Cofa v Rožni uradni dan kontrole mer ln sodov Stranke se navedena dneva lahko tamkaj zg-lase. r— Obtežba tesenih mostov. Na bino* vinski cesti Kranj«Tezercko s?naša dnvo* Itenu najvišja obtežbi lecepih mostov "WH) kg. Po mostovih te ceste sme voziti samo Pride! Jutri premiera! Kino „Dvor" Najfantastičnejše filmsko veledelos 20.000 mil] pod morjem po romanu Julesa Veraea v zvočnem filmu ! Iz Tržiča 5— Nedeljske prireditve. Uvod t pred« pustno rajanje je n pravilo tržiško gasil» sko društvo v predilmških dvoranah, kjer se je zbrala vel ka gasilska družina s 6vo» jimi v*>ditelji pod geslom: Vse v gasilska nebesa' Dvorana ie bila prav okusno okra» šena tn razsvetljena, za zabavo in ples je skrbela železničarska godba »Sloga« iz Liubliane ki im nekak patent na tržiške prireditve Veselico je posetilo več tujcev, posebno častno so bili navzoči gasilci iz Krama Prireditev ie bila prav animirana, vendar se je poznalo, da so zičeli ljudje štedit: V nedelio in deloma že v soboto :e privabijo tzredno lepo vreme na tržiške planine vse polno smučarjev Pod Storži« čem se je vršila smučarska tekma, ki jo je priredil tržiški snortn klub na progi 7 km. \pehi so bili prav lepi Sploh se smuč'r» sport neverietno hitro širi Za tržiške učarie dela d ice knlar Lukanc. ki je v tej strok* pravi moister in ga vsem toplo priporočamo Na Skali je odigral godbeni onsek prosvetnega društva sv. Jožefa bur« ko «Trojčki«, ki je privabila še dosti občinstva č- Nova gostilna s prenočišči. Gdč Ana Globočmkova je preuredila svojo hišo na vogalu pri vhodu v mesto v gostilno s prenoč'šči Gostilna ima tri silno lene go« stiiniške prostore. pos!:kane z modernimi •r/orci in o-premliene s preprosto eleganco "ako okusno Za prenočišče ima na razno lago 7 lepih zračnih sob z napeljano mrzlo in toplo vodo Tržič ie zonet pridobil pod« jet je ki bo dvgnilo tu jski promet v na« gern mestu kjer je bila za prenočišča ved« no stick a č— Smit kosi dalie. V nedelio ie umrl po dol^i mučni bolezni IS letni sin rudar-, ^a Deržka ^e pred leti ei ie bi' nakopa! n* rhol i zavra tn o noi er en — tuberkulozo M'aderti? si ie vedno želel prit' na Golnik Tam ie trna' ria bo ozdravel Ppm-ptkanie potrebnega denarja mu tega ni omogočilo Raniki «se ie mr>o«io n-deictvov«'1 v Gorlhe« nem društvu. — Istega dne ie «mrla v me. stu ga .Tonte Tv-se^nioa. sestra kanonika g. Ferdinanda FrVeria Iz Kamnika ka— Prvi smuški tečaj Športnega kluba. Mlada smuška sekcija tukaišniega Snort« nega kluba je priredba v nedelio ce'odnev« ni smuški tečaj na Gozdu Tečai je vod:l g. Ladi Golob i? Liubliane Z Hitra i se je visa ekipa z avtobusom odpelia!a v črno od tam pa na Gozd k ier se ie ob Doj_ 9 zintrai nričel pmik Tečaia se ie udeležilo 19 smučarip-v ;n 2 smučarki Na Gozd. k ier je b'la izvrstna smuka, ie orih'telo še nekaj LiuMiančanov. ki n«so mogli prehva'it? i-de» alne fes? V nerMio se ie nameravala pri« rediti propagandna tekma Ker pa ie sneg v nižini kamor b; ime'4 dostop širši obi« sVova'ci zaenkrat še nezadosten se bo počakalo. SeVc'i? želimo mnogo uspeha! T Vrhnike vh— Običajno maštarado priredi spkol« sko društvo na VrbpiV' 1 februarja. h Krhkega kr— Na občnem zboru podružnice Če« be'arskeže. posestnik, črešniice- Bitenc Drago učitelj. Leskovec Ar'-> Aloizii st. posestnik Les« kovec Ivan K'«;n posestnik- Arb A'oiz m!.. Franc Kov'č?č :n Giročar Franc Ob« čni T'ho? se ie izreke' pr,ifi nameravani združitvi r ;eh Vmet;isVih Mstov Podruž« pica bo v inniiu priedila čebelarsko raz« stavo v Lesi-roveti Ker «e bodo v kratkem izdale orrfaTT/irapemii članstvu izkamice. bodo omogočale už;van'e popusta iti nabavi čebelarskih ootrehščin. so vahlien; vsi čebelarji, da čim pre i prio'ase pristo^ u-stmeno ali pismeno pri tajniku g Biten eu uči tel i" v T.eskovcil k"— UVinien« mostptna NTa krškem inosiii ie bila irk-n i ep a mostnina, s čimer je zel.o ustreženo lindstvu BansVi upravi svetujemo da o^da orostt so igral' prav dobro pa tudó udeležba ie bila za« d ovoli iva rb— KmetsVì ces+oneV se ie vršil v ne; deüo rlnpo'dne v dvorani g T>f,dboia Pred sedoval ie bivši mini «ter g Tvap Puceli. V' ie imel uvodno pr^avanie o smerpir^h kmetsVe prosvete TsH tema ìe nato ob ravnava! tudi advokat rfrr J an že Npvak. Tt i— Iz poslovan'a naše hmnflntce. Po smr« ti g Joška Mod:ca upokoienefa nadno-štarja, je ostalo mesto blagajnika v tu« kaišnii hranilnici nezasedeno I Tpravni od bor ie oddal na zarlnii se5i to mesto g inž Pavlu Ko^'erm monocola v p. i— fzredpo ni-»Ve rene živini Na tri« kralie-vijVi seiem v ^martnem pri Lit?« so priverl" nrece? živine kimrev p- ie bi'o malo Ž-vina ima zaripie čase taV.n pf^ko CePO nrodaiaio Vmetie v tTfJnbo Ì— K vt>rflS«n'it eep Zarlnie Č« se smo č?t"li v 'istih.že veélcrat polemiko zarad; mesnih cen Oosnorlinìe se pritožil ieio. da ie cena mesu previsoka, mesar?4 Pa Ì7Ìav|ia«o da iim serlapie eepe Vnriljubljenega pripovednika. Dobite jo v upravi »Jutra« to v v^seb knjigarnah. Cena Din 30.—, vez. Din 42.—. Sport Vztrajnostna smuška tekma SK Tržiča Snortni klub Tržič je priredil ▼ nedeljo II. januarja v Zgornjem Lomu vztrajnost» no klubsko tekmo. Proga, ki je bila razpi» sana na 7 km, je bila zaradi izredno dobrih snežnih razmer podaljšana za dobra 2 km. Startalo je 8 tekmovalcev, od katerih sta dva izstopila. Najboljši čas je dosegel iz» ven konkurence Sajovic Anton, ki je pri» šel na c lj v 29:36. Sledili so v 30:34 Primo» šič Adolf v 30:39 sek., Globočnik Karol v 32.06 sek., Bibič Anton v 33.07. Stranskv Ed v 34.06 Ahačič Jožef Tekma je torej izpadla v popolno zadovoljstvo; nad vse zadovoljni »o bili tudi tekmovalci zaradi izvrstne markacije. SK Tržič javlja obenem, da bo priredil v nedeljo dne 25. januarja istotam vztraj» nostno medklubsko tekmo na prog 18 km. ki bo vodila pod Storžič. Točnejše podat» ke bo posla! pravočasno. SK Mura : SK Ilirija 33:31 Tesna zmaga dravskih prvakov v table» teniškem dvoboju z Ilirijo. Po zanimivem prvenstvu v Ljubljani se je Ilirija v prijateljskem dvomatehu vno« vič v soboto in nedeljo v Murski Soboti pomerila s prvakom Dravske b movine SK Muro. Tudi na tem turnirju sta ostala bra« ta Nemca nepremagana in sta sima dosegla 22 točk za svoj klub Da je bil tur« nir vseskozi napet, kaže rezultat, ki se ie vedno izpremmjal v korist Mure ali Iii« rije. Prvi d^n je vodila Mura z 12 : 8. drugi dan pa Ilirija s 23 : 21 Ce r.e bi b'l Denes drugi dan popolnoma odpovedal, bi Ilirija lahko proti pričakovani« odnesla zmago V odlični formi sta bili dami Geržiniče-va in Wornv'va. ki sta sami dobili za Ib« ri io 12 točk U ria ie nastopila v nekom« pletni postavi: G rgou. DAnes. Lowe Worm. Santi Horskv in gdč Worm lika in Ellen. Geržinič: dočim je Mura n >sto^ pila kompletno v sestavi: Nemec Janez. Liudov't. K*rdoš. Horvath Sker'ak m gdč Kardoš Gabv in Katica ter ga R rodar Podrobno poročilo bomo še objavili Športni drobiž V prvenstvu BLP je bila včeraj odigrana prvenstvena tekma med Sparto iz Ze-muna in Grafičarom iz Beograda, ki se je končala s senzacionalno zmago Sparte s 7:2. Vrstni red v prvenstveni tabeli je sedaj naslednji: Jugoslavija, Sokol, Jedin-stvo BSK itd. Jugoslavija je definitivno jesenski prvak BLP. Zagrebški podsavez JNS je imel včeraj Izredno glavno skupščino, ki jo je vodil podpredsednik Hojanič Potekla je precej burno; glavni povod za ostre debate je dala zadeva sprejema številnih novih klubov, ki je igrala tudi na glavni skupščini JNS — za zagrebške delegate — veliko vlogo Končno je bila po hudi kritiki podpredsed-nikovega dela in nastopa v Beogradu izrečena razrešenica ter zaradi odsotnosti vodilnih klubov izvoljena nova uprava v naslednji sestavi: predsednik fin. svetnik Ju-raj Dupelj (Grafičari) podpredsednika Grubišič in Brčič, tajnika Franenglas in Višnjič, blagajnik Juranič in skoraj vsi prejšnji odborniki. V odboru ni nobenega zastopnika Haška, Gradjanskega in Concordie. Na izredni glavni skupščini nogometnega podsaveza v Vel. Bečkereku je bil izvoljen za predsednika odvetnik dr. Dušan Bratič, za I tajnika Slobodan Sirotanovič in blagajnik Aleksander Tomčani. Skupščini, ki je potekla v najlepšem redu, je prisostvoval delegat JNS Joža Golmajer. V Inomostu so se vršile v nedelio teVme za avstrijsko prvenstvo v umetnem drsanju. Udeležba svetovneg. prvaaa Scüaier-ja in evropske prvakinje Frici Burgerjeve je privabila na drsališče do 4000 gledalcev. Oba sta seveda zmagala v svojih disciplinah z velikim naskokom V prvenstvu gospodov je dobil Karel Schäfer mestno številko 5 s 337.56 točkami dočim mu je sledil naslednji (dr Distleri šele z mestno številko 12 in 304.40 točkami. Burgerjeva je startala v mednarodnem seniorskem umetnem drsanju za dame in dosegla prvo mesto pred Lainerjevo iz Dunaja z mestno številko 5 in 348 62 točkami napram mestni številki 12 in 310.84 točkami drugo-plasirane. Občni zbor SK Trbovlje V nedeljo zvečer se je vršil v klubskih Ipkilih IX redni občni zbor SK Trbovlje, ki je bil sicer prav do-bro >b'ksan. Žal na občnem zboru ni bi'o starejših gospo dov čijih sodelovanje bi bilo v interesu resnosti in pravega umevania klubskih ci« Ijev nujno potrebno To bi bilo posebno važno v Trbovliah Sport bi imel od tega dvojno korist: b'1 bi pravilno usmerjen in bi pridobi1 na ugledu SK Trbovlie ima do sedai dve sekcii in sicer za nogomet m za tab1e«tenis Pri j'«tel ie sporta vabimo, nai se prikliučijo temu zdravemu pokretu' Občni zbor je noVazal. da stremi naša mladina za napredkom: žal pa se ie tudi opazilo, da je mladina v svoiem delu osam« "ena fn ii treba vodstva s+are;ših oseb Občni zbor je otvoril predsednik Berger Ivn m1!, k? ie oozdravd vse navzoče, po« sebei oa še predsedpika MO g R Plesko« viča Omenil je. da ie klub v preteklem letu razveseliivo narn^oval Tain?ško poročilo je r>o^al ta?n?k Dol?nar Iz poročila ie razvidno, da ie klub preiel v mipub dobi 172 in rešil 162 domisov AbsoVir-d je več tekem Bla-oainik Mahikovec se ie pritože« val, da se člaparina ne plačuie redpo Khi« Kov o premožen ie znaša okrog 2-00 Din Klirh čaka io v bodoéem let« vebke n"!o« ge. ker bo treba ured'ti ?o nanred>i?e in kaže lene usnehe. Ustarov?l« s ?e tudi dam-ska sekciia. k? Steie sedai 7 čhwi?c Za novo umravno !pt<> ie b?1 fzvoHen so« glasno nasledni? odKor- predsednik Berger Tv«n m!., podnredsedn'k Peč'r Matevž, ta mik Dolrnar Ivo. namestnik Borišek Berti, btasafn'fc Av56 1 mošta (23.600). 29.:-6 ' žganj in likerjev (36.702) in 152 tisoč 274 1 p va (148.800) Skupna vrednost teh -"ač znaša 6.350.000 Din (6.766.000) ter je ->re?Ma jes(niš' a občina na trošarini lani 140.515.84 L»ni, predlanskim pa 517 285 Din Pri tem na niso všteta razna fina in šu» meča v na francoskega in italijanskega ;z» v< . ker občina teh vin nima v evidenci. Konsum teh vin pa it-k ni visok, ker med jeseniškim' prebivalci ni mnogo dobro si" tuiranih Mudi. ki bi si tako dragih vin mo® gli privoščiti. Ako pa računamo, da šteje iece-MŠka občina okoli 6500 prebivalcev, znaša povprečni zapitek na osebo na leto s! ibih 1000 Din, ako pa odštejemo otroke in s tem odbijemo polovico prebiva'.«va, pa znaša letni zapitek na odraslega člove» ka na leto o'.irog 2000 D n Resnici na ljubo moramo omeniti, da ie množira zaužitih pijač napram lanskemu 'etu precej padla, osobito žganje, ta demon proletarca. ki gosptala prem vr« šila v restavraciji Karbaš v Gor. Radgoni, so se udeležili za podružnico gg. G'azer, Husjak, Schlager. Straki in Korath Sledi» lo je nadalje poroč lo g. Ciotarja Bouv erja o poteku in sprejetih sklepih na seji cen« tralnega odbora v Marib >ru Č!a»istvu se zniža članarina in prispevek 'etno na 10 di» narjev, od katerega pripada položnici znesek 5 Din. Člani, ki posedujejo v no» gradnega posestva več kakor 3 orale, p a» čujejo za vsak nadaljnji oral še «nesek po 5 Din Te prispevke bode ▼ bodoče po» družnica sama pobirala potom svojih po» verienikov Od strokovnega časopisja pri» poroča povoustan jvljea list »Kmetovalec«, ki obsega razpravljanja vseh panog kme» tijstva ter stane letno komaj 30 Din Z oz rom na to nizko naročnino naj ne bi bilo člana, ki ne bi bJ naročen na ta po« treben list Vsi poverjeniki se pozivajo, da zbirajo ▼ »voiih področjih prispevke, članarino in naročnino ter sto nakazujejo s položnica* mi vinarski podružnici v Gor. Radgoni Sklenilo se je nadalje sklicati letni občni zbor prihodnji nesec. b Umrla nam je danes naša dobra mama MARIJA PEGAN v starosti 79 let. Pokopljemo jo v sredo, dne 14. t m. Pogreb gre ob pol 4. popoldne iz zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo za molitev za pokojnico. Ljubljana, dne 12. januarja 193L Dr. Vlado in Metod Pegau z rodbinami. — m Lesene hiše Zgradbe, ki so za tretjino cenejše od kamenitihT a nič manj udobne za stanovanje Mnoge, skoro vsakega človeka, ki je brez lastne strehe, je želja ustvariti si lasten dom. Da pridemo do gradnje najhitreje, najlažje in najceneje, si zgradimo leseno hišo. Z mislijo, graditi z lesom, pride na um tudi slaba stran te gradnje, ki se nanaša na ognjanevar-hosl, gobavost lesa in boiazen pred mrčesom. Da pa niso lesene stavbe samo proVi-zorične, o tem pričajo hiše po deželi in gospodarska poslopja (podi, kozolci, hlevi itd.), ki so bila že tudi večkrat prestavljena in so stara po 200 let in še več. Na Norveškem stoji približno 30 lesenih cerkva iz 12. in 13. stoletja. Poudariti je treba, da živi od 135 milijonov prebivalcev Zedinjenih držav severne Amerike SO milijonov v lesenih hišah. Tudi na Japonskem, Švedskem, Norveškem, v Švici. Avstriji in Nem- pnčne postavljati, da se les ne zmoči in se ostalo delo vrši neovirano na suhem naprej. Ogrodje se najprvo opaži na zunanjih stenah in sicer zunanja stran, nato se napne strešna (asfaltna lepenka), ki je glavni faktor pri zadržanju prepiha ter varuje steno jamo pred morebitno vlago in drugimi škodljivci lesa. Na lepenko se pribijejo oblane vkladne deske, ki so profilirane tako. da se vsaka kapija dežja, vržena po vetru na steno, katera je prepleskana s firnežem, Ie po odteče do zadnje deske na odkapno letvo, ki tvori nekak temeljni venec le sene konstrukcije, nato pa na betonski temeljni venec (odkapni zidec). Notranja stran ogrodja je zaopažena s tako zva nim stukaturnim opažem, na tega se pribije trstje ln nato omeče z malto Danes uporabljajo tudi »izolitne« plošče, ki nadomestujejo notranji opaž in omet, Tip lesene hiše Siji še vedno grade lesene hiše. In o teh narodih vendar ne moremo trditi, da ne bi bili na visoki stopnji kulture. V Ameriki so lesene stanovanjske hiše normirane. Tam so velika industrijska podjetja, ki izdelujejo lesene hiše in tudi pohištvo zanje. Takšna podjetja imajo kataloge s ceniki m lahko naročiš hišo pod to ali ono številko, katere imajo že v zalogi kakor pri nas pohištvo do zadnje podrobnosti. Pri nas se hiša danes še ne da normirati kakor v Ameriki. Med sto interesent; niti dva nimata istih želja glede gradnje. Boiazen glede ognjavarnosti se more opustiti. Statistično je dognano. da zgori več zidanih hiš. kakor lesenih. _ Mrčesna nevarnost je stvar kulture. Tudi v masivnih stavbah se ne moremo temu ogniti, če ne vlada čistoča takoj od vselitve. Gobavost lesa se prepreči s pažnjo pri gradnji. Na tem, da je zdrav in suh les. je že zainteresirano solidno podjetje samo. Tudi pri nas so se ljudje začeli zanimati za lesene hiše. Ko se pričito dela na stavbišžu z izkopom in betoniranjem. vežejo tesarji v tovarni ogrodje, režeio deske in letve z raznimi profili, mizarji delajo vrata in okna. Do časa. ko je temelj gotov, je pripravljeno vse do zadnje podrobnosti Vsa d^la d"> postavljanja se lahko izvrše v 10 dneh, kakor ie potrebno. Na betonski temelj je postavljeno ogrodie. katerega pras: je inpretmiran s karbolineiem in izoliran z asfaltno lepenko. Ko je postavljen soodnii del ogrodia, se prične z zenrnjim. to ie z ostrešjem, se takoj poletva za opeko in pokrije, da je zgradbn čim prej pod streho, če mogoče že prvi dan. ko se kar je mnogo boljše in seveda draje, ker se ne izdeluje pri nas. Ko so zunanje stene gotove, se narede še predelne aii vmesne stene, ki so od obeh stram za-opažene s štukaturnim opažem in ome-ta.ie. Nadaljnja dela pa se dovršujejo kakor v zidanih stavbah. Ta način gradnje je zeio priporočljiv posebno v današnjem času. ker je ooce-ni hitra izvršitev (tudi v .zimskem času) in stavba je takoi suha. Stanovanje je za vselitev takoj sposobno m s prvim dnem v higijeničnem oziru odlično Vsled lahke lesene konstrukcije se zelo poceni tudi temelj, ki zadostuje za vi-sokopritlično hišo samo 30 do 25 cm debeline. Elektrika in vodovod se lahko instalirata kakor v zidani hiši in celo ceneje Lesene hiše so za 1 tretjino cenejše od zidanih Ker so stene tenke, dosežemo pri 'sti zazidani ploskvi večjo prostornino kakor pri zidam hiši In še druge ugodnosti ima stanovalec lesene hiše. Prihrani mnogo na kurivu za segrevanje prostorov ker mu ni treba segrevati zidu Enkrat segreta soba obdrži željeno temperaturo ves dan Kajti zrak. k' se nahaja v votli steni, zelo počasi menja temperaturo Nasnrotno pa je poleti v največji vročini hladno kakor pod košato lipo Torej bivanje v tako zgrajeni hiš5 ie orijetno. zdravo in poleg tega še cenejše. Zato bi bilo umestno, da bi merodaj-na oblastva pri izdelavi regulačnih načrtov odmerila parce'e in podeljevala stavbna dovobenia tudi za te vrste stavbe na oblronkih gozda n pr pod Rožnikom in na periferiji mesta kjer je določen svet za gradnio v vrtnem sistemu. kjer bi b'!e takšne hiše v okras okolici in katerih ne bi bilo treba skrivati iz sramu nred tujcem kakor one v gramoznih jamah. T^. K. tudi pred tem časom po veljavnih predpsih vložiti tožbo na upravno »odišče. Novi zakpn o upravnem postopku pozna poleg pritožbe še redno pravno sredstvo ugovora. Tudi predpisno izjavljeni ugo» vor preprečuje pravnomočnost prvostopne odločbe. Dopuščen je ugovor le proti od« ločbam, ki jih prvostopna upravno oblastvo zaradi javnih interesov izda kar na osnovi oblastvu znanih činjenic ali na osnovi stran* kinega predloga m njenih donesenih doka» zov, dasi stanje stvari še ni dovolj ugotov» Ijeno. Ugovor proti taki odločbi bi se mo« ral tekom petnajstih dni vložiti pri obla» stvu, ki je to odločbo izdalo. Ako se ugo» vor ne vloži, pestane odločba pravnomoč» Ce se pa ugovor predpisno preda, mo» i brigal za kakšne informacije. Skoda! Za- >n*ft?tAnnn imravnn nKl.lc.K'n \7 npfntli. raHi fa nnm ___,__I__..___ ra prvostopno upravno oblaetvo v petnaj» stih dneh po prejemu ugovora uvesti ugo» tovitveni postopek, če tega v tem roku ne stori, izgubi napadena odločba svojo velja» vo. o čemer se na zahtevo stranke izda po» trdilo. Tudi glede pritožnega postopka kakor sploh vsega upravnega postopka razen predpisov o dostavi jan iu bodi izrečno poudarjeno, da bodo s 25. februarjem 1931 sicer prestali vsi predfnisi občega značaja, kj se nanašajo na upravni postopek, ne pa posebne odločbe, ki jih vsebujejo kakšni specijalni upravni zakoni o izvestnih uprav» nih stvareh tudi glede postopka. KULTURNI PREGLED ivoire, de Regnier) poduhovljena anekdo- tiempo«. Ta nemški pre /od je izpopolnjen , nam je šarniantni Monsiuer profesor z nadaljnjimi avtorjevimi razpravami: de-:ikazal toplo intimnost pariške družabno- J humanizacija umetnosti, misli o romanu « 1*1 », A ■ /1 / k O«*^« a r. V. v» C r> k Af »» A . 1 r*^ I • M A 4-1 A m- A. " * T v . _ Dr. Henrik Steska: Pritožba po novem upravnem postopku n. Višje upravno oblastv.o (pritožno obla» stvo) odloča takole o pritožbi: ali 1. pritožbo odbije, ker je nedopustna ali po preteku roka vložena, a nižje oblastvo n: že kar samo odbilo pritožbe, aii 2. razveljavi osporavano odločbo, ker je stanje stvari tako nezadostno ugotovi je» no, da je treba onve razprave ter vrne pred» met nižjemu oblastvu v ponoven pretres Ako ni mesta za tako odločbo, pa višje oblastvo v stvari sami odloča in ali 3. osporavano odločbo i z stvarnih (me» ritornih) razlogov odobri in pritožbo zara» di neosnovanosti zavrne ali 4. prvostopno od'.ocbo v vsakem ozi» ru izpremeni ali pa le deloma dopolni; ta četrti način odločanja je prav raznovrsten in nikakor ne vsebuje vedno popolne ali delne ugotovitve pritožbe Zbog pravočas» no vložene pritožbe je namreč osporavana odločba še privržena presoji uprave, ki ima ščititi javni interes Zavoljo tega je višje upravno oblastvo upravičeno, da tudi iz javnih interesov odločbo izpremeni in to. čc treba, ee'o na pritožilčevo škodo (re» formatio in peius). Odločba višjega oblastva. ki rešuje ob» tožbo, naj obse/a iste dele kakor prvostop» na odločba Sploh je treba smiselno upo» rahljati predpise, ki veljajo za prvostopno odločbo Zlasti mora višje oblastvo v svoji odločbi navedbe v pritožbi (pritožne točke) oceniti in obrazložiti ter se sme na razloge prvostopne odločbe sk'icevati le tedaj, ka» dar so navedbe v pritožbi že v prvostopni odločbi pravilno ocenjene. Če oblastvo. ki na drugi stopnji odloča, ni ministrstvo. p*>» tem jc treba tudi n'vesti, da zoner drugo» Stopno odločbo nt dorpnstna pritnžba po redni upravni poti Pri drugostopnih in pr» vostopnih odločbah ki jih izda ia jo mini» sfrstva. pa ni treba takega navodila o pri» tožbah, ker je itak obče znano, da je mini» strstvo vrhovno upravno oblastvo. Višje oblastvo ne vroči svoje odločbe ne» posredno strankam nego oblastvu prve stop* nje, ki na to vse potrebno ukrene slede dostave drugostopne odločbe strankam Drugostopna odločba je načeloma iz» vršna Po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih tudi tožba na upravno sodišče (upravno sodišče v ožjem pomenu tn državni svet) ne ovira izvršitve Vendar pa sme upravno oblastvo, ki je na poslednji upravni stopnji odločilo na prošnjo onega, ki je vložil tožbo na upravno sod:šče. odgoditi izvršitev uprav--nega akta do končne sodne odločbe če to dopušča lavni interes ali če bi prizadela izvršba prosilcu v škodo, ki se ne bi dala popraviti. Odločbo druge upravne stopnje in prvo» stopno odločbo mimstrstva pa je vobče moč še osporavati še s tožbo na upravno sodišče in torej še ni formalne pravnomoč» na_ dotlej, dokler ni rok za upravnosodno tožbo potekel ali ni upravno sodišče oziro» ma državni svet dokončno odločil O for» maini pravnomočnosti govorimo tedaj, ka» | dar zoper odločbo nobena izmed strank ni» ma več pravice do rednega pravnega sred» stva, torei do pritožba na višje upravno instanco, do tožbe na upravno sodišče ali državni svet in do pritožbe na državni svet Zakon o državnem svetu in upravnih so» diščih d.ovoliuie namreč osebi, ki meni. da se je z odfločbo druge upravne stopnje ali s prvostopno odločbo ministrstva (z mi» nistrsko odločbo ali s kraljevim od mini» stra sopodpisanim ukazom) kršila njena pravica ali v zakonu osnovan neposreden osebni interes, tožbo na upravno sodišče (oziroma na državni svet, če gre za tožbo zoner ukaze ali ministrske odločbe). Zoper odločbo (sodbo ali odlok) upravnega so» dišča pa ie nod izvestnim; poboji dopušče» na še pritožba na državni svet Zna se pripetiti da ie stranka krivo na« potena na pravno sredstvo pritožbe na pri: mer na tret'o instanco, dasi naš irpravn' postonek nožna le tek po dveh upravnih stopnnh. Če stranka vloži pritožbo po tem potresenem navodilu, upravno oblastvo. ki mu je pritožba izjavljena, sicer pritožbo odbije, a rok za tožbo na upravno sodišče začne teči šple -> dnem. ko se prejme ta odklonilna odločba. Seveda sme stranka Zanimivo predavanje prof. Vicenta Savoixa Maribor, 10. ianuarja. Sinoči je pozdravil kulturni Maribor v svoji sredi g. prof. Vincenta Lavoixa iz Pariza, ki je predaval na skupni priredit vi Ljudske univerze in Francoskega krožka o življenskem stilu sodobnega Pariža na. V delikatno izbrani besedi, ki jo zao9tru> je, utemeljuje in smiselno združuje nob lesa francoskega verza (Geraldy, Gerarde, Rivoire, de Regnier) poduhovljena anekdota " " -- -prikazal sti. ki najde svoj zvišen smoter v zdravem kultu osrečujoče domačnosti. Štiri osnove tvorijo okvir izzivevanja: vedno živa ljubezen, polna tihega ognja, otroci, ki so žarišče in solnce pariške hiše, do kraja izbrušen okus v znameniti francoski kuhinji, ki podviguje pozitivna nastro-jenja in opravičuje bedonska stremljenia ter nad vso izbrana družabnost in gostoljubnost. Duhovni obraz Parižana odlikuje svetla mladost v domačem krogu in v opoju svet-skih vplivov čudovitega Pariza, ki posreduje veliko dedščino sintetične kulture, enovite po vsebini in obliki, uravnovešenost med hotenjem in zmožnostmi ter smisel za neodoljive stvarnosti in nujnosti življenja. V vzornem rodbinskem življenju z mnogimi otroci vidi Parižan ustalitev svojih po-zemskib želja. Čudovita emotivna sposobnost prisluhniti intelektualnim intencijam moža, predvsem odlikuje 9ubtilno Parižanko. Lepa in ko-ketna je zavoljo moža, ki mu je vsa udana družica. Vedno dražestno vabeča v [»oplemeniteni čutnosti, obetajoča in izpolnjujoča, ni možu naduta tekmovalka za nadvlad-(e, temveč njegova, razumevajoča ljubica. V tihi dobroti razumeva, da se hoče možu po dnevnem boju odmora, ki bo vreden kulturnega človeka. Francoski takt je pognal iz duhovnih korenin, iz ustrezajočega pojmovanja življenja in sveta. Zato pričenjajo Parižani z ljubeznijo do bližnjega v lastnem rodbinskem krogu. Vso skrb in ljubezen osredočuje Parižan na otroke. Francoski otrok ne ob» čuti krutosti avtoritativnega siljenja, temveč blagodejno vodstvo dosledne bbgosti in dobrote. Presrčna vez med roditelii tn otroci sproti izglajuje vsa nerazpoloženja in nesporazumljenja. Pariško dete ostane večinoma obvarovano vseh težkih kriz, bi jih v izobilju preživlja naš otrok in ki ga često spravljajo v desolatne konflikte. Ob tihih večerih prerešetava pariška rodbina velika vprašanja casa in kulture ter si ob petju in glasbi ustvarja veselje do življenja in sveta. Občudovana francoska družabnost nahaja svoj naravni izraz v subtilni gostoljubnosti in nad vse pozornim občevanjem To predpostavlja s.ojevrstno kulturo vsega življensko važnega: osobito so izbrane francoske ftu hinje in ureditev raznih malic in zakuskov. Francoski obed je posebnost zase. Vse Je do potankosti (tudi v restoranu) v naprel premišljeno in določeno. To vse usposablja Parižana, da nastopa samozavestno, premišljeno, vendar vsikdar prijazno in človečno. šef urada, podjetja r.e uveljavlja svoje Deizprosne brezpogojne vlsstiželjnosti; kot razumevajoč prijatelj izžareva superioznost uvidevnosti in prijaznosti V Parizu se ne poveljuje po uradih, temveč prosi za uslugo in dobroto... Še mnogo več je podal g. prof. Lavoix v cvetoči francoščini, v vzorni izoblikovani izgovorjavi in duhoviti sočnosti francoskega esprita. . Distingvlrano občinstvo se mu je iskreno zahvalilo. Na pridobitvi novega, dragocenega prijatelja je našemu Francoskemu krožku prisrčno čestitati. A— —c. *) G. Lavoix deluje že dve leti kot pro-esor francoščine na Berlitzevem institutu za tuje jezike v Gradcu. ne zgodovine, ki so danes najvažnejše: začetek in razvoj jugoslovenskega narodnega uedinjevanja. Iz nove književnosti o kub turi, literaturi in gledališču José Ortega Y Gasset, Die Aufgabe unserer Zeit, Verlag der Neuen Schweizer Rundschau«, 269 strani. Knjiga je izšla v španskem originalu leta 1923. pod naslovom ?E1 tema de nuestro Račk i — Strossmayer V jugoslovenski politično-zgodovinskl literaturi, ki je — če jo smatramo za celoto — precej obilna, je v zadnjem času poleg knjige SI. Jovanoviča o Aleksandru Obrenoviču največjega pomena korespondenca Raóki-Strossmayer. Objavlja jo Ju-goslovenska akademija v Zagrebu v redakciji prof. dr. šišiča. Pravkar je izšel 3 zvezek. Obsega pisma iz let 1882—1833. Ta korespondenc zasluži iz več razlogov, da tu opozorimo na njo: Predvsem se v nji zrcali vse politično življenje Hrvatov v letih, ki jih obsegajo pisma. Strossmayer in Rački sta bila v tako intimnih stikih s takratno politiko, da je njuno pričevanje ne samo zanimivo, marveč tudi — kritično vzeto — za mnoga vprašanja vprav dragoceno. Bolj ko kje drugje se tu kažejo obrisi nastopajoče protiavstrijske in jugosloven-ske politične usmeritve. Korespondenca pričuje o vplivu, ki ga Je imela rimska Cerkev preko nuncija oziroma direktno na avstrijsko politiko in posebej še na hrvaške zadeve. Dalje izvemo zlasti iz 3. knjige, kako bistro je Strossmayer usmerjal poglede na zapad in se prizadeval, da ugledne ljudi med Francozi in Angleži informira o pravem političnem mišljenju in stremljenju Hrvatov. Lik velikega škofa z njegovim brezkompromisnim nacionalnim stališčem, z njegovo vero v Srbijo in Rusijo, se v tej korespondenci še bolj jasni. Obenem vstaja pomen Račkega. čigar vpliv na Strossmayer-ja je bil sicer znan vendar vso daljnosež-nost njunega odnosa razkriva šele njima korespondenca. V tem smislu so že dosedanji trije zvez- .......... „^„„„„^ „11Jtl>ja čuki »Korespondence Rački - Strossmayer« I da avtor ne sluti, kako živahno je tudi tehten donesek baš k onim stranem narod- —- —*—-- *----:— -- - in Atlantido. »Naša doba« je za Ortego epoha, ki se začenja Kot filozot skuša razjasniti njene tendence s kritiko propadajoče dobe. Na podlagi tega skuša tor-mulirati zgodovinski imperativ naše generacije. Problemi preteklosti nimajo več smisla za novo generacijo življenje naj bo kultura, kultura naj bo pa tudi življenje. Nekultivirano življenje je baroarstvo. kultura brez življenja je pa bizantinizem. In i današnja kultura je nedoživeta kultura. Naš racionalizem ne zaupa več razumu. Prav tako imamo nemoralno moralo. Potrebujemo novega izenačenja med kulturo in življenskirn čuvstvom, nove ureditve medsebojnih odnošajev. O tem razpravlja v svojem delu avtor ki spada med velike sodobne mislece Španije, katera je kljub vladajoči reakciji dala svetu že velika duševna bogastva. Knjigo priporočamo vsakemu, ki hoče misliti in ki ga vsako novo ali nasprotno tnnenje žene k lastnemu samostojnemu razmišljanju. Franz Mehring. Zur Literaturgeschichte von Calderon bis Heine; zur Literaturgeschichte von Hebbel bis Gorki, 416+383 strani vel. formata, Soziologische Verlagsanstalt Franz Mehring rojen i. 1846. je bil do svojega 45 leta odličen sotrudmk najpomembnejših nemških časopisov Potem je vstopil v socialdemokratično stranko, kjer je bil do svoje smrti >. 1919 teoretični voditelj levega krila. Preko mej svoje domovine je zaslovel s svojo zgodovino nemške socialne demokracije zlasti pa s svojimi eseji o literaturi in filozofiji Pod uredništvom Eduarda Fuchsa izdaja gori omenjena založba njegove zbrane spise. Obe knjigi, obsegajoči njegove eseje o svetovni literaturi, zaslužita zanimanje vsakega inteligenta. V prvi knjigi podaja orise in duhovite ocene Calderona. Molié-rea in Voltaires; od teh preide k nemški klasični literaturi, romantiki in nemškemu revolucionarnem!' pesništvu (Hervvegh. Heine, Freiligrath. Weerthi. V drugi knjigi orisuje najvažnejše predstavnike pore-volucionarne literature Temu slede izčrpni eseji o naturalizmu, nakar posebej ocenjuje Sudermanna. Hauptmanna. Zola, Dickensa. Ibsena Björsona, Tolstega in Gorkega. Delo zaključuje razprava o jeziku in slogu. Sinclair Upton, Das Geld schreibt, eine Studie über amerikanische Literatur, Malik-Verlag. To je zaključno delo celega niza Sinclairovih knjig o koruptnostj kulturnih razmer v Ameriki: »Religion und Profit« »Der Sündenlohn«, »Der Parademarsch«, ?Der Rekrut« in »Die goldene Kette«. Julius Rab, Dals Theater in Lichte der Soziologie, Hirschfeld Verlag. 22? strani. Vsakdo bo s pridom čital to pravkar izišlo delo Juliusa Raba. ki ga menda tudi pri nas marsikdo pozna že po prejšnjih njegovih delih sDer Mensch auf der Bühne«, »Produzentenanarchie, Sozialismus und Theater«. »Schauspieler und Schauspielkunst« i dr. Socialne korenine in vplivi gledališča so glavni téma tega dela. Sociolog kakor prijatelj gledališča bo izvedel iz njega bistvene stvari o vodstvu gledališča o igralcih, kritiki, cenzuri itd. Naj navedemo nekaj najzanimivejših poglavij iz knjige: Teatrsko osnovno doživetje in njegove preobraža-nje; dramatsko pesništvo in gledališče; opera: dualizem scene; prenodi med igralci in dramatiki; bistvo igralca; občinstvo in gledališče ; bistvo množice, aktivni delež občinstva, aplavz n panika, junaški direktor; kritik; premijera in njeno občinstvo; teatromanija; obratovanje gledališča; iskanje izgubljene enotnosti; narodna volja kot pogoj za obstoj gledališča: razvoj gledališča v Angliji Franciji, Nemčiji, Amerik- in Rusiji; razmerje gledališča do raznib socialnih sil kakor cerkve, politike, morale .državne cenzure itd. Albert Brodbeck, Handbuch der deutschen Volksbühnenbewegung, Volksbühnenverlag, 439 strani. — To delo bo zanimalo predvsem člane raznih naših diletantskih odrov, ki jih nimamo malo Knjigo je spisal generalni tajnik zveze »Ljudskih odrov« v Nemčiji, ki šteje danes 305 odrov z okrog 500.000 člani. »Ljudski oder« v Nemčiji se ne bavi samo z dramatiko, cemveč tudi z godbo, z likovno umetnostjo, z literaturo, s filmom in plesom. Ima tudi svojo lastno založbo in tisk s 100 različnimi časopisi. Prvt in zadnii namen vsega delovanja »Ljudskega odra« je graditi most med ljudstvom in umetnostjo človek, ki vodi tako ogromno organizacijo, je gotovo moral podati knjigo, ki naj koristi predvsem prijateljem teh »ljudskih odrov«. V svojem delu opisuje najprej načelno plat in potem organizacijo tega gibanja. Obširno poroča o delovanju »ljudskih odrov« po posameznih nemških pokrajinah Matica vsega gibanja 1e seveda Berlin Med ustanovitelji berlinskega »Ljudskega odra« t. 1892. so bili Maximilian Harden Gustav Landauer i. dr. Nadalje opisuje avtor življenje — »ljudskih odrov« v nordijskih državah, v češkoslovaški. Poljski. Holandski. Angliji, Belgiji. Franciji. Švici, Ameriki. Jugoslavije ne omenja Men- radi te pomanjkljivosti pa ne bo knjiga za nas nič manj koristna, ker bo vsakdo hotel iz vzgledov tujih dežel črpati nasvete za izpopolnitev našega domačega kulturnega gibanja. Te knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, so pa tudi na razpolago v ljubljanskih javnih knjižnicah (na pr. v Delavski knjižnici). 0 slikarju M. Jami, ki je pred kratkim razstavil v Ullricbovem salonu v Zagrebu 65 svojih del novejšega datuma, pišejo zagrebše j Novosti t sledeče; M. Jama je ostal od početka svojega umetniškega ustvarjanja zvest sebi in onemu, kar ie v sebt spoznal umetniškega. l'ostai je impresionist in ljubi čarovitost in mnoizobrojnost v barvah, tak je ostal vseh trideset let. Njegova razstava odkriva jasno in iskreno ve» njegov slikarsko-ustvarjajoči kompleks. Na razstavi prevladujejo po večini peisaži. Jasno privlačujejo večno čarobna i^ra barvna svetlikajočih se slapovih in zelenih gozdovih, ki pri njeni izgubljajo forme in "realne konture ter se vidijo kakor meglen mozaik, vržen na platno s šarovitimi in pa-stoznimi potezami čopiča. Predmeti, oblike m pojavi žive pri Jami samo kot čisto ko-loristične vrednote Ta svoj kolorit varira Jama rafinirano in vešče. Harmonija zelenih in modrih barv vode. neba in sozdov učinkujejo izredno efektno, a hkrati tudi intimno in lirično. Ne išče pejsažev in motivov, ki bi se oddaljevala od običajnih slikarskih tem. a jim zna utisr.iti po-vsem srloboko, originalno in lastno nastrojenje. To kažejo tudi njegove študije glav, ki jih slika z navidezno nebrižno lahkoto, a išče pri stvari in v stvari samo efekte svetlobe in barv, ki v celoti podajajo aloboko proučene psihološke krakteristike Goneourtjevo nagrado za 1. 1930 — eno najpomembnejših frincoskih književnih nagrad — je dobil minule dni Henri Fauco-nier Ta avtor je širši javnosti docela neznan: kdor pa je čital lanski letnik »Nou» velie Revue Francaisei, je gotovo spoznal v njegovem, v tej reviji objavljenem prvencu »Malaisie« izredno sveže, polno in močno delo. Ta spis je pravkar izšel v knjižni obliki pri Stocku v Parizu. Odlični pisatelji, ki se zbirajo okoli Goncourtjeve akademije. se niso odločili za to začetno, a ai-malo zacetniško delo iz kakšnega osebnih ozi rov. kakor se je to včasi tudi njim primerilo Pisec >Malaisiet je namreč osebno neznan, izvedeli so le, da ie živel dolga leta na Malajskem kot nadzornik plantaž m da zdaj stalno biva v Tuniziji. Je mož v zrelih letih in se prej ni ukvarjal s peresom; šele pestro in izvirno življenje na Malajskem in dojmi z vojne, ki jo ie bil prebil na fronti kot prostak, so naredili iz Fanco-nierja pisatelja. Možu obetajo lepo bodočnost. Nori francoski prevodi ii Cankarja. Pravkar je dotiskana nova knjiga francoskih prevodov iz del Ivana Cankarja. Gg. S. in J. Jeras sta preložila iz knjige »Moje ž:v-Ijenjes sedem črtic in iz >Podob iz san.t< pet črtic, dve pa iz ostalih zbirk. Knjiga izide kmalu v Ljubljani. Prevajalec Cankarjevih norel t srbohrvaščino je poleg Nike Bartuloviča g. Čiro Čičin - Šain, odvetnik v Splitu, ki se že dolsra leta bavi s slovensko književnostjo in se je v zbirki, ki jo je pravkar izdala Srpska književna zadruga. lepo uveljavil kot prevajalec iz Cankarja. Njegovo ime te v nedeljskem članku o kniitrah SKZ pomotoma izšlo v napačni transkripciji. pri nas to gibanje, ker sicer bi se že po- SOKOL Sokolski Glasnik prinaša ▼ svoji 2. številki na uvodnem mestu lep članek r spomin preminulemu podstarešini ČOS br. dir Karlu Helerju Sledita članka: Izseljen» ci»Sokoli, Na delo, bratje in mnogo '»for» macii o pripravah za pr°ški vsesokolski zlet Med slovanskim pregledom je ornem» be vreden odgovor ČOS Scotus Viatorju na njegove članke v I. i dovi h Novinah. Izredno mnogo je poročil iz žup in dru» štev, pa tudi ostale rubrike prinašajo za» nimive vesti. Sokolsko društvo Dobova. ki je bilo ustanovljeno komai prrd neka i meseci, si je pridobilo že okrog tfO članstva, šteje pa skoraj isto število naraščaja in dcce Sim» nat'ie prebiva'stva so na naš' ^rnni. kajti vedno se še prijavljajo novi člani Veliko skrb smo imeli s nreskrbo prostorov za sestanke in telovadbo pozinv' Tz zadrge sta nas rešili naklonjeni rodbin' br Ko< vačičev, ki sta nam dali na TiTnnii?,,»;<« via» da sedai tu zvečer ob delavrvk'h in ne» deliah' Sami krenki. mladi in idealni fantje se udele/nieio "^Mri; dr^m» ski odsek je pridno na delu. Že po treh tednih ko ie nriredil N^'éevo Irompdiio »Navaden človek«, na nas V> n-^r? ve na Sveón'co presenetil z novo iri» nravi'a »Siroto Terico« Odc<4- bo nrav le» po uspeval, sai ima bobrih moči. Upamo, da bo v nreleni n-bovi lo^aTtom.a ?rastla krepka četa dobrih in zavednih Soko'ov Seia saverne nnrave ^ « —v Beogradu S febrnaria ^ donosne ▼ saveznih prodorih župe nai pred'oze to» zadevne predloge za sejo do najkasneje 1 fohruarja Zveza slovanskega Soko'sfva bo ime» la svoia zborovania 10 in 11 februar ia v Pragi Naiprei bodo imeli posvetovnie tehnični organi, t. i načehrstvo. kier br> zastopal iugoslovensko Sokolctvo nare1^;l^ br. Baiželi in narelnica s Ska^arieva^ \"a seji upravnega odbora na bo navzoč za SK.T br Gangl, I. namestnik saveznega starešine Sokolsko društvo Snšak ie slavilo pred kratkim časom 25 letnico, odkar im* svoj vadite'iski zhor obenem na tudi letni» co sokolskega deli br dr Tanka R«deko» vica, ki je b'l eden T>rv;b sokol.skib vodi» teliev na Snšaku Prir"d'1o ie vr'o dobro uspelo s'avno«tno t dova din o akademiio. Br dr lanko Bedekovìc ie snìsal in pr:re» rb'1 ver tehničnih strokovnih kniig za So» kolstvo \ko veliš i«ctf t«oe trai?*** wUtAi»« Vodnikovi družbi Akcija zagrebškega Merkurja proti teritorialni omejitvi delovanja društvenih biagajn za bolniško zavarovanje privatnih nameščencev Kakor sino že nedavno poročali, je v na» frtu zakona o socijalnem zavarovanju upo» števana želja ljubljanskega Trgovskega in bolniškega podpornega društva in s>orodne= zi društva »Omladine« v Beogradu, da se Jovanje pnvatno=društvenih blagajn^ za olmško zavarovanje privatnih nameščen* cev teritorijalno omeji, da se tako odstrani ;.aotično stanje, ki je lani nastalo v bolni» škein zavarovanju privatnih nameščencev. Kakor znano obstojajo v naši državi tri ;-.-,!n:škc blagajne privatnih nameščencev, namreč blagajna društva »Merkurja« v Za« • ebu, blagajna Trgcvačke omladine v Beo* "'■adu ter bolniška blagajna Trgovskega U»tn škega in podpornega društva v Ljub» ini kf vršijo fakultativno bolniško za» 'hrovanje privatnih nameščencev. Zagreb» »Merkur« je pred leti, ko je obstojala "ì'òvarnost za nadaljnji obstoj ljubljanskega ,-a dobil pravico delovanja po vsej To pravico je zadnja leta izkorist i v p*,; meri s tem, da je ustanovil podruž» n:,'c tako na področju beograjske »Om!a< c: .1C« lani tudi v dravski banovini. T o ie' dovcdlo do zmede in kaosa, ki gotovo ne more koristiti zavarovanju samemu, iz» 7- aio na je tudi odpor ljubljanskega tn bcfK'rai'.-keäa društva, ki sta zahtevala, da se delovanje teh društev teritorijalno orne» ji. s čimer"bi bili likvidirani vsi dosedanji »pori , «, » Ta rahtev« je t pravkar predloženem T,a"ru zakona o socijalnem zavarovanju v fvolV meri upoštevana in je predvideno, da vrši zagrebški »Merkur« soci j alno za va» rova''je na področju savske, primorske, .--mske, vrbske m zetske banovine, beo» --a i ski» »Omladina* na področju Beograda, ' ••■avske. rnoravske in vardarske banovi» • .Trgovsko bolniško in podporno društvo : ubliani pa na področju dravske banovi» To predvideno teritor ialno omejitev t. slovenski privatni nameščenci z zaclo» . -n em pozdravili, ker jim ljubljanska bla» ntic'i vse potrebne ugodnosti Za*-ebški »Merkur«, ki mu ta omejitev n po volji, ie proti nameravani novi ure» ci; t vi pričel živahno akcijo. V pr Ostavki na ministra za socijalno politiko glede na» črta zakona o sociialnem zavarovanju ie r;ed druöim izraz i apel. da se mora ob* <1oiečirr> društvenim blagajnam zaiamcit: enakopravno delovanje na vsem teritoriju države lin ako stališče zastopa tudi dna» štveno glasilo »Merkurov Vjesnik«.. Da da svoji zahtevi pr merni poudarek skusa za» orebški »Merkur« „ enotnimi sklepi proti teritorijalm omejitvi na občnih zborih po« dt-užn c ustvariti razpoloženje za spremem» bo tozadevnih členov zakonskega projekta V nedeljo so se vršili občni zbori podruz« rie »'Merkurja»« po vsej državi ta* o tud' v T i ubi'ani- ° občnem zboru ljubljanske podružnice smo prejeli naslednje poročilo: V nedeljo sc ic vršil v društveni dvora» iv hotela Mikiič občni zbor podružnice društva »Merkur«, na katerem se je^ ped predsedstvom a. ravnatelja Mibvoja La jo» vita poleg tekočih društvenih zadev raz» pravljalo tudi o novem načrtu zakona o sociialnem zavarovanju. Soglasno je bilo ■ k len j en o, da se na pristojnih mest in za» hteva fakultativno zavarovanje mtelektu» sinih d clave c v in da se da posameznim r ruš t v enim blagajnam možnost da vrse delovanje na vsem teritoriju banovine. To» zadevne resolucije so bile posLne « pred» sedniku vlade Peri Živkoviču. ministru za socialno pol t:ko g. Nikoli Prek; m preu» sedniku vrhovnega zakonodajnega sveta C Ninku Pcricu. Prav tako so bili na pred» k'." predsednika M. Lajovica odposlani br» z ola vri i pozdravi Nj. Vel. kralju, prcdsed« niku vlade, ministru za soc jalno politiko m* banu dravske banovine dr. Marusicu s prošnjo, da podpira upravičene zahteve or» ganizacije. . . . . K temu poročilu moramo pripomniti, da se ogromna več na slovenskih privatnih na« meščepcev is intelektualnih nameščencev nikakor nc strinja z zahtevo, da se dru» štvenim blagajnam da možnost deiovanja na vsem teritoriju države in da vstraja ta večina na ureditvi, kakor je predvidena v zakonskem načrtu. Dovolj je zmede m ka» o«a k- le škoduje zavarovanju, na drugi stran: pa nikakor ne gre, da bi si posamez» np društvene blagajne medsebojno konku» tirale Končno si slovenski privatni name» ščenci prav nič ne želi io razmer, kakršne vladajo v »Merkurju«. Baš včerajšnji za« «rebški I sti poročajo o volitvah delegatov za centralni občni zbor društva »Merkur» ki se bo vršil na zahtevo IftOO članov 2 t ». m Akcijski odbor za sklicanje te iz» redne skupščine, ki hoče sedanjo upravo vreči je pri volitvah v Zagrebu zmagal s 744 prot; 40 glasovom skupine sedanjega predsedstva Ta iioj med predsedstvom tn opozicijo traja že drugo leto Ob priliki lanske skupščine je bila lista opozicije za» radi nek h formalnih rs zlogov un čena. kar pa ni m-T.ilo preprečiti poraza sedanjega predsedništva. Statistika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev Okrožni urad za zavarovanje delavcev v i i,;b1ja.ni je pravkar sestavil statistiko o bolniškem zavarovanju v preteklem letu, •'z katere posnemamo nas'ednie: Povprečno število zavarovanih članev »e rnašalo vie tu 1930 97.638 naspro'.i 0.292 r letu 1929, tako da imamo v tem pov-preč ju zabeležiti prirastek od 2759. Moških članov ie bilo zavarovanih 65.S49 (+ 1780 nasproti 'lft29i. ženskih pa 31.839 (+ 979). Ves ta prirastek pa odpade seveda le na T. .-ie število zavarovanih članov v prvem -»I let ju preteklega leta in je prioisat.i •>?»-nroiovaiiu «rosnodarstva do srede 1. 1930. Ko Da ie sredi pretekla leta pričel padati izvoz lrsa zaradi mskp?3 diimn'nsa in ko se le virino pos'a-bsalo sosnodarsko sta- ost a'i h industrijskih nanne, je pričelo é'anstvo nae'o natati, in to ne samo v ab-po'utnih številkah (v leseni članstvo obi-f a 'no r>a9 o^le-ovariaioče število za marec 192<>.: v ave-ustu 1© pa-Ho pod povnračno število r odgovarjajočem mesecu ^ret leta. v d«~embru pa je bilo že za 2152 manjše nego v decembru 1929. Enak potek vidimo pri povprečna višini zavarovalne mezde, ki je bila v marcu za 1.4U Din višja nego v marcu 1929., potem pa se je ta presežek stalno krčil. V de-pj-.,i.hrn je bila povprečja zavarovana mezda v višini 26.21. Din le še za 0.39 Din vtš. ja od povprečne zavarovane mezde v decembra 1929. Za vse preteklo letp je Iti». Odstotek bolnikov na se je ztnanjš::! od 2.74 odstotkov na 2.Ü3 odstotko? Zavarovanih člano7. — Tarifa skupnega davka na poslovni promet ho objavljena že prihodnji mesec. Iz Beograda poročajo, da so izvršene vse priprave za veliko konferenco strokovnjakov iti ekspertov, ki se bo pričela 15. t. m. v finančnem ministrstvu in ki bo na podlagi gradiva zbranega od gospodarskih konpo-racij ia .njegovih ■iredlo.uov razpravljala o sestavi tarife skupnega davka na poslovni promet. Konferenci bo predsedoval sam finančni minister dr. Švrljuca, njegov pomočnik g. Letica pa bo glavni refenvit. Konferenca bo bržkone trajala do konca meseca, tako da bo larifd že v februarju objavljena. — Projekt za veliko železarno » Bo-ni. >Prager TagblaU poroča iz Moravske Ost a vi. da se vršijo med železarno Vitkovice in našo vlado pogajanja glede pogodbe po kateri bi nam to znano češko podjetje , _ radilo in nudilo veliko železarno v bližini Sarajeva. kjer je na razpolago potrebna baza železne rude (Ljubija. Vareš) Po načrtu pogodbe bi naša država odplačala stroške za gradbo te železarne v obliki dolgoročne dobave železne rude železarni Vitkovii-e. Proračun za novo železarno v Bosni znaša okrog 500 milijonov Kč (840 milijonov Din). ^Seja glavnega upravnega odbora Narodne banke Za 17. t. m. je sklicana seja širšega upravneera odbora Narodne banke, na kateri bo predložen računski zaključek za preteklo poslovno ieto, na kar bo odbor sklepal o sklicanju glavne skupščine in o predlogih za to skupščino. ~ Fordova produkcija v l. 19C0. Iz New-yc.rka poročajo, da je vnašala Fordova produkcija v letu 1930. 1,500000 avtomobilov nasp.ot 1,950 000 v 1. 1929.. tako ,da znaša nazadovanje produkcije 450.000 avtomobilov Navzlic tcir.u pa pomeni tudi ta zmanjšana produkcija uspeli kajti svetovna produkcija je v zvezi z gospodarsko depresijo še v večji meri nazadovala Zato se ie udeležba Fordovih tvornic v skupni svetovni produkcij: bistveno povečala. Leta 1929 je znašala Fordova produkcija 35 odst. svetovne produkcije. lan; pa ie dosegia 42 odst — 93-1 bančnih polomov v Zedinlenih državah. Po pravkar objavljeni statistiki je bili» lani v Zedinjenih državah 934 bančnih insolvenc (predlanskim 437) Propadle večinoma manjše provinone banke, k? tilt je v Zed njenih državah okrog 25.000. Boli kakor z števila bančnih insolvenc ie obseg poiomov razviden iz viš;ne pasiv Obveznost; jani propadlih bank so zn!arjev. — Ajnortinadjsk« žrebanje 4% agrarnih ohveznie (obveznic 4% posojila za finančno likvidacijo agrarnih odnošaiev v Bosni in Hercegovini) se ie vršilo v Beogradu 2. t m. Listo za amortizacijo izžrebanih serij objavljajo sedaj »Službene Novinec od 10. L m., na kar opozarjamo interesente. BORZE «2. januarja Na ljubljanski borzi ie bil danes deviz;;! promet neobičajno velik, zlasti v devizah New\ork, Dunaj in Berlin. Tečaji deviz so z malimi spremembami ostali na zadnji višini. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala za aranžma po 424.50, za kaso po 425—425.50 in za mare po 417. Zaključki so bili še v 7(/0 Blairovem posojilu po 80 in v 4r>- bosanskih agrarnih obveznicah po 50. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa v Praštedioni po 955, v Zemaljski po 130, v Srpski po 193, v Jugo po 78, v Union banki po 191 in v Hrvatski po 50. Med industrijskimi papirji je ponovno znatneje popustila Trboveljska, ki se je trgovala najprej po 335. potem pa po 327.50, 325 in 320. Promet je bil še v Gutmannu po 132. v Slaveksu po 50. v Dravi po 235, v Tvor-nici vagonov po 90. v Dubrovački po 365 in v Oceaniji po 200. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.77. Berlin 13.44 do 13.47 (13.455), Bruselj 7.8915, Budimpešta 9.8727 _ 9.9027 (9.8S77). Curih 1094 4 do 1097.4 (1005.9), Dunaj 7.9412 — 7.9712 (7.9562), London 274.25 - 275.06 (274.05), Newvork 56.36—56.56 (56.46). Pariz 221.93. Praga 167.22 - 168.02 (167.62), Trst 29(5 94 do 296.10. Zagreb. Amsterdam 22.74 — 22.80, Dunaj 794.12 -r- 797.12, Berlin 13.44 — 13.47. Bruselj 789.15, London 987.27 — 990.27, London 274.25 — 275.05, Milan 295.044 do 297.044 Newyork kabel 5636 — 56.56. Pariz 220.95 — 222.1». Praga 167.22 — 1G8.02. Curih 1094.4 — 1097.4. Cnrih. Zagreb 9.127, Pariz 20.255. London 25.06375. Newvork 516.30. Bruselj 72. Milan 27.02, Madrid 54, Amsterd. 207.825. Berlin 122.78, Dunaj 72.60, Sofija n.785, Praga 15.29. Varšava 57.85, Biivilinpešta 90.225, Bukarešta S.0Ö25. Dunaj. Belgrad 12.G525 — 12..6925, Berlin 168.87 — 169.37, London 34.475—34.573, Milan 37.17 — 37.27, Newyork 709.75 do 712.25, Pariz 27.;» — 27.945. Praga 21.015 do 21.095; diuar 12.4775 — 12.5375. Efekti. Ljubljana. S% Blair 92 bi.. 7% Blair 80 bi., Tobačne srečke iz L 1883. 50 bi., Celjska IGO den., Ljubljanska kreditna 125 den., Prašiediona 960 den., Kreditna 170—ISO, Vevče 128 den., Split cement 350 — 400. Ruse 235 - 255. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 424.5 — 425.5, kasa 424.5 — 425. za februar 416.5 — 417, za mare 416 — 417, investi» cijsko 87 b!.. agrarne 50 — 51, 8% Blair 91.5 - 92.5.' 1% Blair 79.25 — 80, 7% Drž. hipotek, banka 79.25 — 80.5, 6% begluške 65.5 — 67; bančne vrednote: Praštediona 955 — 965. Union 191 — 19H, Jugo 77.5 do 78.5. Narodna 8400 bi.. Ljubljanska kreditna 125 den., Srpska 193 — 196. Zemaljska 129.5 — 130, Hrvatska 50 — 51; industrijske vrednote: Našička 975 bi.. Gutmann 130 — 132, Slaveks 50 — 51, Slavonija 200 den., Drava 235 - 236, Šečerana 275—300, Brod vagon 90 — 95, Vevče 128 den., Du-brovačka 360 — 365. Jadranska 540 d»*.. Oceanija 200 — 220. Trbovlje 316 — 325. Beograd. Vojna škoda 42o.5 — 426.2o zakli., investicijsko 87 zaklj., agrarne o2 zaklj., 1% Blair 79.75. Narodna 8180 zakij. Blagovna tržišča JAJCA -f S tržišča jajt\ Kakor je bilo pričakovati, ie e hladnejšim vremenom nastopilo nekoliko čvrstejše razpoloženje na mednarodnih tržiščih za jajca. Za naše blago ie več zanimanja iz Italije, pa tudi iz Švice. Letošnje razmeroma nizke cene so deloma posledica okolnosti, da je bila nova produkcija zaradi milega vremena razmeroma visoka in da se od leta do leta bolj kažejo uspehi prizadevanja perutninarjev, da ■l zboljšanjem pasem skrčijo dobo zastoja produkcije. Veletrgovina v velikih zapad-nih državah je že 1. 1929. imela slabe izkušnje in je v zimi 1929./30. le težko in / iz-gubo oddala velike zaloge hladilnih jajc Lani so ve.etrgovci konzervirali manj jajc m so tudi zgodaj skušali oddati hladilno bla^o. Zato je pričakovati, da bo hla liluo blago letos kmalu pošlo, kar do unelo ugo-d.-n vpliv na cene svežemu blagu. Pri na? se nakupne cene za enkrat niso dvignile Tudi v Nemčiji je bilo od srede pret. »ei-na ojiažati prijaznejše razpoloženje. Jugoslovenska jajca so notirala v soboto v Berlinu (fco meia neocarinjeno) pf. na- sproti 9Vi —10 pf. ob koncu zadnjega tedna. LES + Ljubljanska borna (12. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključena sta bila dva vagona, in sicer en vagon bukovih drv in 1 vagon desk. «ITO -f Ljubljanska borza (12. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice. Nudi se (fco. slov. postaja, po mlevski voznim, plačljivo v 30 dneh): pšenica : ba ška. potiska, 80/Si kg. P° 205 - 207.3. >rbobranska. 79/80 kg in gornjebaska 79/80 kg po 200—2',i2.5, baranjska, 79, SO kg po 185 — t87.5. baška, okolica Sombor. 79 kg po 177.5 - 180; jefiiifn: baški, ožim ni, 65/66 kg po 153 — 157.5. oves: ba ranisti (pri navadni voznini) i>o 193 — 197.5; koruza: baška. stura po 150_ 152.3. baška, nova. umetno sušena po 142.3 — 145, pri navadni voznini po 147.5 — 132.5, času pri-ni;"-tio suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5; moka: banaška >0« po 340 — 343. -f Novosadska blagovua borza (12 t. ui.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 12 vag. pšenice. 30 vng. koruze. 10 vae. moko in 10 vag otrobov. Pšenica: baška.79/80kg okolica Novi Sad 143 — 150- okolica Som bor, 79 80 kg 150 — 152. baška, potiska. š!ep. 79/80 kg 150 — 155; gornjeba-šsa." potiska. Slep. 79 80 kg 152.5 — 155. gornjebanaška, 79 80 kg 143 — 147.5; ba naška, 79'80 kg 157 — 159.5; južnobana-ška. 79 '80 ks 142.5 — 143. s re m ska 78 kg 132 5—135 Koruza: baška in sreiriska stara 5)5 _ v«> ,-n—i 72.5 — 77 5. za januar 77.5 do 8c. uiaiv - apni 9<> 92.5; sremska umetno sušena 90—82.5. Moka: baška v(»g' in 240 - 260; >2< 210 - 23o: -5« 185 - 195. »6« 160 ^ 170 »7< 118-120.5 »8« 95 - 101 Otrobi: baški 90—95; »rem ski 87.5 - 92.5. + Budimpeštaneka termin>ka borza (12 t. m.) Tendenca za pšenico «talna, sicer pri iazna. Promet miren Pšenica: za mare 14.61* — 14.61 (obračunski tečaj !4.60>. za mai 14.96 _ 14 97 (15): rž: za mare 10.50 do 10.51 (10.-0) koruza: -za mai 12.78 di 12.79 (12.80). tranzitna za maj 10.40—10.42 (t0.40). Naši mali pisarn prijatelji proti sivitn lasom 1 Ne oarva temveč vrača sivim lasem preišnjo na-ravuo barvo. Zak. zašt. Odobrena oa zdravstvenega odseka pon št 17y3—20 Kot za zdravje pop«,inoma neškodljiva Cspeb siguren J3 trajen ('ena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA 1. OREL. Zagreb Radirev« (Durra) al 32. Pošljemo po povzetju, tn to samo aa čitljive aaslove. 244 LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek, 13.: Zaprto. Sreda. 14.: Mereadet. B. četrtek, 15.: Princeska in pastirček. Izven. Petek, 16.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPRRA Začetek ob 20 Torek, 13.: Nina nana, punčka moja. Mladinska operna predstavil Figurina. Balet. Premijera Izven. Sreda. 14.: Hasanaginica." À Četrtek, 15.: Werther. D. Potek. 16.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Törek, 13.: Dub zemlje. C. Prvič. Peci neprimerno. Stremljenje modernega človeka poglobiti in čimbolj približati se naturi in njegova zahteva po estetskem uživanju prirode so povodi, da se tako naglo širi ljubheljstvo cvetiic iai vrtnarstvo, zadnji č;^ pa tudi že pri nas opažamo, da gojimo v sobal. vedno več ptičev. Redimo irih zaradi lepega petia, deloma pa samo zaradi dekorativnega učinka barve njihovega perja, na drugi strani pa še bolj zaradi njih ljubkosti in krot-kosti, saj nas nekateri ptiči zabavajo neprestano s svojo akrobatsko spretnostjo, še bolj pa s posnemanjem raznih živalskih glasov, zlasti pa s človeškim govorom, ki se ga ne nauči nobena druga žival. V vseh kulturnih državah so organizirani prijatelji ptičev v velikih društvih in zvezah, z lastnimi glasili, ki jih podpirajo države. Ker je pri nas — Ie pri nas prepovedano loviti ptiče, so ieli ljubitelji uvažati inozemske ptiče in jih gojiti. Na velesejmu smo že občudovali lepe zbirke tujih ptičkov in že nekaj mesecev imamo tudi v Ljubljani že dvoje trgovin s ptiči in tudi opicami ter drugimi živalmi. Kdor se torej zanima >n ima denar za prijazno klopotačo, veličastnega leva ali mavričasto pisano ozadje mandrila, si te eksotične užitke lahko preskrbi že tudi v Ljubljani. Omeniti je pa treba, da je ogromna večina ptičev, ki se z njimi peča trgovina. zreiena doma kakor kanarčki, ki v svobodi sploh ne žive. V kletkah izleženi ptiči svobode prav nič ne pogrešajo, si ne znajo poiskati hrane ter bi poginili, če bi jih izpustili. S križanjem in tudi s posebno hrano so ptičarji vzgojili tudi mnogo novih vrst, ki se po barvi popolnoma razlikujejo od svojih prednikov. Tako smo dobili razne vrste kanarčkov, valovitih papigic i. dr., zato tudi pri reji sobnih ptičev o trpinčen u in neusmiljenosti niti govoriti ne moremo, če jim lepo strežetno. Zaradi petja uvažamo zlasti razne sorodnike naših drozgov in škorcev, ki jih pa goje zaradi težke reje le pravi ptičarji, ker se ti ptiči hranijo s tako-imenovano mehko hrano, torej s črvi in žuželkami, ki jih pri nas nadomeščamo z mravliinčnimi jajci, mesom, trdo kuhanimi jajci, močnimi črvmi, sirom, korenjem, zmletimi žuželkami ter z drugimi doma ali v tovarnah pripravljenimi surogati. Poleg domačega slavca je naj-slovitejši pevec črnorjava šama. ki živi v Sprednji in Zadnji Indiji, na Malata, Ceylonu, Javi in Borneu, za nio pa slovita kitajska solnčna ptica in zapadno-ameriški klarino, za temi umetniki pa sledi dolga vrsta nairazličnejših drozgov. škorcev in drugih ptic. ki jih prijatelji lepega petja prav drago plačujejo in jih ie več že tudi po naših hišah, Prednost ima pa zaradi lepega perja in prav nizke cene ter krasnega petja, vsakemu ljubitelju dosegljiva solnčna ptica. Najbolj znane eksotične sobne ptice so pa že od nekdaj papige zaradi lepega perja, krotkosti, komičnosti in po-rednosti. sai jih upravičeno imenujemo krilate opice, ker tako rade posnemajo svojo okolico in se nauče tudi govoriti. Zoologi poznajo kakih 650 raznih vrst papig, ki z malimi izjemami vse žive v tropskih krajih. Najbolj talentirane so afriške sive papige in ameriške ama-zouke, ki o obeh poznavalci celo trde, da menda tudi razumejo, kar govore. Izpred cirkusov in menažerij poznamo velike rdeče, modro-zelene in rumeno-pisaue ameriške are z dolgimi repi, iz salonov rumeno - čopaste bele in elegantne rožne kakaduje. iz Trsta in Reke smo prej dobivali mnogo drugih /lasti manjših zelenih vrst, na velesejmu smo pa prvič videli tudi takozvane »nerazdiužljive«, ker se samec in samica najraje tiščita skupaj kot idealen zakonski par. ljubitelji pa celo verujejo. da ptiča pogineta, če ju ločimo. Ti »insepaiabli« — kakor jih imenujejo Francozi — niso mnogo večji kakor naši kalini, prav tako male so pa tudi valovite papigice, k' so se po vojni prav naglo razširile tudi pri nas. Dokler so lepe zelenosive, sinjesive, kobaltno-sinjesive. rumene, olivne in recke be i j smatrali še za »nerazdružljivc--, tua. niso vedeli, kako lahko se n?"če govoriti tudi t! mali živahni in neprestano blebetajoči, silno prijazni ptički. Ce sta dva skupaj, si imata vedno dosti povedati v svojem jeziku, neprenehoma se ljubkujeta in kljunčkata. vsak hip se pa zopet skregata in skavsata. kakor ie med zakonskimi pač navada. Ampak če ie poredni papagajček sam, se^ pa naveže na svojega gospodarja in že v nekaj dneh kliče sebe po imenu, potem pa naglo tudi druge v hiši pozdravlja in jih ogovarja, kakor so ga z nekoliko potrpežljivosti naglo naučili. V ljubljanski mestni plinarni ima ravnatelje-va srosna tako ta'entiranega govornika, da blebeta že nad sto besedi. Zadovoljni so s samim prosom in zelo hvaležni so za brstje, trpotec, bar. salato in smrekove vejice da se igrajo z njimi. Ker jih tud. doma že vzgajamo mnogo, so cenejši kakor v inozemstvu in dobimo za osem kovačev že lepo zeleno valovito papigico. ptički drugih barv in It krotki ter naučeni so pa seveda dražji. Ker se mladi s porezanimi perutnicami v nekaj dneh popolnoma privadim da gredo sami na prst, jim ni treba niti kletke in najraje sede na svojem stoialcu s oosodico za oroso in vodo. k; io začudo malo oopijeio. pač pa orav hi+ro oonftsnawo. Liubkih papigic je pri nas toliko, da so že jele izpodrivati kanarčke, ki niso tako veseli in domači, io so tudi boii občutljivi. Gostje restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani, posebno pa otroci in dame, se poleti niso mogli ločiti od velike kletke z malimi eksotičnimi ptički. ki so švigali po zraku kakor ž.vi dragulji. Kako srčkani in kako čudovitih barv so te živalice iz vroč;h krajev, ki so pa že tudi pri nas popolnoma aklimait^irane, ker so izležen? v k'et-kah evropskih ljubiteljev. Hajbolj ljudje občudujejo' čopastega ptiča, velikega skoraj kakor kos. ki je rdeč in se sveti, kakor bi bil izrezan iz rubina. To je rdeči kardinal, ki ni samo prelep, temveč tudi dober pevec, eleganten je ja tudi sivi kardinal z beiim trebuščkom, sivim plaščem in rdečo glavo s ponosno rdečo perjanico. In pa razni sorodniki našiii šega vi h ščinkovcevl Najbogatejše med njimi je oblečen »papež« i živomodrc glavo in oranžnoubroblje-nimj očrni, spodaj in med zelenkastim perutmi je pa škrlatno rdeč. indigo .ie pa ves moder, kakor bi se kopal v tem indijskem barviiu. oba pa tudi prav prijetno prepevata. Kakor žafran je rumen. po petju škrjančku podobni ža-tranasti ščinkovec. ki ga dobimo že za 100 Din. še cenejše si pa lahko kupimo že kar par kakor taščica velikih zago-reiordečih in belopikčastih tigerčkov ali amarantnordečih ščinkovcev, par popolnoma žametasto črnih atlas- ih ščinkovcev ali pa prekrasnih rdej> kljunih metuljčarjev s safirno sinjimi prsi in repkom, da res zasluži-jo svoje ime in tudi prav ljubko cvrče svoje nežne pesmice. Rdečekljuni so tudi sivi àstrildi, a kakor stržki so majčkeni rdečekljuni ziatogrudi ščinkovčki, vedno veseli in poskočni. Majčkene so tudi apartne rjave ali beločrne vdovicc, ki se ponašajo s skoro ped dolgimi, kakor pri rajčicah oraamentalno oblikovanimi repi, n. pr. rajska in dominikanska vdova, ki ima ime zaradi beločrne obleke po dominikancih. Ce ima taka ži-valica prav lep rep, stane par še vedno le 100 Din. Ti ščinkavci so že izvrstni tkalci, ki so z njimi v sjrodu pravi umetniki v pletenju gnezd: ognjeni, oranžni, tkalci s krinko in dolga vrsta drugih mičnih malih ptičkov. Me J : Mimi so tudi bohotno barvane amandone, a če bi hoteli samo imenovati vse lepe ptičke, bi morali pisati ves mesec, zato pa omenjamo le še, da so zadovoljivi s prosom, barom, svetlim semenom, luščenini ovsom in podobnim zrnjem, ki ga dobimo v vsaki trgovini s semeni, vsem tem umetninam prirode je oa skupno, da lajšajo naše življenje s petjem, s svojimi čudovitimi barvami, elegantnimi oblikami in živahnostjo, da iih moderen človek v svojem stanovanju ne more več pogrešati. Einsteinova definicija ženske Čim jo prispel prof Einstein na svojem zadnjem ameriškem potovanju v Newyork, so ga obkolili novinarji z najbolj čudnimi vprašanji Einstcm fe je naposled ui rudi I ii. k v imoral nekemu novinarju izjaviti, katere ženske so mu bolj všeč, ameriške ali evropske, je odgovoril- >Kakor vidim, smatrate žensko še vedno za nekakšen navpičen biologir-ni pojav v k-^tVoni krilu. Ali ne bi bilo bolj preprosto, predstavljati si žensko kot vrtilno ovnlno površino, ki jo tvori vihar n°številnih elektronov pri gibanju n'enuga telesa?« Ta definicija =e poročevalcu ni zdela bog ve kako jasna, a se ni upal učenjaka še dalje nadlegovati Oiši-co-doval se je s tem. da je njegovo iziovo predložil najlepšim ženskam. Ob tej priliki so prinesli dnevniki neštevilno bolj ali manj globokomiselnih iziav. Naj zadostujeta za vzgled samo 'Ive. Znana plesalka Sophy Tuekcrjeva ie nriznala. da ni ničesar razumela- >Nai-brž me ni sospod profesor še nikoli videl na odru. sicer ne bi pofrvhoval toliko znanstvene navlake, da bi me opisal.-« — Zato ie iziavila drusra zvezda. miss Grace Field. da ie takoj razumela Einsteinovo latinščino- »Mislil je seveda samo na balerine! Kdaj se pa vrtijo druge ženske?« Spominjajte se slepih! Iz življenja in sveta ko so bili zbrani vsi dokazi, je vložila Portugalska tožbo proti londonski tiskarni. Tudi ta obravnava je trajala 21 dni. Priče so morale odgovoriti na 9801 vprašanje Njih izpovedi in zaključki izvedencev polnijo 20 debelih zvezkov in folio Sodnik je citai obsodbo štiri ure in pol tei izrekel nad 16 000 besed. Ta obsodba pravi, da tvrdka Waterlow ni pokazala potrebne pozornosti pri pregledovanju pooblastil svojih naročnikov in jo je kaznovala z globo 531.851 funtov šterlingov Razen tega bo morala tvrdka poravnati še sodne stroške v znesku 50 tisoč funtov. Največji pomorski orjak sveta Angleška družba Cunard-Line gradi nov potniški parnik za promet med Anglijo in Ameriko. Orjak bo imel 73.000 ton in bo potemtakem več kot še enkrat večji nego nemška iadja »Bremen«. 10.000 km v majhni jadrnici 10.000 km dolgo potovanje preko oceana v komaj 8 m dolgi jadrnici sta na pravila dva mlada Estonca po imenu Ekou, ki šteje 18 let. in Walter, ki mu ie 23 let Iz svojega rodnega mesta Tal linna sta krenila proti Kodaniu. od tam proti Ramsgaten na Angleškem in po viharnem Biskajskem zalivu proti Fun chalu. Madeiri. Las Palmasu. Kanarskim otokom in Floridi lz Floride ^ta mislila še malo v Avstralijo, pa : švicarski večer iz Bas la. — 21.30: Plošče. - 22.30: Strindbergova drama »Vihar«. — Najbogatejša država na Zanimiv prirastek v berlinskem zoološkem vrta Mladič pritlikavega povodrega konja, ki je nedavno zagledal luč sveta ▼ zoološkem vrtu. Zivalica je popolnoma zdrava in ol-eta, da se bo dobro privadila načinu življenja daleč od svoje prave domovine. svetu čiščenje zasnežene železnične proge Nemške železnice so uvedle novo pripravo, ki se vrti okoli vodoravne osi ter razmere sneg s proge. Kolo samo je sestavljeno iz ogromnih lopat, ki zelo ročno odmetavajo sneg. Pogumni poslanec V Glasgowu je priredil član londonske spodnje zbornice, delavski poslanec John Clarke, v neki tamošnji me-nažeriji manifestacijo proti nekemu novemu zakonskemu načrtu, kakršne ne beleži menda št nobena zgodovina parlamentarizma. Novi zakon bi nalagal cirkuškim in menažerijskim podjetjem posebne varnostne ukrepe med predstavami, kar bi delovanje teh podjetij zelo oviialo. Clarke je hotel dokazati, da zverine niso takšne zverine, kakor si mislijo predlagatelji tega zakona, in se je dal v to svrho dvakrat zapreti v njih kletko. Prvič ga je spremil neki krotilec, drugič pa se je podal čisto sam med živali, dva leva in dva tigra, ki so mu sicer kazale zobe. pa mu niso storile nič hudega. Vendar pa so si gledalci kar oddahnili, ko je stopil hrabri parlamentarec brez vsake poškodbe iz kletke, in so mu priredili viharne evacije. Vnuk, ki bo uresničil sanje deda Poslani raziskovalec Wilkins, ki bo spomladi s podmornico prodiral na severni tečaj, bo vzel s seboj tudi vnuka Julesa Verne ja, ki je v svoji knjigi »Nautibus« opisal potovanje s podmornico na severni tečaj Slika nm kaže vnuka velikega pisatelja v krogu svojih prijateljev. Film ga je izdal To neprijetno izkušnjo je moral doživeti neki tat, ki je med neko poroko v Newyorku izmaknil novo suknjo Na to poroko je bil prišel tudi neki ženi nov prijatelj velik navdušenec za film, postavil se ie pred vhod cerkve in snimal vso ceremonijo, da ib jo ohranil prijatelju in nevesti v trajen spomin Ko je bila stvar pri kraju, je nekdo hipoma ugotovil, da mu je zmanjkala suknja Kdo bi jo bil ukradel? Tedaj se je nekdo spomnil, da bi čim prej razvili film in ga predvajali To se je zgodilo in tedaj se je pokazalo, da je eden izmed »gostov« med poiočno ceremonijo z vso naglico hitel iz cerkve, na sebi pa je imel izginulo suknjo Moža so spoznali ìd kmalu tudi aretirali. Lahko ponarejen denar Londonska sodnija je po izredno dolgi in težavni obravnavi ugodila tožbi portugalske vlade proti znani angleški tiskarni »Waterlow in sinovi«. Ta 250 let stara tvrdka uživa svetovni sloves in tiska med drugim tudi angleške bankovce Leta 1920 je po naročilu portugalske vlade oskrbela vso njeno izdajo novega papirnatega denarja različnih vrednosti Kakor vedno, so ostale po tvrdki izdelane matrice za nove bankovce v njenem varstvu za primer, da bo potrebno novo naročilo. Leta 1925 sta res prišla iz Lizbone v London dva ravnatelja kolonijalne banke »Angola in Metropola* ter na temelju predloženih potrdil Portugalske državne banke naročila za več sto tisoč funtov šterlingov novih bankovcev Naročilo je bilo v redu izvršeno in oddano, toda kakšni dve leti pozneje je ugo tovila državna banka v Lizboni, da je v prometu za 600 tisoč funtov več bankovcev, nego jih je bilo izdanih To dejstvo je resno ogražalo portugalske državne finance Država je morala potem napeti vse moči. da bi preprečila polom in neljubo mednarodno senzacijo. Preiskava je kmalu ugotovila, da izvirajo nadštevilni bankovci iz iste tiskarne »Waterlow in sinovi« čedna ravnatelja Angolske banke sta stopila v družbo mednarodnih ponarejevalcev denarja in spretno ponaredila vsa potrebna državna priporočila Vlada je obvestila o zadevi policijo, ki je pričela lov na zločince Nove bankovce so potegnili iz prometa in višja sodnija v Lizboni je obsodila lanskega junija po 26-dnevni obravnavi na večletno ječo 8 krivcev,, med njimi tudi neko damo iz portugalske odlične družbe Zdaj, Južnoameriška republika Venezuela nima enake države na svetu Pred kratkim je plačala ob priliki slavno ■?ti na čast svojemu osvoboditelju Si monu Bolivarju zadnji ostanek svoje ga državnega dolga v znesku 200 milijonov dinarjev Ta v sodobni zgodo vini nad vse redki dogodek je dokaz velikega razmaha venezuelske petro lejske industrije: obdavčeni vrelci vržejo državi velikanske dohodke Men da ne bodo niti venezuelski rodoljubi trdili, da je njihova domovina najsreč nejša dežela na svetu zato pa so la hko ponosi na to. da nima republika se daj res nobenih notranjih ali zunaniih dolgov v obliki naietih nosoiil. zastav Ijenih monopolskih dohodkov in stičnega. Poglavar male državice Senator dr. Zlehm, ki ga Je senat v Odan-skem izvolil za svojega predsednika, 8 čimer je postal dr. Ziehm tudi suvereni pred-stavitelj države. s Senzacionalni izum češkoslovaškega inženjerja Praškemu inženjerju Viljemu Firle-yu se je posrečil po poročilih češkoslovaških listov izum, ki obeta povzročiti pravi preobrat v področju zvočnega filma Zvoke mu je uspelo ustaliti na filmski trak poleg slike na čisto elektro-mehaničnem potu in tudi izvajanje zvoka se vrši na isti način Aparatura za njegovo metodo je napram sedanjim več nego preprosta, ima pa še to prednost, da stane malo, tako da si jo lahko omisli tudi najmanjši kine matograf Nekaj novega je tudi to. da se snimanje filma lahko vrši v dveh jezikih istočasno. Drese za »mnearje iz najboljšega švedskega lodna najcenejše pri Drago Schwab. Ljubljana. M. V.: Janko in Metka Do krvi zbičani suženj ne bi sovražil svojega mučitelja tako, kakor je sovražil lekarnar Bobenček sodnega svetnika Trobento. Vse prebivalstvo v Rogačevem se je treslo, kadar sta se oba srečala, kajti pričakovalo je najmanj, da bo Bobenček zalučal sodnega svetnika najmanj dvajset klaftrov v zrak in ga potem ujel na konico svojega pipca, ali pa da ga bo tako presneto poglavi kresnil, da bo samo še konec nosa gospoda Trobente gledal iz tal. A lekarnar ni storil nič takšnega, ker je imel nekakšno averzijo do zanke okoli vratu, in tako je gospod Trobenta živel, tako živel, kakor da sploh ne meni nikoli umreti, kar je spravljalo gospoda Boben' ka v takšen gnev, da je še na delavnik imel zelenomoder obraz. Stvar je bila takale: Gospod Bobenček je bil najbogatejši mož v Rogačevem. Nekoč pa ga je prijela nesrečna misel, da je vrgel svoje oči na hišo sodnega svetnika. Hiša je bila stara, a tako Irdna, da so jo cenili med brati na pet sto tisoč dinarjev. A nje lastnik je bil srar in bolan, živel je samotno v svoji sobici in njegov zdravnik je pripovedoval vsakomur, ki ga je hotel poslušati, da bo mož živel le še eno, kvečjemu dve leti Gospod Bobenček je to prvi zvedel in tako si je nataknil nekega dne pražnjo suknjo in se podal k sodnemu svetniku na obisk, išašel ga je vsega sključenega in sto- kajočega v naslanjaču. >Ubilo vas bo, če boste vedno čepeli v tej temni sobi,« mu je dejal, »Morali bi se gibati.« >Da umrern kje na cesti« je odvrnil sodni svetnik. >Rajši počakam smrt doma. < >S smrtjo ne gre tako hitro,« je menil lekarnar. »Svež zrak, kopeli, to vas spravi na noge.« »To vem sam, a nimam denarja. Hiša mi nosi dvajset tisoč, a te potrebujem za življenje in zdravila.« J-Prodajte hišo!« »Nikoli, dokler živim! V njej sem se rodil, v njej hoLopov, hčer si mi umoril iz maščevanja Izginila je. Povej, kam si jo spravil!« Bobenček se je s težavo oprostil njegovega prijema: »Ali si znorel?« ie zavpil. Moj Janko je tudi izginil « A'rni mi hčer!« je kričal Trobenta, »če ne, te ubijem!« »Kaj, še surov boš?!« se je raztogo-til Bobenček »Spravil si me na bera-ško palico in še divjaš? Spravi se mi s poti, ali pa te pohodim!« Trobenta ga je hotel e svetiljko po glavi, ko se je privalila cela množica ljudi, ki so iskali s kuharico sodnega svetnika in lekarnarjevim sinom oba moža Prispeli sta dve pismi iste vsebine, za vsakega po eno: »Dragi starši! Vi se sovražite, midva se ljubiva. In ker bi Vi nama zaradi sovraštva nikoli ne dovolili, da se zveževa, sva ušla, Pojdeva v Kongo in otvoriva tam trgovino z rokavicami Če se pa medsebojno spravite, daite oglas v liste in se vrneva v dveh dneh. Pozdrav! Janko in Metka.« In zgodilo se je slednje Tn zgodilo se je ie več, česar bi cj prej ne mislil noben človek na svetu: usodna nosrod-med obema starcema, predmet dolgoletnega sovraštva se je razveliavila. na poročni dan obeh mladih ljudi, ki so ga slavili kratko nato. pa je lekarnar trčil s kozarcem ob kozarec sodnega svetnika in dejal: >Na dolga leta in v, tvoje zdravje, Trobenta!« Zane Qrey Po zadnjega moža RomaD Nato so prišle ju H je ve nevihte in gozdna tla, ki so bila prej tako suha, rjava in prašna, so se izpremenila kakor začarana. Zelena trava je šinila iz njih, cvetlice so zacvele in po kanjonih so se zibale v vetru cele lehe zobčate praproti in sklanjale ljubke konice svojih listov nad ambrasto vodo. Ellen je spet in spet pohajala te hladne soteske, ta zatišja s senčnatimi borovci in mahovitimi skalami, kjer so žuboreli potoki in kamor je prihajala divjačina pit. Klatila se je sama, a drugovali so ji topoli in godba malih slapov. Ce bi biia mogla zmerom živeti v tej samoti in se ji ne bi bilo treba nikoli vrniti na rane, ki jo je spominjal njenega imena, bi bila vse pozabila — bila bi srečna. Ljubila je nevihte. Dežela je bila siromašna z vodo in Ellen se je bua zdavnaj naučila pozdravljati mlečnate oblake, ki so se pri-valili z jugovzhoda. Prijadrali so v temnih, gostih trumah in se nazadnje strnili v veliko, škrlatno, srdito gmoto, ki se je vgnezdila na robu gore in se razletela v slepeče bliske in sive nalive. V okolici ranča je strela malokdaj udarila, a vendar je na Rimu ni bilo nevihte, ki ne bi bila razklala in podrla nekaj plemenitih borovcev. Ob času neviht so se ovčarji in gozduvniki bali vedriti pod borovci. Strah pred strelo je bil prebivalcem te dežele prirojen; ie za (;llen ni bilo v teh belih ognjih, v teh grmečih, uničujočih udarcih, tem votlem bučanju med pečinami Rima ničesar groznega. Vsaka ihta je nekoliko utolažila vihar v njenih prsih. Poletni dnevi so se raztezali v tedne, vse dalje in dalje so nesli Ellen na krilih samiotc — tako daleč, da se ji je že zdelo, da leži tisto njeno bistvo, ki ga je sovražila, mnogo let za njo. In vselej, kadar so mrki spomini kalili mir, se je borila in borila, dokler je ai obšlo, kakor da se bori s sovraštvom samim. Prezir in sovraštvo sovraištvu! A celo njene borbe so se izpremenile v sanje. Kadar ji je neizogibni pogled nazaj obudil v duhu Jeana Isbela in njegovo ljubezen in nj-eno strahopetno lažnivost, se nekoliko zdrznila, nehote položila roko na srce m utonila v nedoločne, zamišljene sanje. Cisti in zdravilni gozd s svojimi šepetajočimi vetrovi in svojo gospodovalno samoto je bil stopil med Ellen in umazani ovčarski ranč s karikaturo njenega doma in njegovim, po usodi zaznamovanim lastnikom; in prav tako se je bil vrnil med obe njeni bitji — med Ellen, kakršno jo je biio napravilo življenje, in med ono Ellen, ki je niti sama še ni prav poznala, med zamišljeno, sanjavo, romantično Ellen, ki ie v domišljiji živela življenje, kakršno je ljubila. Zasvitalo se je tisto jutro, ki je prineslo Elleni čudno vest, vest, spočeto v njenih san.-ah, ki se je zdaj izpolnila v prekrasni bleščavi zlatega solnca, v letu belih oblakov po višnjevem prostoru, v slovesni godbi vetra v borovcih, v divjem kriku višnjeve žolne in v ponosnem rukanju jelena. Dan, ki se je tako napovedal, ni bil navaden dan. Nekaj se je moralo zgoditi z njo. Sama je slutila. In trepetala je. Jorthovi Ellen se ni moglo zgoditi nič lepega, upapolnega m dobrega. Bila je rojena za gorje, za trpljenje, za to, da jo vsi pozabijo in da v samoti umre. A vsa nara%Ta okoli nje je bila kakor veličasten ugovor zoper njeno bolestno razpoloženje. Tudi v njej je žive! tisti duh, ki je dihal v žarki solnčni svetlobi. Da, živela je in nekaj v njej je bilo močnejše od vseh misli. Ellen je stopila na prag svoje koče in razprostrla roke, kakor da bi hotela objeti to jutro v zahvalo za njegovo skrivnostno blago-vest. Znan glas jo je zbudil iz zamaknjenosti. »Ho, dekle, to pa rad vidim, da ste srečni; vrag naj me vzame, da sem moral zdajle priti k vam. Zakaj dva dni sem bil v Grass Valley in novice imam za vas.« Stari John Sprague je stal pred njo z nasmeškom, ki ni mogel popolnoma skriti njegovega zaskrbljenega obraza. »O, stric John I Prestrašili ste me!« je vzkliknila EKcn, ki so jo bile te besede mahoma potegnile nazaj v resničnost. In počasi je dodala: »V Grass Valley ste bili? Kakšne novice imate?« Proseče je iztegnila roko in Sprague je naglo prijel zanjo, kakor da jo hoče ohrabriti. »Nič posebno slabe niso, v kolikor zadevajo Jorthove,« je odvrnil. »Do prvega spopada med Jorthovoi in Isbelovci je že prišlo.« »Tako,« ie Ellen slišala svoj zamolkli glas. Odkod ta lažniva mirnost, med tem ko ji je bilo, kakor da bi s kamenitim kladivom kovali po njenem srcu? Prvi boj — in nič posebno slabega za Jorthove! Po tem takem je bilo hudo za Isbelove. Nenadna, mrzla ti-hota se je polastila njenih čutov. »Dajva, sediva tu zunaj.« je reke! Sprague. »Lepo, solnčno jutro je danes. Oh — ves zasopel sem. Odvadil sem se hoje. In iz Grass Valley sem odšel še ponoči, pozno ponoči.« Ellen mu ie segla v besedo, njen glas ie bii tišji in globlji. »Kdo — kdo je ubit?« »Guy lsbel in Bill Jacobs na strani Isbelovcev, Daggs, Craig in Greaves na strani vašega očeta,« je nekam boječe povedal Sprague. »Ah!« je vzdihnila Ellen in se na pol potolažena, na pol v skrbeh naslonila na steno kladare. Sprague je sedel zraven nje, na hlod, obrnil obraz proti njej in jel s tihim, zastajajočim glasom pripovedovati o dogodkih včerajšnjega due ... I>»icent tir. Ivan Matko: Novo zdravilišče za pljučno bolne na Visolah n. Kraj zdravilišča je dosegljiv po dveh. cestah, ki se odcepljata približno 3 km nad Z.g. Bistrico od okrajne ceste Zg. Bistrica - Tinje. Spodnja, tako zvana Attemso-va cesta, pelje pod posestvom ob vznožju Pohorja tja do čadrana. Cesta je v slabem stanju, je pa prav široka in ima mestoma dobro podlago. Poprava te ceste zato ne bi bila spojena s posebnimi težko-čami, ali celo z večjimi izdatki. Druga cesta, ki pelje višje in je prav za prav kolovoz, seče Visole v sredini. Ta cesta je v *iabem stanju in slabo izpeljana ter bi bila potrebna njena preložitev s primernim upoštevanjem dovoza do sanatori ja. Električen tok bi se do mesta napeljal iz Zg. Pistrice in te napeljave ne bi ovirale posebne terenske težkoče. Plin za domačo uporabo bi morala proizvajati lastna naprava sanatori ja. Tako lično napravo sem videl n. pr. v sanatoriju Hagevik pri Ber-genu. Kar se tiče krajevne lege Vi sol, jo je treba označiti kot prav krasno in privlačno. Ob vznožju se razprostira vzhodni raz-rastek Dravskega polja, na katerem se tu in tam dvigajo nizki griči, prehajajoči polagoma v ostalo zahodno in južno gričevje. Okvir pestre razgledne slike tvorijo proti vzhodu in jugu daljni obrisi Dona-tija, Boča Maceijskega pogorja in Ivanj-šice v ozadju. V legi Poljčan se razločno opaža med gorovjem zaseka, preko katere vodi cesta v Rogaško Slatino. Na zahodni strani se oblikujejo obrisi Konjiške £ore in sosednega hribovja, ki se spaja Vorčno s Pohorskim pogorjem. Pogorje pri Kebeljnu in LokarjTt zapira razgled j'roti zahodni strani. Ob vznožju pa se razprostira ravnina posejana z zelenimi gozdovi, travniki in vinogradi, med katerimi se vrstijo prijazne bele vasice in naselbine. Pestrost te prirodne slike pa dvigajo beli, ozki stolpiči številnih naših cerkev. V sredini te. očesu tako blagodejne panorame, se opazi bela proga, ki se vije mimo gradiča Vinarija proti jugu. Je to glavna cesta, ki veže Slov. Bistrico s Konjicami. Ka vzhodni strani se kažejo v daljavi nerazločni obrisi hišnih skupin Ptuja. Ormoža, Središča in drugih gostejših naselbin cb strugi Drave, čudovito, pomirjevalno tišino teh krajev prekinja sem in tje le p? t je ptičev in prijetno odmevajoče zvone-rje cerkva v Vrhpolju, v Prihovi, Ven-česlu in drugod Izredno pestra in menjajoča se slika, na kateri počiva oko prijatelja narave z do-padanjem, vpliva oblažujoče in pomirjevalno ter vzbuja v gledalcu občutek notranjega zadovoljstva in pokoja. Taka svojstva pokrajine so velikega pomena pri zdravljenju jet.ičnikov, katerih duševni »astroj je zbog dolgega trajanja bolezni in zastrupljenja organizma po strupih bacila precej razdražljiv. Tega momenta se pri zdravljenju jetičnikov ne sme nikdar prezreti! Kajti meseca trajajoče ležanje na postelji ali na ležalnikih, na prostem v okviru zaprtega zaveda neodoljivo vzbuja bridek občutek osamljenosti in ločenosti od sveta. Radi tega se ne more dovolj visoko ceniti dejstva, ako pokrajina sama s svojimi naravnimi lepotami vpliva pomirjajoče na duh in s tem tudi na telesno počutje bolnika. Ta učinek se da stopnjevati še z cs t etično in prijetno ureditvijo parka in gozda okoli zdravilišča. Na ta način obstoji možnost, da postanejo Visole biser mod jugoslovenskimi zdravilišči. Vse južno pobočje, ki se kot širok, visok selen zastor razprostira pred očesom gledalca. zlasti z gradu Vinarija. še lepše pa ;z Kačjega, je v posebni meri pripravilo za naselitev nadaljnih zdravilišč in drugih zdravstvenih ustanov. Take krajine spadajo med božje kotičke naše zemlje, ki jih je narava sama obdarovala s potrebnimi pogoji, da jih človeštvo izrabi v omiljeni? in uteho bolnemu trpinu. Take kraje ima vsaka dežela, to so n. pr. Zakopati na Poljskem, Lomniški masiv v češkoslovaški Tatri, meranska okolica v Italiji, Seme ring v Avstriji itd. Radi tega opozarjam že danes na to našo blagoslovljeno krajino vse čmitelje, v katerih pristojnost spada nega narodnega zdravja. V črti Visele - Cadram in Kebelj - Tinje imamo ne-l o j krasno ležečih mest, ki odgovarjajo vpem pogojem za naselitev raznih zdrav-f .-enih naprav. V to krajino spadajo nele zdravilišča, marveč tudi preventori)!, feritine kolonije itd- Tudi za slednje ustali' ve veljaj cenost prehrane ie lahka dostopnost. Ministrstvu za promet pa svetujem, da nakupi v onem okolišu čim večji kompleks, da bo imelo pri izvajanju na-da'jnega skrbstvenega in oskrbovalnega p "grama proste roke. Zavedati se je treba, da v načrt pobijanja jetike kot ljudske in kužne bolezni ne spada samo oži-votvarjanje zdravilišč za že obolele, marveč tudi ustanavljanje zavodov, ki služijo za poklicno vežbanje, poklicno prediz-obrazbo, za okrepitev oslabelega organiz-rr a. v rekonvalescer.ci itd. V ta program spada tudi brezpogojna izločitev po jetiki ogroženih iz okožljive in nevarne okolice, i Tudi tem se mora nuditi prilika za čim večjo krepitev in to zunaj doma, v priro-di. Zato predstavlja po mojem mnenju zdravilišče le pododdelek v velikem programu pobijanja jetike. In to spoznanje mora tvoriti podlago pri ustanavljanju in gradnji ne le zdravilišč, marveč vsake druge, katerekoli ustanove, namenjene negi ljudskega zdravja. Ti razlogi zahtevajo imperativno, da se pri oživotvarjanju zdravilišča na Visolah uveljavi v polnem obsegu moja zahteva: da imej novi zavod v vidiku ne-le sedanje marveč tudi bodoče generacije. Kajti Ju-i goslavija je država krepkega stremljenja in naglega razvoja. Zato pa bo z naraščanjem prebivalstva in z njegovimi višjimi kulturnimi zahtevami potrebovala številne take zavode in temu trenutku, odnosno dobi morajo posvečati odgovorni činitelji svojo pozornost že danes! Naloga vsake generacije je, da pripravlja pot prihodnji in prihodnjim ter s tem pospešuje razvoj bodočnosti. Iz službenih objav Banska uprava dravske banovine razpis suje nasiednje licitacije: na dan 22 t. m. ob 11. — I. javno pis« meno ofertno licitacijo za prevzem grad^> benih del za uradno poslopje m štiri dvo« družinske uradniške stanovanjske hiše ca* rinarniee na Rakeku. Odobreni proračun 2,706.318.41 Din. dne 23. t. m ob 11 — II. javno pismeno ofertno licitacijo za prevzem dovršitvenih del pri centralni kurjavi v anatomskem m« stitutu univerze v Ljubljani Odobreni pro« račun 206.080 Din. due 24. t. m. ob 11. prvo javno pismeno ofertno licitacijo za prevzem del za grad« njo carinske pregledovalnice ter uradnega in stanovanjskega poslopja carinarnice na Jeesnicah. Proračun 3,743.149.15 Din. Vse tc licitacije se bodo vršile v sobi 17. tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. dne 16. februarja .ob 11. — I. javno pis« meno ofertalno licitacijo za dobavo cevo« voda za vodovod v Veliki in Mali Dolini Proračun 148.370 Din. Ta licitacija se bo vršili v Ljubljani na Novem trgu 1. febr Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodišču na Vranskem se bodo vršile naslednje dražbe nepremičnin: Dne 23 t. m ob 9. zemlj. knj. k. o. Trnova vi št 50, 49. 228, zemlj. knji. k. o. Reka vi. št. 76 Ce» nilna vrednost 190.772.50 Din. najmanjši ponudek 171.651 Din — Istega dne ob 10 zemlj knj. k. o. Založe vi. št 86, ccnilna vrednost 143.778.10 Din. najmanjši pronu= dek 95.853 Din. — Istega dne ob 11 zemlj. knj. k. o. Braslovče vi št. 157. cenilna vrednost 13.920 Din. najmanjši ponudek 9280 Din. — Dne 27 t. m ob 9.30 zemljiška knjiga k. o. PrekoDa vi. št. 241. k. o. Črni vrh, vi. št. 89; cenMna vrednost 131.528.70 dinarjev, najmanjši ponudek 87.685 Din — Istega dne ob 10.30 zemlj. k. o. Lpčica vi. št. 51,130. cenilna vrednost 28.350.60 dinarjev, najmanjši ponudek 18.901 Din — Dne 13 februarja oh 9 zemlj. knj. k o. Šmatevž vi št. 45. zemlj. knj. k. o. Pod« vrh. vi. št. 16, cenilna vrednost 495.853.40 dinarjev, najmanjši ponudek 330.570 Din Pri okrajnem sodišču v Kamn:ku 28. tc« ga ni esc ca ob 9.30 zemlj knj. Podhruška vi. št. 38, hiša št 10 v Srednji vasi z dve« ma njivama in travnem ter gozdovi. Ce« nilna vrednost 128.423 Din. najmanjši po« nudek 85-615.68 Din. Na okrajnem sodišču v Mariboru, soba 2t, dne 10. fehruarja ob 10. zemlj. kni. k. o. Račc. vi. št. 445, cenilna vrednost 169.733.60 Din. Vpisi v trgovinski register. Pri ».Tugo« slovanski udruženi banki» d. d. je spreme« njen paragraf 10 družbenih pravil. Dclni= ška glavnica je zvišana na 185,000.000 Din in se deli na 925.000 porno vplačanih delnic r>p 200 Din, ki se glase na donositeija. — Pri »Lesni industriji in trgovini« d. z o. z. v Gornji Radgoni je izbrisan dosedmjj po« slovodja Jože Babnik vpisan pa kot novi poslovodia družbenik Fran Šumi. — Be« scd '.o firma »Parna žaga« v Sevnici se gla« si orklej »Hošekova pTna žaga v Sevnici«. Tvrdka ie odslej javna trgovska družba. — Besedilo firme »Avto-orcmet Škof ja Lo« ka—Ljubljana—Kranj« d z o. z. se glasi odslej »Tržiška avtoprometma družbi« z ,o. 7. Spremenjeni so nekateri odstavki družbene pogodbe. Sedež podjetja je od; sle i Tržič. Vpisi v zadružni register: na novo je vnisana »Vncvčcvahiica za prašiče na Dnvskem polju« v Preholiah r. z. z o. z. »Gospodarska zadruga v Ormožu« r. z. z o. z. ie snremeni'a zadružna pravila v pa« ragrafih 19, 22 in 32. Izbrisani doseda* nii član! nienega načelstv Ivan Petek, Udo Kauchamer, Ivam Kuharic, Marija Koe'per Ivan Starnberger, Anton Meško. France Bratušek in France Kosi. voisani na novni.Tvolieni člani n'celstva Matevž Masten Jože Koček in Martin Munda. — — Pri »Kletarski zad"igi« v Mariboru r. z. z o. z. «ta ^brisan*» dosed^nia č'»na n u čelstva inž. Miha Odrine in Ivan Völker, -rpisana na France Pavlinič in M ks Dovedo in do« kažejo to pri okrajnem sodišču v Mari« boru dne 11. februarja ob 16. ustno ah pa do tega dne pismeno. — Breznik Jakob, prevžitkar v Karnici 31, je umrl 30. oktobra 1930. Poslednja volja ni bila najdena Za« pustnikova sinova Breznik France in Ja« nez, čijih bivališče sodišču ni znano, naj se zglas ta pri okrajnem sodLšču v Gornjem gradu do 31. decembra 1931. Dražbe nepremičnin Pri okrajnem sodi« šču v Marenbergu dne 9 februarja ob pol 10., zemlj. knjiga Sv. Vid. vi. št. 39 Ce« nilna vrednost 157.906.25 Din, najmanjši ponudek 105.270.84 Din. — Pri okrajnem sodišču v Novem mestu dne 9 februarja ob 9., zemlj. knjiga Golobinjek, vi št. 105 in 106, cen Ina vrednost 50.042 Din. naj« manjš; ponudek 40.028. — Pri okrajnem so« d šču v Mariboru dne 11. februarja ob 11. zemlj knjiga k. o Hotinja vas. vlož št. 200. stavbišče in ena zemljiška parcela, ce« nilna vrednost 1.909.50 Dm, najmanjši po» nudek 1.314 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ljubljani dne 27 februarja ob 10., soba 15, zemlj. knjiga 15, Stara vas. vlož št 181, njiva in dva gozda, cenilna vrednost 7.484 d narjev, najmanjši ponudek 4.988 Din. — Pri okrajnem sod:šču v Mariboru dne 2. marca ob 10. zemlj knj. Gorica, vlož. št. 343, cenilna vrednost 3.808.10 Din, naj« manjši ponudek 2.538.74 Din. Omejeno je preklican zaradi zapravi j i« vosti Justav Stiger. veletrgovec v Celju. Za pomočnika je imenovan inž. Gustav Töiin es. "pisi v zadružni register. Vpisana je na novo »Gradbena zadruga na Duplici« r. z. z o. z. Izbrasana je »Električna stroj« na zadruga v Zg. Šiški« r. z. z o. z. kakor tudi »Lipa, zadruga mizarjev v St. Vidu n_ ' Ljubljano« r. z. z o. z. v 1 kvidaciji. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo nostonanje, da se proglase za mrtve: Mati« ia Unterlechner, viničarski sin v Doklecih; M hael Kamenik, «osestnikov sin v Smreč« nem; Alojz Ergus, posestnikov sin v Gra» jenščrku. Ivan Vučko, posestn kov sin v Lukovu; Štefan Drvarič, posestnik v Bo« donicih; Ivan Jež, posestnik v Jurjevskein Dolu: Anton Pak, želarski sin v Kozjaku: Jože Biikvič, posestnik v Tešanovcib; Ivan Kosi, -""^stnikov sin v Korač cah; Martin Kosi, posestnik istotam: Mihael Sukič, po» sestnik v ^alovcih: Štefan Tivadar, želar v Črenšovcih; Mmon Kunstek, posestnik v Smol ncih; France Pečovnik, kmetiški de» iavec v So. Kani ji; France Puh. posestnikov sin v Škrbljah. Ivm Englar, rudar v Fohns« dorfu; Janez Mravljak v Vurmatu in Jože Grau, prevžitkar v Obrežu. ARJA VAS. Dne 4. t. m. je imelo naše gasilno društvo bož čnico v dK-orani tov. Voden ;ka v Petrovčah Božični ca je bila prav številno obiskana. Po pozdravu je nastopil gasilski naraščaj s prostimi raja« mi in v skupinah pod vodstvom tov. Fra« nja Siršeta Mnogo smeha je bilo pri pred« stavi burke »Davek na samce«, ki so jo igralci še prav dobro rešili, dasi je bilo med njim' nekaj novincev LTpamo, da nas pri ponovitvi igre in nastopa gasilskega naraščaja posetijo še tisti prijatelji gasil« stva, ki srno jih roknt pogrešali ŽALEC Med dopisi iz Žalca ie pri.obči« lo »Jutro« 7. t. m. tudi poročilo o Silve» strovem večeru, ki ga je priredil žalski So« kol. V dopisu se omenja, da pripada za izvedbp telovadnih točk največ zaslug me« ni. To priznanje odločno odklanjam, ker je telov dni nastop zasluga vsega vaditelj« skega zbora. Naštudirala sem le proste va« je članic. Telovadne točke ostalih oddel« kov pa so bile izvedene pod vodstvom br. alca, br. Lichtencgerja (moški nara« ščaj I), br. Pivca ("moški narašča i II), s. Milice Mikuževe (ženski naraščaj I), e. Vere Piklove (ženski naraščaj II). Toliko našim sokolskim delavcem kot skromno priznanje njihovega požrtvov inega dela. Radio v Ameriki in Evropi Zanimivo je primerjati programe evropskih in ameriških brezžičnih postaj, pri čemer je '*zcla neka statistika za podlogo 40ü2 obratnih ur 75 ameriških in 24 evropskih postaj V Ameriki odpade na glasbo 52% odstotkov vseh ur, med temi 33.9 na jazz, v Evropi 58.51 odstotkov ur, med temi 7 odstotkov na jazz. Reklama, ki zavzema r Ameriki z 8 61 odst tretje mesto, v Evropi sploh ne pride v poštev, verska predavanja za\zemajo v Ameriki 5.i)i odst., v Evropi 1.U5 odst. Zalo pa stoji pouk po radiu v Evropi z 18.09 odst. vseh ur daleč pred ameriškim, ki znaša samo 108 odst Predvajanje gledaliških del zavzema v Evropi 351 odst., v Ameriki 338 odst. skoraj enako je tudi razmerje pri oddajanju zabavnega programa za otroke (Amerika 2-59 od*t. Evropa 2.09 Za športne vesti kaže Amerika 109 odst. večje zanimanje nego Evropa (022), pn še v Ameriki bi ga pričakovali prav za prav večjega. Za večjo industrijo pripravne PARCELE v kraju z dobrimi in poceni delavci, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija x. 2086 S o o ^ C C 00 ž S »REGENTOL« Je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom ledom in meglo Trgovci, restavraterji. gospodinje, avto-mobilisti, očistite svoja stekla (izložbe, šoferske šipe. očala itd. ) z »REGENTOLO">!«■. Tudi za časa najhujšega dežja snega, leda ln megle ostane steklo vedno čisto in prozorno. 1 škatlica >REGENTOLA< 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. »GASOKSIT« avozno Ul izvozno ^djetje, Beograd, Kralja Milana 46. Tei. 30- 6. 400a Zastopnikom-prodajalcem 30 Tc. Mreže za ograje in sejanje — različnih dimenzij — se dobijo po zmernih cenah, kakor tudi vsa ključavničarska dela solidno in ceno pri: IVAN LUZNAR. ključavničar, LJUBLJANA. Poljanska cesta št. 69 Cenenim eia bii um naznanjam, da izvršujem trajno kodranje las z najnovejšim aparatom. — Konice las se ne cepijo m ne izgubijo barve. — Izvršba toka traja samo 8 do 10 minut. — Za obisk se priporoča CIRIL VAŠEL 415 SPECIALNO STRIŽENJE IN FRIZIRANJE BUBIFRIZTR. Turjaški trg štev. 2. LJUBLJANA Novi trg. OB Slabizobje fl .j. Naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, papa, stari papa, gospod Franc Kolšek občinski in posojilnični tajnik ter tajnik bivšega okrajnega zastopa na Vranskem zatisnfl danes, v 81. letu strosti, svoje trudne oči. Pogreb nepozabnega bo v sredo 14. t. m. ob 10. uri izpred hiše žalosti. Vransko, 11. januarja 1931. 2022 Žalujoča rodbina Kolšek, Jakše I kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh nst je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodoct-paste. Zobje dobijo krasen sijaj «Innovine, po-«etno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ist» čisti robe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostank® jedi. ki povzročajo CTiilobo Poskusite oaiprej i malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8' . Chlorodont-Metka za otroke, za dame '.mehke ščetine), za gospod« (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva sp povsod. — Pošljite nam ta ogla* kot tiskovino omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno upo rab». Tvorni ce Zlatorog, Oddelek Ohloroiiout. Maribor 9 t Vse sorodnike, prijatelje in znance obveščamo, da je umrl naš dobri očka Matevž Ježek mizar in meščan ljubljanski Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 13. t. m. ob štirih popoldne iz hiše na Hranilniški cesti štev. 7 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. Januarja 1931. 2023 Žaluioči ostali. CENE MALIM OGLASOMi Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialn* namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tßCdor hoče do •• mM poilfo po pom&f naslov aK GaGo drasgo informacijo tic oc c mo matih odlomov naf pfiioii v »nam G ah a «tcer no bo profol odgovora / JLJFsWm CENE M A UM OGLASOM. Zenitve in dopisovanja ter ogUisi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-Čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. uéì ita W Natakarico «mpatičuo, spre t.;; o in po-®t.MK> sprejme takoj hutel »1'iiioa«, ìi.tiì. I! "J-i Pozor! Pozor! Zidarji in tesarji vi.; ki sie bili zaposlim pri stavbni dnržbi »Kotoma« j v Ljubljani, za dela moje hiše na Kalcijevem àlepanja va.«, blagovolite radi razr.ih informacij po-e.aù svoje tasl-ove ca: Ivan Krajec, Kladeziia ul. »t. 24. lifo'-l Mlinar, pomočnika «amskega, voja-^Aine proste-ga, pu-štetiega in i dobrimi spričevali, ki stia samostojno delali v valjčnem mlinu, i š č t Iv3n Kuralt, ▼aijčni mlin, D>>mž*le. 1003-1 Fotogral. pomočnika sprejmem takoj v stalno delo. Ponudbe na ogl. >x)-delek »Ju\-a« pod »Dober ret-ušfcr«. 1199-1 Kuharico •*.ro50 Din. Ponudbe na na-lov: Sl.-ivko TV.-tMsr. Zagreb, I! i ca 34. 1139-1 Službo hišnika dobi oženjeaec brez otrok, izučtn mehanik - šofer. — Zahteva se treznost in za-nesl jivost. Služba dobra in stalna. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« do 1. marca al: preje pod značko »Zanesljiv 15«. 1204-1 Šef - kuharja perfe.ktnega, dunajske ln f-anc.oske šole, ki pozna tudi srbsko kuhinjo, samostojnega. hitrega in treznega sprejme v stalno službo prvovrsten resta.vra.nt. Po r.udbe s prepisi spričeval in »Za- dosedanjega službovanja ter zahtevo plače na oizlas. od-delek »Jutra« po«r značko »5ef-kuharc. Nastopiti jo v februarju. 1191-1 Strojnik Posredovalnica Mrak, Sv. Petra cesta 8 rabi dobre natakari-ce, sta rejšo Jekle k otrokom in sobarice za hotel. 1212-1 Pek. vajenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Ferdinand Tušar, pekarna, Sp. •V>ka, Medvedova št. 3 !). 1208-1 Služkinjo k! zrt» kuhati in v*» druga hišna d ria opravljati sprejmem. Naslov v ogias. oddelka »Jutra«. 1217-1 ra parni stroj, tildi 7. Izpitom kot kurjač, 1:1 /no, tudi montažo trans-ruislj. parovodov itd., dobi mesto. Ponudbe na oglasni oddelek sJu-t rat pod značko »Tekstilna tovarna«. 1105—1 Vrtnarja marljivega verzlranega IVe "eeje Industrijsko podjetje za vodenje vrta za zelenjavo in spre-li.tjaPšča. Ponudbe naj f.' pošljejo na oglasni orrjelek »Jutra« pod »Zanesltlv vrtnar«. 10S9—1 Po=trežn?co ne priletno, sprejnv-m po dorovoru ra nekaj dnt v ' - i iu. Na='ev po-ve o?ins. o«! d elek »Jutra«; 1031-1 Trg. potnikom osobito onim. ki potujejo po rsej drfa/ri. nudim iz ditt-n in trajen zaslužek. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nova«. 1133-3 Gospodično k! dobro igra violino — ♦■idi začetnico v salonsko K.ip"lo sprejme Siavko ftaškaj, ho'pl »Imperial«. I'u-Jsorica, Črr.a gora. 872-1 Slugo za skladišče V se razume na pakovaoje žcl"rn: - r. sprejmem na Knjigovodja državni uradnik z dolgoletno prakso v privatnih pod jetjih. išče za popoldanske ure primerno zaposlitev. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« rvod šifro »B'lanc-ist«. 1153-3 im Din in več zrsltižiio naši zastooniki. Perizi ioflsti i.n drugi ogla site se na naslov: Imnort. Zagreb 0 pp. 79. 1ÒÌ5-3 K i V levi cesti 20. 1174-1 Učenko «* deKkateso in mlekarno sprejmem t:1 koj. Naslov v oc!ast:eTn oddelku »Jutra«. 1192 1 Pisarniško moč (*«nsko1 smof.no aetnJkesa koncepta, iščem. Prednost imajo .v:-e, ki imajo smi-s'' za ri-.sTv>d:čna. Pismen? pr> nodbe na o^lssni oddelek »Jutra« pod šifro »Strni« 1219-3 Poučujem diiake najraje iz humanističnih ■rirnnazij. Usp-h siguren. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 833-4 <• Tb Homian: Osel gospoda Kozamurnika Otvoritev novega tečaja nemščine za otroke do šolske dobe Vsak lau popoldne eno uro. Istotako nove večerne skupite za odrasle: francoščina, nem-ščina in angleščina. Knafljeva ulica št. 4, pritličje. SS7-4 Camernikova šoferska šola Ljubtjaaa. Dunajska c. 36 JJugiAuto). prva oblast končeisiooiiana. — Prosaist zastonj. Pièit* Dooj! 251 Oblastveno koncesljoolrana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 205-4 37. Rompompom! se je pripeljal mimo toi so^poda Kozamurnika. Levo kolo je zadelo ravno ob spodnji konec lestvice iu posledica je bila. da se je drugi konec lestvice tako nemilo dotaknil meč našega prijatelja l'rekopicnika. da se je ▼ resnici prekoplc-nil, kakor se more le človek, ki nosi njegovo inic. Službo hišnice želi 291 etn» otn-ožona žena z dežele. » petletnim otro kom. čez dat odsotna, ka tere mož je v inozemstvu. Vešča je vsega hišnega in vrtnega dela. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku Juira 1155-2 Deklica stara 16 lot, zdrava, poštenih staršev vajena otrok in vseb domačih del. -ičt-službo. Naslov: Tržaška e. št. 8. 11C9-2 Gospodična z meščansko ui obrtno šolo ter trg tečajem, išče kot začetnioa primerno službo. Cenj. ponudbe na egiasni oddelek »Jutra« pod šifru »Sirota«. lltiS-2 500 Din nagrade onemu, ki mi preskrbi me s» blagajničarke aLi kon toristkije. oventuelno kako druge mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Blaga jcičarka 19»! « 1150-2 Vzgojiteljica spretna šm]ja z znanjem nemščine s.l'W. ia srbohrv v govoru i-n pisavi, želi k enemu ali dve.ma otrokoma — najraje izven Ljubljane. Ponudbe prosi na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«. 1171-2 Natakarica stara 26 let., vesela ln živahna, pridna ln poštena. ki zna šivati in kuhati ter ribati, v službi začetnica, doma vajena obrti, gre rad-domačih razmer v dobro ldofo preprosto gostilno. na.iraie v bližini Ljubljane Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Hočem biti pridna In zadovoljna«. 1057—? Trgov, poslovodja žel! premeniti mesto. Nai rajši bi prevzel mesto v trgovin® mešanega blaga v kaki podružnici Po po trebi lahko vloži kavcije Cenjene ponndbe na ojrl odd°lek »Jntrn« pod šif^' »Lahko naitep] tako;« 879 : Mesarski pomočnik 23 let star vojaščine prost pošten to dobro tzurjen « sekanju mesa nakupu ži vine. z dobrim» spričevali išče službo s 1. februarjem — nf'ra'e v bližini Zagre ba. Maribora aH v Ljub l'uni Ponudbe ns pod m ž nico »J-itra« v Celju pod »Trezen in zanesljiv II« 814.2 Mladenič ki je dovršil 4 realke ln mora čez nekaj mesecev k voinkom. išče kakršnokol" službo ali zjposlenie. li bi si kaj prislužil Jc «-in revnih in poštenih staršev Interesenti naj pišejo na o£rla«. oddelek »Jntra« pni »Hvaležen za delo in ?.a služek«. 7S9-2 Žagar išče službo k:erko!i. Perfrln Tacen pod šmarno gorn 1175-2 Sfro?n?k in kuriač iT.r»ra.š.n, tr«^zen, iručen stroj, ključavničar, z 121et-no t>raik«o. vešč m editare, ♦-a ti smisi je m elektrike, išče s^ii'bo. Ponudbe na o;las. odd-leik »Jutra« pod šifro »IzjrTašan«. 1195-? Posfrežni^a žel? zairxwlen'a. Naslov v oglasnem o«]de.Tku »Jutra» 1196-2 Gospodična 4zuSena v metani trgovhii. želi slnžho v trgovini, mlekarni ali kai «Jičnega. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1S14-2 Mesto eosnodinie 3Šč("m. Tmam tudi vefj-olip do otrok. Naslov v ojlas. oddelku »Jutra«. 1/210-2 Spalnica svi t! a, masivna, skoraj noTi in jedilnica temno jM>ldtira,na, skoraj nova naprodaj na Vrtači št. 12, pritličje. Ogledati med 2. in 3. uro. 1058-6 Otroška postelja in železna peč naprodaj v Koleziji, Va-ljavčeva ulica štev. 19. 1156-C Madono originalno delo. za spslni-«o. ugodno proda A. Kos. Mestu trg št. 25. 102G-6 Pozor, peki! Prodam «tiskalna »troj v zelo dobrem «tanjn na SO komadov. Cena 3500 Din Naslov t oglasnem odd »Jutra« 1000 6 2 decimai, tehtnici, 20 m pregraje za pisarne. 50 lesenih poljskih postelj, marmor in železno ograjo za grobnico, r-očni voziček sode in vrvi prodam. — F Cvek. Kamnik. 939-€ Razprodajamo I t ▼ r 8 t n a bela vina po Din 3.50 m Din 4 za Uter oa debelo vsled jpustitve veletrgovine it> kl er traja zaloga »Vinea«. veletrg t vinom. Rudnik prt Ljubljani G17-6 Puhasto perje -isto. čobanr kg po 4S «Ju-Jruga vrsta pc Din 38 fc^ jisto oele gosjt kg po 13« l>:o in čisti puh kg po Dr 250 Razpošiijam po pošt uem povzetja L. Brozovi. iagreb llie» 82 kem f-^stilnic» perja 26V Skalno tehtnico 250 kg nosilnosti, novo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 1137-6 Pločevinaste ročke za mleko, okoli 30 litrov vsebine, rabljene, v brez-hibto porabnem stanju kupi »Ekonomija Turjak« — .pošta Turjak. 1313-7 Stavbna parcela 600 m1 velika, za Beiigra-d.«n naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1161-20 Kupim hišo z manjšim gospodarskim pooiopjem, vrtom in nekaj zemlje, v Dravski, Mislinj ski, Savinjs-ki dolini, ali na Koroškem. Kraj mora biti primeren za mizarsko obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober mizar«. 1142-20 Dvonadstropno hišo blizu šentjakobske cerkve prodam. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutra«. 1301-20 Novo hišo poceni prodam, rotrefrno 20.000 Din. — Maribor-Sludenci, Ob irvirkih 10. 1232-20 Omaro za obleko skoraj novo prodam. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 1225-13 Kožuh pripraven za šoferj*. prodam. Naslov v o«la.«nem oddelku »Jutra«. 1222-13 Vsakovrstno zlato kapuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana, Wolfova ulic* ' 88 delek »Jntra« pod značke »Zlata jama«. 600 19 Gostilno prvovrstno, v lepem prometnem mestu Slovenije, s senčnatim vrtom. kegljiščem, ledenico Itd. oddam podjetnima, strokovno Izobraženima zakoncema brez mallb otrok. Ponudbe z natančnimi podatki o dosedanjem •idejstvovanju, inventarju. starosti, otrocih itd. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inteligenten ln večje kavcije zmožen zakonski par« 1082—1P Dva lokala n* prometni cesti takoj oddam. Naslov pore oglas, oddelek »Jutra« 735-19 Modno trgovino novourejeno. Ifcpo to mo demo. na zelo prom«tni točki t inventarjem to ca logo radi bolezni takoj prodam evrat. na obroke. Zaloga majhna, najemnini nizka. Ponudbe t navodbr iobro-stojstva na oglas. >d Vrednostne papirje srečke obligacije aelm •e kupuje upravništve »Merkur«. LJubljana šelenbureova ulica 6-n tel 30-52 448-35 Dve postelji radi selitve poceni proda K cm ki ar, Vodmat, Zaloška cesta 3/1. 1181-12 Dra lokala oddam obrtniku. Naelor ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 1182-19 Mlekarno dobro -rpeljano, D» prometnem kraju ugodno prodam radi bol e.rri. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »S'gurna cksistfinc-a«. 1187-19 Delikates, trgovino t vinotočean, na prometnem kraju prodam radi bolersni. Naslov v ogla». oddeUru »Jutra«. 1236-19 Gostilno, trgovino in mesarijo tričetrt ure od Celja, ▼ večjem industrijskem kraju tik železniške postaje, ob banovinski cesti, z vscai inventarjem takoj prodam za 140.000 Din. Potrebno 100.000 Din. Hiša je pini kletena in ima 10 velikih sob, zraven tokaj zemlji šča. Poizve se v gostilni Narodni dom — Lnnetžnilr Anica, Celje. 1:527-13 Dijakinjo (gdč.) sprejme boljša lrnžina » vso oskrbo Naslov pove oglasni oddelek »Jutri« 1066-32 Dijaka srednješolca bojjže rodbine v popolno oskrbo sprejme I* M. P.. Dalmatinova ul. št. 10/11, desno. 1195-32 LUii Stanovanje 2 »ob, pritiklin in vrta takoj oddam v Močnikovi ulici 4. 1154-21 Stanovanje v strogem centru mesta, trisobno, po možnosti s kopalnico, ieče družina Štirih odraslih oseb za mesec maj. Ponudbp na ogl. od delek »Jutra« pod značko »Trimesečno plačilo«. 907-21 Sobo in kuhinjo z elektriko in vodoa-odom s februatrjem odda Pre-t nar. pekarija. Zg. Šiška. 1316-31 Komfort stanovanje 4 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin oddam takoj. Telefon t biii. Naalorv v oglasten oddelku »Jutra« 734-21 Opremljeno stanovanje 1 ali S sob, kuhinje to pr: tiklia takoj yldam « na jem telim nekaj kavcije Siokan. Kodeljevt». SI »m škov» 17- 677 31 Stanovanje takoj oddaim. Naslov pove oglasni- oddelek »Jutra«. 1133-31 Stanovanje 2 sob. kuhinje, predsobo in drugih pritiklin išče za majski termin mirna, boij ša družina treh oseb — najraje v kolod-vorskošent poterskem ali poljanskem okraju, pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« l-od šifro »Tri osebe«. 1319-21 Sobo v centru 3 e p o opremljeno, parket, elei trika in poseben vbod oddam » 15. jan. ali 1 februarjem boljšemu, solid nemil samskemu gospodu. Ogled do 5. ure. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«. 1167-23 Gospodična žeJi sredi mesta cnpremlje no sobo b 15. januarjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Visokošolka« 1165-23 2 opremljeni sobi pripravni s» pisarno, event. stanovanje z dvema soba ma, kabinetom in pritikli nami oddam na najlepšem kraju mest« Kranja. Na slov pore oglasni oddelek »Jutra». 1137-23 Opremljeno sobo takoj oddam t Židovski stezi 6/H. 1153-33 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma ali zakonskemu paru v Florijaiiski ulici štev 16. 1152-23 Kompletno spalnico iz fcrešnjervega leea. z vložki radi selitve prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodnost 8000«. Iltj0-12 Sobo s strogo separatnim vhodom in event. upora ho klavirja oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1148-23 Manjšo sobo v bližini artiljerijske vojašnice oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1079-23 Sobo lepo opremljeno, s poseb rim vhodom, parketom in elektriko oddam 2—3 ose ham — najraje gospod ->m. blizu šišenske šole. s januarjem ali 1. februar jem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. G89-23 Solnčno sobo komfortno — s posebnim vhodom in 2 posteljama oddam s 1. februarjem rja Dunajski cesti 37,1, desno Ogledati med 12. in 15. uro 1178-23 Prazno sobo iščem s 15. t. m. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospod«. 11S4-23 Boljšo gospodično sprejmem s 15. jaa. kot sostanovalko v lepo oprem Ijeno sobico i souporabo kuhinje, srdi mesta. Naslov TWve oglasni oddelek »Jutra«. 1180-23 Crn pianino skoraj nov poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1017-2$ Klavir temeljito poučujem. G rei» tudi na dom — Pism>-ua vprašanja ca ogla», od le-iek »Jutra« pod šifro »IV-i-teljica«. 6Ö-J-4 KLAVIRJI Preden kupite KLAVIR, tn oglejte moj« bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV__ Prodajam najceneje, na najmanj«« obroke, s garancijo — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaäevanje. — Najcenejša izposojevalnica. 297 Warbineh. LfuMfana, Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. it. S. V eise mit urne t >.' •"'.' : . v- v*"/^ j«- ; . čevlje Sobo v bliSini univerze Bčet» akademika. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 1176-23 Prazno sobico preprosto, iščem za takoj. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidno«. 1186-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1202-23 Prazno sobo s pes^bni-m vhodom takoj oddam v Društveni nI. 27, Novi Vodmat. 1203-23 Sobo f tbo oekrbo oddam t gospodoma po 800 Din. Istotam oddam tudi sobo 2 obrt. pomočnikoma. Center mesta, poseben vhod. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12U?-23 2 elegantni sobi t 2 posteljama in eoparatti im vhodo-m iščem za ta koj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobro plačam«. 1223-22 Solnčno sobo v bližini univerze l i č « akademik, ki gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »19. januar«. 1230-23 Separirano sobo komfortno oddam na Domobranski cesti et. 17/1. 1334-23 Lepo, veliko sobo ►•Idam za pisarno ali sta novanje na Kralja Petra trgu 8, visoko pritličje. 1320-23 DvpiU Trgovski pomočnik podjetem. 27 let star, z lastn:m prihrankom 40.000 Din, želi prevzeti dobro idočo trgovino na deželi, aH se priženiti — vdove do 35 let stare, ki imajo dobro srce, niso izključene Ponudbe ra o?rla®. O'ldelek »Jutra« pod šifro »llr«pe nenje 62ČS50«. 1140-34 Maribor Škrat! Piši, če pt prejel moje p's-ino? Bodi tako prijazen! Kt. 1344-24 Proti izpadanju las in bolezni lasi&ča je »Ines« edino uspeüno sredstvo Lonček 38 Dia. — »Ines«. Ljubljana, Merosodna ulica &t. 1. 81-24 Emona Proeim. bodi mi le enkrat naklonjen — saj potem bo kmalu bolje. 1J79-24 Drž. nameščenec po«eetn;k, varan v zakonu, žeb' «pomati damo, ki se nahaja v enakem poločaiu Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nesrečni zakon«. 1194-24 Krateh klavir črn, tovarne Stingi, velik» mizo za jedilno ^>bo. us-tjat stol in 2 mal: mizici, rabljeno, a dobroolranje-in : aprodaj v Frankf.-pan.-ki ulici 21 I — Ljubljana VII 1177-24 rt Psa-volčiaka 1—2 leti starega, ki je f« malo dresiran in d^ber osebni čuvaj ter spremljevalec. kupim. Takojšnje ponudbe z navedbo cene ra r.as|o.v- St-ocker. Bilo pri Kranju. 1143-27 Mizarske stroje izvrstne: naravnalni, -e». kalni in skobelni stroj t-ac tračno žago prodam. Pismene ponudbe na: Pintar, kavama »Slom«, Ljubi ;a.na. 1173-29 Elektromotor 34 Ks, vrtilni tok, naprodaj. Na og'ed v skladišč« špedicije Kajko Türk, Ljubljana. 119f:2t Čevljarski stroj Elnger-cilinder, dobro ohranjen, 100 kopit, steàaze ;n drugo, vse vkopaj za DUl 3.VK") pro-lain. Naslov pov« oglasni o-idelek »Jutra«. 1223-2» Pek arijo dobro ido^-o vzamem v rt* jem Ponudbe ca ogl. oddelek »Jutra« pod značk«» »Kapital«. 114.: 3IJ Pozor, dame! Za rit >nduiacije as;i« dela barvanje -n masiraj« se priporoča fnzer ta lam« tn gospode Engelbert Fran. cbetti Ljubljana Dunajska està 20 - oasprota fca-arne Evropa. S99-30 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hug->» Hibšer fotograf Ljnbija Sv. Petra cesta 25. S-5 za Ta frSn fyvJvO» tfosfOU O^- nvxruXAMs * ------------• Kegljišče vsaki dan ob delaveikft od 8. ure zjutraj do 7. t.rs zvečer in v nedeljo cel dva na razpolago. Brezovši-k, gostilna, Komeuskega ul. št. 36. 1172 '-7 fpUlon MM V! Premog suha drva Pogačnik 8o0ortöcv» 5, LZVAS'REDS'A PRILIKA! Železna slu/inska patent postelja zložljiva, t ta-iicciranoin madracom, ze« Jo praktična za vsako hišo. hotel«, nočne služ-. be_ in potuiuče otob« stane samo Dia 390.—„ Razpošiljam po postne« nora povzetjv. tako yj ^Gtcaa složen f OTVO&CN Lcstoi po'«> posUli«, rloihiv«. » l»P«c«r4a.n» madr acoro. P"»* lični, «taa« »ämo u it9' Družabnico s kapitalom o-l 30.000 I>"n naprej išče mlad obrtnik v svrbo povečanja dobro vpeljanega obrata na prometnem kraju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Poznejša že-Litev«. 1190-24 Dva mladeniča ognjevita, črna, želita poznanstvo z d verna veselima gospodičnama. Diskretnost | častna zadeva. Dopise na i podružnico »Jutra« v Celju j pod »Ljubezen«. 1229-24 Petem imam veliko za« j0g0 čisto foba« nog perja k e po D 48.-^, druga vrst kg po D 38--1 čisto belo gosje kg po D 130___ in čisti piih kg po D 250—. P.azpo* Jiljam po poštnem povzetju. Modroci punicnl z volnom staneju samo Din 750.—. L. BROZOVIČ. ZAGRta llica 82. Krasno posestvo v najlepši okolici BLEDA, prodam. Ponudbe in vprašanja na oglasni oddelek pod: »Podjeten«. 2088 Urejnje Davano Rav^en. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU Ribnik ai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaxnarja frane JezerSek. Za toseratnl dr )e odgovoren Aioizy Novak. Vsi v UubianL