Posveto- 
vanje 
pod 
Šmarno 
goro
V ROZMANOVEM gaju v šoli DSNZ je bila ob obletnici partijske konference v Novakovi hiši v Tacnu skromna slovesnost, katere so se ude-ležili nekateri še preživeli tovariši, ki so sode lovali na konferenci, ugledni gostje Franc Le-skošek, Sergej Kraigher, Franc Popit in mnogi družbeno-politični delavci iz Ljubljane, kot tudi iz Tacna in okoliških krajev. Na spominski slo-vesnosti je govoril tovariš Miha Marinko o pomenu tedanje konference za krepitev ko-munistične partije v Jugoslaviji, kakor tudi za povezovanje le-te s širokimi krogi napred-nih ljudi. Tovariš Marinko je zlasti podčrtal pomen te konference zaradi bližajoče se sve-tovne vojne, ker je zavzela jasna stališča in pričela pripravljati komunistično partijo za odpor proti morebitnemu okupatorju. Pred-vsem pa je bilo to zasedanje, ker je končalo z dolgoletnimi spori znotraj partije same.
V MALI kmečki hiši nedaleč od Ljubljane, pod Šmarno goro, v prvi polovici junija i9J9. ieta je bilo skiicano poKrajinsko posvetovanje KPJ. femu. pomembnemu sestanku jugosiovanskih komunistov, katerega je vodil generalni sekre-tar partije Josip Broz, je prisostvovalo okoli 30 tovarišev iz vseh poKrajin razen Makedo-nije. Iz Srbije so prišli Radivoj Cirpanov, Mo-ma Markovič, Miioš Matijevič Mrša, Dušan Petrovič Šane, Aleksander Rankovič, Ivo Lola Ribar, Jusuf Tulič in Žarko Zrenjanin; iz Slo-venije — Franc Leskošek, Edvard Kardelj, Mi-ha Marinko, Slavko Šlander, Tone Tomšič in Miloš Zidanšek; iz Hrvatske — Rade Končar in Josip Kraš; iz Crne gore — Ivan Milutino-vič; iz Bosne in Hercegovine — Uglješa Dani-lovič in Mujo Pašič. Imena ostalih udeležen-cev pa so do sedaj še neznana.
Posvetovanje je bilo v zamotanem in nejas-nem položaju, ki je tedaj vladal v domovini in v vsej Evropi, pravzaprav pred pričetkom druge svetovne vojne. Šlo je tudi za velik po men za nadaljnjo aktivnost partije. Bilo je torej v času polne konsolidacije partijskih vrst in prav takrat ko so se lahko že videli prvi rezultati ukrepov, ki jih je do tedaj podvzelo novo vodstvo partije na čelu z Josipom Bro-zom Titom. Vpliv partije med delavstvom in v ljudstvu sploh pa se je občutno videl. Oma-jano zaupanje, izzvano zaradi prejšnjih frak-cijskih borb in nesoglasij na vrhu KPJ, je bilo spet povrnjeno.
Posvetovanje je analiziralo delo partije, kri-tiziralo slabosti in ocenilo uspehe. Odobrena je bila politika, katero je do tedaj prevzel CK KPJ. »Važno je podčrtati — je rečeno v »Proleteru« — da se iz poročil delegatov in diskusije vidi, da tovariši na splošno pravilno razumejo naloge, katere v sedanjem času sto jijo pred našo partijo in to je garancija, da bomo prebrodili in obvladali vse težkoče pri izvrševanju teh nalog.«
Rezultati tega posvetovanja so se takoj po kazali. Obnovljeno je bilo veliko število par-tijskih organizacij, ki so bile razbite, formi-rane so tudi nove v krajih, kjer do sedaj niso obstajale, bilo je tudi veliko število partijskih posvetovanj, konferenc itd. Tu je poleg osta-lega treba izjaviti ukrepe, katere je partija podvzela v Makedoniji, kjer je v toku leta 1939 izvršeno več konferenc in izbrano število lo-kalnega vodstva. Po tem posvetovanju je bil izvoljen pokrajinski komite KPJ za Makedo nijo.
BRKO