Poštnina platana v gotovini. ŠTEV. 16. V LJUBLJANI, petek, 20. januarja 1928. Posamezna številka Din !•-LETO V. Izhaja rak dan opoldne, izvzemši nedelje ln praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: ^ Din 20'—j inozemstvo Din 80'—. Neoavlsan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži mn mira za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Poslanska imuniteta. Ko je bil volilni boj za zbornične volitve na višku, je izšel v tisku SDS nepodpisan članek, v katerem je bil vehementno napaden predsednik Zbornice. Ko je vložil tožbo, se je nakrat prijavil kat pisec članka g. dr. Gregor Žerjav, ki uživa kot narodni poslanec imuniteto. Ko je bil volivni boj za zadnje skupščinske volitve tek pred koncem, je trdilo »Jutro« na več mestih, da je prejel naš list od klerikalcev 50.000 Din podkupnine. Ko smo vsled tega vložili tožbo, se je nakrat prijavil kot avtor teh nepodpisanih člankov dr. Gregor Žerjav, ki ga ščiti poslanska imuniteta. Ko je pred kratkim napadlo »Jutro< vehementno velikega župana dr. Vodopivca in je ta vložil tožbo, je bil zopet avtor tega nepodpisanega članka dr. Gregor Žerjav, ki je kot narodni poslanec imun. In že danes kdo toži kak esdeesarski list, ne ve nikdar, če ne bo tožbe proti odgovornemu uredniku lista izgubil, ker se bo izkazalo, da je bil avtor nepodpisanega napada kali narodni poslanec. Poleg klevete bo moral napadeni plačati še sodne stroške, svojo pravico pa bo lahko iskal — na luni, ker tu je ne bo našel. Ni namreč pri sedanjih razmerah niti misliti na to, da bi bil poslanec od skupščine za svoje članke izročen sodišču. Istočasno pa čitamo po listih, kako toži ta ali drugi poslane« kakega novinarja, ker je o njem napisal kako žaljivo črko. Je čisto lepo, če so narodni poslanci občutljivi za svojo čast, in samo želeli bi, da bi bili v tem oziru celo rigorozni, toda naj potem spoštujejo tudi čast drugih. To pa vendar ne gre, $Ia bodo poslanci pod zaščito poslanske imunitete jemali drugim čast in ne dajali napadenim nobenega zadoščenja, za sebe pa zahtevali vse pravice. Ni čuda, če pravijo potem ljudje, da jim je pod častjo odgovarjati na očitke poslancev, ker smejo ti govorita kar hočejo, ker nimajo nobene odgovornosti. Že zaradi ugleda Narodne skupščine bo zato treba v tej stvari napraviti red in zato ne gre, da bi za nepodpisane članke smel odgovarjati narodni poslanec. Naj se podpiše takoj, da javnost ve, pri čem da je, da vsak ve, da je članek napisal politik, ki ni za svoje trditve nikomur odgovoren, ker ga ščiti poslanska imuniteta. Prav je, da uživa narodni poslanec imuniteto in po našem mnenju bi moral biti imun tudi vsak oblastni poslanec in vsak občinski svetovalec, kadar v oblastni skupščini ali pa v mestni hiši brani pravice svojih volivcev. Ne more in ne sme pa iti poslanska imuniteta tako daleč, da bi smel poslanec žaliti po listih nasprotnika, ker poslanska imuniteta je samo v obrambo volivca in njegovih interesov, ne pa za napad proti drugim državljanom. Zato pa bi morali korektni poslanci dvakrat bolj preudariti svoje besede, kadar naipadajo svojega nasprotnika, ravno zato, da se izognejo očitku, da si upajo te napade le vsled svoje poslanske imunitete. Poglavje za sebe pa je, kadar deli lekcijo o zlorabi poslanske imunitete list, ki se oditeguje svoji odgovornosti, ker je inkriminirane članke pisal poslanec. Naj ta list naslovi svoje lekcije najprej na svoj naslov, in če bodo potem kaj zalegle, naj jih deli drugim. Samo žalostno je, da je treba vse te tako jasne stvari še posebej omenjati in zato je skrajni čas, da dobimo nov tiskovni zakon, ki ne bo skrbel samo za kazen novinarja, temveč branil čast vsakogar in tudi proti — narodnim poslancem. Debata a proračunu ministrstva za Sume In rude. Beograd, 20. januarja. Na popoldanski seji finančnega odbora je prvi govoril dr. Šutej (HSS), ki konstatira, da se je držal dosedaj pri kritiki drugih proračunov drugih ministrstev pretežno personalne politike, a o proračunu ministrstva za šume in rudnike hoče govoriti i strokovno. Vprašuje, zakaj se ministri niso bolj energično postavili za obrambo svojih pravic in pozvali na odgovornost minstra financ. Ugotavlja, da se od Hr-vatske in Bosne zahteva več dohodkov, medtem ko je za Srbijo predvidenih 17 milijonov dohodkov in 19 milijonov izdatkov. Omenja diferenco 66 milijonov in govori, kako se lahkomiselno trošijo šumski fondi za strankarske namene. V personalni politiki ni enakosti in se pre-Sani zapostavljajo. Govori o rudarstvu in pravi, da so izdatki predvideni s 74 milijoni dinarjev, v resnici pa so večji za 25 milijonov in zato se morajo vsako leto dajati naknadni krediti. Zahteva, da se sprejme zakon o komercializaciji ne samo rudarskih podjetij, ampak tudi vseh državnih podjetij. Znan mu je razlog, zakaj se kupuje premog od privatnih podjetij, dočim se ne izkorišča dovolj kapaciteta državnih premogovnikov. Zahteva, da se reši vpraša- j nje soline v Kreki. Govori nato o livarni j v Zenici. Iz službe so odpuščeni skoro vsi Hrvati v interesu državne obrambe. Za njim govori Čeda Mihajlovič, ki pravi, da minister ne skrbi dovolj za Južno Srbijo in za pogozdovanje. Pasarič zahteva, da pride v ministrstvo za šume in rudnike strokovnjak, ki bi se lahko osvobodil kvarnih vplivov takozvanih strokovnjakov v tem resoru. Govori o uničenju naših jezer, a Sipecielno Plitvičkih jezer. Dr. Žerjav konstatira, da se proračuni poedinih ministrstev zmanjšujejo zato, da bi se ministrstvu pokazalo, da imamo majhen proračun. Toda, ko bi proračuni državnih podjetij bili večji, bi to pomenilo za inozemstvo, da delamo. Govoreč o najnovejši aferi v ministrstvu šum izjavlja, da ima globoko vero v člane komisije, ki so imenovani, da prouče to afero, a ti niso strokovnjaki, za to delo pa so ravno potrebni strokovnjaki. Apelira na ministra, da sprejme anketo finančnega odbora, ker je to v njegovem interesu in onih uradnikov, ki so obtoženi. Analizira proračun in pravi, da ima polno nedostatkov. Nezadostno je nadzorstvo nad gozdovi in smo imeli zato lani toliko požarov. Ob 9. je bila seja prekinjena in se nadaljuje danes dopoldne. Popoldne pride na vrsto proračun minstrstva financ. Vukiievll zahteva jasnost od demokratov. Beograd, 20. januarja. Iz zanesljivega vira se doznava, da je predsednik vlade pozval Vojo Marinkoviča na resen razgovor glede akcije Ljube Davidoviča. Vukičevič stoji na stališču, da mora razčistiti odnošaje z demokratskimi ministri, ker ne morejo sedeti v vladi in se obenem pogajati z opozicijo. Ne more dopustiti, da dela Davidovič z opozicijo, a oni da delajo z radikali. Ako ima Davidovič proste roke, bo jih imel tudi Vukičevič. Vukičevičevi prijatelji pravijo,'da ima Vukičevič ponudbe z več strani in da lahko zamenja demokrate. SEJA VLADE. Beograd, 20. januarja. Na včerajšnji ministrski seji, ki je trajala do 9., se je govorilo o proračunih oblasti in o davkih, ki jih oblasti uvajajo. Nato so bili sprejeti amandmani, ki jih zahiteva finančni odbor glede kreditov za narodna gledališča. Razjpravljalo se je tudi o amandmanih, ki so naknadno predloženi za finančni zakon. Sprejeti so bili amandmani ministra za promet v zvezi z gradnjo železniških prog. S posebnim amandmanom so bila dana večja pooblastila ministroma za zgradbe in promet, glede odobravanja licitacij. Vsi ti amandmani so administrativne naraive. Po seji je izjavil dr. Spaho: Na seji smo govorili tudi o pokritju deficita in se lahko reče, da smo dobro uredili v tem pogledu. VELIKA ŠPIONAŽNA AFERA ODKRITA V RUMUNIJI. Bukarešta, 20. januarja. Tukajšnje oblasti so odkrile veliko vohunsko organizacijo. Študent medicine Sitjepan Szilay je skušal podkupiti dve vojaški osebi v uradu za mobilizacijo, da bi od njiju dobil podatke in dokumente. Uvedena je bila preiskava, ki je dala senzacionalen rezultat o zelo razširjeni organizaciji, čije člani so ponajveč ma-djarski študenti. Ti so v neki sobi sege-dinske univerze prisegli, da bodo delali z vsemi silami na to, da se Sedmogra-ška povrne Madjarski. Nekoliko zarotnikov je bilo aretiranih, medtem ko se je nekaterim posrečilo pobegniti. NAPOVEDUJEJO NOV VAL MRAZA. Budimpešta, 20. januarja. Budimpe-štanski meteorološki zavod javlja, da bo prišel za dva do tri dni nov val mraza, ki se bo širil proti vzhodu. V Skandinaviji imajo že 30 stopinj pod ničlo. j SKUPŠČINA SE SESTANE 24. T. M. Beograd, 20. januarja^ Včeraj ste se sestala predsednik vlade in predsednik narodne skupščine in sta se definitivno sporazumela za prvo sejo narodne skupščine. Dr. Perič je ob 1. popoldne izvesil v kuloarjih skupščine objavo, da se narodni poslanci pozivajo na sejo narodne skupščine v torek 24. t. m. ob 10. dopoldne. Na tej seji se bo določil samo dnevni red. Kakor se doznava, bo stavljen na dnevni red zakonski predlog o neposrednih davkih. 22 MILIJONOV JE BILO ŽE IZDANIH ZA PREHRANO PASIVNIH KRAJEV. Beograd, 20. januarja. Minister socialne politike dr. Gosar je izjavil glede prehrane pasivnih krajev, da smatra, da je mnogo krivde tudi na lokalnih oblastih, ki ne vrše svojih dolžnosti tako hitro, kakor bi bilo treba. Vseh teh vprašanj ne rešuje minister socialne politike sam, ker se mora zaradi kredita in drugih stvari obračati tudi na druge resore in tako nastane izguba časa. Za sedaj je bilo razdanih v to svrho 22 milijonov dinarjev. Dr. Gosar je izjavil, da je bila njegova prvotna ideja, da se v pasivne kraje pošlje koruza zastonj, a se to ne more izvesti, ker se ne more dobiti odobrenje, da se koruza da zastonj in ker se ne dovoli brezplačni prevoz. Sedaj je zopet vzel to delo v roke Rdeči križ in minister misli, da se bo tako narodu lahko najbolj pomagalo. VOLDEMARAS BO MORAL ODSTOPITI. Riga, 20. januarja. Javlja se še nepotrjena vest iz Kovna, da bo moral Volde-rnaras odstopiti. Postopanje vojake je ne-sagumo. Pričakujejo se krvavi dogodki. Po rojstvu princa. Beograd, 20, januarja. Kralj je včeraj takoj obvestil o radostnem dogodku svojega kuma yorškega vojvodo. Beograd, 20. januarja. Dvoma žalost je prenehala z včerajšnjim dnem vsled. radostnega dogodka na dvoru. Beograd, 20. januarja. Ministrstvo zunanjih del je včeraj brzojavno obvestilo vsa naša poslaništva in konzulate o rojstvu princa. Beograd, 20. januarja. Čez nekoliko; dni bo poslal kralj pismo vsem šefom države države, v katerem jih bo obvestil o rojstvu drugega kraljevega sina. Ta akt se naziva notifikadja o rojstvu, j Beograd, 20. januarja. V maršalatu | dvora je bila včeraj ves dan izložena knjiga kralja in kraljice za vpisovanje, ki je trajalo ves dan. Prvi se je vpisal v ( knjigo angleški poslanik v Beogradu j Kenard. j Beograd, 20. januarja. Ko je prestolonaslednik Peter včeraj zvedel, da je do-i bil bratca, je bil jako vesel. Mali prine je težak 4 kg, dobro razvit in Čil. Beograd, 20. januarja. Sinoči ob 5. m pol se je začela seja ministrskega sveta. Ko so bili vsi ministri zbrani, jih je obvestil predsednik vlade, da je bil na dvoru o priliki rojstva princa in da bo vlada izdala komunike v »Službenih No-vinah«, a posebne reklamacije na narod ne bo. Nato je ministrski svet čestital kralju in se je potem prešlo na tekoče posle. Razpravljali so o dovršenem zakonu in o drugih resornih stvareh. Beograd, 20. januarja. Po seji vlade je minister za pravosodje izjavil, da ni amnestije. Istotako je predsednik vlade potrdil, da ne bo proklamacije na narod o rojstvu kraljeviča. ODPOSLANEC RADIKALOV V ZAGREBU. Zagreb, 20. januarja. Čeprav je Mita Dimitrije vic, ko je prispel v Zagreb, naglasil, da ne prihaja v nikaki politični; misiji ampak zaradi privatnih poslov, se-, vendar pripisuje njegovemu prihodu politični značaj. Listi pišejo, da je Dimitri-jevič prišel s pozivom Vukičeviča na Radiča, da vstopi HSS oziroma seljaško-demokratska koalicija v vlado. To verzijo demantira i Dimitrijevič i Vukičevič. BELA KNJIGA PRINCA KARLA. Parii, 20. januarja. V tukajšnjih romunskih krogih se govori, da bo princ Karol kmalu objavil belo knjigo, v kateri bo podal celo zgodovino svoje ob-dikacije. V tej knjigi bo tudi odgovoril na razne obtožbe rumunske vlade. Kje le mistlfikadjal Tako se nedolžno vprašuje >Slov. Narode. Da ne bo predolgo v »nejasnosti«, ga poživljamo, da vpraša po njej v Beogradu in mogoče mu njegovi prijatelji povedo, kaj so vse govorili v Beogradu in kako so skušali doli ©■klevetati Slovenca. Sicer pa o tej stvari Se ni izrečena zadnja beseda. Sploh pa mislimo, da bi bilo za gospode od SDS mnogo bolje, če bi bili manj naivni in nedolžni. Potent-bi jim bila prihranjena taka blamaža, kakor jo je doživelo »Jutro«, ko je moralo objaviti iz okrožnice Zveze industrijcev tudi ta-te pasus: »Vsa akcija (proti oblastnim davščinam): naše belgrajake Centrale se je vržila v duh« stvarnosti in polne solidarnosti. Z žal ati tj« moram« beležiti dejstvo, da se je tudi te lepe akcije polastila nesrečna politika. V velikem ljubljanskem dnevniku (»Jutru«) čitamo danes ostre napade na predsednika naše Zbornice. Kam je teh napadov žal, ker se zavedamo, da je ravno mirni in vseskozi stvarni nastop gosp. predsednika v veliki meri pripomogel,, da smemo pričakovati ugoden uspeh našega in naSe beograjske Centralo prizadevanja.« Prva Mamajja za »Jutro* je le tu, druga pai še pride in ne bo prav nič mfthj izdatna. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK< 20. januarja 1928. Štev. 18. Se o novih davkih. V Članku o dohodnini, ki jo -bil objavljen v »N. D.« dne 30. decembra 1927, je bilo izraženo mnenje, da je mogoCe le s težavo izvesti progresivno obdačenje dohodka iz zemljišča in hiš. Da je bilo to mnenje pravilno, je dokazala že tudi vlada, ki je pred nekaj dnevi predložila davčnemu odboru narodne skupščine nov predlog o'davčnih stopnjah radi črtanja dohodnine. V tem predlogu predlaga naj se se uvede progresivno obdačenje onega dohodka iz zemljišča oziroma hiše, ki leži na teritorija za odmero davka kompetetne okrajne f> nančne uprave. Ako postane ta predlog zakon, je izigrano progresivno in enakomerno obdačenje. Mimogrede naj omenim, da se pripravlja nova ureditev finančne službe za celo državo, po kateri odpadejo, kakor se sliši, sedanji davčni okraji in davčni uradi ter se uvedejo okrajne finančne uprave, ki bodo teri-tosrljalno odgovarjale političnim okrajem Da je progresivno obdačenje z gornjim predlogom izigrano, spozna lahko tudi vsak lajik na Sledečem primeru: Nekdanji mariborski politični okraj deli sedaj Drava na 2 okraja: Maribor-levi breg in Maribor - desni breg. Celo mesto Maribor pripada političnemu okraju Maribor - levi breg. Hišni posestnik A ima 2 hiši v Mariboru - levi breg, ki mu donašata letno vsaka po 10.000 Din čistega dobička. Plačal bo odstotek hišnega davka, ki odgovarja vsoti dohodka obeh hiš (20.000 Din), ker ležita obe hiši v okraju levi breg. Pri 20.000 Din Je odstotek radi progresije višji kakoT odstotek pro 10.000 Din. Posestnik B ima tudi 2 hiši, ki mu donašata vsaka po 10.000 Din čistega dohodka. Teda ena hiša leži na levem bregu, druga pa v okraju Maribor-desni breg. B bo plačal za vsako hišo posebej le nižji odstotek davka, ki odpade na 10.000 dinarjev, torej manj kakor posestnik A, četudi st asoseda in imata popolnoma enak dohodek iz hišne posesti. To ni enakomerno in ni progresivno obdavčenje. Posestnik A bo povsem upravičeno vprašal: Kje je pravica? Drug primer: Kadar bo objavljen pravilnik k davčnemu zakonu, bomo mogoče izvedeli, kako se naj obdači hiš« zakoncev A B, ki jo posedujeta vsak na polovico ter jima donaša letno 80.000 dinarjev letnega dohodka. Bosta-li plačala odstotek davita, ki odpade na dohodek vsakega solastnika posebej (15.000 Din) ali odstotek, ki odpade na skupni dohodek objekta 30.000 Din. In če bi bil A od teh zakoncev A B sam lastnik še ene hiše v istem okraju, ki mu donaša 25.000 Din letno, bo-li plačal samo odstotek, ki se bo uporahljal pri znesku 25.000 Din, ali bo treba prišteti še polovico dohodka (15.000 Din) od prve hiše, pri kateri je solastnica žena B ter bo plačal odstotek, ki odgovarja znesku 40.000 dinarjev (25.000 -f 15.000 Din) tako, da bo plačal od pokrvice prve hiše veliko večji davek, kakor njegova žena od druge polovice iste hiše. Ravnotako bodo ugodnejše obdačeni lastniki posestev, ki se raztezajo na dva okraja finančne uprave, kakor lastniki, ki imajo celo posestvo v enem okraju. Pri rentnimi ni vlada niti poskušala uvesti progresivno obdačenje. Imela je prav, saj bi se to na lahek način izigralo. Kdor ima v hranilnici 1,000.000 Din in dobi letne obresti 60.000, bo moral plačati, ako bi bilo obdačenje progresivno, veliko večji odstotek davka, kakor oni, ki ima le 10.000 Din obresti. Milijonar bi pa ne plačal višjega odstotka davka, ampak bi razdelil svoj milijon na več delov ter vložil delne zneske pri različnih hranilnicah ali pa na več knjižic v isti hranilnici. Prostovoljno ne mara nihče plačati več davkov, kakor jih prav mora. Mogoče si bo kdo mislil, čemu vse to ugibanje že sedaj, ko še nimamo zakona niti pravilnika. Sem mnenja, da je treba take stvari pravočasno objaviti, da se še lahko porabijo predno nastane kaos. Popravljati sprejete zakone je težko. Le poglejmo, kako je z obdačevanjem kvalificiranih obrtniških in trgovskih pomočnikov. Ali si je kdo na jasnem po vseh pojasnilih iz višjih mest? V boju zoper davke, oziroma za izenačenje davkov, so imeli največji uspeh privatni nameščenci. Oni so zahtevali izenačenje z državnimi uslužbenci: In to jim je uspelo v polni meri. Državni nameščenci bodo po novem predlogu vlade izenačeni s privatnimi ter bodo plačevali okoli 100% več davka kakor sedaj, ker se jim obdačijo kljub § 127 zak. o drž. uslužbencih, po katerem plačujejo državni uradniki davek le na osnovno in položajno plačo, tudi draginjske doklade, ki so bile do sedaj davka proste. Tudi delavci se ne bodo mogli pritoževati, da plačujejo premalo. V prvotnem zakonskem načrtu je bil določen za nje letni znesek 60 Din. Ker se je pa v korist bogatejšim odpravila dohodnina iz zakonskega predloga, kdo naj plača izpadek na dohodnini, ako ne uradnik in delavec. Vlada je predložila narodni skupščini dober zakonski načrt, po katerem bi 6e razde-ili davki pravično na vse one, ki jih lahko i plačajo. Naši parlamentarci so pa zakonski j predlog tako ostrigli, da so mu odvzeli vse j najboljše kar je bilo v njem — a ne morejo najti pravičnega nadomestila. Olajšali so davčna bremena bogatejšim slojem in oprostili davkov razne špekulante, int er venci jo-n iste, rezalce kuponov itd. ter čudarili delavca in uradnika, ki naj plača davke enkrat direktno, drugič pa še one, ki se Tazličnim načinom na njega prevalijo. Da bi pa pokazali vsaj malo pravičnosti, bi morali naši narodni poslanci dodati zakonu še en člen, ki naj določa, kako se obdačijo dohodki onih, ki ne podlegajo nobenemu izmed davkov navedenih v zakonskem predlogu. S tem bi prisilili plačati davke tudi vse one, ki ostanejo sicer prosti davkov, a bi jih z lahkoto plačali. A. Radič povzdiguje naše esdeesarje. V svojem »Narodnem Valut je objavil St. Radič uvodnik, v katerem pravi, da je selja-ška demokracija steber naše narodne in državne politike. Ne rečemo, da prava kmečka demokracija ne bi v resnici mogla biti tak steber, če bo pa Radič-Pribičevičeva, bosta morala oba to še dokazati. Toda to le mimogrede, ker v glavnem nas zanima, kaj pravi g. Stjepan Radič o naših ogdeesarjih. Dobesedno to-le: ■*... Tu je najprej vsa napredna Slovenija. Zagreb je samo tri ure z brzovlakom od Ljubljane, toda mi vsi skupaj zelo malo poznamo vso kulturno vrednoto in vse ono podrobno in neprestano socialno delo, ki so ga v Ljubljani in v vsej Sloveniji izvršili slovenski naprednjaki, na čelu jim slovenski samostalci ziciji, kvečjemu če bi jih vlada s silo zagnala v ojmzicijo. Oovorilo se je, da je vlada iskala kontakt z radičevci. Čislo naravno, da je vlada sedaj te vesti demantirala, kajti jk> takšnem kcncu demokratskega kongresa sta ji Pribičevič in Radič čisto nepotrebna. Če "bo vlada ponudila seljaški demokraciji kako koncentracijo, potem bo ta ponudba samo toliko vredna, kakor sentimentalne fraze Davidoviča. Mogla bi se celo kvalificirati kot intriga, ki naj loči Radiča od Pri-bičeviča. Mi se ne bi niti jezili na uspeh take intrige, ker je za največjo hrvatsko stranko nesreča, da veže svojo usodo na Pribičeviča, ki je danes tak nasprotnik Hrvatov, kakor je bil. Naj 'bo odpor proti vladi Vukičeviča v njenih vrstah še tako velik, vendar bo ta vlada do sprejema proračuna ostala. Če bo pa potem prišlo do kake izpremambe, pa Hrvati c d nje ne bodo nič imeli, če se bodo pustili še tako naprej voditi za nos, kakor se je to dogajalo do sedaj. = Nemški notranji minister Kcndell bo odstopil. Kakor poroča »Voss. Zeitung«, bo v kratkem nastala vnemški vladi nova izpre-^.omba. Notranji minister v. Kendell bo iz zdravstvenih ozirov odstopil. Bolezen pa je čisto politične prirode. Splošno se sodi, da si roče nemška vlada olajšati z izločitvijo Ken-della iz vlade proračunsko razpravo. Vsled tega je tudi Kendell na konferenci nemških dežel molčal, kar je izzvalo mnogo komentarjev. Nemški nacionalni bodo vsled de-misije Kendella v precejšnji zadregi, ker bodo le težko našli moža, s katerim bi bili zadovoljni centrum, ljudska stranka in še radikalno krilo v nacionalni stranki. — Zaključitev nemško deželne konference. Po trodnevnem zborovanju je bila zaključena konferenca nemških dežel. Do pravega soglasja na konferenci ni prišlo in tudi sicer ni bil odmev konference v javnosti tako velik, kakor je bilo pričakovati. To pa predvsem vsled tega, ker je bila konferenca tajna in so se o njenem poteku izdajala le oficielna poročila in še ta jx>zno in v nezadostni meri. Rezultat konference pa je v glavnem ta. Tako državna vlada, ko vsa dežela so bile soglas-ie v tem, da weimarska ustava nezadostno določuje razmerje med državo in deželami. Nobenega soglasja pa ni bilo mogoče do6eii, če se naj ustava reformira v tem smislu, da poudari unitaristična ali federalistična stremljenja. Finančno slabo stoječe dežele naj država podpre, ne jih pa spremeni v državne dežele. Država naj j>odpira stremljenje, da 6e finančno slabe dežele združijo z drugimi. Država naj nadalje poskrbi za povečanje dohodkov dežel in naj jim tudi sama priskoči na jx>moč. Štedenje je treba uvesti na vseh poljih in tako v državni, ko v deželni in občinski upravi. Glede upravne reforem je bilo sklenjeno samo to, da se naj združijo uradi, ki so obstojali dosedaj eden poleg drugega, če je to koristno. — Čeprav ni bilo doseženo soglasje, vendar jra smatrajo Nemci konferenco za usj>ešno, ker je ustvarila podlago za nadaljnja pogajanja. — Angleška spomenica o varnostnem vprašanju. Tajništvo Zveze narodov je objavilo v sporazumu z velikobritansko vlado angleško spomenico o varnostnem vprašanju. Ve-likobritanska vlada je proti prestrogim določbam v varnostnem vprašanju in proti pretrdim obveznostim. Je za izpolnitev razsodišč-nih pogodb in smatra mednarodno razsodišče Zveze narodov za najprimernejše. Za politične sjjore zagovarja velikobritanska vlada sistem jjosredovanja, ker gre tu za kompromise, ki se odtegujejo pravnemu jmstojKinju. Anglija priporoča dogovore p>o vzoru Lo-carnskega, izjavlja pa, da ne bi mogla sprejeti nobenih novih obveznosti. Je proti zveznim pogodbam, ker vodijo le prehitro do vojne. Anglija je le za take mednarodne dogovore, ki služijo izključno le ohranitvi miru, kakor so n. pr. dogovori o Alandskih otokih, o upravi morskih ožin, o jx>sesti otokov v Tihem cceanu in o varstvu Renske meje. Glede sankcij in jx>moči Zveze narodov napadenemu zavzema Velika Britanija odklonilno stališče in je tudi proti vsaki definiciji, koga je smatrati za napadalca, ker more z raznimi mahinacijami napadalec vedno izgledati kot napadenec. ______________________________ KRATKE VESTI. Rumunska vlada je izjavila, da je v zadevi tihotapljenja italijanskega orožja na Madjar-sko čisto solidarna z Malo antanto in da v tem oziru ne more vplivati njeno prijateljstvo z Italijo. Trockemu je na kolodvoru priredla oj)ozi-cija velike manifestacije. Policija pa je preprečila Trockemu vsak govor. Enoletna vojaška službena doba bo uvedena v Franciji v novembru leta 1930. i Ivan Hribar: 10 MOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leta. Boja vajeni pa gimnazijalci niso mirovali; kadar ni bilo postopačev, našli so si drugega sovražnika v realcih, katere so zmerjali s »štalfuksi« (hlevski lisjaki). Ker so cštalfuksk odgovarjali s psovko »šul-fuksk, je bil povod za boj dan in tako sta se včasih merili smešni armadi »šulfuksov« in »štalfuksov«, dokler nista tega izvedela oba profesorska zbora ter s Strogimi odredbami preprečila nadaljnje bojevanje. — Pri teh bojih, ki pa sicer niso imeli drugih po- j fsledic, ko da je eden ali drugi bil opraskan ali da je odnesel kako bunko na glavi, se je zgodilo marsikdaj kaj smešnega, ki pa je vendar pokazalo resno ozadje. Tako je pri nekem boju, pri katerem so bili postopači močnejši, kakor pa gimnazijci in je bilo videti, da utegnejo prvi zmagati, izginil nek součenec iz naše vrste in videli smo ga na drugi strani, kako je vihtel v drugi vrsti rokč ter klical: »Le dajmo jih, le dajmo jih!« Od tega časa je veljal v naših očeh za »trans-' fugo« (prebegleža) ter je užival tudi temu primemo Spoštovanje. Ko sem bil četrtošolec, so neki dijaki iztaknili v nekdanjem trdnjavskem poslopju ob sedanjem Rega-iijevem gaju prostrano kazemato in so hodili vanjo kvartat. Lezli so vanjo skozi tesno okno, do katerega «o morali priplezati po kamenju, ki je iz ozidja štrlelo. •V kazemati so si prižgali svečo, katera jih je s svojo ^brlečo iučjo osvetljevala, da so bili podobni duhovom. Šoučenca Kuhar in Stare, katerih prvi je postal kasneje moj uradnik, drugi je pa vstopil k »mekei- kajnarjem« (vojakom, ki so šli z nadvojvodom Maksimilijanom osvajati Mehiko), sta tudi mene zvabila v ta brlog, Ni mi v njem ugajalo. Zato nisem šel nič več vanj. Pač pa sem se začel zanimaji za kvarte in sem se v oni dobi naučil od součencev igrati tarok in marijaž. Na srečo je delo, katerega sem kasneje vse življenje imel polne roke, storilo, da se ni v meni razvila kvartopirska strast. Umevno je, da take razmere niso posebno ugodno vplivale na moj šolski napredek, ker sem z vsem drugim imel več opravka, kakor s šolskimi knjigami. Izhajal sem pač še precej dobro, ali odlike, katerih sem bil do tedaj vajen, so splavale po vodi. — V drugi šoli se je prebudila v meni naenkrat jako živalmo narodna zavest. Ze do tedaj je tlela v meni neka iskrica nezadovoljstva proti temu, da je ves pouk od tretjega ali pravzaprav že celo od drugega normalnega razreda bil nemški. Napačno pa bi bilo misliti, da so morebiti narodno zavest in ljubezen do slovenskega jezika vzbujali v nas profesorji slovenskega jezika; ne: bili so tako neznansko dolgočasni in suhoparni, da so bili v stanu ravno v nasprotnem smislu vplivati. Iskrico narodnega navdušenja nam je marveč položil, v dušo mož, iz čegar usta pri pouku nismo slišali nikdar slovenske besede; bil je to učitelj zem-Ijepisja in zgodovine Karel Melzer. Drugošoleki repetentje so poznali njegove slabosti in kadarkoli je poklical na izpraševanje kakega dijaka, o katerem so vedeli, da se ni bil dobro pripravil, začeli so njegovi •Kžji tovariši kakor spontano klicati: »Oh, gospod profesor, povejte nam no kaj o Vodniku in Prešernu,« in ako je bil le količkaj dobre volje, ni dalje izpraševal, temveč riam je po nekem obotavljanju ginjeno začel deklamovati »Slovo od mladosti« ali pa sonet »O, Vrba, srečna draga vas domača...« Pri tem so se mu porosile oči. Poleg tega nam je poln navdušenja govoril o Vodniku in Prešernu, pri čemur ni nikdar pozabil omeniti svoje, v »Vodnikovem albumu« priobčene ode na ta dva naša pesnika. Kako so laki trenotki vplivali na naša sprejemljiva mlada srca, si je lahko misliti in smelo trdim, da je Melzerjeva zasluga, da je v mnogih svojih učencih užgal plamen rodoljubja in domovinske ljubezni. Mož je bil sicer čudak z mnogimi odgojno ne ravno prikupljivimi lastnostmi; a srce je imel blago in poštenjak je bil od nog do glave. Zato smo ga radi imeli in spoštovali, dasi je njegova nič kaj posebno negovana zunanjost vabila na smeh'. Meni se je zlasti en izrek njegov utisnil neizbrisno v spomin; izrek, ki mi je dal vpogled v njegovo vsake hlimbe in prevare čisto dušo. — Razlagal nam je o Husovcih in o njihovih vojskah. Pri tem je seveda mnogo govoril o Žižki. Suho sicer in le ob navajanju dogodkov; vendar pa tako, da je bilo poznati, da mu je Žižka simpatična zgodovinska prikazen. K koncu svojega razlaganja »e je pa mož ogrel in iz njegovih ust so prišle te-le, dobro v spominu mi ostale besede: »Ich solite auch eigent-lich sagen, dafi Žižka ein R&uberhauptmann war; ich sage es aber nicht und wenn ich es auch sagen wiirde, so glaubet es ja nicht, denn er war ein groBer Feki-herr.« (Pravzaprav bi vam moral reči, da je bil Žižka poglavar roparjev; toda ne rečem vam tega in ko bi vam rekel, ne verjemite mi, kajti on je bil velik vojskovodja.) f (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. — Odlikovanje. Pehotni major Branko Pogačnik je bil odlikovan z redom Karagjor-gjevideve zvezde IV. stopnje. — Rigorozna odredba glede prepovedanih publikacij. Na zahtevo notranjega ministrstva je opozorilo poštno ministrstvo vse svoje podrejene organe, da morajo strogo paziti na vse inozemske prepovedane knjige, liste in ■druge publikacije ter jih uničiti, sicer ibodo nosili odgovornost. V težjih slučajih bodo obtoženi po zakonu o zaščiti države. — Vprašanje prostitucije. Novi finančni zakon pooblašča ministra za narodno zdravje, da uredi vprašanje prostitucije s posebno uredbo, veljavno za vso državo. Minister je imenoval komisijo, ki naj uredbo sestavi. — Oddelek za samoupravne proračune pri generalni direkciji davkov namerava finančno ministrstvo ukiniti. Samoupravne proračune naj bi v bodoče potrjevali oblastni odbori in veliki župani po navodilih finančnega ministra, ki si pridrži kompetenoo zadnje instance. — Telefonski promet med Trstom in No-vimo Sadom. Minister za pošte in telegraf je odobril, da se otvori direkten telefonski promet na progi Novi Sad—Trst. — Knjižnica ministrstva pošte in telegrafa. Ministrstvo pošte in telegrafa je izpopolnilo svojo knjižnico z večjim številom novih knjig. Minister je podpisal posebni pravilnik o knjižnici. — Prihod angleških zdravnikov v našo državo. Začetkom meseca maja prispe v našo državo okoli 30 do 40 angleških zdravnikov. Angleški zdravniki bodo prepotovali v avtomobilih zahodne kraje naše države, predvsem Dalmacijo in Črno goro. — Zaključek I. polletja na osnovnih šolah. Ministrstvo prosvete odreja z odlokom O. N. br. 8365, da se na vseh osnovnih šolah zaključi lotos prvo polletje dne 81. januarja opoldne, drugo polletje pa se začne dne 6. februarja zjutraj. — Ljutomer. Na vinski razstavi in vinskem sejmu v Ljutomeru se je prodalo nad 800 hi vina letnika 1927 in sicer največ v sosedno Avstrijo, nadaljne kupčije pa so v teku. Vpo-števajoč to dejstvo moremo sprejeti le z radostjo izid tega vinskega sejma. Razstava je uspola popolnoma tudi v tehničnem in strokovnem pogledu. Na dan pred razstavo so bila vina ocenjena od strok, komisije, ki ji je predsedoval direktor vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Andrej Žmavc. Prisostvovala sta med drugimi tudi zastopnik velikega župana g. Josip Zabavnik in upravnik držav-uega loznega in vočnega nasada v Kapeli g. Joško Glaser. Pri tej oceni se je izkazalo, da so bila vina prav izborne kvalitete in so zato mnoga dobila najvišjo ceno. Od priznano dobrih poznavalcev vina gre glas, da je ljuto merska vinska razstava v strokovnem oziru ua višini sedanjega časa in se pristni »Ljutomerčane po svoji kvaliteti more meriti z najboljšimi vini cele Evrope. Iz tega razloga je enaka prireditev v Ljutomeru tudi v bodoče kar najbolje na mestu. — Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wollova 12, so darovali za božič: po 50 Din: Remžgar Fran in Ernst, Ljubljana; Brenčič Alojz, Ptuj; županstvo občine Toplipe; Banko Ignac, Ljubljana; Bončar Matij, Ljubljana; ■Smole Franc, Zelena jama; osobje sklad. del. 12 Din: Rebernik Terezija, Ljubljana. — Vsem plemenitim darovalcem izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo. — Podporno društvo slepih v Ljubljani. — Razpis službe. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje mesto ravnatelja v oblastnem denarnem zavodu »Kranjska hranilnica«. Po lag običajnih pogojev se zathevajo vsi trije državni juridični izpiti, najmanj dveletna sodna dn odvetniška praksa ter dveletna bančna praksa. — Pravilno kolekovane prošnje se vlagajo pri ljubljanskem oblastnem odboru do 28. januarja 1928. — I* vojaške službe. Za vojnega atašeja v Rimu Je imenovan generalštabni brigadni general Milutin Nedič, za vojnega atašeja v Varšavi pa neneralštabni polkovnik Alekr .sander Stojanovič. — Administrativna kapetana I. razreda Josip Altman in Franc Pintar sta upokojena. — Iz železniško službe. Premeščeni so: Iz Soštanja-Topoljščice v Maribor glavni kolodvor postajenačelnik Ivan Zupan, iz Trbovelj v Celje šef sestavljanja in premikanja vlakov Franjo Pekolj, iz Bučecovc v Šmarje-Sap postajenačelnik Vinko Jug. V višjo skupino je pomaknjen kemik glavne carinarnice v Ljubtjani inž. Marko Kranjc. — Suha leta na vidiku. Iz Londona poročajo: Znani meteorolog sir Napier Shaw se je izjavil glede vremena v letu 1928. Izjavil se je Belo optimistično, vendar pa z gotovo rezervo. Sir Shaw je sicer mnenja, da bo preteklo še precej .časa, predno bo mogoče napovedati vreme za celo leto vnaprej s koli-kortolikSno sigurnostjo, da pa je vsekako prepričan, da lahko pričakujemo letos boljšega vremena ter da je ciklus mokrih let pri kraju. — Moralna Prag*, praška nravnostna policija je uvedla po slavnih vzgledih akcijo za Izbijanje tajne prostitucije. Vse nočne lokale, bare, vinarne, kabarete in kavarne, v katerih se vrše koncerti, je obiskala posebna policijska komisija, ki je sporočila Ja-stnikom, da separeji ne smejo imeti več ključavnic in zapahov. Tudi okna in vrata ne smejo biti več zastrla z zastori. Zofe in kanapeji morpjo iz separejev izginiti. Lože v koncertnih ka- varnah ne smejo biti ločene od ostalega prostora z zastori. Kot se čuje, namerava praška policija separeje in lože v nočnih kavarnah sploh odpraviti. — Vojni filmi v Franciji prepovedani. — Francoska vlada je prepovedala predvajanja vseli filmov, ki vsebujejo epizode iz svetovne vojne. Odredba je bila izdana, ker so se kazale tendence smešiti vojno, kar je smatrala francoska vlada kot žalitev padlih vojakov. — Priprave za prihodnjo vojno. V Buxelle-su se je vršila te dni konferenca zazaščito civilnega prebivalstva v slučaju vojne. Sklenjeno je bilo, da se razdele v slučaju vojne med civilno prebivalstvo plinske maske ter da se imajo zgraditi v .slučaju vojne po mestih kaverne, v katerih bodo iskali civilisti v slučaju zračnih napadov zatočišča. — Marcel Prevost na indeksu. Pariški nadškof Dubois je objavil te dni listo prepovedanih knjig. Med prepovedanimi knjigami se nahajajo tudi romani Marcela Prevosta, češ, da se izraža v njih verski misticizem ter se slikajo v njih človeške strasti. — Nova velika ekspedicija na severni tečaj. Iz Newyorka poročajo, da pripravlja znani raziskovalec polarnih krajev Byrd za letošnje leto novo ekspedicijo na severni tečaj. Byrd je dal zgraditi v ta namen novo polarno ladjo »Samsoni. Ladja se nahaja trenutno na Norveškem, odkoder se ima podati ekspedicija na pot. Byrd se namerava vrniti z Zedinjene države letos meseca 'junija, ni pa izključeno, da odloži polet do leta 1930. Ekspedicija vzame seboj 200 polarnih psov in aaroplan, s katerim namerava poleteti Byrd v še neraziskane polarne kraje. Ekspedicija se udeleži 50 do 60 oseb. — Ženske na Grškem izključene iz di-plomatične službe. Iz Aten poročajo: Zunanji minister Mihalokopulos je izdal naredbo, na podlagi katere se ženske principijelno ne smejo sprejemati v diplomatsko službo, in sicer niti kot manipulantinje in pisarke ne. — Mednarodna konferenca za radiofonijo. Meseca februarja se vrši v Pragi konferenca »Radiofonske unije«. Konferenca bo pretresala predvsem vprašanje dolžine valov posameznih evropskih .postaj, na podlagi sklepov Washingtonskega kongresa. Kot znano, je sklenila washingtonska konferenca, da se smejo uporabljati samo kratki valovi od 200 do 450 metrov in nekateri dolgi od 1340 do 1875 m. — Ukinitev porotnih sodišč v Italiji. Kot poročajo italijanski listi, bodo v Italiji z novim kazenskopravnim redom porotna sodišča v dosedanji obliki odpravljena. — Rezultati kongresa ruskih psihijatrov. Te dni je bil zaključen v Moskvi prvi vseruski kongres psihijatrov. Konstatacije kongresa so izzvale v sovjetski Rusije veliko pozornost. Kongres je ugotovil, da se je v sovjetski Rusiji od zadnjega kongresa, 'ki se je vršil pred dvema letoma, na polju borbe zoper živčne in duševne bolezni sicer mnogo storilo, da pa so podvzete mere še vedno nezadostne. V bolnicah ni dovolj postelj in niti posebnih oddelkov za otroke, niti posebnih bolnic za umobolne. Število zdravnikov za duševne bolezni ne ustreza dejanskim potrebam. Kongres je ugotovil dalje nujno potrebo dobro organiziranega pobijanja alkoholizma v sovjetski Rusiji. Končno je kongres sklenil, da naj se izdelajo pravila za organizacijo »Vseruskega udruženja nevrologov, patologov in psihijatrov«. Prihodnji kongres se vrši leta 1929. — Zgradba dijaškega hotela v Pragi. Neko praško stavhno podjetje namerava zgraditi v Pragi po vzorcu angleško-amerikan-skih »boarding-housov« poseben hotel za študente. Hotel, iki bo imel 308 sob, v katerih bo 'lahko stanovalo do 600 študentov, bo urejen po zgolj komercielnih principih. Pregovori s kompetentnimi faktorji so v teku. — Peš iz Amerike v Pariz. Te dni se je podal 25-le1ni študent Eastman iz Saluna v Massachussetts-u peš na pot iz Amerike v Pariz. Mestni župan je dal Eastmanu seboj pozdravno pismo predsedniku francoske republike. Eastman krene proti Alaski ter bo skušal priti preko zamrznjenega morja na Kamčatko, nakar bo nadaljeval pot preko azijskega kontinenta. Eastman upa, da prispe v Pariz leta 1930. — 1,000.000 brezposelnih v Zedinjenih državah. Za delavce v Zedinjenih državah so se razmere v zadnjem času želo poslabšale. Zavladala je velika brezposelnost, zlasti v stekleni in premogovni industriji. Vsega skupaj je trenutno brezposelnih okoli 1,000.000 delavcev. število samo deloma zaposlenih pa znaša celo 3,500.000. Plače so v primeri s cenami življenskih potrebščin slabe. Pri železnicah je zaposlenih okoli 200.000 delavcev z dnevno mezdo po 17 dolarjev. Te številke naj bodo opomin onim, ki mislijo, da je za delavce v Ameriki še danes nekakšen raj. —_ Nataliteta in mortaliteta v Leningradu, število porodov je v Leningradu tekom leta 1927 napram letu 1926 padlo in sicer od 43.923 na 41.296. Število novorojenčkov moškega spola je število novorojenčkov ženskega spola za 10% presegalo. Leta 1927 je umrlo v Leningradu vsega skupaj 25.722, leta 1926 pa samo 23.701. Največ ljudi umre v Leningradu v jeseni. — Še ne objavljeno Ibsenovo delo. Kot po-ročaio iz Oslo, so našli v knjižnici norveške Družbe za znanost v Trondhjemu doslej še ne izdano Ibsenovo delo. Kot pravijo, gre za neko dramo v verzih. Drama se izda v kratkem v obliki knjige. — Poklic nemškega princ«. Pred budim-peštanskim sodiščem se zagovarja te dni me-klenburški princ Borvin. Princ je prizadejal svojemu konjskemu hlapcu, ki mu ni dobro očistil konja, težko telesno poškodbo.. Dečko je rojen leta 1887. Na vprašanje, kaj Je njegov poklic, je odgovoril, da je podpredsednik polo-kluba. — Poiikušeno posilstvo. V Zagrebu je ibdl te dni aretiran 21-letni tiskarski delavec Aleksander Stefanovič, ker je hotel posiliti neko mladoletno služkinjo. Posilstvo je preprečil policijski stražnik, ki je prišel slučajno na lice mesta. Policija je izročila Stefanoviča sodišču. — Strup za kandidate samomora sta prodajala. Pariška policija je aretirala te dni brata Pierra in Emila Couderta, ker sta prodajala skrivoma ljudem, ki so nameravali izvršiti samomor, strup. — Od hudiča obseden... Prebivalstvo mesta Flint v Michiganu razburja te dni krvav zločin duhovnika. Pastor Adolf Hotalings, oženjen možakar in oče petih otrok, je mučil te dni svojo petletno hčerko do smrti, nakar jo je razrezal na kose. Bil je aretiran. Ko so ga gnali v zapor, so ga le s težavo obvarovali, da ga razljučeno ljudstvo ni linčalo. Kaj ga je privedlo do tega, da je izvršil zločin, Hota-lings noče povedati. Pri vsakem zaslišanju jeclja samo: Moral sem biti od hudiča obseden ... Ker je bil možakar znan kot miren in prijazen človek, je stvar zagonetna. — Roparski napad na vlak. Ekspresni vlak Varšava—Moblin je napadla te dni v bližini postaje Novi Dvor večja roparska tolpa. Banditi so oddali na vlak več strelov, vendar pa se jim ni .posrečilo, da bi bili vlak ustavili. Eden od železniških uslužbencev je bil obstreljen. Od potnikov ni bil nihče ranjen. Po ponesrečenem napadu so se porazgubli roparji v bližnjem gozdu. Oblasti jih 'iščejo doslej zaman. — Nenavadna ljubavna drama pri Dunaju. V Floridsdorfu pri Dunaju se je odigrala te dni nenavadna ljubavna drama. V zgodnji jutranji uri so se začuli iz stanovanja železniškega sprevodnika Ivana Schinka revolver-■ski streli Ko so udrli sosedje v stanovanje, je ležal Schinka ustreljen, njegov prijatelj mehanik Jurij Luger pa težko ranjen na tleh. Y bolečinah se zvijajoči Luger je imel še toliko moči, da je dejal policijskemu stražniku, ki so ga preklicali sosedje: »Gospod stražnik, »§ 129, točka >b«. — Schinka je bil ljubosumen.« Luger je bil prepeljan v bolnico, kjer je pa kmalu nato umrl. Očividno gre za lju-bavno afero dveh homoseksualcev. — 10.000 oseb na enega človeka. V Sliatu v Michaganu je bil aretiran neki moški, ki je obdolžen, da je odvedel neko petletno deklico. Ko se je vest o aretaciji razširila, se je zbralo pred zaporom okoli 10.000 ljudi, ki so hoteli udreti v poslopje ter obdolženca linčati. Oblast je morala uporabiti plin, ki povzroča solze, da je preprečila, da se pobesneli množici njena namera ni posrečila. Končno je moralo razgnati ljudi vojaštvo. — Smrt fasadnega plezalca. V vsej Poljski znani »človek-muhat:, akrobat Polinski je priredil te dni v Lvovu javno predstavo. Produciral se je kot fasadni plezalec. Prireditvi je prisostvovalo več tisoč gledalcev. Ko je priplezal do drugega nadstropja, je jel metati elegantno opravljeni Polinski med gledalce reklamne liste letalske lige. Nenadoma je spodrsnil, padel na cestni tlak m obležal s polomljenimi udi pri priči mrtev. — 67 živali zgorelo. Iz Emena poročajo: V liatzumerfehn-u je uničil te dni požar pristavo posestnika Schuverja. Pomoč je prišla prekasno: Zgorelo je 67 glav živine in 7 konj. Redili so samo 7 glav živine. Kftko je požar nastal, še ni ugotovljeno. — Konzulove kupčije z jajci. V Varšavi je bil te dni aretiran bivši dragonski polkovnik in avstrijski poslanik Adolf Rohn-Rohnau. Rohn-Rohnau se je bavil kljub temu, da je bil aktiven avstrijski konzul v Varšavi, 8 kupčijo z jajci. Imel je pa smolo: Izkazal se je kot slab trgovec ter je toliko izgubil, da so ga odslovili iz konzularne službe. Njegovi upniki so oškodovani za več kot 100.000 šilingov. Samo grofica Ostrovvska je izgubila 58.000 šilingov. — 12 let se je trudila, predno se ji je posrečilo dobiti angažman. »United Press« poroča iz Hollywooda: Margareta Man je oblegala celih 12 let vsa mogoča filmska podjetij1«d.a W jo angažirali kot filmsko igralko. Sedaj je dobila končno angažman pri Fox-filmu. Stara je ravno 60 let. Filmski strokovnjaki ji proTokujejo veliko bodočnost. — Maščevanje odpuščenega policaja. — V Bochrodczanih pri Lvovu so odpustili te dni disciplinarnim potom nekega policaja. Posledica je bila, da je udrl policaj naslednji dan v policijsko poveljstvo ter ustrelil policijske, ga komisarja Szeligowskega dn nekega policijskega nadzornika, nakar je .pognal še samemu sebi kroglo v glavo ter obležal pri priči mrtev. Ljubljana. — Svetosavska beseda. Srbsko-pravoslavna cerkvena občina priredi, kakor vsako leto, tako tudi letos tradicijonelno Svetosavsko besedo dne 27. t. m. v veliki dvorani hotela Union. Dopoldne ob 9. uri je šolska proslava, h kateri so povabljeni vsi prijatelji šolske mladine. Vstop je prost. — Zvečer ob 8. uri se vrši istotam koncert, pri katerem sodelujejo: operna pevca gdč. Vera Majdičeva ter g. Holodkov, g. kapelnik Nar. gledališča N. Štritof ter pevski zbor Ljubljanskega Zvona pod vodstvom dirigenta g. Z. Prelovca. Po koncertu je prosta zabava s plesom. Vstopnina k večerni prireditvi za sedišča 15—40 Din, stojišča 10 Din. Prihodnje dni se začno razpošiljati vabila če bi kdo vsled neljube pomote vabila ne dobil, naj se izvoli zglasiti v trgovini g. Dobriča v Prešernovi ulici, kjer dobi vabilo. Istotam se dobe vstopnice za večerno prireditev v predprodaji. — Ker je Svetosav-ska zabava ena najpriljubljenejših prireditev v Ljubljani, je gotovo, da bo tudi letos Sveto-savska beseda zelo mnogobrojno obiskana. Čisti dobiček prireditve je namenjen za humanitarne svrhe, zato se prostovoljni prispevki hvaležno sprejemajo. 1— Prihitite in ne zamudite planinskega kirlatovanja dne 1. februarja t. 1. v veliki dvorani hotela »Union«, kjer ne bo manjkalo ne rdečega lecta, ne kranjskih klobas, ne rujnega vinca. Pridite vsi, da nazdravimo mamonu nafiih rajskih planin. Pridite, da se spoznamo in da oživimo stara znanstva, da povečamo in ojačimo krog planinskih »rc. 1— Organizirana prodaja kož v ponedeljek, dne 23. t. m. prične ob osmi uri dopoldne. V tem času imajo zamudniki še možnost, izročiti svoje kože Lovski zadrugi oziroma »Divji ! koži« v komisijo za popoldansko dražbo. Na-! bralo se je že precej blaga, vendar je še do-j brodošla tudi vsaka posamezna koža. Čim bogatejše bomo založeni, tem lepši uspeh bo imela popoldanska dražba. Dopoldne se za-more kupiti tudi posamezne kože, medtem ko se bo prodajalo blago popoldne samo v -partijah na dražbi. 1— Društvo »Soča« priredi v soboto 21. t. m. ob 20.30 predavanje g. Joso Čeha, veterinarskega referenta pri tukajšnjem srezkem poglavarstvu. Predavanje je važno, ker se dnevno dogajajo slučaji stekline in so naši Pasteurjevi zavodi polni otrovanih ljudi. Po predavanju nastopi sloviti Kozinov kvartet. Vstop prost. Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 20. januarja 1928 ob 8. uri zvečej predava starosta gozdovniškega pokreta g. Kravos iz Ljubljane o »Gozdovništvoc, o zgodovinskem razvoju in njegovih pojavih čirom sveta, posebno v naši domovini, s pomočjo mnogih lepih skioptičnih slik. V pondeljek, 23 januarja skupna proslava z narodnim gledališčem 50. letnice našega prvega pisa-i telja Otona Župančiča. Uvodno predavanje j ima g. prof. J. Glaser. Uvede se brezplačni ; strokovni tečaj »Slovenščina za Slovence«, ki bo ga vodil g. prof. dr. Maks Kovačič. Gospod profesor bo opozarjal na podlagi praktičnih vzgledov na napake, ki se delajo v javnem življenju, po časopisih itd. Pričetek tečaja je 1. februarja. Prijave je naslovita na Ljudsko univerzo v Mariboru. PRAZNIK ROJSTVA PRINCA ANDREJA. Kmalu po 6. uri zjutraj je včeraj Ljubljančane zbudilo močno streljanje z ljubljanskega gradu. Takoj so vedeli naši Ljubljančani, da je končno vendarle napočil v kraljevski rodbini težko pričakovani veseli dogodek, ki ga je vsa država z veliko napetostjo že deset dni nazaj pričakovala. »Princ se je rodil« so govorili Ljubljančanom trdi »101« topovski streti, kmalu za njimi so se pa oglasili z ljubljanskih zvonikov ubrani zvonovi, radosteč ljubljansko prebivalstvo z veselo novico, da se je rodil Nj. Vel. kralju drugi sin, ki so ga imenovali z začasnim imenom Andrej. Deca je vsa vzradoščena poskočila iz svojih (oplih posteljic in glasno komentiralo veseli dogodek: »Danes pa ne bo šole, bo maša. Če bo princ, bo tri dni prosto, če bo pa princesa, pa samo en dan.« Ne vem, če bodo prišli na svoj račun. Ob 9. uri je bil v stolnici svečan »Te de-um«, ki so se ga udeležili divizjiski komandant div. general Danilo Kalafatovič z obema brigadnima generaloma in S celokupnim oficirskim zborom, dalje veliki župan dr. Vodopivec in mestni .podžupan Jos. Tuirk z ostalim uradništvom naših državnih dn avtonomnih oblasti. Po izvršeni službi božji v stolnici se je podalo vojaštvo z godbo na čelu v vojašnico vojvode Mišiča, kjer se je vršila ob 10. uri svečana pravoslavna služba božja v kapeli v proslavo rojstva drugega princa. Bogojavljenje. Po precej dolgotrajnem cerkvenem opravilu v pravoslavni kapeli na Taboru se je razvila iz kapele svečana litija (procesija), ki je krenila po General Maistrovi ulici skozi glavni vhod na dvorišče vojašnice vojvode Mišiča, kjer so bili že v dvojni vrsti postavljeni vojaki 40. pešpolka z majorjem Nikoličem na čelu in moštvo ene baterije 16. artilerjjskega polka. Na desnem krilu je stala godba Dravske divizije. Kmalu po 11. uri je prišla iz kapele procesija pravoslavne duhovščine, ki jo je vodil za tremi križi in dvema bandercema pro-ta Jankovič. Sledili so člani pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani, ki so obstopi« al-tar na sredi dvorišča Altar je bil postavljen iz enostavnega odra, okrašen s tremi masivnimi križi iz ledu, ki jih je izdelala naša pivovarna »Union«. Cerkveni obred je izvršil prota Jankovič, ki je prečita!, oz. prepel cerkvene molitve. Navzoči so bili vsi naši vojaški in civilni dostojanstveniki in velika množica ljudstva, zlasti šolskih otrok. Ob Bogojavljenju (posvečenju vode, t. j.: Kristus se je prvič kot Bog pokazal ljudstvu ob reki Jordan in se dal po Janezu Krstniku krstiti in se ljudje v Rusiji pri 20—80° mraza na prostem v reki kopljejo takoj ko posveti duhovnik vodo s trikratnim potop-Ijenjem križa. Ta običaj je zelo star dn sega v čase prvega kristjanstva v Rusiji) so pravoslavni verniki z vnemo zajemali blagoslovljeno vodo iz čebra, katero uporabljajo kot zaščitno sredstvo proti vsem .boleznim in nezgodam. Prota Jankovič je blagoslovil celokupno vojaštvo, nakar se je puhlika razšla. Mesto je bilo že izza zgodnjih jutranjih ur okrašeno z zastavami; avtonomni uradi bo bili prosti službe že ob 12. uri opoldne, do-čim so državni uradi službovali kakor vsak dan. Liudstvo je prebilo ves dan kot pravi narodni praznik. OBČNI ZBOR DRUŠTVA DRŽAVNIH GOZDARJEV. Diuštvo državnih gozdarjev v Sloveniji je ' imelo v nedeljo 15. t. m. v dvorani Ljubljanskega dvora v Ljubljani svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Dasi vsled zadnje redukcije domenskih gozdarjev stavljenih na neopravičeni minimum glede števila v službi se Se nahajajočih tovarišev, se je vendar v zborovalni dvorani ob H. uri zbralo lepo število zborovalcev, Id s* prihiteli iz vseh delov Slovenije. ' > Navzočnost dveh upokojenih tovarišev je zelo razveselilo .ostale aktivne $aae. Najboljši »vatni stroj . „Gritzner“ in ,,Adler** tro-ind. ▲ . DD- llKr SE PRIPOROČA JKrZA TISK VSAKOVRSTNIH^^# TISKOVIN ZA TRGOVCE, OBRT.lJ V NIKE, INOUSTRIICE IN URAOE.1 LASTNA KNJIGOVEZNICA. Med raznimi sklepi in stavljenimi resolucijami se je tudi sklenilo, da se v najkrajšem času izvede reorganizacija društva in sicer v pogledu spremembe društvenih pravil, katera se imajo razširiti tudi za sprejem kvalificiranih gozdarjev, ki se nahajajo v privatnih službah. Obenem izvede društvo evidenco zasedenih in prostih služb gozdarjev pri privatnikih. Končno se je obravnavalo vprašanje glede obstoja gozdarskih mest v državnem resoru, pri kateri razpravi je bila enoglasno stavljena aahteva, da če se že deluje na splošno črtanje te kategorije, se naj to izvrši po popolnem dosluženju posameznih gozdarjev, ne pa kot se je pred zadnjim Božičem zgodilo, da se je štiri tovariše v najboljši službeni dobi brez vzroka postavilo na cesto in to z veččlansko družino, proti kojemu činu se vloži protest. Ta je utemeljen že z dejstvom, da se morajo izpraznjena mesta prej ko slej zopet zasesti, ker je upravno delovanje drugače nemogoče. Državna blagajna pa bo imela s tem podvojene izdatke, plačati bo morala nepotrebne dolgotrajne pokojnine in vnovič aktivne prejemke. Čudo je, da se za celo zadevo nobena politična stranka ne zgane, ko se gre tukaj vendar za najvažnejšo gospodarsko panogo v Sloveniji. Sestavila se je tudi spomenica, v kateri se izraža poziv na merodajne faktorje, da se s prejšnjimi zakoni in odredbami pridobljene pravice tej kategoriji ne skušajo več minimi-rati, ampak naj ugled gozdarja pri ljudstvu, kojega si je sam pridobil, ostane nedotakljiv. Ogledalo v tem oziru je blizu, to je pri sosedi Avstriji, ki je bila in je še danes v tej stroki najboljši vzor celi Evropi. Fran Weraig: ŽELEZNIČARSKIM UPOKOJENCEM IN INVALIDOM! Takoj ko je Osrednji urad v Zagrebu ponovno ustavil železniškim invalidom že itak minimalne dohodke nezgodnih rent, je društvo prvi trenutek napelo vse moči in storilo na vseh pristojnih mestih vse potrebne korake. To ste čitali v časopisih in obvestite o tem delu vse ostale člane. Tudi Savez železniških upokojencev je v najhujši borbi za pravice železniških upokojencev in invalidov. Dobili smo obvestilo, da bo nakazoval Osrednji urad že nadalje renie, toda samo začasno. Opozarjamo ponovno vse merodajne kroge, da storijo pri ministrstvu saobračaja vse potrebno, da se železniškim ivnalidom v Sloveniji nezgodne rente že enkrat stalno urode. Da pa zamore naše društvo skupno s Sa-vezom ta težak boj nadaljevati, je nujno potrebno, da se vsi člani tega zavedajo. Vse člane torej opozarjamo, da skuša vsak po svojih močeh poravnati članarino — tudi zaostalo — in tako omogoči, da se započeto delo nadaljuje do končne dosege naših pravic. Zavedati se mora vsak, da moramo z združenimi močmi končno zmagati. Društvo železniških upokojencev. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. D rama. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 20. januarja: Divja raca. Red C. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 20. januarja: Zaprto (generalka). Za Župančičevo proslavo v operi v nedeljo 22. t. m. so vstopnice v predprodaji od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene eo dramske. Začetek akademije točno ob pol sedmih zvečer. PRIMORJE. Reduciranje občin. Na Goriškem se nadaljuje reduciranje občin. Sedaj sta bili združeni občini Rihemberk in Šmarje v eno občino pod imenom Rihemberk, občina Čepo-van, Lokovec in 'Tribuša v občino Cepovan, občina Podkraj in Col v občino Col, občina Godovič in Črni vrh v občino Črni vrh. Mesto podeštata v Postojni je prevzel dosedanji podeštat občine Šmarje pri Kopru, kapetan Giovanni Relli. Njegov pravi priimek je Rozman, primek Relli si je izbral kot italijanskih prostovoljec. Doma je tiz Kopra in zna dobro slovenska. Na svojem dosedanjem mestu se je sicer izkazal kot deber organizator, obenem pa tudi kot hud zagrizenec slovanskemu jeziku, posebno proti rabi istega v cerkvi. 10. t. m. pa je prevzel kapetan Relli tudi posle političnega tajnika za Postojno, koji mesto je dosedaj zavzemal dr. Stecher. Obenem pa tudi novo ustanovljeno funkcijo nadzornika za postojnski okraj. Radovedni smo na postopanj« novega podeštata .in tajnika na novem službenem mestu. Dvorana Trgovskega doma v Gorici je bi- la ognjišče sovraštva proti Italiji; od sedaj naprej bo služila samo prireditvam .italijanskega značaja. ■ — BORZE: Devize in valute. Ljubljana, 19. jan. Berlin 13.535 — 13.565 (13.55), Budimpešta 9.94 — 9.96 (—), Curih 1093 — 1096 (1094.5), Dunaj 7.9955 — 8.0255 (S.0105), London 276.75 — 277.15 (277.15), Newyork 56.68 — 56.88 (56.78), Praga 168.1 —168.9 (168.5), Trst 29975 — 801.75 (300.75). Zagreb, 19. jan. Amsterdam 22.923 — 22.983, Dunaj 7.9955 — 8.0255, Brlin 13.535 — 13.565, Milan 299.42 — '301.42, London 276.75 — 277.55, Ne\vyork 56.7 — 56.9, Praga 168.1 — 168.9, Curih 1093 - 1096. Curih, 19. jan. Beograd 9.1375, Berlin 123.685, Newyork 519.05, London 25.31, Pariz 20.4575, Praga 15.385, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.20, Sofija 3.7475, Varšava 58.10, D.;r.aj 7315 Efekti. Ljubljana, 19. jan. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 135 (135), zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Trboveljska 484 — 484 (484), Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0, Kranjska industrijska 330 — 0, Ruše 265 — 280. Ljubljanska blagovna borza (19 t. m.). Les: Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona desk, 12, 16 in 24 mm deb., 11 cm šir., 1.70 — 4.5 m, fco vag. meja po 660 in 1 vagon desk, smreka, jelka, od 13 — 60 mm deb., I., II., ifco vagon meja po 600. — Deželni pridelki: Zaključeni so bili pšenice. ŠPANSKI KRALJ ALFONS XIII. PRED LOČITVIJO. Pariški opoldnevnik »Le Rumeur« objavlja senzacionalno vest, da je razširjena v kompetetnih krogih govorica, da se namerava dati španski kralj Alfons XIII. ločiti. K temu se je baje odločil, ker sta oba njegova sinova vsled bolezni nezmožna za nasledstvo na prestolu. Alfonz XIII. namerava zato poročiti princesinjo, od katere lahko pričakuje sina, ki bo njegov vreden naslednik na španskem prestolu. V vatikanu še vrše baje že pregovori v svrho anulkanja Al-fonsovega dosedanjega zakona. Govori se, da namerava poročiti Alfons drugo hčerko Guiškega vojvode. Vest se zdi precej neverjetna, kdor pa pozna dosedanje zakonsko življenje kralja Alfonsa, mora priznati, da ni izključeno, da je resnična. Sedaj 42 let stari kralj Alfons XIII. se je poročil s svojo sedanjo soprogo princesinjo Viktorijo Evgenijo Battenberško štiri leta potem, ko je zasedel prestol, leta 1906. Poroka je bila zgolj političen akt. Šlo je zato, da bd pridobil Alfons s poroko oporo v Angliji. Zakon, ki je bil že sklenjen pod neugodnimi avspicijami — na poročno povorko je bil izvršen bombni atentat, ki je zahteval petnajst smrtnih žrtev — je bil vse preje kot srečen. Ne glede na to, da so otroci bolehni, ni bilo med zakoncema nikdar prave harmonije. Vrhutega je prestolonaslednik gluho' nem, torej za vladanje za vedno nesposoben, drugi sin pa tako bolan na pljučih, da bi najbrže pravtako ne mogel nikdar postati Alfonsov naslednik. Dejstvo je, da se je podal Alfons, posebno zadnja leta bolj pogosto kot kdaj preje, tolikokrat na daljša .potovanja, da se je često zdelo, da namenoma noče biti več doma. Alfons XIII. je vrhutega. d asi je strogo katoliško vzgojen, zelo liberalen, izredno pameten in visoko inteligenten mož. Če se pa namerava poročiti španski kralj res z guiško princesinjo, vsekakor ni izključeno, da je tudi to dejstvo zopet v zvezi s kakimi političnimi nameni. Španska zunanja politika gravitira spričo trenutne svetovno-političnega položaja že davno manj proti An-glaji kot proti Franciji in Italiji. Primo de Riverova diktatorska oblast je v glavnem notranje političnega značaja. V zunanje političnih zadevah odloča, kot je znano izza svetovne vojne, prav pogosto kralj -sam. Zdi se. da je ozadje baje od Allonsa XIII. nameravane razporoke in zopetne poroke maroški problem. Kljub prizadevanju Špan. kralja namreč doslej ni bilo mogoče aplanirati vežne rivalitete med Španijo dn Francijo glede kolonijalnih vprašanj.. Splošno znano pa je, da uma rodbina guiških vojvod za kulisami francoske politike često majhen vpliv na odločitev v važnih vprašanjih. Zato ni izključeno, da si obeta španski kralj Alfons od poroke z guiško princesinjo znatne politične koristi. Ta domneva tembolj upravičena, ker je -lansiral vest o razporoki in poroki španskega kralja v svet navadno dobro informiran francoski list in bd postal z navodno poroko Alfons XIII. vrhutega sorodnik vojvode apuljskega, s čemer bi prišel tudi z Italijo v intimnejše stike. Charlie Chaplin. Marijo najde v nočnem lokalu, kjer supira s svojim ljubimcem. Elegantno je oblečena in bogato okrašena z dragulji. Jean v svojem obupu potegne samokres, da pobije svojega tekmeca, toda prisotni ga razorožijo in vržejo iz lokala. V veži kluba pa se takoj nato čuje pok, Jean si je v svojem obupu pognal kroglo skozi glavo. Nato vidimo njegovo mater, ki v svoji strašni boli misli samo na eno: maščevati sina in ubiti njo, ki je vzrok vse nesreče. Toda Marije ne najde doma. Vrne se nazaj v svoje stanovanje, kjer leži njen edinec na mrtvaškem odru in tu vidi Marijo, ki kleči •v blaznem obupu ob truplu onega, ki ga je ljubila. Ihti v isii boli, ki je pretresla srce uboge matere in ta ob tem pogledu ne more izvesti svojega maščevanja. V zadnjih prizorih vidimo obe ženski, staro mamo in ono, ki bi bila lahko postala Je-anova žena kako živita skupaj v prijazni vasici. Posvetila sta se oskrbi malih sirot. Vidimo ju, kako se vračata po končanem dnevnem delu na majhnem kmetskem vozičku domov ... Prehiti jih mogočen avto v divjem diru. V njem ee .pelje bivši Marijin ljubi-anec s svojo bogato nevesto na poročno potovanje, domišljeni sreči naproti. Ko ga je bil pred odhodom eden njegovih tovarišev vprašal, kaj je sedaj z Marijo, je zmignil z ramami in zagonetno odgovoril: »Nič ne vem.« To je vsebina filma, ki je, kar moremo opaziti od leta 1923 naprej, močno uplival na vprizoritelje ameriških filmov, ki pa vendar ni imel tistega mogočnega svetovnega uapeha, kot drugi Chaplinovi proizvodi. Naravno so najmlajši kinematografski vprizoritelji bili tisti, ki so delali Chaplinu največje očitke. Eni so rekli, da ta film tehnično ni prinesel ničetiar novega, da ni nikjer v njem nikakega nenavadnega, močnega, izrednega vtisgj... Kakor da bi se morala meriti prava vrednost kakega filma po številu močnih vtisov ali tehničnih trikov! Saj ravno pri ameriških filmih dostikrat vidimo take oslarije, da se človeku kljub fotografski vrednosti filmskega traka vsa stvar studi. In kaj senzacionalnega naj bi še bilo v tem filmu? Ali ne zadošča že tragika človeške strasti? In ali ni občinstvo že do grla sito famoznih senzacionalnih filmov v celi vrsti epizod, v katerih kar mrgoli romantičnih dn neverjetnih dogodkov? Filmi te vrste so danes izgubili že ves kredit. Ljubezen, ki ne najde milosti v očeh stari-šev, dve ali tri življenja uničena radi nespo razuma ene ure, revolverski strel, ki konča eno življenje... Res, na žalost, to je banalno! Toda to je tudi resničnost! ■Da ta film predvsem v Ameriki ni našel tolikega odmeva je pa razumljivo radi tega, ker je nekaka vsakdanja zahteva ameriškega občinstva, da se mora vsak film, enako kot vsak roman in vsaka povest sploh, srečno končati. V tem oziru je v Amerika vse delano po enem in istem kopitu in povprefini Američan, je na srečen konec dejanja tako navajen kot na vsakdanji kruh, in ga tudi j zahteva Zato je ta publika, ki ima jako malo samostojnih misli, predvsem kar se tiče umetnc»..i, smatrala ta Chaplinov film za ponesrečen, za slabo izveden. Chaplin sam je o filmu rekel sledeče: »V kinematografskem svetu se pri nas nesrečni konec smatra za umetnost in družbe, ki hočejo s filmi edino .služiti denar, gledajo zelo neprijazno take filme. Večina tragedij te vrste pa so bile le bolj srednje dobri filmi in zato je bil tudi njih uspeu le bolj srednje dober. Iz iega dejstva se pa ne sme sklepati, da ogromna množica občinstva, katera se zbira pred kinoplatni vsega sveta, nič ne ceni umetnosti. Nesrečnega konca pa vprizoritelj ne bi smel nalašč iskati; snov in predmet sama povesta, kakšen mora biti konec. To ni ni-kakšno vrašanje intrige. Vsakdo si lahko izmisli kakšno intrigo? jo potem zamota, kolikor mu drago, in jo slednjič razvozlja. Jaz za svojo osebo mislim, da sovražim intrige. Ko sem sestavljal »Javno mnenje«, sem skušal sestaviti s čim največjo jasnostjo in 'usčnostjo odločen del življenja neke osebe. Čisto enostavno sem hotel predočiti, brez vsake spremembe in okrajšave, kako socialni položaj vpliva na življenske spremembe sentimentalne ženske. Naravno, da je bila moja glavna ddeja, da ta ženska ni bila dovolj močna, da se upira : življenju in njegovim neprestanim uapa-I dom. Kritike, ki so jih napisali o .-Javnem mnenju«, so se tikale bolj vsebdne filma kot načina, kako je bila ta vsebina prikazana. Jaz sem to vsebino prikazal s čim najmanjšimi efekti in sem skrbno pazil, da ne naglasim in ne pretiram ničesar, ker sem si bil svest, da hočem potom sugestije pokazati vse, kar je v taki stvari mogoče. O tej metodi sem se razgovarjal s številnimi osebnostmi in te so me, brez izjeme opozorile na dve stvari v mojem filmu. Najprvo dejstvo, da sem vprizoril prihod d n odhod vlaka, ne da bi bil pokazal vlaka samega! drugič pa, presledek enega leta v življenju ženske, o katerem nič ne povem in ga tudi ne razložim. Kar se tiče pne točke, soglašajo vsi'; glede druge pa so mnenja deljefla, in nekateri hi radi videli srečanje obeh zaljubljencev, Čeprav ta dogodek ničesar ne doda mojemu filmu; toda tu se pokaže radovednost in osebno zanimanje gledalcev, ki bi hoteli vedeti, kje in kdaj sta se obe osebnosti srečali.« Nič ni čudnega, če je Chaplin vzibudil kritike tudi on je moral zadeta na svoje rame večni križ, kateri je namenjen v$em onim, ki prinesejo človeštvu nekaj novega. Premišljeno je stopal po novih potih in po onih, po katerih je hodilo že tisoče pred njim. Ni hotel vzbuditi smeha ali razburjenja s pomočjo izrednih učinkov ali trikov. Hotel je samo pokazati življenje, takšno kot je v isti-ni. In dosegel je svoj cilj. (Dalje prih.) je samo za dom, obrt in industrijo. — NajlepSe opreme. — »Novost* je damska pisalna miza pri: Joiip Peteline liubliana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. 15 letita garancija. Pouk vezenja brezplačen. Najnilje cen«. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo (iskane pa Dii| 1.—. Stare kamenite stopnice hi vrata proda Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani — Beethovnova ulica 10. — Informacije med uradnimi urami v :: zbornični pisarni. :: Premog - Čebin WoHova 1111.- Telef. 205*. Prodam dve boljši 4 vrstni harmoniki, in sicer dvo- iD triglasno firme Lubag. — Harmoniki imata lep in prijazen glas in eta dobro ohranjeni. Naprodaj ata pri Stefanu, 5. mestna hiša na Kobaridski cesti, Bežigrad, Ljubljana OglaSnjte r Narodnem Dnevniku. VINOCET1 tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana j nudi . najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. Telefon Stev. 2389. Tehniino in higijeniCno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. M Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr. _ miBUANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 - Tli. 25S1 fatajalelj: AlefcnaAn Sdraslkar. - OMfeJs: VUdJndr Svetek. - Za tlaka mo >Meiter< odgovoren: Andrej Sever. Vd v Ljubljani. SfcarimkTpoire^ »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naalov brzojavkami „QROM“. Telefon 9484. Podrulnlce: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoCe posle najhitreje In pod kulantntad pogoji. mmm Zastopniki dreibe spalnih vos S. O. S. sa ekspresne C poMIke.