9. številka. Ljubljana, četrtek 13. januari ja. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja po poŠti prejemati za u v a t r o-o gor s k c dežele za celo loto Ki gl., za p.)l leta 8 gl. za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za Velo leto 18 gldM u Četrt leta gld. 80 kr., za en mesec l riđ. 10 kr. Za poSiljai »j« Da dom ae računa 10 kr. za mesee, iJO kr. za fietrt leta/— Za tuje delete toliko vee, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode učitelje na ljudskih AoIhIi in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld, -r>o kr., po pošti prejeman za četrt leta .i gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopnt petit-vrste G kr, če se oznanilo enkrat tiska, kr., če 8e dvakrat, in 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole tratikirati. — Rokopisi so ne vrtajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši „gtođftMIkft Itolbft". Oprav ništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnin«', reklamaeije, oznanila, t j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Ko inanovej hiSi.
Slovenski jezik in sodnijske razsodbe.
Visoka c. kr. nadsodnija v (iradei je zadnje dni slovenskemu kmetu intimiraia sledečo odločbo:
„lMa liohe k. k. Oberlandesgericht in Graz bat in der in possessorio aumariasiiuo verhandelten Iiechta-eache des Peter Keber duich dr. 1'iruat gegen Josef Mazovic und Andreaa Janćigai wegen ltesit/.storung ttber Kckurs des Zweitgeklagten Andreas .hinčigai gegen den diesdgerichtlichen Erkentnissbeacheid ddto. 1. Oktober 1880 Z. G854 in der Enviigung, d ss dio in sloveniacher Sprache erfolgte IUnausgabo und Ab fasaung desErkenntnissbeacheides vom 1. Oktober 1880 Z. G854 den bei den Gerichten dieses Oberlandea-gerichtssprengela aufrechten BettaO.de der d e u t ■» c h en Amtssprache und insbesondere den Heatimmuji^cn der hi ih.mi Juatizministerial-Erlasso ddto. 15. Mili/. 18G2 Nr. 86f> und voui f>. September 18(57 Nr. 80JG und 1KJ9G, vvelebe don Gebrauch der alovenisuhen Spraehe bei den Gerichten dieses Obcrlandesgeriehtsaprengels regeln, um so vveniger eiitsprieht, als dieser Er-kenntnissbescbeid die in de u t sc h er Sprache gepflo-genen Verhandlungen vom 7. Juni und 5. Aug. 1880 in s 1 o v o n i s o h e r Sprache erlediget, don hezogenen Erkenutniasbescheid dahin zu behehen, daaa dem k. k. lleztrkagorichte aufgetragen wenle, die in sloveniacher Sprache ausgefertigton Purien desselben von den Parthcien abzuvorlangon, den Erkcnntruss beachoid in der deutacheii Amtsspraeho auszul' rtigen, den Partheien zuzuatellen und das \veite-re gesetzliche Anit zu handeln."
Ta odločba je principijalnega pomena, in bode brez dvombe vznemirila duhove globoko po deželi. Naravno je torej, da o njej pišemo uvodni denašnji članek. Pri tem pa moramo poudarjati, da kratko nikar ne nameravamo sodnika in osobe njegove zaplesti v diskusijo. Sodnik, ki drži tehtnico pravice, stoji v nepri stopnej višini nad dami l In naj še tako hudo
Pravična in resnična pisma speetabilisova.
VIII.
Gospodičina! Ker mi leto 1880 nij ostalo v Čisto dobrem spominu, sem bil zaključil, da ne bom prinašal svojih pravičnih in resničnih pisem v novo leto; zakaj bi tudi, sem dejal, saj se lehko najde nov naslov in spodobilo bi se, da započnem svoje poslovanje v mladem letu s številko I., kakor je uže stara navada, naročito pri takih ljudeh, ki dobivajo vselej o početku novega leta v svoje birokratiške roke akta s prvimi brojevi dekadičkega sistema, in ti se potlej množijo in zrastejo proti koncu leta do visokih tisočakov.
Celo ime sem hotel popustiti staro in epectabilisa postaviti  v penzijo, pa mi je žal bilo za to historiško ime, katero se je itak! steklo nekaj popularnosti pri vas, gospodičina,'
pluskajo valovi srditega političnega življenja krog njega, govoril bode vedno, kar zapoveduje zakon ! Nikdar nijsmo dvomili, da stojijo avstrijski naši sodniki nad strankarskimi prepiri. Tudi v tem slučaji, ko smo namreč brali omenjeno nadsodnijsko odločbo, nijsmo ni jeden treno tek čiste in v/videne sodnikove osobe pomešali v politično borbo. In ko smo videli, da je grafiki časopis to odločbo kot politično dejanje svetu objavil še prej, kot jo je c. kr. okrajna Bođnija v Kamniku v roko dobila, ter pri tem triumfatorično in pomenljivo poudarjal, da je pri dotičnej seji predsedoval sum nadsodnijski prezident vitez \Vasser, mislili smo si pač, da židovsko uredništvo toga lista ne ve, kaj je sodnija in kaj spodobnost.
Ce torej zakon zabranjuje, da se slovenskim kmetom ne smejo slovenske razsodbe dopošiljati, potem je konec vsakej debati. Zakon je oster, trd ali mi se mu pod-vržemo pokorni!
Zabraniti pa se nam ne sme, da nekoliko pretehtamo razloge, s katerimi je visoki sodnik podprl svojoj nam Slovencem osodepolno odločbo. Z obžalovanjem obstanemo, da nas ti razlogi nijso prepričali. Visoki nudsodnik opozoruje na to, da je nemški jezik pri sod-nijah našega nadsodnijskega okroga uradni jezik.
Ali s tem argumentom dalo bi se dokazati, da se pri n a A i It s o d n i j a h s p r e-jeti in rešiti ne sme sploh nobena slovenska vloga. Da ta argument na mestu nij, razvidi se iz odločbe strne, ker v njej navedeni justičnega ministra ukazi jasno pričajo, da raba slovenskega jezika nij prepovedana pred sodnijami!
kakor tudi pri drugih čitateljicah našega dnevnika, ne glede na čitatelje, za katere prav za prav ne pišem ta pisma, nego jih pišem jedino za čitateljice, gospe in gospodičine, stare in mlade, lepe in grde, nota bene, če se sploh sme reči, da je grda katera, kar pa jaz nijsem še rekel nikoli. Po dolgočasnem premišljevanju sem sklenil, da ostane pri starem, da bomo nadaljevali, kar smo začeli lani, in da bo vaš speetabilis Se pridržal staro firmo.
S podpisi je težava in velik križ pri političnih novinah; če postavim svoje pravo in polno ime pod pismo, kakor to delajo naši nepolitični heletristi, precej bi vtegnil kdo podtikati mojej osobi hudobne enostranske ali celo svobodomiselne ideje, katerih jaz pod črto imeti ne smem, in če jih imam kaj, svetu kazati nehčem.
Hotel sem se skrivati pod Šifro S—s, pa sem  si precej mislil, da bi mogel to kateri 1 hudobnež,  kakeršnih tudi imamo v svojej literaturi, namesto „Speetabilis" čitati „Sancta
Sploh se nam vidi, da se iz omenjenih ukazov orožje proti slovenskemu jeziku i/.ko-vati ne da, ker tendenca teh ukazov je nagemu jeziku prijazna in na to obrnena, da bi se slovenščina v sodnijsko urmlovanje vpeljala bolj in bolj. V jednem teh ukazov beremo o razvitji in razširjenji slovenskega uradovanja sledeči simpatični pasus: B\Vas (to je naprava slovenskih protokolov) nicht nur doni ln-rere»»»i!' flor •Jiiwtiz|»ii<KKc» forderlich orseheint, sondern auch von der slovenischen Nationulitut angehorigea Parteien, Landtag.s-Und Reichštag-*dep uti rte ;i, und selbst vom Landtage des Herzogthuins Krain mit Hodit angestrebt wird."
Končno pa ne smemo prezreti, da datirajo vsi ti ministerski ukazi iz časov, v katerih še nij bil v moči za vsakega državljana p r e i m e n i t n i zakon od 2 1. decembra 1 8 07 , št. 142 drž. zakonika. V členu 19. te prevažne postave se bere:
„ Artikel 10. Alle Volksstamme des btaates sind gleithbc-rechtiget, und jeder Volksstamm bat   ein  uiiverlftfzl lollOS  It«»clit auf
Wahriing und Pflege seiner Nationahtiit und Sprache. Die CJleichbereehtigung aller landesiiblichen Sprachen i" Schule, imt und bnVntlichcn Leben vvird vom Staate an-erkannt."
Če je torej v omenjenih ministerskih ukazih u rad noj rabi slovenskega jezika kaka zapreka stavljena bila, morala je pasti vsled omenjenega zakona, ki daje vsem jezikom enakopravnost v Uradih.
Mi torej še nijemo zgubili vsega upanja, ter nadepolni pričakujemo razsodbe najvišjega
simplicitas", in kaj takega mi ne bi bilo všeč, to se ve, kako tudi!
Speetabilis je sicer generalno ime, zato. ker je več, skoro da še preveč speetabilisov na svetu, . barem na Ogerskem in na Hrvatskem, ako i ne pri vas na Slovenskem, nli zato me vendar le poznajo moje čitateljice, kakor bi tudi Erjavčevega „raka" v ljubljanskem Zvonu brez posebnih študij spoznali čitatelji, ako bi ga bil sam g. Erjavec krstil: „Crustaeea".
„Crustacea" ali po. domače „ Košar" je genus, „rak" je species v zoologiji, in tako sem tudi jaz species v genusu speetabilisov, tako si to reč tolmačim.
Mej menoj in Erjavčevim rakom je pa vendur precejšnja razlika, če ravno sem rekel, da sva oba species vsak v svojem genusu. Erjavčev rak ima pet parov nog, kar bomo gotovo zvedeli v prihodnjem nadaljevanju rakove biografije, jaz pa še en „dober" par teško zmorem. Škarje sicer imava oba, jaz in
sodnika, ki sta ga pozvali obe stranki (ista, ki je rekurz dobila, kakor tudi ista, ki je vsled njega izgubila), da naj v tej stvari spregovori nedotakljivo, zaJnjo svojo besedo!
Dr. I. T.
Po I i t ič n i ra t,**\ ed.
V Ljubljani 12. januarja. ,.Moravska Orlice" prorokuje novih bojev
v dr/a\ »»cm zboru, kadar se ta zopet zbere na Dunaji. „ Levica bo Je popolnem napela vse moči, videli bodemo, kako bode divjala in rjovela. A naši poslanci bodo takim napadom stavili mirnost nasproti, potem pa bodo centralisti opešali. Tako se bode boj završil. kateremu bode sledilo hitro razpadanje. Za trdno smo prepričani, da bo zdanja sesija prinesla nam preobrat v parlamentarnih razmerah ter da se bode končala s popolnim porazom centralistov."
Vse upanje so liberalci stavili zdaj zopet na ,J*iii«»<skl** shod v Lnci. Vendar z izidom ne morejo biti preveč zadovoljni. Kljubu temu,  da so liberalci z obskurnim Kirehmav-rom na čelu agitacijo zoper konservativne zgo-renjeavstrijske poslance skrajno napeli in kmete vabili z lažmi in na vsak mogoč način na shod v Line, vendar jih vseh skupaj nij prišlo k shodu še 3000 ne. Laž je bila tudi vest, da pride k shodu tudi gorenjeavstrijski namestnik, katero so Kirchmavrovei raztrosili za to, da bi kmetom pokazali, češ, saj mora le res biti kaj resničnega na celej agitaciji zoper konservativne poslance, Če   pride  k  shodu  govornike  poslušat sam namestnik.  Zbrani kmetje se še zmenili nijso zato, kaj se je govorilo, nego zapuščali dvo rano in hodili  se krepčat z božjo kapljico. Shod je sklenil zahvalno adreso odposlati do cesarja in do ministerstva zavolj ugodnega re-šenja fevdnega vprašanja. Nadalje se je sprejela včeraj na tem mestu omenjena resolucija in še druga glede razširjenja volilne pravice po kmetih, tako, da bi kmetje direktno volili in voliti pravico imeli vsi, ki plačajo po 6 gld. direktnega davka. Kakor znano, se začne libe ralcem kar v glavi vrtiti, če jih kdo spomni, da je ugodna rešitev te zadeve mogoča.
Avstrijski iicm&kl liberalci imajo zopet en program več za spremembo enkrat zopet veleizdaja k.   Pruski  petrolejec Schiinerer ga je izdal „an die  deutschen Stammesge nossen". Svoje somišljenike iz državnozborske levice vabi, da si osnujejo nemško nacijonalno društvo, ki bi se naj raztegnilo črez celo Av Btrijo, „katere nemški deli so bili pred tisoč leti pod nemško državo; zato da se mora zveza z Nemčijo utvrditi z zakoni ter ima Avstrija stop ti v organično državnopravno razmero z Nemčijo." — To šenererijanstvo meji uže na blaznost.
V 111111)4* dr>.uve.
Iz Peter burga se javlja, da je general Skobelev dobil več zmag nad Teke-Turkoma ni.
O političnem položaji piše „Golos" : „Evropske vlasti ne morejo doseči edinosti v svojih nazorih in namenih.   Od dunajskega kongresa i-em nij bilo take nesloge v nazorih diplomatov.   Vse stare zveze  so  razdrto, nove pa še nijso dognano   Zmaga Gladstonova nad Disraelijem dala je Angliji čisto n»v tir v politiki in angleška vlada še le išče stebrov, na katero bi svoj mejnarodni  program naslonila. Do  francoske   republike  nemajo  velesile še pravega zaupanja, in francoska vlada sama ne ve, kje bi si svoje zaveznike poiskala. Italija čaka v rezervi.  Avstrija, o:^abljena po notranjih bojih, ne ve, na katero stran bi se obrnila. Nemčija tipa in preiskuje, in se tudi še nij odločila, s kom bi se zvezala.   Še v malenkostnih zadevali se velesile ne morejo zedi-niti, in treba je za vsako stvar občne važnosti obravnav brez konca in  kraja, ker  si vlade druga drugej ne zaupajo. Tako ne more dolgo več ostati, ker se bo treba odločiti za važne sklepe, osobito v turških zadevah. Verjetno je, da se bodo zvezale Rusija, Francija in Anglija."
Grška ima denes 40.000 mož, z reservo vred pa 60 000. Cela armada se hoče poveli-čati na SO 000 mož. Pri Kiuppu je grška vlada naročila si 12 gorskih baterij, 0 poljskih in 4 pozicijske. Na Francoskem in v Stevru se je naročilo 30.000 pu^k, 0000 revolverjev "n 50 milijonov patron. Živeža so si Grki priskrbeli za 80.000 mož.
Jeden turi!*ili diplomatov je svetoval turskej vladi, naj odločno odbije predlog o mirovnem sodišči, Grškej pa naj da premisleka osem d nij, Če je zadovoljna s tem, kar jej je porta ponudila dne 3. okt. 1880.  Če Grška 8
on na zvezo z Nemčijo. Take zveze pa Španjci ne marajo.
Zdaj tudi angleške „Times" pišejo, da bi hilo najbolje, ako bi Anglija pustila hoerce v fuziiej Afriki, ker boerska dežela Angležem nič ne koristi ter ne bo nigdar koristila. Se ve da se morajo boerski „morilciu, ki so napadli 94. angleški polk, najprej kaznovati, pišejo „T.U.
I/ BS >»iiibaya se javlja 10. t. m., da se je izvedlo o nekej zaroti mej Ilindujci in muselmani v Kolapuru, ki so nameravali vse Evropce, mej tem. ko bi bili v cerkvi, pomoriti. Zarote se je baje udeležilo 3000 osob. 27 Indjcev je bilo v zapor dejanih.
Dopisi.
■z litijskega okraja 3. jan. [Izv. dop.] Prišel spiu te dni slučajno v neko c. kr. sodnijo litijskega okraja, kjer so se ravno vršile kazenske obravnave ter je bilo mnogo ljudstva zbranega.   Končala se je ravno neka jako zanimiva  obravnava, ko stopi ponosno v sobo možak z besedami: „Tožbo m' naredite!" Sodnik  ga  zavrne,  da ima sedaj  vse polno ljudi, ki so bili poklicani h kazenskim obravnavam; teh ne more prezreti; ko bode pa to obravnave dovršil,  pride gotovo on na vrsto. A mož se zadere:   „Jaz sem iz tuje komisije iz litijske, kadar h gospodu Vestenecku pridem in če prav v nedeljah,  me vselej precej pred vzamejo."  Na besede sodnikove, da tukaj nema okrajni glavar zapovedovati, tukaj je sodnija sama  svoj gospod, pa se ta Čudni Vesteneckov favorit še hujše zadere! -Tožba
meni mora biti gor' vzeta, se bom pri Veste-tem nij zadovoljna, potem naj   porta pretrga I necku pritožil." ter zapusti pisarno. Čudil sem
vse razmere z Grško ter vse Grke spodi iz Turčije.
Osman paša je imenovan za vojnega ministra, pomorski minister pa je postal Ilasan paša.
V aiiRJeskeJ spodnjej zbornici je glede Turške in Grške z nova izjavil Gladstone, da se vlasti trudijo urediti grško mejno vprašanje, samo vlasti da še složne nijso, kako bi se dalo to doseči V zgorenjej zbornici pa je lord Litton kritikoval zdanje angleške vir de politiko glede Afganistana. Vojevoda Argvll je temu nasproti odgovoril, da je bilo delovanje prejšnje vlade silno nevarno za Indijo. Anglija nema pravice Kandahar prisvajati si.
V Londonu se sploh boje zdaj kakega zločina od fenijcev, zato so javne oblasti na vseh straneh jako oprezne.
Na FrancoRkem so tudi po vseh družili mestih razen Pariza zmagali pri muni-cipijskih volitvah zmerni republikanci.
V Mpaujskej zbornici se je imel Ca-novas zagovarjati in odbijati dolžitev, da dela
se nad potrpežljivostjo sodnikovo, ki vendar nij postopal proti tej kreaturi, kakor je zaslužila; menda se take stvari v litijskem okraji, kjer vlada Vesteneck-paša, večkrat vrše. To je goli faktum! Ali ne podira s takim dejanjem Vesteneck sam zaupanje do sodnijskih uradnikov? Ali nij nesramno, da hoče ta naj-zagrizenejši sovrag našega naroda svoja krila celo čez c. kr. sodnije razpeti ter ondi vladati, kjer nema nič pravice? Kaj je tedaj praksa tajčkrajnerjev ?
Iz Zatfcliie 4. jan. [Izv. dopis.] Naj vam tu na kratko poročam o sestavi komisije za štetev ljudstva. V našem okraji imamo sicer mnogo izurjenih in omikanih kmetov, ki so gotovo sposobni za ta posel, pa kaj pomagajo vse dobre lastnosti, ki jih imajo, ker so pa značajni, narodni. Zadnja lastnost pa baje ne diši dobro vitezu Vestenecku.   Govori se
rak, vsak svoje, tudi ščipljeva rada, če nama ( kdo preveč zabavlja,  nego jaz ne ščipljem tako v en dan  indirektno in neoprezno ko rak,  ampak  samo po  strani vČeknem tu pa, tam koga tako. da ga ne zaboli preveč. Eno prednost ima ipak Erjavčev rak pred menoj: če se namreč raku noga kaj pokvari ali celo j odtrga, mu nova zraste,  meni pač ne,  in za to praktično lastnost zavidam mojega tovariša raka po pravici in po resnici.
Kakor vidite, gospodičina, sem prečital „Ljubljanski Zvon" in „Kres" sem tudi uže prečital. Kateri izmej teh dveh listov mi bolje ugaja, kateri mi je ljubši, vam še ne bom denes povedal, samo to rečem uže denes, da sem čisto zadovoljen, ka nam rastejo novi listi kakor glive po potresu. Naj se le sveti „Kros" v Celovci in naj doni „Zvon" v Ljubljani, eno kakor drugo je dobro, ker „Kres" deluje na oko, „Zvon" na uho, a pri nas je treba, da odpremo ušesa in oči, ter slušamo in gledamo, kaj se godi z nami.
Jaz ne morem zapopasti in razumeti takih Ijudij, katerim nij nič po volji na svetu; ne kateri  pravijo in govorijo, da sta nam dva lista preveč,  drugi: da se štajerski Slovenci ne smejo dati voditi v jezikovem vprašanju po
po potrebi v posebnih prilogah dokaze in proti-dokaze takega jezikovega vprašanja. Ko bi se prikazala kje na našem literarnem obzorji takšna jezikoslovna vojska, bi jaz precej moliti začel in bi molil: Jezikove vojske — reši
kranjskih, nego da se morajo bližati Hrvatom, nas o gospod!
(za take bi jaz nasvetoval rogaški ali podče-trtečki dijalekt, ki je čisto podoben krapin-skemu), še drugi, da se morajo štajerski udati kranjskim Slovencem, kateri so boljši filologi in gramatikarji, nego so štajerski itd.
Kar se gramatike in sploh filologije tiče, vam odprto povem, da ne maram preveč za njo, no, dokler se filologi eden poleg druzega trudijo iznajti kakšno blagoglasno novo obliko, je uže še, nego kadar se spopadejo in se začnejo vojskovati, potlej je pač zlo in naopako. Nobeden učenjak n;j tako hud sovražnik svojega protivnika, kakor je filolog, in če se moj takimi učenjaki vname prepir, prestane vse drugo delovanje, le jezik, ta nesrečni jezik ima opravka in vsi časopisi morajo donašati
Kakor se vid' iz dozdanjega smera naših listov, se nemarno bati take narodne nesreče, ampak vse kaže, da bodo naši literati in literarni izobraženci v miru in pokoju v Celovci kresali in v Ljubljani zvonili na splošno veselje in radost vseh zavednih našincev.
Ker nij pri nas za zdaj lehko mogoče, da bi se složili botri „Kresovi" in botri »Zvonovi" v skupno delovanje, menim, da je bolje in koristneje za narodno na^o reč, ako izhajata dva lista, nego da ne bi izhajal nobeden, in to t m več. ker natecanje dveh lepoznan-skih listov mor* samo blagotvorno d'dovati na razvitek n. še mlade literaturice, z druge strani je pa vsakemu dana priložnost, da mora pod-
splošno, da se je tukajšnji vrli Župan dvakrat obrnil do okrajnega glavarja litijskega, da bode on dobil sposobne možake, ki bodo šteli ljudstvo. Prepričani smo, da bi vsa ta stvar tedaj mnogo manj stala, ko bi hodili sposobni kmetje (katerih imamo tu dovolj) ljudi štet. A Župan obrača, Vesteneck pa obrne. Ako bo bili pri zadnjih volitvah v deželni zbor nekateri davkarji dobri, da so noč in dan letali po kmetih agitirat za nemčursko stranko, zakaj bi tudi sedaj ne bili — zopet v jedno nemčurskih namer?
Zato je pa Vesteneck imenoval vse d a v-karske uradnike in Btajčkrajnei*ja" Hanfa s Hudega za komisarje pri štetvi ljudstva, za nameček pa jim je dal ta ljubi „vater des bezirkes" še Lillegggovega sina. Kdo pa je tedaj v davkariji sedel, ko imajo ti uradniki drugod tako važen posel?
Iz Rogatca 4. jan. [Izv. dop.] Jeden tukajšnjih učiteljev je bil tako ,,predrzen", da je napisal šolska naznanila, ki so itak v slovenskem ia nemškem jeziku tiskana, „slovensko", ker ima v celem razredu mej 100 učenci le 4 (reci štiri) Nemce. Na to pregreho »lobi dve čudni naznanili nazaj. Na prvem je bilo ime Fric prečrtano in zraven ,.Friedrieh" napisano.
Pa to Še iji.j nič, to boljše še pride. Drugo naznanilo pride nepodpisano s sledečim na osminko pole, katerej je celo en kos manjkalo, napisanim 1 stom:
„Solehe Klasifi/.irung kann nur ein — lesen ich bin aber ein deutscher mithin \veis nicht vvas diese figurn bedeiten solen die hir in Zeigniss stehen. Nimpfer. (m. p.) To je celi in Čisto originalni list, katerega je učitelj dobil.
Taka vesela pozdravila dobivajo učitelji za novo leto. Ta „deutscher Stilistiker" je ro-gački kovač — in nij samo to, še soud rogaškega okrajnega šol. sveta.  — Ubogi mož!
Iz Trsta 11. jan. [Izv. dop] Fnst je pričel tudi v Trstu zdaj vladati. Ali žalostna je ta vlada. Vsacemu pokaže se na prvi po gled; kako leto za letom pustne veselice pojemajo, sodil bode, menda ne po krivem, da ljudstvo čedalje treznejše postaje. Iskal bode temu uzroka se ve da najprej v slabih časih, v pomanjkanju zaslužka ali novcev; a prepričal se bode tudi, da ta treznost ljudstva izvira Se zraven revščine iz veče resnobnosti, katera je nasledek dobe, v katerej živimo. Ako se je lani podvzetnikom naših gledišč in d nizih dvo
pirati eden ali drugi list, ako nehče ali ne more podpirati oba.
Kdor je mojih mislij, ali kdor hoče poslušati moder in praktičen svet speetabilisov, naj podpira oba.
ran posrečilo s pnmočio velicih plakatov, z darovi, znižanimi vstopninami, i vsakojakimi zapeljivimi obljubami po kateri večer svoje prostore za silo napolniti, se letos saj dozdaj teh plakatnih zapeijivostij še kaj malo opazi. I kdo bi obžaloval da je temu tako V posebno pa v trgovskem mestu.
Tudi v naših slovanskih društvih, ki so tako rekoč vladi pustovej pristopnejša, namreč, v čitalnicah, nij dozdaj o veselicah še ni sluha ni duha, pač pa se mora našemu mlademu „delavskemu društvu" še precej živahnosti pri • znati. Nadejati se je, i srčna želja vsacega slovenskega rodoljuba mora biti, da ta živahnost, marljivost in delavnost ne opeša, in da to za Trst jako važno društvo krepke kore-nike požene.
Prepričan sem   in daj T5og da se ne varam, da ta gibčnost nij samo  nasledek v večini uže premaganih ovir in spletek, s katerimi se jo mlado društvo moralo boriti in katere je uže in bode v kratkom do čistoga premagalo iztrebiv*i iz sebe vso ljuliko. Trezen opazovalec, pa bil sicer tudi pesimist, videl bode z veseljem baš v tem  društvu, kako se slovenska narodna zavest čedalje bolj širi, in to v nižje kroge širi.   Naj le odbor pri zadnjem občnem zboru narejen predlog, ki je baje denes uže sklep, čim preje izvede; namreč, da se v „delavskem društvu" tudi žensk: odsek napravi.  Morda se ne bo v prvej dobi mogel takoj z velicim vspehom pohvaliti, ''ali začetek naj se stori, kajti baš pri ženskem spolu je še sila. mnogo storiti na narodnem polju, in še le ko bode narodna zavest tudi tamkaj bolj prodrla, ko bodo tudi tržaške slovenske mat"re svoje otroke v narodnem duhu in v domačem jeziku odgojevale, da se ne bo več kakor do-sihdob vseskozi uže prvi slovenski zarod v Trstu svojej slovenskoj materi izneveril,  in popolnoma poitalijančil,  potem stoprv se bode smelo reči.  da si je Slovenec v Trstu svoja tla priboril, na katerih mu bode mogoče zidati, širiti se in razvijati. —
Tukaj se je osnovil mej Grki ženski odbor, ki je v prvih treh dneh za Grke ali prav za -prav Grkom za vojno zoper Turčijo 27.000 frankov nabral.
S „Triester Tagblattom" je tukajšnje prebivalstvo popolnem zadovoljno. Trst nij mesto, kjer bi smeli njega poslanci tirati svojo politiko ali na korist kakej kliki zanemarjati posebne in važne interese mesta. Trgovini Herbst in njegova klika nijsta nikdar kaj pomogla, najmenj pa Trstu, zato je nerazumno, zakaj   da se naši poslanci drže Herbstu za
in močna burja. Po mestu in na morju se je* prigodilo več nesreč. V mestu je buria podirala dimnike in zidove. Ljudje si nijso upali sami na ulice, boječi se, da jih vihar kam ne vrže. t/ luke je pa več ladij na morje burja odgnala.
'/i 1»m na* t 8. dec. flzv. dop.] Ali se deželna šolska gospodska ne dolenje Avstrijskem nenemških (osobito slovanskih) učiteljev boji. alt za-nje ne mara, al i "pa ti res nemščine dovoli ne znajo? Nekaj uže mora res biti! Ta gospodska je namreč te dni dala ukaz na kantonske šolske gospodske, naj te ne sprejemajo v službo takih učiteljev, pri katerih je po njih narodnosti soditi, da nijso nemščini dovolj kos, torej takih ne, kateri so se nemščine še le v šolah naučili in je ne govore* od mladosti. — Pri nas Slovencih pa zadostuje nko se kdo skaže s spričalom, v katerem stoji kakšen „kaum geniigend" iz slovenščine.
Domače stvari.
— (V ljubljanskoj bolnici) sta dve sekundarski službi za oddati. Prošnje za ti službi se imajo do 31. januarija t. 1. vodstvu bolnice poslati.
— (Nesreči na ledu.) Pod Tivoli jem na novem prostoru za drsanje si je 17 let stari fant Gotz zlomil nogo. — Na „Kornu" se je udri led pod malim fantičem, katerega so pa še o pravem času ven potegnili.
— (Prvi sneg) letos je pobelil Ljubljano in okolico v torek zvečer.
— (K 1 j u d s k e m u š t e v i 1 j e n j u.) Piše se nam od Save. Na Štajerskem so izdani z^ popis Ijudij baje le nemške tiskovine; meni je uže došel le nemški obrazec v roke. Okrajno glavarstvo je imenovalo večinoma le Nemce in uemškutarje za popis ljudi. Enako se godi menda tudi na Kranjskem, kjer je krožil poduk o ljudskem popisu le v nemščini mej ljudstvom. Tako se naš slovenski jezik čisla pod Slovanom prijavnim Taatle-jevim mini-sterstvom ! —
— (Iz Šentjurja na južnej železnici) piše se nam 11. t, m,: Tukaj so se prikazale osepnice, ki nadlegujejo odrasle ljudi in otroke.
— (Sirarsko zadrugo) nameravajo osnoviti na Nanosu, da bode kozji sir pridelovala. —
— (Trije ljudje utonili na sveti dan.) Jurij Kobe z Otoka v čnomeljskem okraji in njegov hlapec Miko Flajnik hotela sta črez
kleplje gg. Iiablom po prstih preje navedeni list.   Tako  se v številki od vtorka v članku
Kdor pa nij mojega mnenja in drži ter j nadpisanem z „Nochmals imsere Abgeordnefm", misli, da nijsem prave zadel, za tistega mi je kateri članek je priposlal „Tagblattovemu" ured resnično žal, ka nij sedel v šentpeterskej šoli 1 ništvu neki tukajšen trgovec, vpraša: „Kakšen g. dr. Zarnika leta 1842, ko je g. učitelj d^Ial 'je praktičen vspeh tega, ker je g. Teuschl potrese ter se je igral pravičen in resničen' pristopil k ustavovernej stranki, posebno karambol z elastičnimi  glavami  šentpeterskih glede Trsta?"  Odgovor na to je: Ravno nje-
niladdi akademikov. go>i somišljeniki so pobijali željo Trsta »lede
To sem imel pisati denes ne toliko vam, še jedne železnične zvpze in so bili zmi-draga gospodičina, kakor našim nezadovolj- rom nasprotniki produktivnih raocij države, nežem. kj«r  nijso  bila  ta „produktivna"  moč sumi,
Zdrava bodite in vesela, pa ne zamerite, Herb>t et consortes. Ravno tako je bila „usta-ka se nijsem Čisto nič poboljšal v novem letu, voverna" stranka sovražna grajenju nove trza« nego sem celo starega speetabilisa privlekel viške luke. Conelu-uo: Trst nij ničesa imel od novo leto, kateri vas bo še nadlegoval včasih,! ustavoverne stranke, ko je bila še v veČini kukor se vidi, se- svojimi pravičnimi in res- ' ter nema ničesa od nje zdaj pričakoVati, ko ničnimi pismi.
. Kolpo prepeljati   ženski  Ano Kobe in Ano Buknja.   To, vprašanje preiskuje . in nadalje | klajnik ter crani5ftrja miko m tvo Jakovića.
Uže so bili vsi blizu hrvatske meje, kar se veslarju zlomi veslo in valovi so čoln vrgli črez jez. Jurij Kobe, njegov hlapec ter Ana Flajnik so s** rešili, ostali trije pa so se vto-pili v valovih.
— (Več smrkavih konj) opazilo se je v Logatci, Cerknici in v Dobrniku v novomeškem okraji.
Bazne vesti.
Vaš vlanski
Speetabilis.
I je v manjšini ter bi od nje ničesa ne dobil, Če pride tudi zopet na krmilo. —
Dne 6. t. m. je pri nas brila silno ostra
* (N a j bo ga t** j ^ i graščaki na Češkem) so: knez Adolf Schvvarzenberg, imejoČ 312 658 ondov zemljišča. Knez Josip Colloredo-Mannsfeld :ma 99.145 oralov, knez Ivan I/"ehteusten 07 OG8 grof Kgon Ftirsten-berR <;<".. 150, grof Ernst WaMstein :J5.623t und' F Ivarđ (-1 m Gallus 54 776 oralov itd.
* (Ženske izumiteljice) Amerika nema sairio ženskih od* 'tnic. zdravnic itd. nego tudi izumiteljici". M *j 13 000 lastnikov raznih patentov je 70 žensk, ki imajo privi-
legije na raznotere mehanične stvari, katere so izumile.
* (Železnice severoameriške države) so dolge 7000 milj; I. 1879 pa so bile dolge 4600 milj.
* (Dekletom, ki hote biti dobre žene.) Kadar se v Arabih moži kakfino dekle, da jej mati pri slovesu takih nniii.ov: ,.71j.jci ostavljaš tiste, od katerih si se porodiia ; grel iz gnezda, katero te je toliko č.isa branilo, iz katerega si se vzdvignila, da si se učila hoditi. Oklenila se bodeč moža, ki ga še ne poznaš, čegar družbe nijsi vajena. Svetujem ti, dasi mu robinja, ako hočeš, da bode on tebi služabnik. Bodi zadovoljna z malim, pazi vedno na to, kar bi utegnile videti njega oči tergledi, da on nigdar ne opazi pri tebi kakšnega napačnega dejanja. Čuvaj nad njegovo hrano, čuvaj nad njim, kadar bode spal; kajti glad prouzrokuje vzburjenost, pomanjkljivo spanje pak dela človeka čemernega. Skrbi za moževi imeU-k, ter bodi z njegovimi ljudmi dobra. Za njegove skrivnosti bodi nema; kadar je vesel, ne kazi se tožne, a kadar je žalosten, ne javljaj svoje radosti. Ce se po mojih besedah ravnaš, te bode Alah blagoslovil, in smeš se nadejati, da bodeš srečna v zakonu.1*
LImI ulen oprat ni-j \ n.   (losp. dr. I. K. v V. Plačano do 15. nmja t. 1.
1 mrli so \ fL tu 1» Ijuii i:
V dcželncj bolnici.
8. januarja: Helena Jenko, gostija, 73 let za starostjo.
9. januarja: Venceslav 1'ebarc, župnik, 52 let, vsi mrtudom.
k OEBEVEC,
Salonsk premog
od 50 kilo vi So.
Suha drva,
cela in raz k rojena.
po 1, J/a *n 7-i sežnja ter v žakljih (a ,'10 kr.),
z dovažanjem na dom po najnižjih cenah. (13—4)
Dunajska borza 12. januarija.
Izvirno telegrafično poroci o. i K;.onu dri. dolg v bankovcih Kn-itm dri. do a v »rebro
/.lata ftmu . .....
i -MiO dri. poM >jib>   . . AUc.i|«- i.&rodne banke Ki mi i i no akeije . London      * .
Si ebi o.......
Napol. . .....
('. kr. kini.....
D >.. vne oi.irke
Jurij Tavčar,
akademični slikar,
stanuje na emouNkeJ eeNli «*t. I do sv. Jurja ter se priporoča čestitomu p. d občinstvu in duhovenstvn
/.a i/il< tiitituj Nlik, kriš.evp«»tov, MV«'les;i» grobu ter mahi raznolike impi.te in ohna\lja Hiure -lik.. (23—1)
Št. 17.732.
72	»od.	90
. "3	n	90
fr8	n	40
13	n	25
.	n	
. 2 1	n	80
. 1 8	n	40
i*	n	3-7,
		57
. ;i8	n	05
POPOTNIK
li ari s. i« .šolo iii <io . .
se odpravlja drugo leto iz stanolavnega Celja na svoje potovanje po slovenskih pokritji ti ti ter se nadeja gostoljubnega sprejema pri učiteljih in pri vsakem prijatelji šolstva in ljudske omike. — Izhajal bode kakor do zdaj po dvakrat (10. in 85.) na mesec na celej poli tur stilno 3 gld. za celo leto in 1 gld« .r>() kr. za pol leta. Učiteljski pripravniki ga dobe. za 2 tfld. na leto. (17—2) Domoljubi podpirajte ga!
Lepo posestvo
je na prodaj z proste roke na ii;«i (IJrundorf). Posestvo ima malin z tečaj) in 7 Ntopaiaii« %ago9 Zraven pa 38 oralov njli, »enožel in varvanegn iio/«l;i. vse v na j bul j m m stanu. Stanova i&a in kmetijska poslopja, S poslopij, so vsa v najholjsein stanu. Vode za ža^o in malin je neprenehoma celo leto zadosti. Plačilni pogoji so prav ugodni. Natančneje Be izve na lun. (9—2)
Več Mto veder različnega
starega vina,
po 10 do 15 gld. veder, je v brani u gjaAcine Hmel-■ilk v <<Jrčei ji na prodaj in sicer vh»1c četrtek
dopoludno.
Oskrbništvo graščine Hmelnik
(14—3) pri  %'oveui mentu.
Razglas.
(3-3)
Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom dne 1. decembra 1880 št. 9409
»O. jamiarij IHHt
kot tisti dan določila, ko se bodo domači žrebei v/, političnih okrajev mesta Ljubijo ne in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, prt gledo vali,
To se lastnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznani s pristavkom, da se pregled določeni dan ob 10. uri dopoludne v tukajšnjej živino-zdravilmci na poljanskej cesti! prične in da fo dotične tiskovine za zapisnik in izkaze kot dosihmal v tiskarni Klein it Kovač (lobodo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 28. decembra 1880.
Zupan: Laseh a n.
Manipulacijo z vinom
praktično uči novo izšla knjig«,.Itece|»t>Hueli",
obseZHJoča navod, kako se oboljsa kislo in slabo vino; kako se prireja vino brez grozdja, vino z ležišča, (iz 100 litrov 1000 litrov), s tem,' da se dodajo čisto zdrave tvariuo za ceno domačo porabo ali fina bu-telijska vina, nadalje kako se prireja jabolenik, vinski jesib, jesib-spnt, žganje, rum, liker, sok od sadia, droži, parfim, zdravstvena žgana pijača, balzam, mjilo in nad 1000 trgovinskih rečij, ki' domisajo nad 100 odstotkov dobička. Cena 3 gld. Narečujo se ali z gotovino ali s postnim povzetjem pri Maria lini itUu.
k. k. priv. Iiihaberin, wisn, iVleden, iinupt-jntVUSM Nr. »G, I. Ntock. (G12—7)
plačam onemu, kateri bi potem, kadar jo rabil
KoOie-jevo zobno toli,
& flaeon 80 kr., čutil še kedaj zobne bolečine ali da bi mu iz ust difia o.
Jok. Cieorge Kolke, dvorni licfcrant na Du-
naji, I., Tiefer Graben 37, I.   . (585—8) V Lj ubijani: lekarnar g. Trnk6czy.
Tulci.
11. januarja:
Pri Slonu : Wohlberg, lliittig iz Dunaja. — Lengvel iz Kaniže. —1'eters iz Gorice. -   "VVranitzki iz Trsta.
Pri ti»li« » lierta iz Dunaja. — Kbthel iz Kočevja. — 11 art man iz Mo-nakovega. — Sonnenschein iz Dunaja.
jLekar «1. \iisshaiiiiicr-jevo
{zdravstveno vino!
Kitajsko - železno - malaga - vino
najzanesljivejše in neoporekljlvo zdravilo, da se
kri nareja in čisti
ter najhitreje odpravi:
pomanjkanje krvi, bledico, holezen v želodci, bolezni spolskih organov, osobito moževsko slabost in neplodnost. ! ! lSolezni v jaholUu. uoJiaiui in pljucali ! !
! Kitajsko lalaga-vino!
imejoč v sebi Čistega kinina samo tako, kakor se prilega truplo, izvrstno krepilo za otroke in žene po hudej bolezni.
Profesor in zdravstveni svetovalec g. dr. Thaler na porodiSnici v Liucu o tem fabrikatu tako-le govori:
Potrjujem, da sem v Kitajsko-železno-Malaga-vinu lekarja J. Nuss-haumerja v Celovci dobil izvrstno in leliko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati. l*rol. «lr. J. It. Thaler.
Radostno potrjuje podpisani, da je Kitajsko-ži-lezno-Malaga-vino lekarja Nussbaumerja v Celovci preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter \ Bvojej lastnosti množitelj krvi m pospešujoč prebav-ljenje mnogo prekosi "vko druge železne preparate.
[.j »r. E«. ^interuitz.
Zalogo za Kranjsko ima lekar O-. Piccoli v Ljubljani.
Cvet zoper trganje, po dr. Malica,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revni»-(i/.eni. trgunje po nilili. k<ilečine v kri/.i ter Siv-eik, oteklin<»9 otri>nele u«le in kite, rei mul ične bolečine v /obeli in glavi: malo časa ču se rabi, pa mino popolnem trganje.
Zahval smo dobili uže celo množico. — 1 steklenica 50 kr. — l*raveg» prodaje muiiio (638—7)
lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczvja
na mestnem trgu v Ljubljani.
iimmrMv—-
Gumi-bonbon,
boljši, nego vsak drug, kolikor se ga okolo prodaja,
a rabi z najboljšim vspohom
^ , soper kašelj, hripavost in
katarno stanje organov, s
katerimi se sope.
~\T MKanjic*ali |i«> lO Kr.
prodaje (490-13)
GABR1EL PICCOLI,
lekar ,,k angelu",
na dunaJBkej cesti v Ljubljani.
Izdatelj in urednik Makuo A r in i ć.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".