Štev. 21. Leto V. Izhaja 10. in 25. vsakega mi^fe eca. Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posainne številke po 20 h. * večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. novembra 1904. Poštno-hran. št. 861.846 ZADRUGA Zadrugam v krajih, ki so trpeli vsled suše in drugih ujm. Kakor smo že poročali, povzročila je letos posebno suša, pri nas pa tudi povodenj, veliko pomanjkanje krme in drugih potrebščin. Radi tega se je pričela velika državna akcija, ki naj bednim kmetovalcem v letošnji hudi stiski pomaga. Kar se tiče okoliša naše zveze, se je na Dunaju na podlagi različnih poročil (a ne naših) menilo, da je pri nas pomanjkanje samo le v Dalmaciji in Istri. Se-le po prizadevanju naše zveze oziroma našega uradnega vodja g. Rožman-a, ki je kot član stalnega pomožnega komiteja na Dunaju pri seji tega komiteja in pa pri posvetovanju v c. kr. poljedelskem ministerstvu podal vsa pojasnila in dokazila, se je doseglo, da se je sprejelo med one dežele, ki trpijo letos pomanjkanje krme, poleg Dalmacije in Istre tudi Kranjsko in Goriško-Gradiščansko. S Štajerskega in Koroškega pa nismo dobili niti enega poročila o pomanjkanju. Kakor smo še poročali, dala je vlada za prvo silo znesek po K 500.000 c. kr. poljedelskemu ministerstvu in se bode ta znesek začel ze v nekaterih dnevih porabljati za nakup krme. Seveda se ne bode krma dajala brezplačno, temveč le kot nekako posojilo, a tovorni stroški se bodo pokrili z onega zneska — in se bode dal v hudih slučajih tudi primeren popust itd. Ker moramo ze naznaniti, koliko krmil se bode v okolišu naše zveze rabilo, pozivamo vse zadruge, da nam zanesljivo vsaj do 20. novembra 1904 poročajo koliko in kaka krmila da bodo rabile. „Gospodarska zveza66 In naše zadruge. Nujno priporočamo vsem našim zadrugam: konsumnim, kmetijskim društvom, mlekarskim zadrugam, vinorejskim zadrugam itd. da izvršujejo vse svoje trgovske posle samo le potom „Gospodarske zveze“. Posepno pa še opozarjamo kon-sumne zadruge itd. da ne naročajo pri raznih židovskih agentih, ker se je že tolikokrat pripetilo, daje tak ponujalec sicer razne zadru-gine odbornike nazival „ravnatelje, prezidente“ in kar še je takih velikih naslovov — a pri blagu pa je zadruga hudo naletela, — saj se navadno pošiljatev zavleče, ker pozveduje dotična tvrdka prej pri vseh mogočih ljudeh, je li bo mogla zadruga plačati tistih 10 kron ali koliko že tisto naročilo znaša — in če čez dolge tedne blago srečno priroma k zadrugi, se navadno naročevale! grabijo za glavo, ker vidijo, da jih je tisti ponujalec pošteno nalimal. Še enkrat toraj povdarjamo, zapirajte vrata pred takimi agenti in naročajte vse edino le po „Gospodarski zvezi“. (Je bi pa imela katera zadruga radi blagovnih poslov po „Gospodarski zvezi11 kake pritožbe, naj nam naznani. Novi ministri in zadružništvo. Naša država dobila je spet nekaj novih ministrov i. s. poljedelskega , finančnega in češkega ministra. Kot zadrugarje zanima nas seveda najbolj novi poljedelski minister grof B u q u o y. Priznavamo, da dosedanji poljedelski minister dr. pl. Giovanelli ni bil nasprotnik zadružništva, temveč, da je spoznal in podpiral delo zadružništva. A tudi o grofu Bu-quoy nam je znano, da jako visoko ceni naše delo, da je prijatelj zadružništva, kakor seje tudi zmirom kazal pravega prijatelja avstrijskih kmetovalcev. — ŠŽ2 — V agraricnih krogih je jako znan, oziroma je v njem vtelesen program avstrijskega agraričnega gibanja, radi tega pomeni imenovanje grofa Buquoy velepomemben vspeli avstrijskih agrarcev. Veseliti nas mora, da je postal poljedelski minister mož, ki pozna in podpira težnje kmetovalcev in se nadejamo, da bode pod tem ministrom naše kmetovalstvo napredovalo in se zadružništvo prosto in lahko razvijalo. Novi finančni minister se piše dr. Mansvet K os el in je bil do-sedaj ravnatelj poštne hranilnice. Kakor znano, so sc vršila pogajanja, da bi zadružne centralne blagajne dobile denarje poštne hranilnice kot prometno glavnico. Do sedaj še ta pogajanja niso imela vspehov. Nadejati se pa moremo, da bode dr. Kosel kot finančni minister zadevo izpeljal ugodno za zadružništvo. Novi češki minister se piše dr. Anton Kand a. To imenovanje nas v prvi vrsti veseli kot Slovence, saj so dobili naši severni brati z novim ministrom spet svojega zastopnika v vladi. Kot zadrugarji pa moramo ceniti v novem češkem ministru odličnega zadružnega pisatelja, ki je izdal leta 1874 „Nekaj dvomljivih vprašanj zadružnega prava z dne 9. aprila 1873“. Ko se je 1. 1897 izdelal načrt novega zadružnega zakona, ki bi posojilnicam mogel hudo škodovati, branile so se posojilnice vspešno proti temu načrtu z izvajanji dr. Antona Kanda. Dr. Anton Kanda n. pr. predlaga v svojem delu, da se naj določi meja, pod kojo se ne smejo znižati deleži in bi se s tem omejil tudi izstop iz zadruge, s čim je obstoj zadruge osiguran. Dr. Moric Ertl. Gospod dr. Moric Ertl je v poljedelskem ministerstvu referent za kmetijsko zadružništvo. V avstrijskih zadružnih krogih imenuje se njegovo ime na prvem mestu, saj je morda narbolji poznavalec in ob enem pa tudi zanesljiv prijatelj našega zadružništva. Glasom narvišje odločbe z dne 30. oktobra 1904 postal je gosp. dr. Moric Ertl ministerijalni svetnik. Kakor vsi avstrijski zadrugarji, mu tudi mi na tem imenovanji z veseljem čestitamo. Voda, zrak in svetloba pri mlekarstvu. (Piše: A. Pevc.) Kakor vsakomur znano, so ti trije elementi glavni faktorji celotnega življenja v prirodi. Zato se mi je vzbudila misel pregledati po naših slovenskih mlekarnah, je-li se da vodi, zraku in svetlobi res vedno oni pomen, ki ga imajo pri mlečnih izdelkih. a) Voda. Vodo rabimo po mlekarnah v različnej množini. Sirarne jo rabijo samo za pomivanje, maslarne za pomivanje in hlajenje smetane, a onim mlekarnam, ki se pečajo z odpošiljanjem svežega mleka, je voda edino življenje in temelj vsega delovanja. In ravno misel na vodo morala bi mnogokrat razsojati, je-li naj se ustanovi ma-slarno ali sirarno, ali naj se peča z odpošiljanjem mleka: ker na vse zadnje so dohodki v vsakej mlekarni, ako se zna prebrisano kupčevati, skoraj popolnoma jednaki, edino da se pri prvih denar kasneje vroči in da je nekaj več dela. In jaz mislim, da bi bilo za marsikatero mlekarno veliko bolje, se vkvarjati z izdelavo masla in in sira, nego mleko odpošiljati : na to naj bi pomislilo malo vsako predstojništvo. Za preračunati, koliko vode bomo rabili pri hlajenju mleka ali smetane, nam služi lahko sledeči obrazec: V = (mt — mt^.S T-t" V — množina vode; m — množina mleka; t = toplina mleka, ki se ima hladiti; t1 = toplino, oziroma stopinjo, do katere se hoče shladiti • T = toplina iz hladilnika tekoče vode (že vporabljene); t" = začetna toplina hladilne vode ozir. ko začne teči skozi cevi hladilnika ; S = specifična toplina mleka (090) ali smetane (0'80). Kakova je voda, ki se porablja za hlajenje, nima pomena; ker pri tem ne pride nikakor v dotiko z mlekom. Drugače se pa mora paziti, ako pride voda v dotiko z mlekom ali mlečnimi izdelki; le čista prozorna kuhana voda sme se v mali množini pri tem porabiti. Toda pri nas je v tem oziru vse narobe. — Poglejmo za kratek čas v naše maslarne. Mlekar pripravlja smetano za pinjiti, toplina smetane je previsoka, vlije malo mrzle vode, je premrzla, rabi nasprotno vročo vodo, drugače ravnati je zamudno in traja predolgo. Mnogokrat se tudi mesto vode dene v smetano nekoliko ledu, kojega se je (še ne vselej) malo spralo z vodo. Opazujmo naprej: maslo se je vmedlo; ko se začne spoznavati na opazovalnem steklu prosena zrna masla, se pinjo splahne z vodo, zato, da se ne izgubi kaj smetane, ki je ostala na pokrovu ali drugje, in da se mala zrnja nekoliko operejo in raje sprimejo. Ko je medenje končano, vzame se maslo iz pinje, se dene na gnetil-nik, ali se prej še enkrat v posodi opere, na gnetilniku se toliko časa poliva z vodo, da teče ista popolnoma prozorna. Potem se modelira in zavije v vlažen perga-mentpapir. Tako se dela, bi rekel, v vsaki mlekarni na Kranjskem in še marsikje drugod; vendar je tako počenjanje popolnoma napačno, in se pri enakem delovanju nikdar ne bo dosegel res trpežen izdelek. Voda ne sme priti v dotiko z presnim maslom; in zakaj ? Vsakomur je znano, da se vse kvarjenje, uničevanje in prenarejanje vrši le potom malih s prostim očesom nevidnih glivic, ki se imenujejo v učenem jeziku bakterije. Voda, kakor vsaka druga tekočina in tvarina, je več ali manj okužena od teh živalic, kolikor bolj čista je voda, tem manje jih ima. Sedaj pa pomislimo, da v mnogih naših mlekarnah rabimo, radi pomanjkanja tekoče vode ali studenčnice, strešnico ali kapnico; ko bi se ta dobro filtrirala in bi se pazilo, da od nobene strani ne bi došla kaka nesnaga ali sicer kvarjajoča tvarina v njo, bi lahko bila prav izvrstna; toda večinoma najdemo mesto dobre strešnice pravo smrdljivo kugo. Po mnogih mlekarnah in celo v eni mlekarski šoli na Avstrijskem imajo navado hraniti celotne kepe masla v mrzli vodi do pri-hodnjeda dne; drugi dan se zopet zgnete in modelira; namen tega je maslo nekoliko strditi. No, jaz ne bodem zahteval preveč od naših mlekarn, ker iste ne delajo že trpežno, za izvoz namenjeno maslo, pač pa za par dnij trajajoči izdelek. Ako pa hočemo imeti fino in zraven trpežno maslo, naj voda ostaja smetani in maslu tuja, pravilno delanega masla ni treba prati, za odstraniti namešani pinjenec zadostuje edino gnetenje. Izkušnje so celo dokazale, da se maslo ovito v suh pergamentpapir do 8 dnij dalje časa obdrži neizpre-menjeno v okusu in kakovosti, nego ako je bilo zavito v vlažen pergamentpapir. Na to naj bi se ozirali oni mlekarski učitelji, ki tolikanj priporočajo vlago pri maslu. Vsaka voda, ako ni destilirana, bode imela več ali manj škodljivega učinka na razne izdelke mleka. Led je pa ravno tako škodljiv, kot voda, premislimo, da je mnogokrat vzet od kacih smrdljivih, gnjusnih mlak, a da mrzlota glivicam le onemogoči delovanje, a jih uničiti ne more. Ako smo primorani iz jednega ali druzega vzroka rabiti led pri maslu, sme- tani ali mleku, mora nam biti prva skrb, da se isti dobiva iz snažnih vod ali pa iz tovaren, ker drugače nam je lahko učinek, kojega si želimo z nizkim hlajenjem, celotno pokvarjen od vsajenih glivic. Voda nam rabi tudi še za snaženje posode, orodja in mlekarne same, in to je gotovo vsakomur znano, da temelj vsega mlekarskega vspeha je bil in bode edino le snaga. Jaz bi dal vsem mlekarnam nasvet, da pri velikem varčevanju naj ne žabi skrbeti, da bode na razpolago dosti osobja, ki mora skrbno gledati na to, da bode vsaka stvar res od zunaj in znotraj čista, ker nesnago v mlekarni zakrivi največkrat varčno in zraven tega trmasto predstojništvo. Z vročo vodo umivamo, z mrzlo splahnemo, ker nam pa voda ne more sama razpustiti nesnage, ki se napravi od mleka, pridenemo v njo sodo ali ugašeno apno. Poglejmo zopet v mlekarno: kje pri nas se je kedaj pinja ali drugo leseno orodje sčistilo z apnenim beležem? menim, da ne bi našel lahko mlekarne, ki bi bila to kedaj izvršila. In res so v mnogih krajih gnetilniki, pinje in drugo orodje popolnoma začrneli od maščobe in od vlage, niti enkrat se ne domisli mlekar vse lepo osnažiti z apneno ali sodo-vodo, krepko osnažiti v vseh kotih, in postaviti za par ur na solnce, — sem pozabil ali nimam časa ali ju-trajšni dan — je lenuhov odgovor. In tudi naj bi ne bilo treba siliti in prositi predstojništva, da naj preskrbi sodo ali apno, kar se vedno pripeti pri nas; hočemo varčevati pri snagi v lastno škodo, tam kjer bi se na najlažji način dalo mnogo prihraniti, tam se pa ne zna. Glede tega je-li v mlekarni bolj priporočljiva soda ali apno, naj omenim na kratko sledeče: apno je ceneje in se posode manje prime ozir. škoduje nego li soda; soda je pa drugostransko, skoraj bi rekel, bolj snažna nego apno, in jo je veliko laglje lepo splahniti Jaz bi priporočal apno za vse leseno orodje in posode, kakor pinja, gnetilnik, lopatice, ker ima soda neprijeten okus, ki mnogokrat preide na maslo, ako nismo vsega previdno izplaknili; sodo pa za vse činjene posode, ki se dnevno rabijo in koje je lahko popolnoma izplahniti v mrzli vodi. Nikdar naj se ne dene preveč sode v vodo: 1—3°/o zadostuje navadno pri vsem. Soda razpusti z lahkoto vse mlečne pokvarjene ostanke, ter nam zato ni treba rabiti pepela ali peska: to zlasti za vrče, v kojih se mleko odpošilja. Prvo pravilo pri snagi je, da ne smemo rabiti ne peska ne pepela (izvzemši posebne slučaje) po mlekarnah; ker se od posod brez potrebe in kake koristi odstrani polagoma cin, ter si napravimo s tem ne male stroške. Mogoče mi bode kdo omenil, mi imamo radi svetle, leskeče vrče, a če jih s samo sodo peremo, postanejo ti črni, umazani, zato jih ribamo z drobnim peskom ali pepelom. Moj odgovor bi bil: vrči se morajo oprati najprvo v vroči soda- ali apneni vodi; ko je oprano, se takoj dobro splakne v mrzli vodi od zunaj in znotraj, zato da se odstranijo delci sode, ker ravno če se ta na vrčih prisuši, postanejo vrči črni; na to se vsaki vrč sterilizira ozir. s paro moramo uničiti vse glivice, ki so še v vrčih ostale. Ce pa pogledamo v naše mlekarne, vidimo vrče oprati v soda vodi ali tudi v vreli vodi, s krtačo ali pepelom, splaknejo se potem samo od znotraj na pripravi v to namenjeni, sterilizirati se jih ne more, ker se navadno nima v tem času več pare. Opomnim tudi gospode predstojnike zadrug, kakor tudi sestav-Ijatelje načrtov in mlekarn, da je med prvimi zahtevami imeti primeren prostor z vsem potrebnim za hitro, dobro in pravilno snaženje orodja in posod. Opazil sem v celotno novih, po nacrtu inže-nerja narejenih mlekarnah, ki so imele v jednem kotu pripravo za notranje splahnjenje in sterilizo-vanje vrčev, v kakem drugem, od tega daleč odstranjenem prostoru stoji j arin za pomivanje, jarina z mrzlo čisto vodo, kjer naj bi se vrči tudi zunanje splahnili, ni najti nikjer; in do shrambe za vrče in posode se je zopet hodilo čez tri štiri oddelke prostora. In tako se zgublja čas, ko se mora posodo sem in tj e vlačiti, a čas je denar, drugič se mora po nepotrebnem vporabljati svoje moči, samo radi neumnosti inženirja. Revizija naše zveze? Kakor vse velike, moderno urejene avstrijske zadružne zveze, — med temi 2 češki in druge slovanske — je tudi „Zadružna zveza“ član „Splošne zveze11 na Dunaju. Radi tega izvršila je „Splošna zveza11, kakor smo že poročali, pri naši zvezi strogo 8 dni trajajočo revizijo, koja revizija pa je imela za nas zelo ugoden vspeh, kljub temu, da sta imela revizorja vpoštevati različne ovadbe in napade. In sedaj nam je posvetil gosp. Lapajne s Krškega v „Slovenski zadrugi11 sledeče vrstice: „Zadružna zv e z a11 v Ljubljani je bila (?), kakor čitamo v „O. 1. Genossenschaftspresse11 nadzorovana po dveh odbornikih dunajskega nemškega „Allgemeiner Verband-a11. To moramo slovenski „Zadružni zvezi11 le čestitati, da je bila po nemških, slovenščine nezmožnih inšpektorjih nadzorovana. Zakaj niso še slepih nadzornikov izbrali ? !“ Načelno se ne bavimo s „Slovensko zadrugo11, ker kar prinaša strogo strokovnega, čitali smo zelo velikokrat že prej , s politiko, ki je glavna vsebina imenovanega lista, pa se ne pečamo, — a na gornje vrstice, pri kojih sicer ne vemo, kje neha zloba in prične neslanost, pripomnimo našim zadrugam in zadrugarjem v pojasnilo, da je „Splošna zveza11 ravno radi slovenščine poslala na revizijo gosp. Hudabiunigg-a, računskega revidenta z Gradca, ki kot rojen Slovenec naš jezik popolnoma umeje, ki je pa, ker se je s Slovenca prelevil v — Nemca, pri reviziji slovenske zveze postopal gotovo dosti strogo. In kar se tiče sklepčnega vprašanja: „Zakaj niso še slepih nadzornikov izbrali?!11, odgovarjamo samo, da tega pač nismo mogli storiti, ker še do zdaj nismo zvedeli, da bi zveza g. Lapajneta dobila revizijsko pravico. Deteljno seme. Velika skladiščna zadruga na Nemškem rabi več vagonov detelj-nega semena. Opozarjamo na to vse svoje zadruge in nam naj iste, ki bi mogle oddati seme, naznanijo v kratkem množino in ceno semena. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlale sledeče zadruge: B. Bistrica, h. i. p. (19.10.) K 349 36 Bloke, „ „ „ (25. 10.) n 4000 — Knežak, » „ » » n 3000'— Borovnica , „ , „ n 10700’— Sv. Ema, „ „ s dr. (26.10.) n 600'— Vrhnika, „ „ . n 44-30 D. M. v P., , „ „ (27.10.) » 300 — Čatež, i» n » » » 2500-— Smlednik, „ „ „ n 320 — Sv. Ema, km. dr. (27. 10.) K 150- — Šmarje, h. i. p. „ n 2000’— Starigr. dr. z. št. i z. „ n 3000-— Ilrenovice, h. i. p. (28. 10.) » 3000’— Tomišelj, „ „ „ n 4550-— Zg. Tuhinj, „ „ „ (29.10.) n 1500-— hj > » » » n n 2000-— Sv.Jak.o.S. „ „ „ n 700-— Jesenice, n v * n n 1500- - V. Lašče, » „ „ » » 2000'— Tržišče, „ „ „ 1200-— Kropa, žreb. zadr. „ » 238 85 Boljun, dr. z. št. i z. (30.10.) n 21 — Dobrepolje, km. dr. „ n 450-— B. Bistrica, h. i. p. , n 2000-— Tomaj, „ „ » n 600-— Kropa, žreb. zadr. (1. 11.) „ 48-80 n n n n n 79-87 Cerklje, h. i. p. , n 6000 - Trnovo, gosp. dr. „ n 1025-— Laško, h. i. p. „ » 1000 — n » » » ” n 500 — V. Lašče, km. dr. „ n 45397 Št. Ilj p. T. p. „ v 2000-— Kropa, žreb. zadr. , n 44'50 Višnjagora, h. i. p. „ n 1500"— Kropa, žreb. zadr. , Tf 41242 Rova, b. i. p. (3.11.) n 1400 — Toplice, „ „ „ „ n 400 — Starigr. dr. za št. i z. „ n 6000 — P. Gradec, h. i. p. „ n 900"— Rovte, „ , „ (4.11.) n 4626-58 Tomišelj, „ „ „ „ * 4000 — St.Jak. o.S. „ „ „ „ n 750 — Idrija Ij. , „ , » » 6584-35 Cerkno, „ „ „ (1. 11.) n 89254 11 Čatež, , „ „ (4. 11.) » 3000 — St. Jernej slov. p. „ D 2000-— Ig, h. i. p. „ n 1000"— Št. Ilj p. T., , „ n 1000'— Staraloka, „ „ „ » 3000"— Višnjagora,,, „ „ „ 1500'— Hrenovice, „ „ „ (5.11.) >t 7000'— S. Križ p. L. n w n n n 1000-- Kandija, „ „ „ n 4000-— Kropa, žreb. zadr. „ » 383 38 Dobrepolje, pos. , n 4000-— Kropa, žreb. zadr. „ n 71 "02 Št. Rupert, h. i. p. , » 4000-— Trebelno, „ , „ 1000-— Zg. Tuhinj, „ „ „ „ n 1000-— Srednjavas „ „ „ » 2600 — n n n n y> 850-— Št.Jurp.K. „ , „ n 1000-— Tržič, „ ,, ,, , n 2000"— F K B O- 3L E 3D poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za nicscc september 1904. I m g Prejemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posej ila Število članov prumei vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K I V K I V K V Badema ? Beram 2337 55 3051 28 6288 83 1383 14 2778 220 1142 08 107 Blagovica 3754 99 3262 70 7017 69 1910 — 400 — 2722 78 220 — 148 Bled za blejski kot . . . 20218 57 18734 — 38952 57 10941 — 2534 — 4200 — 6681 68 113 Bloke 2141 73 3661 26 5802 99 1800 — 1621 37 1980 — 20 — 303 Boh. Bistrica .... 41016 51 39429 08 80445 59 27349 50 12050 — 4445 — 165 75 46 Borovnica 25622 09 25165 98 50788 07 1690 — 23222 01 1235 20 496 — 233 Buzet 13067 93 12244 79 25312 72 10120 — 1244 — 10945 — 1675 30 + 12 Cerklje 27579 45 19690 92 47270 37 3670 15 1984 — 11500 — 1610 — 212 Cerknica 39699 08 32999 54 72698 62 25703 — 9914 69 3850 — 1500 521 Cerkno ? Col 2436 82 2515 59 4952 41 670 160 2354 407 25 Češnjica 7986 07 7258 — 15244 07 4454 — 1414 32 300 — 2197 30 158 Čatež 3385 61 3285 11 6670 72 2770 — 360 — 224 — — — 54 Crnivrh 7270 48 6653 42 13306 84 2220 12 2343 03 2035 30 1624 10 172 D. M. v Polju .... 1357 32 1130 — 2487 32 1230 69 130 — 1000 — — — 19 Dobrepolje 24039 45 20826 81 44866 26 15792 — 10574 57 3750 — 1567 — 4-2 Dubrovnik 20628 94 21442 — 42070 94 2900 06 2020 — 14830 — 11257 — ? Dobrunje ? Domžale 8759 12 9701 86 18460 98 1768 40 1985 3680 200 175 Draga 4274 82 4239 56 8514 38 919 99 530 67 2900 — — — 20 Frankolovo 17803 35 17566 63 35369 98 1889 04 1205 46 13640 — 13038 — 154 Fara pri Kostelu . . . 5404 — 3688 — 9092 — 3305 — 360 — 3328 — 2000 07 +7 Gojzd 733 15 370 — 1103 15 730 — 170 — 200 — — — 42 Gore 2837 84 2031 78 4869 62 226 — — — 2021 75 460 — 71 Gorica cent. pos. . . . 103877 77 98773 45 202651 22 32222 11 17594 03 11951 35 5361 24 855 Gorje 6128 54 5318 84 11447 38 4295 44 4055 04 1189 35 1350 — 296 Horjul 9360 72 7958 77 17319 49 4032 — 1322 57 4816 — 2933 37 298 Hrenovice . ? Idrija 3863 27 3370 7233 27 2585 27 1340 29 851 951 G3 89 Ig 6095 92 5869 88 11965 80 1231 — 1306 26 2140 — 820 — 186 Izlake 9780 95 4426 50 14207 45 7003 — 1312 20 3100 — 688 — 193 Jesenice 17193 17 16458 48 33651 65 9169 50 6685 38 4100 — 700 — 8 Kamnik 43971 76 45107 93 89079 69 12471 — 10509 94 7930 — 18309 79 744 Kanal 7662 11 11073 94 18736 05 6255 53 1584 48 4470 — 824 — 76 Kandija 33342 60 33151 57 66494 17 15994 64 20785 60 12004 — 2780 — 1059 Kazaze 2592 90 2538 65 5131 55 1160 — 859 41 1650 — 1165 — ? Knežak 8458 93 7479 90 15938 83 2700 — 300 — 2950 — 800 — 98 Košana 12069 98 19291 83 31361 81 5232 — 4279 53 2600 — 340 — 376 Kranjska gora .... 5959 28 6771 47 12730 75 2221 — 1298 31 5460 — 550 — 270 Križevci 69140 18 68652 91 137793 09 46614 58 33025 11 31220 — 5169 22 221 Krka 562 49 654 — 1216 49 557 70 264 — 40 — — — 26 Laško 6025 97 6008 26 12034 23 3774 — 896 86 1370 — 200 — 357 Leskovec 9125 87 8017 79 17143 66 3622 — 790 — 5212 — 360 — 238 Leskovica 3504 46 2845 20 6349 66 2477 50 438 — 1300 — 200 — 78 Ljubljana — ljud. p osoj. 1421257 79 1408920 15 2830177 94 238787 85 249840 30 121148 77 38108 82 1712 „ —Vzaj.podp.dr. . 166903 02 142092 23 308995 25 70395 80 42411 93 47990 — 30353 — ? Ljubno ? Loškipotok na Taboru . 3621 70 4065 47 7687 17 2124 1539 75 2500 400 _ 71 Marenberg 7505 01 7396 03 14901 04 736 — 2949 28 1100 — 5663 83 332 Medulin 3935 14 3254 58 7189 72 2730 — 612 — 2620 — 1079 20 299 Mengeš 8160 77 9743 61 17904 38 6949 — 3129 80 1720 — 825 — 405 Metlika 52045 59 50743 41 102789 — 20546 41 29990 65 20098 25 4104 — 4-^ Mokronog 2986 31 3678 40 6664 71 1355 — 2955 — 600 — 1344 — 216 Mošnje 2303 57 2005 39 4308 96 200 — 1252 97 800 — — — 125 Naklo ....... 1002 66 1312 80 2315 46 146 — 1200 — 110 — 12 — 48 Oprtalj ? Pišece 3769 78 3769 83 7539 61 425 52 518 40 3032 1049 4-^ Planina 891 22 1110 93 2002 15 693 — 750 — 360 — 170 — 109 Polhov-Gradec .... 2622 85 2185 06 4807 91 1850 — 836 68 648 — 740 — 145 Poljane 8680 39 14180 71 22861 10 3968 32 9861 56 3508 — 1700 — 402 Preddvor 344 90 435 50 780 40 61 — 284 — 150 — — — 34 Pulj 88554 19 93388 19 181942 38 68417 95 34714 62 41818 48 6401 70 4-n Preska 1270 — 1262 — 2532 — 1270 — — — — — — — ? Radeče 4735 63 5827 48 10563 11 2306 12 1291 4351 16 1858 25 463 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila o > o 1 111 o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c S -CO 'O K V K V K V K V K v K V K V Rab 73682 11 57887 03 131569 14 55907 63 1841 32 55160 28 10749 86 372 Rečica Renče ? 18399 57 16703 89 35103 46 11201 93 2551 35 1060 — 4100 — 414 Ribnica 19386 34 20413 01 39799 35 10290 20 3801 63 6282 — 1572 — 298 Ricmanje 830 65 701 42 1532 07 — — — — 600 — 778 29 ‘s? Rob 8419 52 6870 — 15289 52 6300 — 2171 38 1650 — 1040 — 183 Rogoznica 28481 04 28464 80 56945 84 9944 54 794 85 19141 66 879 50 106 Rova 9023 48 10834 75 19858 23 3282 — 1064 09 4228 — 4891 — 228 Rovte 5674 90 4198 51 9873 41 4312 08 955 43 235 64 207 — 186 Selce 6228 — 3392 99 11620 99 3771 42 4065 95 1160 — 205 — 302 Semič 9087 14 8544 97 17632 11 4868 50 7660 05 840 — 1243 50 259 Senožeče 2772 51 2457 64 5230 15 160 — 100 — 1750 — 1700 — 293 Sevnica Sinčavas ? 30789 84 20955 35 51745 19 23453 34 2284 10 8610 — 5709 — 1806 Smlednik 2874 95 2874 77 5749 72 2874 55 281 83 — — — — 33 Sorica 2876 20 2715 — 5591 20 2876 20 615 — — — — — 30 Srednjavas ...... 30143 35 26496 59 56639 94 '10718 — 12998 36 13120 — 6600 — 373 Staraloka 22143 54 23424 92 45568 46 8243 — 5137 44 6200 — 6100 — 224 Stari grad 26036 69 19603 39 45640 08 2585 53 14074 50 2450 — 200 — ? Stari trg 22134 37 28700 51 50834 88 20147 — 17308 63 4325 — 1444 — 548 Struge 3985 42 3334 06 7319 48 525 — 3000 — 300 — — — 45 Sv. Ema 1109 99 449 — 1558 99 410 — 49 — 400 — 500 — 99 Sv. Jakob ob Savi . . 3362 48 3310 08 6672 56 1690 — 10 — 230 — 300 — 137 Sv. Križ p. Kostanjevici . 11159 53 14148 05 25307 58 8390 — 7112 — 6987 — 1488 03 7 Sv. Križ pri Litiji . . . 3589 54 3374 07 6963 61 1087 — 1995 30 970 — 240 — 342 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 8260 — 8014 82 16274 82 5590 — 3576 27 400 — 180 — 200 Sv. Jurij pod Kumom . 1446 02 861 83 2307 85 44 — 40 — 820 — 150 — 25 Sv. Jurij pri Kranju . . 5134 91 3772 70 8907 61 2317 — 1789 82 1970 — 400 — 253 Sv. Kunigunda .... 2983 41 3980 22 6963 63 2790 — 2480 — — — 140 — 82 „ Lenart 19087 52 18677 45 37764 97 7969 — 5487 42 8464 — 8178 — ? Šebrelje 2850 93 4013 75 6864 68 1359 12 1770 75 920 — 781 23 101 Škocijan 11502 17 11392 46 22894 63 5192 — 6215 31 2080 — 2520 69 610 Škofjaloka 10110 72 8962 99 19073 71 2173 — 7899 66 650 — 130 — 43 Šmarije 3388 84 3163 77 6552 61 2692 — 161 — 3000 — 500 — 204 Šmartno pri Litiji. . . 4105 31 3678 92 7784 23 2076 98 1619 18 2020 — 825 — 190 Šturije 3642 01 4022 11 7664 12 2376 78 1340 73 2040 — 86 14 205 Št. Ilj pod Tur. . . . 7471 82 7664 04 15135 86 3419 18 3416 — 1247 — 2925 30 151 Št. Janž 1574 03 1641 01 3215 04 1201 51 290 854 — 150 — 157 Št. Jernej 24497 53 22243 54 46741 07 9250 — 7611 57 10390 — 1806 — 566 Št. Peter 12449 92 10681 52 22131 44 6165 80 7750 44 2760 — 1937 — 701 Št. Rupert 6246 53 5412 27 11658 80 5582 — 3185 70 2150 — 580 — 226 Št. Vid pri Zatičini . . 24132 28 22512 17 46644 45 15616 — 9979 03 34000 — 800 — 398 Tinjan 2235 08 1685 72 3920 80 2000 — — — 1650 — 159 90 239 Tomaj 2260 88 2809 10 5069 98 2155 25 800 — 600 — 40 — 386 Tomišelj 6087 46 7160 86 13248 32 1350 — 5148 86 1950 — 2250 — V Toplice 2283 12 2740 — 5023 12 2354 77 — — 940 — — — -f-3 Trebelno 7951 99 6691 13 14643 12 1834 71 3155 39 3510 — 686 77 181 Trnovo 45298 95 36501 84 81800 79 6808 90 26939 96 8431 35 1581 28 696 Tržič 5314 14 3403 63 8717 77 1637 — 2165 03 1200 — 812 69 140 Tržišče 2224 64 1854 59 4079 23 830 — 231 66 400 — 520 — 108 Tunice 2676 70 2259 01 4935 71 1234 — 1025 71 200 — — — 43 Velike Lašče .... 13687 33 9384 01 23071 34 6868 — 1291 25 6110 — 600 — 113 Vipava 28074 99 26119 — 54193 99 6566 — 9332 43 13490 — 5951 37 1135 Višnjagora 15388 86 16547 03 31935 89 6891 — 7962 90 8400 — 2945 89 372 Vojsko 590 — 140 — 730 — 190 — 140 — — — — — 28 Vrhnika 14948 92 12131 80 27080 72 11460 13 7929 08 1019 37 1935 — ? Zagradec 4173 13 4761 26 8934 39 3608 — 2700 — 2056 — — — 113 Zatičina 2876 98 13530 83 16407 81 724 — 3201 57 10300 — 1600 — 68 Zg. Besnica .... 1194 68 869 69 2064 37 390 — 262 43 600 — — — 49 Zg. Tuhinj 2922 89 2540 83 5463 72 1870 — 824 37 1700 — 970 — 163 Žiri 5075 77 12636 88 17712 65 3069 — 2426 64 5140 1590 252 Župa Raščane . . . 1357 29 1349 62 2706 91 1070 64 — — 800 — — 82 Žužemberk 24283 49 23368 80 47652 29 1724 6795 32 10800 1503 64 273 ----ofr>8®(!<>3<=--- KMETIJSKO BERILO. Živinoreja. Mesarji in mesne cene. Mesarska zadruga na Dunaju zahtevala je od vlade, naj se takoj prepove izvoz živine, ker bodo sicer mesarji brez vsakega ozira še zvišali cene mesa. De se pregledajo dunajska — ali drugod — tržna poročila in se vidi, da je cena živine prek in prek padla, se moremo le čuditi drznosti dunajskih — mesarjev, da stavijo tako nezmiselno zahtevo, kakor je izvozna prepoved, ter še pri tem grozijo, da sicer mesne cene zvišajo. 'l ake prozorne agitacije, ki so se rodile na Dunaju a segajo celo do nas, bi morala vlada pač prepovedati. Sicer pa vemo, kam pes taco moli: mesarji se bojijo, da bi se moglo od strani konsumentov zahtevati na podlagi nizke cene, ki jo ima živina, tudi primerno znižanje mesnih cen, — in to hočejo preprečiti s svojim krikom in vikom. Divji kostanj kot krma. Dr. Gabrijel na kmetijskem oddelku vseučilišča v Halle na Nemškem je preiskoval vrednost divjega kostanja kot krmilo pri molzni kravi, pri ovcah in prešičih. Kostanj je neolupljen posušil pri 60 do 70° C, potem zdrobil v mlinu in tako šrotanega krmil. Poskusi pri molzni kravi so pokazali, da krmljenje kostanja vpliva odločno ugodno na mlekotvorbo; mleko je bilo jako dobro in brez vsakega stranskega okusa. Tudi na težo krave in na izrabo krme je kostanj ugodno vplival. — Vsakdanje krmljenje ovna, (40 kg težkega) z 1300 g kg 30 dkg) suhe nemške detelje in 300 g kostanja je pokazalo ugoden učinek ozir celokupne prebavljivosti krme. Poskus s 6 ovcami je pokazal, da se da kostanj tudi za pitanje ovac dobro porabiti; meso je imelo prijeten okus. Tudi pri prešičih se je pokazalo krmljenje z divjim kostanjem kot prav dobro. Pri teh je nadomestil g. profesor en del krme obstoječe iz ječmenovega zdroba in pivnih tropin (mlato) najpreje z 1j3, pozneje 2/3 kg kostanja z vspehom tako da je mogel ob koncu poskusa konštatirati povoljno večjo težo živali. Vinogradništvo in vinarstvo. Kletarski tečaji. Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi deželami še na jako nizki stopinji — ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kletarenja, ako hočejo pridelavati dobro, okusno in stanovitno vino in z istim s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istotako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik Bo-huslav S k a 1 i c k y pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli enega teh tečajev vdeležiti, mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra t. 1. pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer vsaj en teden pred pričetkom tečaja, pismenim potom obveščen. Perutninarstvo. Sredstvo, da kokoši po zimi neso. Nek perotninar piše: Jaz krmim svoje kokoši z velikim pridom ozir nesenja v času, ko se skubijo in pred zimo tako-le do novega leta: enkrat jim pokladam kuhanega krompirja mej koji na-mešam otrobe, drugič pa jim dam zdrobljene koruze, ki jo pustim, da se preje v vodi dobro zmehča. To pičo dobivajo kure po Škrat na dan, toplo in sicer toliko, kolikor je hočejo žreti. Ta čas kure skoro nič ne neso (z majhnimi izjemami), ker omenjena piča pospešuje le rast perja, mesa in masti. Od novega leta pa krmim sam ječmen in zdaj prično kure nesti, da je veselje. Februari ja sem dobil od 17 kokošij poprečno po 10 jajec na dan. Opomnim, da se morejo kokoši prosto gibati na precej velikem travnatem vrtu, kar jim zelo ugaja, kokošnjak je čisto mrzel. Laneno olje, sredstvo za ohranitev jajec. Ako jajca namažemo z lanenim oljem, tedaj se olje posuši in dela tenko kožico, ki zabranja izhlapevanje jajčni tekočini in vdiranje zraka na prazno mesto. Pri nekem poskusu so namazali 10 jajec z lanenim, 10 drugih z makovim oljem, dveh pa niso namazali. Vseh 22 jajec so pustili ležati na pesku drugo poleg drugega, tako da se niso dotikala. Čez 3—6 mesecev so jih tehtali in čez 6 mesecev odprli. Nenamazana jajca so zgubila čez 3 mesece ll°/o, čez 6 mesecev 18°/o svoje teže, koso jih odprli — so bila na pol prazna in so imela duh na pol pokvarjenih jajec. Z makovim oljem namazana jajca so zgubila čez 3 mesece 3°/o, čez 6 mesecev 41/2 °/o svoje teže, ko so jih odprli, so bila polna in niso imela slabega duha. Z lanenim oljem namazana so zgubila čez tri mesece 2°/o, čez 6 mesecev 3°/o svoje teže, ko so jih odprli, so bila čisto polna in duh je bil popolnoma oni svežih jajec. Laneno olje je tedaj še bolje nego makovo in tudi znatno ceneje. Zelenjadarstvo. Pridelovanj e špargelj na. Beluš ali špargelj raste še dandanes v peščeninah morskih bregov divji, do sedanje popolnosti ga je pripravilo skrbno negovanje vrtnarjevo. Po njegovi naravi mu tedaj najbolj ugajajo peščena tla v raznih oblikah, toda brez kamenja. Skrbno izvršene špargeljnove grede, pri katerih se ne pozabi na zadostno vsakoletno gnojenje, dado tudi v najbolj revnem svetu še vedno lepe dohodke, seveda ako ni človek preveč oddaljen od železnice. Stari način pridelovanja beluša, ki je bil zelo drag in ni dajal boljših vspehov od sedanjih načinov, se korenito opušča. Samo ljudje iz stare šole, ki nečejo iti s časom naprej, špogajo še ta način, pri kojem je treba izkopati meter globoke jarke in jih napolniti z lesenimi trskami in gnojem. Sadike se posade precej globoko in gredice niso dosti vzdignjene nad rozore. Novejši načini pridelovanja imajo popolnoma drugačno podlago: prihraniti hočejo kolikor se da, na gnoju, svetu in delu in glavno gnojenje je od zgoraj. Ko je določeni peščeni svet lepo zravnan in če je bolj trd, tudi zrigolan, se razdeli svet z zabitimi kolci v podolžne vrste. Te gredo najbolje od severa proti jugu. Razdalja mej posameznimi vrstami koleev ali klinov naj bo okoli 1 m. Na obeh straneh vsake vrste odmerimo kakih 15 cm zemlje, skupaj torej 30 cm pri vsaki podolžni vrsti in v tej širavi izkopljemo jarke 30 do 40 cm globoke. Zemlja teh jarkov se naklada gričasto na vmesne prostore. To delo se zvrši jeseni in čez zimo ostanejo jarki odprti. Spomladi pa jih napolnimo kakih 25 cm visoko z dobro preležanim gnojem pomešanim skozi in skozi s prstjo, priporoča se tudi na vsaki tekoči meter pridejati 8 dek Tom. žlindre in 10 dek kajnita. Ko se je zemlja v kakih 4 tednih nekoliko vsedla zaznamujemo s palčicami mesta za sadike belu-šove. Če hočemo veliko pa bolj drobnih špargeljnovih piščali (tako nazivamo pridelek špargeljnov), sadimo lahko 40 cm narazen, če pa hočemo menj, a lepih, debelih piščali, sadimo pa 70 do 80 cm narazen Okrog naših palčic natrosimo prsti v majhne plošnate gričke, na te polagamo rastline, kojih korenine lepo porazdelimo na vse strani. Zdaj zakrijemo rastline samo kake 3 prste na debelo, prst nekoliko pritisnemo in dobro zalijemo. Prvo poletje je edino delo, ki ga pa ne smemo zanemariti, to, da zatiramo pridno plevel na gredah. V jeseni pognojimo vrste močno z gnojem iz stranišča ali hlevsko gnojnico. Za zimsko odejo pokrijemo vrste 5 cm na debelo s slamnatim hlevskim gnojem, ki ga na spomlad zopet pograbimo proč. Spomladi tudi pokrijemo rastline znova 10 cm na debelo. Dre leti je treba gojiti špargelj, predno imamo kaj sadu od njega. Tretje leto smemo odrezati le nekaj piščalk, z rezanjem pa moramo prenehati zadnji čas sredi junija. ('etrto leto pa je žetev popolna in traja od srede aprila do konca junija, kakih 8 do 10 tednov. Precej ko prenehamo z rezanjem, potrosimo gnoja na grede, gnoj na lahko zakopljemo, da je pokrit se zemljo. Suha tla je dobro po- livati tudi z gnojnico. Pametno je gnojenje po leti zato, ker 1.) gnoj do prihodnje spomladi dobro sprhni in 2.) ne moti pri rezanji špargljev. Po izvrstni Bottner-jevi knjigi „Vrtnarstvo za začetnike11. Shranjevanje zel en jadi za zimo. Prijetno je gospodinji, ako ima vzeti tudi po zimi poleg večnega krompirja, kako zelenjavo v roko. V kleti pa tudi na prostem si jo lahko shrani. Kadar nastopi zmrzlina se vzame zelenjava, ki jo hočeš prezimiti s koreninami vred previdno iz zemlje ter se jo vloži v pesek tako, da glave molijo iz peska ven in se kolikor moč malo dotikajo. Kdor nima dovolj prostorne in zračne kleti in hoče ohraniti večje množine zelja čez zimo mora v kakem zatišji na vrtu izkopati jame in v teh prezimiti glave. Dolgost in širokost jam se ravna po potrebi. Na vsak način morajo biti pa 1ji metra globoke in suhe. V jame se vloži glave tako, da leže štori navzgor, glave navzdol. Za roko na debelo se pokrijejo s prstjo. Ce nastopi pa hud mraz je treba dati še odejo iz listja na vrh. Kadar se zeljnate glave jemljejo proč je treba odprtino vsakikrat zopet takoj zadelati, da no more mraz škodovati. Tudi por, zelena in koleraba prezimijo bolje v jamah (podsip-nicah) na prostem nego v kleti. Zeleni se listje odstrani, korenine prikrajšajo in gomolji v vrstah vlože v zemljo, le srčni listi se vidijo ven. Ko nastopi mraz, se jama tudi dobro pokrije z listno odejo. Korensko zelenje, redkev, korenje, rdečo peso, peteršilj itd. vlagamo najraje v pesek v kleti. Ako imamo premalo prostora tedaj jih vložimo tako, da delajo griček. Griček se napravi na ta način, da napravimo iz korenja krog, korenine gledajo proti sredi kroga, glave pa ven, na nje naložimo nekoliko vlažnega peska na to pa zopet korenja itd. Večje množine shranimo na prostem v jamah in jih dobro pokrijemo. Špinačo in endivijo pustimo kar na prostih gredicah, pokrijemo jih le s smrekovimi ali jelkovimi vejami. Zimsko zelje ostane tudi popolnoma na prostem, ker mu da šele mraz dobri okus. Brstno zelje in okrovt pa je bolje shraniti v praznih gnojnih gredah ali pa kakor navadno zeljo v jamah. Kar-vijol, ki se ima šele dobro razviti, nastavi v kleti ali v topli gredi glavice. Ako je v kleti premalo prostora, se prostor lahko bolje izrabi s pomočjo lesenih polic, ki se oblože s peskom. Svetovati pa je, ne delati preširokih polic, da jih lažje snažiš in prebiraš zelenjav. Pozabiti pa tudi ne smeš dobro prezračevati, kadar le vreme dopušča, drugače gnije zelenjad v v kleti: mnogo hujše kot v jamah na prostem. Tudi to je treba paziti, da naj se za zimo spravlja le popolnoma razvita zelenjav, kajti vsaka pokvarjena rastlina prične gnjiti in s tem okužuje tudi svoje sosede. Pri zelju odstranimo samo zunanje rumene liste, druge pustimo. Pri pesi in gomoljnih rastlinah ne smemo glave odrezati. Pri rdeči pesi in korenju se perje kratko odreže ali odtrga. Pri prezimovanju v kleti je treba strogo paziti na snago, gnjijoče zarmenelo listje je treba odstraniti. Najpreje naj se porabi slabejše zelenje in pa bolj zgodnje vrste, ki niso tako trpežne kot pozne. »Vrt. učitelj11. Gozdarstvo. Vporaba žaganja v obrti. (Nekaj nasvetov v razmišljanje prizadetim —e—o.) Učinek gorkote, ki ga dobimo pri sežiganji žaganja je isti, kot oni lesa, ker žaganje pač ni nič druzega kot fino razrezano lesno vlakno. A žaganje ima to posebnost, da sc pri sežiganji sesede tesno skupaj, da razvija mnogo sopare in tako ovira živahno go- renje. Vsled sesedanja je zabranjen pristop potrebnemu zraku in žaganje samo zogljeni, ako se pogosto ne obrača. Zato so si izmislili posebne peči za žaganje, mej katerimi lahko imenujem zistem Kraf-tov, Lundinov, Andrčjev, Nider-bergerjev, Cvilnigerjev. Ta zadnji način ima to prednost, da se v njem žaganje ne sežge naravnost, ampak najpreje zogljeni v zaprtih posodah in se vse snovi, ki nastanejo pri suhi destilaciji lesa, pridobijo, svetilni plin, ki se dobi poleg tega pa služi v razsvetljavo ali pa za kurjavo. To je gotovo zelo popolno izkoriščenjc lesnega odpadka, ki se priporoča zlasti v gozdnatih krajih, kjer se poseka in razžaga veliko lesa. V Galiciji in Šleziji se je Cvilnigerjev način prav dobro obnesel, kotran, lesni kis in očetovo kislino, ki jo pri tem dobijo pre-delavajo takoj na mestu ali pa oddajo kemičnim tovarnam. — Na popolnoma enak način se da seveda sežigati in kuriti tudi izlu-ženo čreslo v strojarnah in tako se lahko prihranijo v tej obrti znatne svote, ki bi se drugače izgubile. Važna je poraba žaganja za oitsalno kislino. Ta tehnijski važen proizvod je izločil najpreje 1. 1773 neki Savary iz soli kisle deteljice. Oksalna kislina se v naravi ne nahaja prosta, pač pa v zvezi s kalijem in apnom kot oksalnokisli kali in oksalnokislo apno. V prejšnjih časih so izdelovali oksalno kislino na dragocen način s sežiganjem (okisanjem) sladkorja s solitarjevo kislino; zdaj pa rabijo za to izključno le organske snovi. Mej temi je pa na prvem mestu žaganje, ker se pogosto nahaja in je po ceni. Način izdelovanja je nekoli zamotan, a ne ravno težak. Bistno je to le: Vzame se sode in sc je stopi v vodi toliko, da ima razstopina V35 specivične teže. Na 100 delov sode (trde soli) se vzame 30—40 delov žaganja in se v plitvih ponvah segreva mej neprestanim mešanjem, da voda izpariva. Vročina znaša 175 do največ 240°. Ko je vse žaganje stopljeno se ohladi. V tej zmesi imamo poleg druzega tudi oksalnokisli natron, ki ga moramo izlu-žiti z vodo iz zmeši; s pomočjo vapnenega mleka spremenimo oksalnokisli natron v oksalnokislo apno in to s pomočjo žveplene kisline zopet razdenemo v žvepleno-kislo apno ali gips in v čisto oksalno kislino. Tudi špirit se da narediti iz žaganja. Ako les dalje časa kuhamo, (posebno če je les razdrapan v olakenca) in sicer z razdre-čenimi rudninskimi solmi tedaj se da del celuloze (glavna snov v lesu) spremeniti v sladkor; tako dobimo neko sladkorno tekočino, ki s pomočjo pridejanih drož prične vreti in iz katere lahko kuhamo (destilujemo) potem žganje ali etil-alkohol. KroasAn & Bretonič izdelujeta iz žaganja, sprhnelega lesa, otrobov, škroba i. t. d. barvila, ki jih imenujeta rastlinske sulfire, ker je v njih po posebnem ravnanji vo-denec nadomeščen z žveplom. Najbolj s pridom se rabi v ta namen žaganje hrasta, bukve, češnje, kostanja, ne tako ono mehkih lesov. Prednosti fabrikacije teh barv so: 1.) Izdelovanje je zelo enostavno, ni treba nikakih dragih poslopij, ne priprav, da malo dela in operacija je ozir vspeha popolnoma gotova. 2.) Barvilna moč teh novih barv je veliko večja od drugih. 3.) Barve so trpežne, se ostavljajo tako kislinam kot alkalijam (lugom) bolje nego dosedanje. 4.) So cenejše od najpriprostejšil barvil zlasti v ozirom na barvilno moč. 1 kg barve iz žaganja stane polovico Kampešovega izvlečka in da 4 krat toliko barvila. Žaganje se vporablja tudi za napravo plastičnih snovij za odli-tine in odtiske. Ta vporaba je že precej dolgo znana in načini za napravo takih mas so že tako izpopolnjeni, da imamo danes izdelke, ki odgovarjajo vsem zahtevam. Misel, nadomestiti les z umetnimi proizvodi, takozvanim umetnim lesom je že zelo stara in ima menda v Kini in na Japonskem svoj izvor. Od tam se je iznajdba že v 18. stl. razširila po Evropi, posebno na Angleškem, kjer si je neki Clay vzel patent za napravo takih mas. Ker na Slovenskem kolikor mi znano ni nobene tvrdke, ki bi izdelovala tako blago, za to hočem dati nekoliko migljejev v vzpodbudo našim tehničnim mislecem. V obče se izdelujejo take mase na ta način, da se bolj in menj fino žaganje s pripravnim vezilom zmeša in potem v primerne oblike (modele) ali vliva, ali z roko vtisne ali pa z različno silo s strojem pritiska. Na ta način narejeno blago se rabi v raznovrstne okraske, kot nadomestilo primeroma dragih rezbarij, posebno za okvirje, skrinjice in razne potratne predmete. Izdelujejo se tudi iz umetnega lesa plošče za tlak, kot nadomestek za parkete, kajti ksilolit, (umetni les ali leseni kamen) kljubuje vlagi in toplini, česar pri lesenih parketih še niso dosegli in tudi težko bodo. Dalje se rabi umetni les za obkladanje sten mesto naravnega predragocenega marmorja kot umetni marmor. Tudi v izdelavanji krtač se izvrstno vporablja. Prvi taki umetni lesovi so bili iz mešanice žaganja, kleja (lima) in posebnih čreslovih raztopin ali pa iz žaganja, terpentina, smole i. t. d. Latry v Parizu izdeluje umetni les iz žaganja in krvnega albumina s pomočjo pritiska in toplote. Take lesove imamo v trgovini pod raznimi imeni, na pr. scifarin, lesni marmor, similiboa, i. t. d. V novejšem času izdelujejo iz umetnega lesa posebno take predmete, ki služijo za okraske mizarskih del, kakor n. pr. za nastavke pri vratih, konzole, kapitelje na stebričih, razne nastavke v pohištvu (pri omarah, posteljah, kredencah) , izpolnitve (filunge) za vrata in omare in druge okraske. Dasiravno se te vrste blago izdeluje v veliki popolnosti s pomočjo stiskalnic, je vendar v Avstriji in Nemčiji še zelo malo vdomačeno, toliko bolj pa po Francoskem, Angleškem in v Ameriki. Od dobrega umetnega lesa se zahteva: 1. ) Da je naravnemu lesu kar najbolj podoben in tudi podobno težak. 2. ) Se v gorkoti ali na vlažnem kraju ne sme zvijati, mora biti dovolj prožen (elastičen), pri tem pa vendar tako trden, da se robovi ne odbrusijo zlepa. 3. ) Umetni les se mora dati vrtati, piliti, žagati, rezljati in rezati, ne da bi bil krhek; klati se seveda ne da, ker je njegova struktura skozi in skozi enaka. 4. ) Dati se mora na razne predmete brez težave prilepiti in dobro mora držati. Pa ne samo pohištvo, tudi stene in stropi naših lepših stanovanj bi z vporabo umetnih lesnih okraskov lahko dobili za primeroma nizko ceno oboj velike arhitekto-niške lepote. S temi podatki sem hotel podati samo neko splošno sliko, ki kaže kako raznovrstna da je vpo-raba žaganja posebno za izdelovanje umetnega lesa. Načinov izdelovanja imamo danes že precej in velik napredek zadnjih let v tej stroki je vporaba lesne celuloze poleg žaganja za umetni les. Splošno. Kako spremeniti goščavo v plodo-nosen travnik ali dober pašnik Z (Konec) Priporočamo pa tembolj nasejati pepel, to pa vselej le v času, kadar dežuje ali sneži, da mokrota lug od pepela spravi do korenin rastlin, sicer bi ne bilo nič uspeha. Ne velja toraj nasejati kar po snegu, niti tedaj, kadar je trava velika, temuč v jeseni, v spomladi, ali pa kadar je trava pokošena, na golo zemljo, to pa vselej ob dežju! Le tako se bode kmalo poznal dobrodejen upljiv tega domačega gnojila. Isto velja tudi o nasejanju senenega drobirja. Ko že ravno govorimo o pepelu, moram še dostaviti, kako naj se pepel shranjuje, da bode za rabo. Znano je namreč, da se na ognjišču ali v peči za več mesecev ne more shranjevati, ker je na poti, pa tudi ob vedncm ognju pepel — zgori. Tudi ga je škoda, da ga ne bi varno in zvesto shranjevali. Kam tedaj ž njim, da nas bode počakal nepokvarjen do porabe? Znano je, da ima pepel svoj učinek le tedaj, ako je še suh. Kadar pride v dotiko z vlago ali mokroto, razkroji se kmalo in postane iz njega — prst, katera ni vredna mnogo več od navadne prsti. Takšnega nasejati bilo bi prazno delo. Da se pepel ohrani, treba ga je toraj shranjevati na suhem prostoru. S tem pa ni rečeno, da bi ga morali devati kam v podstrešje, na svisli ali kak drug odprt prostor, kakor imajo n. pr. nekateri kratkovidni ljudje navado, kjer se je vsled tega potem zgodila nesreča, da je nezadostno mrtvi pepel veter razpihal in provzročil požar. Bog varuj pepel shranjevati drugje nego v kleti, kjer naj pa se zanj poseben prostor odloči. To bodi nekaka skrinja ali koteč, obdan naokoli z deskami, da pepel ne pride v dotiko s kamenjem zidu ali s prstjo in se tako ne pokvari. Toliko toraj o domačem gnojilu — pepelu. Toda ni še zadosti, dragi kmetič, ako si že tudi veliko storil s prenovljenjem svojega zemljišča, ni še zadosti! Treba je travniku ali tudi pašniku nekaj krasa in to je sadno drevje. Brez njega zdi se mi kraj pust in dolgočasen. Navrh pa, [ako zemljo lepo obljudiš s sadnim drevjem, bode ono zemljišče, kadar drevje — dobro oskrbovano — odraste, imelo dvojno vrednost! To pa ni malenkost, to je važen pomislek za vsakega skrbnega kmeta! Sedaj treba zopet pomisliti, kakšno drevje naj vsadimo, da bode ugajalo kraju in bode uspevalo? Ako imamo travnik, velja usaditi — seveda visokorasle — hruške ali jablane, to pa na redko, da bode, ko drevesa zrastejo, še dovolj prostora za travo osušiti. Bolj drobno drevje n. pr. češplje, slive itd. velja posaditi le v kakem robu, kjer zabranjajo nekoliko, da se manje zemlja plazi. Na planem je takšno drevje na poti. Ako je prostora v izobilju, velja vsaditi tudi kakšen oreh ali češnjo, tudi kostanj ni pozabljen, ker vzraste ž njega lepo drevo. Ako pa, dragi kmetič, nimaš primernega sadnega drevja, svetujem ti, idi v goščo in ondi izkoplji in potem posadi kakšno drugo listnato drevo. Jesen, javor, brest, lipa, gaber itd. so drevesa, katera dajejo zemlji precej sence, da trava lažje raste, živina se pa tudi raje pase v senci, kar velja zlasti za pašnike. Navrh tega pa nam ob potrebi da takšno drevo izvrsten les za razno orodje in kurjavo, kar vse dostikrat precej stane kmeta. Vse to kar sem ti tukaj nasvetoval dragi kmetič, dalo ti bode sicer precej dela, ali prizadelo ti ne bode mnogo stroškov. Storil bodeš vse polagoma, ob priložnostih, večinoma brez tujih dragih delavcev. Prepričan pa sem, ko se po tem navodu jedenkrat lotiš dela, dobil boš čedalje večje veselje do njega, zlasti ko bodeš čez par let že opazoval sadove t. j. pridelke zemljišča, pa nade-polni naraščaj sadnega drevja. To ti bode v radost tebi, in potomcem tvojim pa v korist! Ko tako spominjam kmeta, kako naj se vzbudi iz zaspanosti, ne morem zamolčati še neke druge nemarnosti, katera pa zadene naravnost oni faktor, kateri je poklican skrbeti v prvej vrsti, da se gospodarstvo oživi in razvije, in to je država! Ona, katera podpira sicer vse stanove, zanemarja pa onega, od katerega vleče že od obstanka svojega sem vedno davek, ona naj bi bolje gledala in podpirala stan, na katerega se v potrebah vselej zanaša! Ako hočemo zemljišča kultivirati in to če tudi priprosto in z malimi stroški, kakor sem opisal, da bi se vspodbudili revni kmetje, če treba tudi posamezno, obljubila bi se jim zato naj primerna podpora. Oskrbovanje vse bi lahko storile občine, namreč pregledavo zemljišča prej in po obdelovanju, pa bi videli v kratkih letih ; koliko bi naši kraji v gospodarstvu napredovali. Ko bi navrh še kmetom — vsaj revnim — šla na roko vlada z lahkotno in ceno dobavo sadnega drevja, prepričala bi se lahko v kratkem času, v koliko se bi spremenila in zboljšala tudi naša sadjcreja! Toliko v opomin in naj ne bi ostale te besede „glas upijočega v puščavi!“ Pohorski. Kmečko novo leto. Prvi november ali listopad, novo leto v kmetijskem koledarju je bil pred malo dnevi. Kako drugače, očka Tinček, je vendar sedaj, kot je bilo včasih. Kateri kmet je včasih mislil na to, da bi si zapisal, kar je tekom leta izdal in prejel, kaj pridelal in kupil, kaj izgubil in pridobil itd. Danes ima gospodar knjigo, v katero piše, kaj da se vse v gospodarstvu nahaja, kaj v njem živi, v njem dela, koliko se seje in žanje, koliko krme se" porabi, koliko je dohodkov od tega in onega itd. Tako, ljubi Tinče, si napravite knjige tudi vi; že večkrat sem vas k temu opominjal, danes to zopet ponavljam; gospodarite umno in dajte svinčniku za račune tudi nekaj besede. Ko bo glavno delo na polju, v gozdu in na travniku končano, ko vam prineso dolgi večeri marsikako urico prostega časa, tedaj si polagoma, korak za korakom tudi vi napravite prav enostavno kmetijsko knjigovodstvo. Mar naj vam njegovo potrebo še utemeljim ? Z veseljem sem vam na uslugo. Glejte, prijatelj moj, vse toži nad slabimi časi. Nezadovoljnost ni prešinila samo navadnih delavce v-trpinov, ampak tudi obrtnik, uradnik in posebno kmet se pritožujejo, kmet nad pičlimi dohodki od gospodarstva, kojih vzrok so slabe žetve, neznosne poselske razmere , razne podnebne nezgode, n. pr. letošnja suša, pozneje zopet deževje in slične nesreče. Na to pa še veliko gospodarjev ni prav nič pomislilo, da velik del krivde zadene marsikoga izmed njih samih, ker se jim niti ne sanja ne, v kakem razmerji da so posamezne gospodarske panoge med seboj ozir svoje rentabilnosti (dobičkonosnosti) in jim tudi to ni popolnoma jasno, je-li svoje pridelke primerno spravijo v denar ali pa jih napol zmečejo proč. Glejte, moj Tinče, pameten gospodar mora biti vsikdar na jasnem glede svojega gospodarstva, imeti mora vedno jasen pogled čezenj. Ali morete trditi to o sebi? Ali bi mogli sedaj ob koncu gospodarskega leta, ko so vsi pridelki pod streho in zrnje za bodoče leto v zemlji, ali bi mogli dati račun o tem, kakšen dohodek da ste imeli od svojega gospodarstva ? Vidite, na vse to je moči misliti šele tedaj, ko ste se odločili za priprosto knjigovodstvo; kajti vsakdanja skušnja potrjuje, da oni, ki si zaznamuje svoje dohodke in stroške, po navadi tudi bolje gospodari. Tak človek bolj pazi, da si dobro ohrani premakljivo in nepremakljivo imetje, dobi več smisla za zboljšave, se ogiba nepotrebnih izdatkov in skuša shajati z malim — z eno besedo, navadi se polagoma varčevati. In z mirno vestjo lahko trdimo, da je v mnogih hišah ravno pomanjkanje varčnosti vzrok propadanja. Koliko je stvari, ki bi se dale spremeniti v cvenk, pa jih nihče ne vidi. Koliko je gospodarjev, ki premene vsak dohodek hiše v tekočino, ki zgine v grlu! Ali jih ni veliko, ki imajo svoje žalostno stanje pripisati edino le molitvenim bu k vicam peklenščekovim, kvartam? Ko sem opazozal življenje naših ljudij, ni ušlo mojim očem, da kmetje, ki kaj računajo, gospodarijo z večjim razumom in da se lahko opazi že na njihovih otrocih, kako skrbno shranijo vsako majhno denarno darilce in tudi pozneje, ko odrastejo skušajo pomnožiti prihranke. Z eno besedo, razločujejo se prav na dober način od otrok onih sosedov, ki ne znajo prav gospodariti, oziroma, ki na koncu leta nimajo niti pojma o tem, ali so postali premožnejši ali revnejši, koliko jim je prinesla dobička ali zgube ta ali ona kmetijska panoga, na kak način so porabili svoje zaloge itd. Kar se da v resnici doseči, za to bi si moral prizadevati vsaki gospodar. Sem spada pred vsem važnost vpogleda v stanje gospodarstva ob vsakem času. Cim natančneje in pogosteje se moremo prepričati o splošnem stanji svojih financ ali denarnega stanja, toliko preje bomo prišli do tega, misliti na sredstva in pota, kako bi ozdravili svojo finančno jetiko. Seveda ne bomo šli takoj h kakemu mazaču ali konjedercu, ki bi bil v našem slučaju kak skriven, petičen oderuh, ampak poskusili bomo preje dobra domača zdravila. Ugovor, da je knjigovodstvo preveč zamudno, ni resničen. Iz skušnje vem, da so se kmetje, ki so le za silo znali brati, pisati in računati, kmalu vdomačili v knjigovodstvu. Ce imaš nekoliko potrpljenja in vztrajnosti se ga kmalu privadiš in spopolnitev pride s časom sama od sebe: Kajti vaja dela tudi tukaj mojstre. ('esa pa je treba zato ? — Napravite si tri zvezke ali knjižice : inventarno knjigo, blagajno knjigo in upravno knjigo ali poslovno knjigo. V „inventar11 zapišite po vrsti lepo, koliko imate poslopij, zemljišč (polja, travnikov, gozda), koliko imate v gotovini denarja, koliko imate živine, koliko raznih pridelkov na shrambi in nad hlevom in v kašči, koliko imate orodja in strojev in pohištva. Vse to, ljubi očka Tinček, morate ob enem tudi ceniti, taksirati in cenilno vsoto zapisati v knjigo — tudi Bog ne daj previsoko — in slednjič seštejte vse skupaj. To je prva stvar. Najbolje je če ste to opravili o vseh svetih, če pa še niste, no dobro, pa storite vsaj 1. decembra ali makari 1. janu-varja, toda, ljubi moj, ne odlašajte nikdar inventarja. Verjemite mi, čudili se boste! Poleg tega inventarja, ki ga položite, ko je izpolnjen, v miz-nico in pustite notri do konca drugega leta, si napravite tudi „blagajnik11. Vsaki dan zapišite notri, koliko ste prejeli denarja, koliko izdali in čemu ? Vedno zapišite, če mogoče predno izdaste. Na eni strani zvezka, na levi naredite nadpis z večjimi črkami: „Prejel11 ali pa „Dohodki11, na drugi, desni strani zgoraj pa zapišite „Izdal11 ali „Stroški11. Do-čim potrebujete za inventar samo eno ali dve poli popirja, je za blagajnik najbolje, če si kupite vezano knjižico (notes) za par desetic v mestu. Tretja knjiga „poslovnik11 ima sledeče oddelke (vsak oddelek ima po nekaj listov): živinoreja, mlekarstvo, zelenjadarstvo, krompir, pesa, žita) s pododdelki: pšenica, rž, ječmen, oves, ajda, proso itd.), krmske rastline, sadjarstvo, vinarstvo, gozdarstvo, perotnina, domače gospodinjstvo, posli itd. Točno in natančno se zapiše vsaka stvar in ko se leto obrne, se dohodki seštejejo skupaj, ravno tako izdatki, izdatki se odštejejo od dohodkov in razvidi se, je-li je gospodarstvo kaj prineslo ali nič, katere panoge so dale dobiček in katere zgubo itd. in vi, ljubi očka Valentin boste prav kremenito ozdravljeni in podučeni. Stegnite roko, svinčnik in zapisnik to spada k gospodarstvu, kakor kolo k vozu. Ako teh dveh ni, tedaj manjka v gospodarstvu nekaj, ni prave jasnosti v njem. Takoj si nabavite zapisnike, lepo vas prosim. To priprosto knjigovodstvo vam prinese novo življenje v hišo, pomagalo vam bo naprej, obvarovalo vas škode. Ko pridem k letu osorej malo povasovat’ me gotovo zradostite z dokazom, da sprejmete dober svet pa ga tudi izvršite. Vrednost gnojnice. V prvi vrsti ne smemo pozabiti, da gnojnica sama na sebi ni popolno gnojilo, ker ji manjka bistvenega dela: fosforne kisline, skoro popolnoma, drugič pa treba pamtiti, da le tekoč in trd gnoj skupaj šele tvorita popoln gnoj. Zato je učinek urina (scalnice) le enostransk, pospešuje zlasti rast listja in zato pač na travo ugodno upliva, nikakor pa na zrnje, zato polivanje setev z gnojnico naredi pač mnogo slame, a le malo zrnja. Ako upoštevamo še blagodejni vpliv gnoja, ki dela črnico (humus) in tako rahlja in ogreva zemljo, potem bomo pač odkazali gnojnici le bolj tretje mesto za hlevskim gnojem, kajti o poslednjih učinkih pri gnojnici ni niti govora, ona deluje samo s svojimi redilnimi snovmi. Pač ima tudi gnojnica svoje dobre plati; ena izmed najboljših je ta, ker se da tako enakomerno razdeliti in ker je tako raztopna. Vsled tega moremo v kratkem času pospešiti rast zaostalih rastlin in jim pri-pomagati, da pridejo k moči. Ta okolnost priporoča gnojnico posebno za travnike, pri katerih pa itak ne shajamo s samim hlevskim gnojem, če jih imamo veliko. Ako pridenemo gnojnici nekoliko du-šičnatega in fosfornokislega umet- nega gnojila, tedaj postane bolj vsestransko delujoče gnojilo in je potem pripravna tudi za pospeševanje zimskih in poletnih setev. Čemu rabimo na njivi apno. Da potrebujejo rastline za svojo rast tudi apna, je znano, toda skoro vse prsti imajo toliko apna v sebi in tudi v drugih gnojilih dajemo rastlinam toliko apna na razpolago, da je redkokedaj potreba še posebej z apnom gnojiti. Da ima apno tudi še nek popolnoma drugačen namen, izprevidimo že iz tega, ker ni množina, ki jo je treba potresati, da dosežemo z apnom zaželjeni učinek v nobenem razmerji k oni množini, v kateri potresamo druga gnojila. Rastlina za svoje telo ne potrebuje apna nič več nego fosforne kisline, dušika ali kalija, vendar pa potresamo žganega apna 400 do 1000 kg na !/2 hektara, od zadnjih imenovanih redilnih snovi pa ne več kot 10 do 25 kg. Apno namreč ni pravcato gnojilo, ampak le bolj splošno, ravno za orano zemljo izvrstno izboljševalno sredstvo zemlje. Vporabo apna smemo tedaj staviti bolj na isto stopinjo kot n. pr. drenažo (osuševanje zemlje) in obdelovanje zemlje, nego v vrsto pravega gnojenja. Apno zemljo rahlja, jo odpira, poživlja, greje, pospešuje razkrajanje v nji, posebno razkrajanje živalskih in rastlinskih snovij, koreninskih in strniščnih ostankov, hlevskega gnoja, črnice in pospešuje razpadanje še ne razkrojenih kamenenih drobcev. Z eno besedo lahko kratko izrazimo delovanje apna v naši poljedelski zemlji s tem, da apno prinaša vanjo: življenje in zdravje. Zimska mešanica. Setev zimske mešanice naj se zvrši kolikor moč zgodaj, kajti pri zgodnji setvi se razvije zimska grašiča še krepko pred zimo. Jesenska setev pade v avgust do novembra. Kot zmes h grašici pri-devamo za polovico semena ozimne rži in sicer računamo za zeleno spomladansko krmo 140—150 kg na 1 ha. Ta mešanica nam da že v majniku zeleno krmo. Pokošene rastline lahko potem pustimo, ker takoj zopet poženo in dobimo lahko še od njih popolno žetev v slami in zrnju. Katere rastline potrebujejo največ apna? Nobena kmetijska rastlina ne more vspevati, ako ni v zemlji nič apna; toda potrebujejo ga v različni meri; vsled tega mora biti zemlja za to raslino mnogo bolj apnena nego za ono. Dobra žetev odvzame zemlji in sicer 1 hektarju sledeče množine apna: Pšenica, rž, ječmen, oves 20 do 30ftflr; grah, grašica, fižol 70 do 80 kg; krompir in pesa 40 do 60 kg; bela in rdeča detelja 80 do 150 kg ■ lucerna in esparzeta 200 do 300 kg • ogršica, konoplja, hmelj 150 do 250 kg. Žita in krompir morejo tedaj životariti še na precej malo apnenem svetu, na katerem bi se detelje počutile zelo slabo. Posebno veliko apna hočejo imeti v zemlji lucerna ali nemška detelja in esparzeta (neka pri nas le malo znana detelja, ki je za čebele zelo dobra a raste le na izrečno apnenem svetu). Ker te detelje ostanejo po več let na enem in istem mestu, zato mora biti v zemlji pač dovolj apna, drugače počno te detelje pojemati in zginjati, na njihovo mesto pa stopajo malovredne trave, ki potrebujejo menj apna. Neposredno krompirju in pesi ne smemo gnojiti z apnom, sicer postaneta grintava in krastava. Po storjenem delu je dobro počivati. Gotovo — toda selo potem! Umni kmetovalec dobro ve, da sme iti šele tedaj na zimske počitnice, ko je zadnja njivica, ki jo misli na spomlad še obsejati, zorana na praho, kajti potem dela celo zimo narava za njega. Vreme in vpliv zraka pokažeta na preorani njivi vso svojo moč. Zmrzlina in odjenjavanje mraza, suša in mokrota rahljajo in drobijo tla ter je delajo rodovitne. Pokonča se mnogo plevela in mrčesa in kar je glavna stvar, pridobimo si časa pri spomladanskem delu, kjer nas tako rado baše. Tudi to pride v poštev, da je jesenska brazda tako zelo sposobna združiti s zemljo razna rudninska gnojila, Tomaževo žlindro in kajnit. Saj je znano, da odvisi moč vsakega gnoja v zemlji od tega, da ga kolikor se da enakomerno porazdelimo v zemlji. In to storimo na najpopolnejši način, ako gnoj pred jesenskim oranjem raztrosimo. Tudi to je nekaj vredno, da moremo jeseni gnoj, kakor tudi umetna gnojila, ki jih je treba v večji množini, po 4 do 600 kg na 1 ha, pri jesenskem obdelovanju raztrositi čisto mirno brez vsake hitrice. Rastlinske redilne snovi, ki se nahajajo v Tomaževi žlindri in v kajnitu, vzame čez zimo zemlja vase in jih tako predela, da jih morejo spomladi rastline, kot jara žita, stročnice in detelje, gomolj-nice (krompir), koruza, ajda, lan i. t. d. takoj rabiti in ravno te restline so za fosforno kislino (v Tomaževi moki) in za kali (v kajnitu) zelo hvaležne. Zato smatramo gnojenje s kalijevim fosfatom za delo, ki ga vedno z dobičkom združujejo z jesenskim gnojenjem. Živila so se podražila. Ker so se malone podražila vsa živila, morajo naše gospodinje povsod misliti na nove prihranke. Pri tem naj opozarjamo na to, kar smo poudarjali že čestokrat, da si tisti, ki uporablja Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, dokaj prihrani, se celo v mnogih primerih popolnoma odreče zrnati kavi in tako lahko poravnava marsikaj, kar izdaja več. Gospodinje, ki so brez predsodka, že davno prinašajo „čisto11 Kathreinerjevo kavo na mizo, in izkušnja uči, da je ne opusti nihče več, kdor se je navadil. Močno pripravljena, je „Ka-threinerjeva Kneippova sladna ka-va“ jako prikupnega okusa in zlasti za otroke redilna in krvotvorna. Pri tem je treba dosti manj mleka, da se doseže okusna kavina barva, nego ob uporabljajočih močno barvajočih kavinih surogatov, torej prihranek tudi tu. Zategadelj poudarjajte pri nakupovanju vselej ime Kathreiner, zahtevajte le izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa in ne jemajte niti odprto opraženih izdelkov, niti malovrednih posnem-kov v drugačnih zavojih. Prinnrnča eo ■ Vzajemna zavaroval-ri ipui Ul»a oC . njcll j,r0f,i požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke : Ljubljana, Medjatova hiša. I ali dva mlekarska učenca sprejme večja mlekarska Zadruga. Pojasnila daje „Zadružna Zveza'. Badema (v Istri), .fflvt" i-v svoji zadružni kleli 4000 lil črnega in 500 lil belega vina. Kdor hoče kupili izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Bademi. Službo poslovodje E, “5 leten mož, ki že več let deluje pri velikem konsumnem društvu ter vse tozadevne posle popolnoma pozna. Več se izve pri našem uredništvu. Zajamčeno pristno vino Kmetijsko društvo v Vipavi veliko množino, katero prodaje za mašna vina belo od 40—30 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Rudeče pa od 35—40 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tudi tropinsko žganje. Omaro za led SSS.\C‘.”'r‘' iasnila daje .Gospodarska zveza'. 206 20—20 4... .............. .......—^ Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. ■■ ..............................................-...........-.......—v Zadružna zveza oskrbuje = svojim zadrugam = vse tiskovine, blagajne itd. Združene tovarne za volnene izdelke prodajo letos spet samo po meni direktno konjerejcem približno 4000 takozvanih vojaških konjskih odej. Cena: 1 samo K 4'40 In par samo K 8-40 (6 parov poštnine prosto.) Odeje — tem nosi ve — so debele in trpežne ter grejejo kot kožuh, velikost 150/200 cm, toraj pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila naj se pošiljajo na Steiner-jevo komisijsko trgovino združenih tovarn za odeje, Dunaj II., Taboratrasse 27. — Denar se pošlje v naprej, sicer se naročilo izpelje proti povzetju. Za od oj e, ki bi ne prijale, vrnem denar. Velika ponaročila, tako od posestnikov Gebauer, Noisternig, Mallnitz, župnik Bardin, Lang, Rotter, Suchodoli itd. 12—1 PF* Fjeeete dolge živeti in se veseliti dobrega zdravja? Da dosežete to, skrbite zato, da ohranite zdrav želodec in redno prebavljanje. Vsakomur, kdor je želodec s težkimi, prevročimi ali premrzlimi jedili pokvaril ali prehladil, gotovo pomaga GERMANOV ŽIVLJENJSKI CVET (ESENCA), katerega z najvećim uspehom rabi pri pomanjkanju teka, slabosti želodca, iiapiliuciijii, govečlci (zgagi), slabosti, glavobolu, omotici, krču, zaprtem telesu, zlati žili. Po preobiiih pojedinah, posebno pri mastnih in težko prebavljivih jedilih, ta cvet odstrani tiskanje in bolečine in zbuja tek, s čemur v visoki meri pomaga k ohranjenju telesa. Ker odstranjuje vse sprijene šoke iz telesa, očiščuje kri, in ima tudi pred vsemi podobnimi pripomočki to prednost, da je čisto neškodljiv, če se tudi rabi dolga leta, ker je napravljen iz najfinejših, skrbno izbranih zelišč, ter ima prijeten, grenko-arornatičen okus, da ga morejo rabiti tudi občutljive osebe, otroci in žene. Germanov življenski cvet kot pravo ljudsko in domače sredstvo, naj ne manjka v nobeni hiši, ker dostikrat obvaruje pred hudo boleznijo, ko ni zdravniške pomoči blizu Pri nakupu naj se vedno zahteva Germanov življenski cvet iz lekarno „črni orel“ v Belovaru, ker so še sredstva z enakim imenom, a ne tako dobra. Za znamenje pristnosti mora svaka steklenica, ki je v zelenem zavitku nositi polno ime tvrdke: Lekarna „pri črnem orlu“ K. Germana v Belovaru (Hrvatsko), kamor je tudi pošiljati vsa poštna naročila. Cena steklenice K 1'40. po pošti vsaj dve steklenici. Za zavoj 40 vin. več, kot poštno povzetje, ali se pošlje znesek prej. Naslovi morajo biti pisani razločno in natanko. Pojasnila, prospekti, navod o porabi zastonj. Germanov življenski cvet moram trpečemu človeštvu najtopleje priporočiti, ker sem se osebno, kakor pri mnogih občanih katerim sem ga priporočal, mogel prepričati, o izvrstnih uspehih. Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu, Hrvatsko. Naznanjam Vam, da sem od raznih stranij poskusil že mnogo sredstev, ali nobeno ni imelo zaželjeni uspeli, kakor Germanov življenski cvet. Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu. Pošljite mi zopet osem steklenic Germanovega življenskega cveta, ki ga bom vsem bolehajočim na želodcu najtopleje priporočala Jaz že okrevam. 225 26—5 Apolonija Haberl v Semrijah, Štajersko. Popolne oprave za mlekarne na roko Kmetovalci rešite svojo živino mcličinc in krhkosti kosti, kar je po mnenji živinozdravnikov neizogibno, ker ima letos krma premalo rudninskih snovij s tem, da ji redno pridevate garlhd-novo Majno apno. Nekaj dek vsaki dan v preprečenje koristi več, kot ravno toliko kil, če se je bolezen že pojavila. Potrebuje se za pol leta za eno kravo 6—7 /.:(/, za 1 svinjo 3—4 leg. Poduk o klajnem apnu in o boleznih zastonj. Stroški mali! Korist tisočkratna! Svari se pred posnemanji pod imenom redilno apno, klajna koščena moka itd. Zahtevajte povsod izrecno samo-le kot najstarejše, najpriznanejše in najbolje Barthel-novo klajno apno. Dobi se pri 12—3 „Gospodarski zvezi" v Izubijani. y33„3.3333333330303J33CCCCCCCCCCCCCCCCCCCi2i] ili C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w blagajne -*i prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai št. 13. 210 24-20 ŽCCCCCC33333333333333333333333333333333^’ Amerikanski motor na bencin najsposobnejši motor za Kmetijo in rokodelce, ker je jed-nostaven in zanesljiv ter malo stane, kar se pri nobenem drugem motorju ne doseže. ^ o _________ Več motorjev od nas že . teko pri poljedelcih, koji so nam za iste prav hvaležni, ker z njim mlati, rezanco reže, drva žaga in sploh opravi vsako delo za majhen denar. Najboljše poljedelske stroje, kakor: mlatilnice, slamoreznice, gepeljne, čistilnice, mline in preše za sadje in grozdje itd. Železo, traverze, železniške šine, cement, Štorje za strop in vso potrebščino za stavbe, okov in orodje ter pozlačene nagrobne križe se dobe najceneje pri 224 *—7 Karol Kavšeka nasled. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljedelj. strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! Delniška dražba klfa-Separalor Zaloga za južne dežele: v Gradcu, Annenstrasse 26. Prc5im berite! presim berite! 218 12-12 (Radovoljno jfam potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. (Z opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delovršbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola za sirarstvo v tfromerišu, Jrforavsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. (Anton (Liska, i r. ravnatelj. P S» ca o •n ►s •ti o C/l o rt- <0 • e e e e e • • • • e • Gospodarska zveza centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) p i -o-; i* L > uj o za, svoje člane vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To---------- maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; ^proćL^jo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, mr- Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. • • • e e e e e • e s Q+rnii to roTaninn na patent, valjčkih z mazljivimi tečaji OllUJI CO. I taalllUU lahko za goniti, kar prihrani 400/o moči. Beznica za repo in krompir, Mlini za drobljenje in mečkanje, Parnica za živinsko klajo, Prenosljive štedilne peči szke°5m liranimi ali neemaljiranimi vloženimi kotli, stoječe ali za prevožnjo, za kuhanje in parjenje živinske klaje, krompirja za različno poljedelsko in domačo porabo itd., potem Stroj za kuruzo roškati, Mlini za čiščenje žita, Čistilni stroji trijerji Stiskalnice za seno in slamo, Stroji za mlatiti, viteli, jekleni plugi, va-larji in brane. Najboljši stroji za sejati „AGRICOLA“ (zistem s premakljivim kolesom) jako priročni, brez sprcmenjalnih koles za vsako seme, za v goro in dolino. Samotvorne patentovane briz-galnice za pokončavanje gren-kulje, na drevju in hmelju, škodljivcev, peronospore itd. Vse to stroje izdeluje po najnovejši odlikovani napravi Ph. Mayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. i? 24-5 Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se iščejo. Izdajatelj: Zadružna Zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.