286. številka.
Ljubljana, v torek 15. decembra.
XVIII. leto, 1885.
Ithaja vsak dan ■veeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avotri i sko-ogornke dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld Jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubijano orez pobijanja na dom za vsa leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden BOM* l *rld. tO kr. Za polilji
10 kr. za mesec, po o0 kr. za četrt leta. — Za tuj o detel o toliko več, kolikor poštnina znaša.
za četrt leta 4 gld., u šiljanje na dom računa ie po
Za omanila plačuje ie od četinstopno potit-vrste po C kr.. če se oznanilo jedonkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska.
DopiBi naj so izvole frankovati......Rokopisi ae no vračajo.  Uredništvo in upravništvo jo v Kudolfa Kirbiša nisi, „(tludališka stolba"
UpravuiRtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t j. vse administrativno stvari.
Volitve na Angleškem.
Volitve v parlament angleški, ki trajajo že več ko mesec dnij in neso le zavoljo tega tako važne, ker se v njih kažejo boji velikih političnih principov, nego tudi zategadelj, ker one odločujejo bodočo vlado, s tem pa zopet neso le merodajne za Velike Britanije notranjo temveč tudi vnanjo politiko, končane bodo pravo za pravo stoprav čez par dni, vender pa je že dandanes dognano, kakšen vspeh imajo in že danes se lahko proračuni bodočnost, četudi, kakor mislimo, le bližnja bodočnost vlade v Angliji, na Škotskem in Irskem.
Vseh sedežev v angleškem parlamentu je, kakor znano, 670. Vsled dosedanjega volilnega izida dobili so liberalci pod vodstvom Gladstona 332 sedežev, konservativci s predsednikom Salisbu-ryjem 250, a Irci s svojim prvoboriteljem Parnel-lom 86 sedežev. Dovršiti se imata še dve volitvi in računi se, da dobodo liberalci in konservativci še po jednega člana. Liberalci imajo torej večino, to se pravi v zmislu angleškega parlamentarizma: tudi po teh volitvah vlada v Angliji pristoji libe ralcem.
Nihče se ni nadejal tacega izida za Gladsto-novo stranko, ker prvi dnevi volitev, volitve po mestih zvršile so se proti liberalcem in mislilo se je po pravici, da tudi prebivalstvo po kmetih, ki je popolnem zavisno od fevdalno-konservativnih gra-ščakov, oddalo bode večino svojih glasov za kandidate Salisburvjeve stranke. Toda prav kmalu se je obrnilo na drugo stran. Kmetsko prebivalstvo, zlasti na Škotskem spoznalo je zastavo Gladstonovo za svojo in pripomoglo je liberalni stranki do sijajne zmage. Konservativci so v zdatni manjšini nasproti liberalcem, tudi Če bi v ostalih volitvah prodrli povsod s svojimi kandidati. A tega sami ne pričakujejo.
Liberalni Gladstone je tedaj zmagal in bi tudi v parlamentu zmagoval proti konservativcu Salis-bury-ju, ako ne bi Irci delali s svojimi glasovi stranke, 86 glasov močne ter v zvezi s konservativci ne imeli par glasov prevage.
Ako si tedaj predočujemo bodoči angleški parlament, prikazuje se nam, da se koj v kratkem izrazimo, kot — Parnell-ment. Parnell s svojimi Irci bode odločeval v angleškem parlamentu. Kdo bi tedaj kaj tacega pričakoval ? Malokednj res usoda pomaga v svetovni zgodovini, da se zatirani morejo tako maščevati nad zatirajočimi. Z „zelenim" irskim otokom so se mogočni Angleži igrali kakor s kostjo, ki že nema nobenega življenja več v sebi. Irsko prebivalstvo jim je bilo „raja", katerej ne pristaja nobena pravica, noben človekoljubiv ozir. Kakor pred tisoč leti, ko so prvikrat Angleži kot zmagovalci, kot ropajoči priseljenci udarili na „zeleni otok", pradavno lastnino irskega naroda, tako imeli so še nedavno le srce barbarsko za svoje podložnike na Irskem in še danes ta dan jih zmatrajo za gole upornike in trdovratneže, katerih gibanje meri le v propast Velike Britanije, dočim iščejo le svojih pravic, potrebnih garancij za pravilni razvoj svojih opravičenih teženj. V tisočletnem tem robstvu pa se duša irskega naroda ni zatreti dala. Tudi irski narod se je Bpoznal samega sebe, se je preporodil in pogumno začel boriti se za svojstvo in samoupravo svojo. Uzorno je vztrajal in — nasproti silnim sovražnikom — je zmagoval v spodbudo in tolažbo vsem, ki so zatirani, ki pa so odločili se, — živeti ali pa1 slavno umreti. Danes, kakor kažejo zadnje angleške volitve, prvič šel je irski narod tako
daleč, da brez njegovih zastopnikov ne more v angleškem parlamentu vladati nobena stranka, ni zmagujoča ni zmagana, ni Gladstonova liberalna ni Sa-lisburvjeva konservativna.
A baš to je najzanimivejša važnost v posledicah izida tekočih angleških volitev. Kako bode vladal kdo v novem parlamentu? Salisbury in Parnell sta tudi zvezana v manjšini nasproti Gladstonu Ta nema sam za-se večine, a družiti se s Par-nellom, to mu ne kaže, ker Parnell se v volitvah bori proti Gladstonu in za Salisbury-ja, potem tudi za to ne, ker bi se mišljenje njegovih svojih pristašev odločno uprlo koaliciji z Irci. Kar se vsled tega najprvo pričakovati da, bil bi razpis novih volitev. Ali pa morebiti te ne bodo še jasniše dokazalo, da bode le tedaj liberalni princip zmagoval nad konservativnim, ako se v boj ne usiljujejo tudi Irci, nego se le-ti odstranijo, dobivši to, kar zahtevajo, dobivši samoupravo? Najnovejša poročila nam javljajo, da se je pričelo pogajanje mej Gladstonom in Parnellom in da se sme pričakovati, da se mej liberalci in Parnellovci seveda proti primernim koncesijam sklene zveza, vsled katere bi Gladstonova stranka imela veliko večino.
V vnanji politiki, osobito v odnošajih Anglije k dogodkom na slovanskem jugu se ne bodo pokazale posebne premembe, ako tudi odstopi Salisbury vsled poraza v teh volitvah. Anglija vztraja za zje-I dinjenje bolgarsko, katero seveda svojega srečnega konca ne bo imelo zahvaliti diplomatski Iokavosti sedanje angleške vlade, nego jedino le bolgarskim zmagam, katere so pridobile za teženje bolgarskega naroda RuBijo, jedino resnično pokroviteljico južno-slovanskih narodov. Ali ako je Salisbury podpiral Bolgare iz nečistega protislovanskega namena, uver-jeni smo, da bode Gladstone južno slovanstvo pospeševal kot svobodomiseln, pravičen mož.
Deželni zbor kranjski.
(IV. seja dne 2. decembra 1 885.) (Dalje.)
Poslanec Luckmann poroča v imenu finančnega odseka o defelnoodborskem poročilu o prisilni delavnici. Poročevalec nasvetuje v imenu finančnega odseka, da se vlada naprosi naj dovoli, da se deželna prisilna delavnica razširi, da bo v njej prostora za 5O0 prisiljencev, in v ta namen da nekoliko državne podpore. Dežele, ki pošiljajo svoje priseljence v deželno prisilno delavnico, naj se vprašajo, so li pripravljene nam še nekoliko let pošiljati svoje prisiljence, ako so jim troški za njih pri-siljence pri razširjenji zavoda zmanjšajo. Deželnemu odboru se naroča, da da napraviti takoj načrte v tem zmislu, da se deželna prisilna delavnica razširi, da bode prostora za 500 prisiljencev. Posestvo tik prisilne delavnice, obsežno tri orala, lastnina Ljubljanskega mesta, naj se kupi, ako mesto napravi pošteno ceno. Vsi predlogi se odobre.
Poslanec Luckmann potem poroča o muzeji. Kustosu Dežmanu izraža se zahvala deželnega zbora za trudapolno delavnost pri pridobivanji in urejenji prazgodovinskih najdbah, deželnega muzeja preparatorju neumorno delujočemu gosp. F. Schulz-u pa se poviša plača za 100 gld. in dovoli prosto stanovanje in kurjava. Predlogi se vsprejmo.
Poslanec Dež man se zahvaljuje za izraženo laskavo zahvalo deželnega zbora in pravi, da mu bode to v spodbujo, da bode dokler mu to moči pripuščajo, deloval za „ftudolHnum", posebno pa
širjenjem domače zgodovine, vzbujal ljubezen do domovine v prvi vrsti mej učečo se mladino.
Proračun za muzealni zaklad iznaša za 1. 1886 skupnih stroškov 3332 gld., skupni dohodki 271 gld. tedaj je primanjkljeja 3061 gld., kateri se kot donesek za deželni muzej „Rudoltinumu pokrijejo iz deželnega zaklada, kar se odobri.
Poslanec vitez Gutmansthal poroča o potrjeni deželni postavio pogojzdovanji Krasa, izjavlja vladi zahvalo za potrjenjc ter želi, naj bi se postava po c. kr. deželnem predsedniku kolikor mogočo hitro izvršila.
Deželni predsednik baron Winkler izjavlja, da sam gorko želi, da bi postava kmalu bila veljavna, kajti zelo mu je zanjo; in on je dovoljeni dopust porabil v to, da je izdelal postavni načrt po jednakih že prej sklenenih postavah za Gorico in Trst, pa ne da bi bil iste kar prepisal, ampak dodal je raznovrstne dobro uplivajoče popravke, katere je deželni zbor tudi uvažal. Treba tedaj lo še določiti opravilni in volilni red za zaupno može in namestnike komisije za pogozdovanje Krasa in tu gre v prvi vrsti za to, da se rečena reda popolnem postavno in pravilno priredita v obeh deželnih je-zicih. Zaupni možje in njih namestniki se imajo izbrati pri okrajnih glavarstvih v Postojini in Lo-gatci, iz onih občin, katerih posestva so na Krasu. Tu treba tedaj natančne preiskave in ta se je naročila okrajnim glavarstvom v Postojini, kjer jo takih občin 38, in v Logatci, kjer jih je 32. Ko se to preiskavanje dožene, potem se bode takoj začela izvrševati ta postava. (Konec nrih.)
Deželni zbor istrski.
(VI. seja dne 7.decembra 1 88 5.) (Nadaljevanje ob 5. uri zvečer.)
(Konec.)
Poslanec Jenko stavi v slovenskem in italijanskem jeziku sledečo interpelacijo: Vprašanje slav. deželnemu odboru:
1. Je li znano si. deželnemu odboru, kot avtonomni deželni vladi, da dopisujejo c. kr. oblasti skoro izključljivo v nemškem jeziku, ki ni deželni, onim občinam, koje uradno poslujejo v hrvatskem ali slovenskem jeziku.
2. Hoče li si. deželni odbor potrebno ukreniti da bodo c. kr. oblasti dopisovale v onih jezicih, kojih se poslužujejo pojedine občine in to toliko bolj, ker ono, kar se danes vrši pri hrvatskih in slovenskih občinah, moglo bi jutri zadeti tudi vse druge občine dežele.
Deželnega glavarja namestnik dr. Amoroso zopet samooblastno reče, naj se interpelant na vlado obrne, vedoč, da poslanec Jenko ne bode dobil pet podpisov, ker se je poslanec Križanac izneveril.
Poslanec dr. Laginja utemeljuje zopet svojo resolucijo, katera se lani ni vsprejela, in ki teži na to, da bi davkarski uradi bolji red uveli in one velikanske plačilne naloge zopet zamenjali z nekdanjimi davkarskimi knjižicami. — Vsprejeto.
Poslanec dr. Con s tatini izvešča v imenu šolskega odbora o šolskem sporočilu dež. šolskega nadzornika in predlaga kakor lani, da bi se para-lelke uvele povsod, kjer so manjšine, ako je tudi samo 10 otrok drugo narodnosti in da bi se sta-rišem na prosto voljo pustilo, upisati svojo deco, kamor jim drago. — Kam ta predlog meri, je jasno pri znanem pritisku Lahonov in okolnosti, da se po dosedanjem običaji ne uči kakor prodmot učni jezik druge sekcijo.
Ugovarja mu, posranec Spinčie s pedagogieno-didaktičnega stališča in glede na denarne in šolske razmere dežele, ter stavi nasprotne predloge, da se ustanovi paralelka tam, kjer je 40 otrok druge narodnosti, kolikor jih tudi zakon za jedno šolo predpisuje.
Govore še Eluscheg, dr. Amoroso in poročevalec. Zanimivo je, da je c. kr. uradnik poslanec Eluscheg poudarjal, da bi on bil za neprisilni (ne-obligatni) pouk na narodnih šolah. Ker Križanac zopet ni podprl Spinčićevege predloga, glasovalo se je samo o poročevalčevih, koji so bili vsprejeti.
Poslanec dr. Canciani poroča za politično-ekonomični odbor o vladinej predlogi zakona glede gozdnih čuvajev, o katerem je že zjutraj poslanec Jenko izjavil, da pravi zastopnik naroda zanj nikakor glasovati ne more. Preko to osnove prešlo se je tudi istinito z jednoglasnim sklepom na dnevni red.
V imenu istega odbora predlaga prejšnji poročevalec o zakonu glede pogozdovanja Krasa.
Poslanec dr. Laginja razjasni, da neugodni vremenski odnošaji ne prihajajo iz gorenje Istre, nego s Kranjskega, kjer graščaki neusmiljeno postopajo v svojih gozdih, posebno snežniška graščina, ki je do golega posekala nad tri kvadratne milje gozda. On je zato, da se ta zakon ne vsprejme, ker ni tolike potrebe, nego vlada naj, kjer se jej primerno zdi, odkupi od občin golicave in jih pogozdi s pomočjo svojih gozdnih uradnikov, nikakor pa ni treba ustvarjati novega, zelo dražega aparata, kakor ga ta osnova predpisuje.
Z vsprejetjem tega načrta bi se jako omej il pojem privatne lastnine.
Zakon se potrdi tudi v tretjem čitanji.
Za imenovani odbor poroča poslanec dr. C o n-sfratini o zakonu glede tičjega lova. Tudi ta se v tretjem čitanji vsprejme.
Poslanec dr. Fragiacomo poroča tudi v imenu politično ekonomičnega odbora o zakonu, s katerim se razdeli občina Buzetska v dve: Buzet in Lanišče.
Isti poročal je tudi lani in dokazoval baš nasprotno.
Poslanec S p inč ie omenja vseh onih neza-konitostij, ki so se dogajale in se še glede zastopa te občine. Narod da se je obrnil na glavarstvo, na-mestništvo in ministerstvo, a brez vspeha. A zdaj da je o tej zadevi prošnja pri cesarji, katere pre^ pis ima on v rokah. In ne samo, da se je postopalo nasproti določbam občinskega zakona, nego tudi onega, katerega je lani deželni zbor vsprejel in bil tudi sankcijoniran. V Buzetu oktroiral se je neki odbor, ki upravlja občino. A zdaj, pravi, hočete tako nezakonitost z zadnjo določbo predloženega načrta potrditi. — Lani so Krašani prosili za delitev, a zavrgli ste njih prošnjo. Letos prošnje neso poslali oni, nego omenjeni odbor in vi jo hočete povoljno rešiti. (Prej so bili namreč Italijani na krmilu v Buzetu, a zdaj imajo Hrvati večino. Zato vse one nezakonitosti, zato delitev, Up. por.)
Poslanec Križanac hoče dokazati, da bodo Laniščani lahko oskrbovali občino, ker imajo mnogo ovac, na katere bodo takse naložili. (Smeh na galeriji.)
Poslanec dr. Laginja izjavi v imenu manjšine, da ako bi ta tudi bila za delitev, ne bi mogla glasovati za ta zakon, ako se mu ne doda še 4. članek, s katerim se ovrže glede nove občine zakon od 14. maja 1876. Ta zakon določuje nekatere nove ceste kot skupne celemu okraju. 53.000 gld. se je že za nje potrošilo, in izdalo se bo še mnogo. (Glej Spinčićevo interpelacijo.) A za Kra-šaue so brez vsega pomena. Sam deželni odbor ločitev tudi s tem, da Laniščani nemajo nikake ceste v Buzet in da se jih mora za to ločiti.
Odgovarja poslanec dr. Amoroso, a ne ovrže dr. Laginjevih argumentov. Večina šla je za dr. Amorosom, dasi je dr. Laginja v italijanskem jeziku vse jasno razložil.
Tudi ta zakon vsprejel se je v tretjem č tanji in tako naložilo novej občini neopravičeno kacih 30.000 gld. dolga. — Tudi poslanec Križanac glasoval je proti manjšini, da si ga je ono jako ubogo ljudstvo poslalo v zbor.
Deželni glavar potem zaključi letošnje zborovanje in vošči vsem srečno novo leto.
Iz cele večerne obravnave razvidno je, da so si posebno dr. Amoroso, dr. Fragiacomo, dr. Venier in Poreški „prvi mehčan" Sbisa prizadevali uplivati na Poreško meščanstvo, a videlo se je, da to ven-
dar stvari, bolj premišljeno sodi- V Poreoi vladaj je popolen mir.
Poročilo deželnega odbora kranjskega
o združenji nekaterih zemljišnih parcel občino Spodnje Šiške z mestno občino Ljubljansko.
(Dulje.)
Občina Spodnješišenska ne stori za ta- kraj ničesar, vse le mesto Ljubljansko, ter ustreza na tak način vsakej potrebi; le v jednem oziru ne more storiti ničosar, namreč glede policijskega nadzorstva. V tem oziru mesto Ljubljansko ne sme ničesar storiti in vaška občina Spodnješišenska ne more ničesar storiti, ker nema za to potrebnih sredstev. To je tembolj obžalovanja vredno, ker je skoraj celo ozemlje izklučljiva lastnina mesta in namenjeno rabi v zabavo občinstva.
Iz javnih ozirov je nujno potrebno, da se Pod-turnski grad in njegovo ozemlje podvrže mestni upravi, kar se da le s tem doseči, da se uvrsti v mestni okraj.
Temu se protivi občinski zastop Spodnješišen-ski in lastnik Kolizeja, gospod Withalm.
Kar zadeva občino Spodnješišensko, nasprotuje iz sledečih uzrokov:
Pravi namreč, da je občina Spodnješišenska itak prcmala in da bi torej ločitev tacega dela njenega obsega jako slabo uplivala na njeno notranjo upravo in posebno pa na lov, ker je ona dala lovsko pravico v zakup ter bi potem manj dohodka iz tega zakupa imela.
Leta 1879. zidala je novo šolo in za pokri-tev dotičnih stroškov razpisala doklado na neposredni davek, katero bi vsled vprašavne ločitve deloma zgubila.
Kar se tiče lastnika Kolizeja, nasprotuje radi tega, ker bi mu Kolizej ne dajal toliko dohodkov, ko bi prišel pod mesto, kakor sedaj.
Ti uzroki pa niso tako tehtni, da bi smeli ovi rati rešitev za mesto tako važnega vprašanja, kajti naposled bi se lahko tudi občina Spodnješišenska za odpadek dotičnih dohodkov odškodovala in Kolizej bi se tudi lahko izpustil iz mestnega rejona in pustil v Spodnješišenski občini.
Posestniki vil ne nasprotujejo želji mestne občine.
Vprašanje je sedaj le, ali je zakonito dopuščena taka ločitev, oziroma inkorporacija med dvema občinama glede kakega dela jedne občine.
Zgoraj navedeni ministerski ukaz z dne 14. april;\ 1880 št. 4276 pravi, da se ima, ako sta sporazumljeni obe občini, ravnati po §. 4. kranjskega občinskega reda z dne 17. februvarija 1866. Če pa nesta sporazumljeni, potem se da ta pre-memba izvršiti le potom deželnega zakona.
Cela občina Spodnješišenska plačala je leta 1883. neposrednega davka 8524 gld 141/* kr. Iz proračuna te občine za leto 1884. je razvidno, da
znašajo dohodki...... 422 gld. 23 kr.
stroški......... 582   „   *— „
in da se kaže tedaj nedostatek .   159 gld. 77 kr.
Za pokritje tega nedostatka je občinski odbor sklenil, da se nalože na vse neposredne davke 3°/o občinske doklade. Ta sklep je bil potrjeu od deželnega odbora kranjskega in ob jednem se je dovolilo pobiranje 25°/0 doklade na vse neposredne davke v poplačanje stroškov za zidanje nove šole.
Cela občinska doklada, ki se je pobirala 1.1884. v Spodnjišiški, znašala je tedaj po 28°/0 2386 gld. 76 kr. K tej dokladi pripomogli so:
I. Za Kolizej gospod V. Withalm:
1. pri zemljiščnem davku z      1 gld. 29 kr.
2. pri hišnem davku . . 281 „ 77 „ II. Mesto Ljubljana za Pod-
turnski grad:
2. pri hišnem davku s . .
3. pri pridobninskem davku s
III. Karolina Cambiaggio:
1. pri zemljiščnem davku s
2. pri hišnem davku .  . .
IV. Gospod Vollheira:
1. pri zemljiščnem davku s
2. pri hišnem davku z . .
3. pri pridobninskem davku s
4. pri prihodninskem davku z
V. Gosj). Iv Maver:
1. pri zemljiščnem davku z
2. pri hišnem davku s . . tedaj vsega skupaj s  . .
58	»	30	n
85	ji	06	a
7	ji	50	a
—	jj	37	n
15	n	68	fi
—	n	37	n
29	»	40	n
3	n	75	t»
2	n	20	m
—.	n	48	i
7	n	84	n
494 gld. 01 kr.
Občina Spodnješišenska bi na tak način, zgubila blizu peti del vseh doklad, če bi se ločile Pod-tuniske parcele od njenega okraja.      (Konec prih.)
Politični razgled.
HoiraiiJ«* <!>/<» I>.
V Ljubljani 15. decembra.
Koroški deželni zbor preneha v soboto zborovanje do 7. januvarja. V januvarji bode pa imel še več sej.
Moravski deželni odbor je sklenil priporočati deželnemu zboru, da bi se na deželne stroške osnovali dve novi stolici na Brnskej politehniki in sicer za kmetijstvo in za kulturno tehniko in se hkratu naprosila vlada, da bi država tudi osnovala več druzih potrebnih stolic.
Vnanje države.
Srbija in Bolgarija čakata posredovanja vlastij. V tem pa obe vojski dobivata podkrepljenja. Bolgarski oddelki pri Belgradčiku in Lomu dobili so mnogo novih vojakov. Vsled tega se je srbski general Lješanin umaknil s svojimi četami v severni kot Vidinskega okrofcja, da je tako bolj skupaj zbral svoje vojake. Na jugu od Vidina ni nobenega srbskega vojaka več. Zdravje bolgarskih čet je najboljše, če tudi je padel sneg.
Bolgarija sklicala je narodno opolčenje (Črno vojsko). Sedaj iz vseh bolgarskih mest odhajajo reservisti na bojišče in garnizijsko službo prevzemajo opolčenci. Dan na dan prihajajo vojaki v Sofijo in odhajajo. Vse vojašnice v Sofiji so prenapolnjene. Po privatnih hišah so morali ukvartirati vojake.
Sedanja vojna, katera je toliko nesreče napravila Srbom, baje ne bode ostala brez dobrih nasledkov. Sedanja slaba vlada bode baje odstopila takoj, ko se sklene mir in najbrž pridejo liberalci zopet na krmilo. Naprednjaška stranka jo vsled svoje dosedanje nevspešue politike tako desorga-nizovana iu pri narodu prišla ob veljavo, da bi teško mogla sestaviti kako novo mini>terstvo. VeS veljavnih mož je že sedanji vladni stranki obrnilo hrbet in se približalo Iiistiću, mej njimi Piročanao. Pa tudi Novaković se že nagiba k liberalcem, llistić bode kmalu postal najpopularnejši mož v Srbiji.
Bolgarski knez se je dolgo branil vsprejeti t iti'šli v <i odposlanca Madjid pašo. Skliceval se je na to, da pogoji, katere bode stavil Srbom, ne bodo nasprotovali Berolinskemu dogovoru, ker se ne bode srbsko-bolgarska meja prav nič premenila, ampak bode od Srbov zahteval samo vojno odškodnino. Ker je pa Turčija le silila, se je knez udal in Madjid paša bode odpotoval v Sofijo Kakor se sodi, bode turški dostojanstvenik skušal pregovoriti bolgarsko vlado, da porabi svoj upliv v Vzhodnji Rumeliji, da tamošnji prebivalci vsprejmo turškega komisarja in tako dado sultanu kako zadostilo. —■ Turčija neki zbira vojake na vzhodnjerumelijskej meji, da jih odpošlje v Vzhodnjo Rumelijo. Kakor se sodi, sili jo k temu Rusija. Najbrž pa bodo druge velevlasti zopet pregovorile Trnke, da to opuste.
Kako se bode rešilo vzliodiioru indijsko
vprašanje, s tem se bavijo razni listi. Zjedinenju ne nasprotuje nobena druga velevlast, kakor Rusija Car pa kakor se kaže, še nikakor ni voljen prir znati zjedinenja Bolgarov Ko so minuli teden Vzhodnorumeljci na raznih taborih sklenili resolucije, šla je posebna deputacija h konzulom velevla-stij. Vsi konzuli so se izjavili, da njih vlade ne bodo ugovarjale zjedinenju, ako je le prizna Rusija. Ruski konzul se je izjavil, da neina nič proti zjedinenju, a le Evropa v to neče privoliti. Nadalje je deputacijo strašil s turškimi četami, da bodo posele Vzhodno-Rumilijo, ker neso hoteli vsprejeti turških odposlancev. Deputacija je jako nejevoljna bila zaradi tega odgovora, ker je Spoznala, da je jedina Rusija, ki zavira zj edine nje in se prizadeva pregovoriti Turke, da bi poslali svoje čete v Vzhodno Rumelijo, ker noben drugi konzul ni nič omenil Turčije. Pa vzlic ruskemu nasprotju Bolgari še vedno upajo, da se bodo vzbodno-rumelijsko vprašanje zanje ugodno rešilo, ker drugače ne bode skoro mogoče doseči sporazuraljenja mej velevlastmi. Car bode pa tudi vkljub svojej trdovratnosti moral spoznati, da s takim postopanjem Rusija le zgublja svoj upliv v Bolgariji. „Po-krok" je objavil izjave nekega srbskega državnika o zjedinenji Bolgarov. Ta je rekels da je Srbija prisujena vsled vojne priznati zjedinenje in bode to tudi storila, ako se le Bolgarija odreče vsakej voj-nej odškodnini. Posledica priznanja zjedinenja pa bode, da se Aleksander vrne v Sofijo in Plovdiv, kakor kralj obeh Bolgarij. Srbija bode pa dobila Vidinsko okrožje, da bode priznala zjedinenje. Ko-nečno bode to vprašanje rešil kongres, ki se kmalu snide. Mi pač nesmo tako optimistični, da bi velevlasti tako hitro priznale popolno zjedinenje in nezavisnost Bolgarov, to je najbrž le srbska želja, ki bi na ta način radi pridobili kos bolgarske zemlje.
fi/. (jiorice 14. dec. ("Interpelacije i a druge zadevo v dež. zboru. — Požar.) (le-
trta seja našega deželnega zbora bila je še živali-neja in zanimivejše, imenovati bi jo smeli sejo interpelacij iiiČ manj nego 4 interpelacije različne (vsebine bo je v tej seji prečkalo. Prri dve stavila sta italijanska poslanca Dell Torre in Dottori in sicer prvi glede izvršbe neke ceste v Juatti, drugi pa glede zemljiških knjig. Zadnji zahteva, naj se dajo zemljiškim knjigam sposodbni vodje ter naj se te tako uredijo, da se bodo ujemale z davčnimi knjigami. Na to prečita dr. Nikolaj Ton-kli dve prav dobro in temeljito sestavljeni interpelaciji, zadevajoč naše sodnije. V prvi poudarja interpelant, da so zapisniki pri naših Unijah nem-§ki ali italijanski, da se s tem našetar Bfttfotvu. veliko krivico dela, stvar sama na sebi pa ttio trpi in zakonu se direktno nasprotuje. Zaradi tega vpraša g. doktor vlado oziroma ministra pravosodja in notranjih zadev, ali jima je to znano m ali jih je vodja odstraniti te nepostavnosti. V drugi interpelaciji opisuje poslamec Ton kl i jun. naprej žalostne razmere slovenskih strank pri porotnih sodnijah na Goriškem. Nečuveno a istinito je, da naše ljudi preiskujejo večkrat sodniki, ki neso slovenščine prav nič zmožni, ali pa ne dovolj zmožni, da se zapisniki zapisujejo v nemškem jeziku ter da zatožence sodijo italijanski porotniki. Ko je poslanec dokazal, da ni druzega uzroka tamu postopanju, nego staroko-pitneži in da se tudi v tem oziru da drugače zakonu zadoščevati, ako se le hoče, vpraša vlado ali jej je i to znano in 'ali namerava tudi to krivico odstraniti.
Hvaležni smo gosp. dr. N. Tonkliju, da je to zadevo v roke vzel ter zopet svetu ponudil gradiva v dokaz, kakošna je jednakopravnost v Avstriji v 19. stoletji pod vlada grofa Taaffeja in pravosodnega ministra Pražaka. Kaj jednacega se menda ne godi nikjer na celem svetu in da ni ljudstvo že davno zoper to demonstrovalo, uzrok je deloma obče znana potrpežljivost, deloma tudi občno prepričanje, da tako, kakor gredo sedaj stvari v Pri-morji, ne more dolgo dalje iti.
V tej seji predlagal je poslanec Mahorčič, naj se naroči deželnemu odboru po primernem potu doseči, da bosta oznanjali oskrbništvi Tržaške mestne in Goriške bolnišnice milosrčnih bratov v treh dnoh dotičnemu okrajnemu glavarstvu bolnika, katerega sta vsprejeli, njegovo bolezen, ali je bolnik pre-nesljiv in sposoben za zdravljenje na domu. Županstvom pa naj se naloži, da glavarstvom o premoženjskih razmerah natanko odgovarjal ter bolnike i pod osobno odgovornostjo domov spravljajo, ako so 1 za to sposobni. Dalje imajo se vidirati koncem vsa-cega leta delavcem in poslom delavske ali poselske knjižice pri dotičnih županijah, ter mora vsak delavec ali posel plačati primerno, po visokem zboru določeno takso, oproščeni te takse bodo le oni, ki se izkažejo, da so društveniki oziroma društve lice kakega podpornega društva, ki mora jamčiti po presoji političnega oblastva za dolžnosti zavarovancev.
Tudi ta predlog je imenitne važnosti za našo deželo, kajti največja bremena nakladajo našim ob-činom bolnišuice, po tem potu pa bi se ta bremena deloma odstranila.
Dalje motiviral je dr. Gregorčič peticijo do visoke vlade, naj bi slednja predložila državnemu | zboru načrt postave ter uredila skrb za uboge, bolne in onemogle po pravišnejših načelih, od sedanjega. Po nasvetu poročevalčevem izročila se je peticija odseku 5 udov, dasi so Italijani unisono temu nasprotovali, Češ da je dovolj, ako se peticija izroči .legalnemu odseku. V odsek voljeni so bili trije Italijani iu dva Slovenca in ni dvombe, da bodo odsek Gregorčičev predlog zavrgel, kajti italijanska stranka zmatra to za njej škodljivo. Da se mestni zastopniki temu protivijo, je razumljivo, ali da se laški poslanci kmetskih občin temu protivijo, nam je nerazumljivo, kajti postava bila bi vsekako kmetom v korist. Sicer bomo o tej zadevi še govorili, razprava bo gotovo burna in zanimiva.
Požari so pri nas redki, kajti hiše so navadno tako zidane, da nema kaj goreti. Vendar v noči mej sredo in četrtkom gorela je neka hiša za sv. Antonom nasproti malemu semenišču. Požar nastal je v mizarski delavni:i in je bil precejšen, ker jo našel mnogo netila. Skoda ceni se na 900 gld. Bližnji sosedje bili so v velikem strahu in nevarnosti, vendar se je požar omejil, da si je še drugi dan tlelo na pogorišči.
Le 4*i*a<l<*a 12. decembra. [Izviren dopis.] Pretekli četrtek priredilo je tukajšnjo vrlo akade-mično društvo „Triglav" slavnemu našemu pesniku
v spomin „Preširnov večer", na kojega je bil prijazno povabljen tudi pisatelj tega dopisa. Že dan pozneje hotel sem „Slovenskemu Narodu" poročati o tem večeru, bolje rečeno o tej slavnosti, a bilo mi je nemogoče! Roka bila mi je preokorna, ter ni jej bilo moči slediti misli, katere so se bliskoma druga na drugo vrstile: bil sem v onem preprijet-nem, presladkem položaji, v kojem ni mogoče človeku druzega delati nego samo misliti in zopet misliti na one presrečne urice, katere mu je bilo dano uživati! Sedaj pa, ko sem se nekoliko umiril, hočem to slavnost kolikor mogoče natančno opisati.
Ob določenej uri prišel sem bil v lepo, jako prostorno Steinfeldsko dvorano, koja pa je bila pri mojem ustopu popolnoma napolnjena: uhodu na des-nej sedeli so pri dolgej mizi jugoslovanski naši bratje Srbi, na levej Hrvati, na sredi pa Slovenci; predsedniku na desnej videl sem vrle naše poslance gg.: Jermana, dr. Radajs, Raiča, dr. Šuca i Voš njaka, nadalje prvega častnega uda „Triglava" ve-leučenega profesorja dr. Kreka, vseuč liščnega do* centa dr. Klemenčiča, prof. Hubada ter še mnogo drugih gospodov, kojih ni mi bila čast poznati. Mej Hrvati sedel je tudi jedini tukaj bivajoči Bolgar, a mej Slovenci veliko število Čehov.
Predsednik „Triglava" gospod stud. iur. Jakob Toplak pozdravi s srčnimi besedami vso došlo gospodo ter posebno izraža veliko svoje veselje, ko so tudi slovenski poslanci blagovolili društvo s svojim pohodom počastiti. Na to sledi krasna pesen po vsem Slovenskem znanega glasbenika A. Ned-veda: Pozdrav, zbor z bariton solom. Po ti je bilo petje, katerega ne čuješ vsakega dne: krasno pesen peli ho izvrstno izvežbani pevci, kojim je dala natura čiste krepke glasove. Za to precizno petje želi so pa tudi občno pohvalo, ter ploskanje ni hotelo nehati, dokler se neso še jedenkrat pokazali na odru. — Točka tretja bila je: „Slavnostni govor." — Prva lastnost govornika je, da ima v resnici govorniško nadarjenost. Kaj pomaga krasno sestavljeni govor, kaj krasna njegova vsebina, ako nima stvarnik njegov one nadarjenosti, koja daje beseda življenje! In to lastnost ima g. Josip Blaž gotovo v največej meri! Zaman se bi trudil popisati, s kakim ognjem, s kako naudušenostjo, a zopet kako premišljeno, strokovnjaško je ta gospod gospod govoril! Poslušalci bili so očarani, zamaknem'. — Govornik je končal, a vse je tiho, ni glasu ni čuti; stoprav stopinja njegova vzbudi poslušalce iz zamaknenosti, in sedaj dal se je oddušek onim občutkom, koje je vzbudil govornik v srci vsakega poslušalca: dobro-.živio-,slava-klici doneli so po prostrani dvorani, vse je drlo proti odru, da čestita gospodu govorniku.
Komaj smo se oddahnili, še so se čuli tu pa tam slava-klici — tu nam zadoni na uho mili zvok krasnih glasov, koji so res ustvarjeni drug za dru gega! Grobna tihota nastane, vse je mirno, vsak se boji motiti to nebeško, angeljsko petje. Gospod urednik! Vaši slavni Ljubljanski pevci znani so po vsej Slovenskoj, zmatra se jih za nedosegljive — čuli li bi bili ta kvartet, kako milo, kako ubrano je pel Hajdvihovo pesen „Deklica", prepričan sem, da bi rekli: Vsa čast jim, lahko se merijo z našimi! Občinstvo ni se hotelo zadovoljiti s tem, da se je pesen ponavljala, zahtevalo je še in še, in res! kvartet ustreže občej želji ter zapoje Hartelnov „Pozdrav" in na to Se „Moja rožica". Videlo seje pevcem, da so že utrujeni, a občinstvo bilo je kar zamakneno v prekrasno to petje, da je še zmirom želelo poslušati divne melodije. A tu nastopi gospod cand. phil Janko Bezjak ter deklamuje: „Uvod" Krstu pri Savici. Kaj naj rečem o tej deklamaciji? Gospod deklamator je v tej stroki nepresegljiv! Škoda, da ni dalje deklamoval, človek bi ga bil poslušal dolgo in dolgo!
Točko šesto „Mraku, uglasbii dr. G. Ipavec, pel je zopet kvartet. Da se je pesen občinstvu dopadala, ni mi treba praviti, vsaj je vsaka pesen, katero so peli ti četiri gospodje, poslušalce kar očarala. Jako hvaležni smo jim, Jda so nam na to še zapeli: „Tam gdje stoji" in „Tičica gozdna". „Triglav" sme s ponosom gledati na svoj kvartet, ako nikdo drugi^ ta sam samore občinstvo s svojim krasnim petjem zabavati. Čestitamo!
Zadnja pesen „Jadransko možje" pela se je kakor vse druge; morala se je ponavljati.
Sedaj končal se je ofieijalni del, ter pričela se je zabava. V veliko veselje vseh navzočih blagovolil je predsednico vsprejeti naš državni in deželni posb.nec častiti gospod Božidar Raič. Ni mi
j treba hvaliti tega gospoda kot izvrstnega govorniki, I vsaj ga vsak pozna, kako zna on poslušalce naudn-I sevati ter unemati za vse dobro. Skoda, ko nesmo i mogli njegovega govora stenografovati, vsak bi ga bil bral z velikim veseljem. Ko je opominjal na-vzočno slovansko mladino, naj se peča kolikor mogoče s znanostjo, da bode potem, stopivši v življenje, koristila domovini, ko je napil društvu „Triglavu" čegar krasno ime ga spominja starodavnega našega Triglava, kateri gleda z jedno glavo v mi-nolost, z drugo v sedanjost a s tretjo v prihod-njost, tu vzbudil je mej navzočno mladino tako na-udušenost, da mu ni nehala klicati: živio i slava. Za njim nazdravil je društvu „Triglavu" predsednik „Srbadije" g. Mihajlo Papi, a na to predsednik ,,Hrvatske1' g. Marinko vid Tudi Bolgar gospod Mamo T ar ko pozdravljal je prav simpatično slovensko društvo. Posebno veHko naudušenost pro-uzročil je govor gospoda stud. iur. Žitka, v kojem je pozdravljal slavnega našega rojaka gospoda prof. dr. Kreka, poudarjajoč velike njegove zaslugo za tukajšnje slovanske dijake, katerim je on pravi oče. Gospod profesor bil je vidno ganjen ter se je s prisrčnimi besedami zahvalil za tako udauost in ljubezen; poudarjal je, da on ostane domovini svo« jej zmirom zvest; in če bi mu bilo na voljo dano, da postane, ako se svojemu narodu izneveri, največji gospod, v nasprotnem slučaji pa najmanjši pritlikovec, gotova volil bi zadnje. To so bile besede pravega narodnjaka! Ko je nato g. Toplak napil navzočim gg. poslancem, g. Defranceschi „Srba-diji;J, g. Blaž „Hrvatskej, odložil je č. g. Raič pred-sedništvo ter ga oddal gospodu Bezjaku. S presrČ-nimi besedami poslavljal se je od „svoje ljube ju-goslovenske mladine, ko jo je in bode zmirom srčno ljubil". Tu dosegla je navdušenost svojemu narodu udanih mladih ljudij svoj največji vrhunec; prijeli so č. g. Raiča ter ga nesli mej grome-čimi živio-klici po celej dvorani. S solzami v očeh zahvalil se je g. župnik za to ovacijo ter zagotovil, da on tega večera, koji mu Je bil jeden najkrasnejših v življenji no bode nikdar pozabil. Odbila je ura polnoči, do 50 gospodov je odšlo in ostala mladina izvrstno so je zabavala d'o Va3 ure v jutro. Izmej govorov, koji so se pozneje govorili, omenjati je onega gospoda stud. iur. Maroka, Čeha.
Prehitro prešel nam je čas, človek bil bi se-■ del še dalje v takej družbi, a bilo nam je odditi. ; Koncem svojega dopisa čestitamo akadeiničnemu društvu „Triglavu11 na tej slavnosti, čestitamo mu tudi, da tako možko zastopa v nemškem mestu naš narod ter srčno želimo, da nas kaj kmalu zopet povabi na kako veselico. Slava mu!
Domače stvari.
— (Gosp. dr. Jan Leciejevski), docent na vseučilišči Dunajskem, ki je dlje časa na Slo^-venskem bival in se udeležil mej drugim Miklošičeve slavnosti v Ljutomeru, izdal je in nam dopo-slal 27 stranij obsežno brošuro z naslovom „Z žycia Slowiencdwu. V tej knjižici opisuje krasoto naših krajev, naše običaje, naš značaj, socijalno življenje, literaturo in politi.ško naše življenje. Vse je pisano z veliko ljubeznijo in za nas jako laskavo. Vidi se, da je gosp. pisatelj o nas dobil jako ugodne utise in da jo o nas in naših razmerah temeljito poučen, ker mu je bilo toni lagljo možno, ker je največ občeval z našim Božidarom Kalnem in se v razmerno prav kratkem času slovenščini tako korenito priučil, da mu popolnem gladko teče. Gosp. pisatelju smo na rečenej brošu-rici, ki ima namen seznanjati Poljake z našimi razmerami, jako hvaležni, kajti Čim bolj se spoznavamo, tembolj se zbližujemo.
— (Pritožba.) Vsak dan po štirih popolu-dne molijo so litanije v nunske] cerkvi; jezik, ki se tamkaj uporablja, je jedinozveličavna, blagozvočna nemščina. Sploh se ne vem spomniti, da bi .se bilo v tem svetišči kedaj slovenski molilo. Čudna, a Žalostna je ta prikazen. — Jednako postopanje vidimo tudi v nunski notranji šoli. Deklice, ki so tamkaj slovenskega jezika uče, se ga le malo ali celo nič ne priučd; občovalni jezik je nemški, vse je nemško. Kakove posledice ima to, vidimo lehko dan na dan pri našem nežnem spolu, ki se je v tej šoli odgojeval.  Quous(iue tandem!
— (Gospod dr. Ferdo Rojic ) praktični zdravnik, ostavil je Gorico ter se naselil vAjelu blizu
Ogleja.
— (Mestni zbor Tržaški) se je naposled vender ndal in upisa) konsorte mej volilce. A ne vseh. Nekatere so i/brisali, ker spadajo v Transli-tavijo, 8 pa jih neso upisali, ker jih nekda v Trstu ne morejo najti. Volitve pa so že razpisane — in bodo v mestu za IV. razred v 11. in 12. dan januvarja, za III. razred 15. in 16, januvarja, za II. razred v 19. dan januvarja, za I. razred v 23. dan januvarja. V okolici pa bodo volitve v 24. dan januvarja od 9. ure dopoludne do 2. ure popoludne.
— (Kdor zna pa zna.) Ne v „Fliegende Bliitter", ampak v centralnem policijskem listu Dunajskem iz dne 10. decembra 1885 št. 73/4479 stoji črno na belem:   Prelssnik Michael, Knecht,
24 J.....Blovenisch und etwas kraine-
risch sprechend.
— (Izpred porotnega sodišča.) Preteklo soboto bil je pred porotniki Ljubljanski postopač, že nad 30 krat zaradi tatvine, še večkrat pa zaradi postopanja in beračenja kaznovani Jože Oblak. Ukral je mesarju g. J. Kopaču iz njegovega stanovanja obleke v vrednosti 10 gold. Zaradi tega hudodelstva tatvine bil je obsojen na 4 leta težke ječe, poostrene s postom. — Včeraj bile so tri obravnave, pri vseh treh bil je načelnik porotnikom g. Viktor Recher. Vse tri zatožence so porotniki krive spoznali. Tone Papler, 35 leten delavej, ki je 23. novembra t. 1. v Železnikih Matijo Logarja z nožem tako silno v trebuh sunil, da je kmalu potem umrl, bil je zaradi hudodelstva uboja obsojen na sedem let težke ječe. — Kmetski fant Jože Novak, 23 let star, ki je 22. novembra t. 1. kmet-skega fanta Lovreta Kavčiča v Godešičah v jarek pahnil, potem debelo kamenje nanj metal in ga tako poškodoval, da je še isto noč umrl. obsojen je bil na šest let težke ječe. — Pri tretji obravnavi bil je na zatoženi klopi 16 letni Matija Furlan, v službi pri dežnikarji A. Mikušu v Ljubljani. Mojster zasačil je fanta, ko je skušal ^ponarejati desetice. Ovadil ga je zaradi ponarejanja denarja, poleg tega pa tudi, ker mu je ukral 3 dežnike vredne 4 gld. 50 kr. Porotniki zanikali so vprašanje glede hudodelstva ponarejanja denarjev, pač pa so pritrdili glede prestopka tatvine in Matija Furlan obsojen je bil na 8 dnij v zapor.
— (Z Nabrežine) piše se listom, da je na ondotni postaji pretekli četrtek 48 letni železniški stražnik Anton Simončič na tiru zdrsnil in pal pod vlak, ki mu je stri obe nogi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl.
— (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) imelo je v letu preteklem 1769 gld. 51 kr. dohodkov, 1718 gld. 88 kr. stroškov, torej blagajničnega ostanka 50 gld. 63 kr. Mej stroški nahajamo naslednje točke: Zdravnikova plača 247 gld., zdravila rednim udom 251 gld. 21 kr., pogrebni stroški 40 gld., podpore rednim udom 312 gld. 80 kr., podpore izrednim udom 212 gld., za časopise 41 gld. 97 kr., za knjige in muzikalije 20 gld. 23 kr., obrestonosno naloženi denar 350 gld. itd. Društvo ima že 2140 gld. 63 kr. premoženja. Iz teb številk se kaže izvrstno vodstvo tega društva, katero je še jako mlado, a že nenavadno krepko.
— (Razpisana) je služba 4. učitelja na čveterorazrednici v Krškem. Prošnje do meseca dnij.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Carigrad 15. dec. Madjid paša, ž njim pa general Šakir paša, kateremu je izročen vojaški del srbsko-bolgarskih mirovnih pogajanj, odpotovala sta v Sofijo. Turški arzenal po požaru neizmerno poškodovan.
Atene 15. decembra. Opozicija opustile bode svoje dosedanje stališče ter bode nasprotovala ministerstvu, kojega politike nikakor ne odobrava.
London 15. decembra. V vladnih krogih se pripoveduje, da bode ministerstvo v sedanji sesiavi stopilo pred parlament, ter prvo priliko porabilo v to, da se osvedoči, ima li še zaupanje dolenje zbornice.
Budimpešta 14. decembra. DaneB opolu-dne so vsi erkostavci ustavili delo.
Poslano.
Jako dobra stvar za igranje in tlelo otrokom. Kakor izvemo, se že več let jako čislajo Richter-jovc patentovane kamnograditeljake omarice. Tu'i »eiliij se kaže, da starisi obračajo vedno večjo pozor nos: takim Igračam, ki so bkratu poučne. Koliko to velj» 1» i se graditeljske omarico, to je spointl bralce iz
rasprave, katero so objavili pred nekaterimi dm vi, ter so blif.a božič, opazarjemo še jedenkrat na to Igračo. (728;
Meteorologicno poročilo.
	Cas opa-lovanja	Stanje baronic': v mm.	Temperatura	v«- i trovj !	N»i.»..	Ko-
	7. z jutra;	7i:;-iHium.	- 74"C	rti. svz !	(Al	05 mu.
	2. pop.	744 18 rani.	- 48*0	hI. svz.;	obl.	
	9. zvečer	7 Rllr:.	- 7 2« C	si. svz.	oh!.	snega.
				1		
70 40
kr.
Srednja temperaturi), — 8*8°, z» 5 3° pod Dormalom.
X>UJaaJ©lEa "borza.
dne 15. decembra t. 1
(Izvirno telcgralicno poročilo.)
Papi na renta..........H2 gld.
Srebrna renta....... .   .    83 ,
Zlat!> renta...........109
5°/0 m arena renta......... 99 ,
Akcija narodne banke.......874
Kreditne akcije........2513
Lomlon......
Srebro....... .
Nap«.! . .
C. kr cekini Nemške marke
4°/0 'irŽHvne mrećke iz 1. I8fi4 Dri   i.i' srečke iz 1 1864 Ogrhka zlata renta 4n/0
n    papirna renta 50/0 I 6B/„ Štajerske zemljišč odvez Donava reg srećke 5°,, Zem'i obč avstr. 4'/,°/0 zlati zast listi Prior oblig. Elizabetine zapad železnice
250 gld loo gld
oblig
100 gld
125
9 5 61 127 170 99 91 104 119 125 115
50 75
977,
97 80 60 10 70 70
20
50
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 gld. 50 kr.
Kreditne sreeke                     100 gld 179   „   75 ,
Rudolfov« srečka.....10   , 18  -   50 „
Akc ir anglo-i:vstr. banke        120   , 105  „50 ,
Tram»iway-iirii8t »ell 170 tr!d a v 195  „   75 „
c. k. dvorni zalagate-k. nizozem. dvorni zalagatelji,
Amsterdam,
se dobi v prvih prodajalnicah v deželi. miA3)
ustanovljeno leta 1575,
katerih ipecfj ali tete i
Curacao-Anisette,
i (' u i a i' ;i o * k o auiško žganje)
Varstvena znamka
CHAMPACNE j
ATALA L Ca
Glavna saloga v IJublJanl pri g. PETER I.assmk-u.
lii
i i
^ so se VBelej sijajno osvedočile pri aubasanjl clo-A veskega telesu, glavobolu, navalu krvf, otrpiieuili udih, akaieuem žeiodel* p»-manjkanja slHsti do )edlj, Jetrnih in obi-k tu I h boleznlb, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljanu sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna satnu, velja jedna škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj so s pošto ne razpošilja. — Prodaja (650—7)
„LEKARNA TRNKOCZT*
ipsf zraven rotovia v LJubljani.
Razpošilja se vsak dan po pošti. sssl
4 4 4 4 4 4 4
4*
4r
TnJ<
let:
14. decembra. Pn ftlonui B^ron Schwo-gol t Bleda. — Wertheimer z Dunaja. — Brodjovin iz Budimpešte. — liaack z Dunaja.
— Hards iz Zagreba. — Novak z Dunaja. — pl. Vicari iz Celovca. — Heum»yer, Li-loš z Dunaja. — Lampe iz Zagreba. — pl. Polanskv iz Ljubljano.
Pri v,,h;M: Pfeifor, Top-ner s Dunaja. — Gruntar iz Logatca. — Kohler z Dunaja.
— Polak iz Gradca. — Plitz z Dunaja. — Sreins iz Ribnice.
— Neumaver z Dunaja. — Schvvarz iz Gorice.
Pn «eaarji avatrijakein: Melcbcr iz Švice. — Margolitia iz Kočevja.
■ Pri južnem kolodvora :
Giorgini iz Trsta. — Celebrini iz Reke — Jazbec iz Rakeka.
Uismli so v IJu-8>ij :*nl :
11. decembra: Neža Rozman, ćrevljarjeva žena, 40 let, Rožne ulice št. 8, za jetiko.
12. decembra: Helena Še-gatin, delavka, 48 let, Stari-narska steza št. 1, za jetiko. — Ana Miklavčič, delavka, 24 let, Poljanska cesta št. 57, za otrpnenjem možganov. — Emil Rcbič, irokventant, 20 let, Gospodske ulice št. 19, za jetiko.
13. decembra : Janez Babic, delavec, 34 let, Ulicu na grad št. 12, za jetiko. — Jakob Šu-ster, branjevec, 38 let, Karlov-ska cesta št. 24, za krčem.
V deželnej bolnici:
12. decembra: Urša Ora-žem, kuharica, 28 let, za jetiko.
13. decembra: Tomaž Dimnik, dninar, 51 let, za spride-njem pluč.
P
cr
:;. ,v.-,-,v.-,'.>;. .>;. sgoojgotv.
dobe se v vseh prodajalnicah po 70 kr. In višje. Kdor kaj več želi izvedeti o važnej dopolnilnej sistemi teh kumnograditeljskib omaric, naj zahteva z dopisnico od F. Al). RICHTEB & <ie., c. kr. priv. tovarna kamnograditeljskih omaric, na l>u-iinji, I., Slbelmjgengagse <k novi bogato ilustrovani cenilnik, ki se pošlje zastonj in
franko.
OOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOCX300
g Uničujoči smrti odtrgal se je plen in zopet dal življenju, ker se je podala roka naravnej zdravilnej
sistemi.
Kmalu hode Štirideset let, odkar je izumil gospod Ivan Hoff sladna zdravilna živila in je uvel ter ta način zdravljeirja osvojil si je svet. Zdravniki vsprejeli so način zdravljenja, da notranje bolezni ne zdravijo več s puščanjem, ampak z uživanjem, ne z mineralnimi zdravili, nmpnk z Ivana Hoda sladnimi zdrnviluimi živili, kolikor je le mogoče. Ni zastonj dobil izumitelj Ivan Hod" mnogobrojnih odlikovanj, 03 po številu, od cesarjev, krnljev, knezov, akademu, higieničnih svetovnih razstav; ne zastonj odobravanj zdravnikov, ko bi ne bili zdravilno pivo iz shulnegu izvlečka, sladna čokolada in sladni bonboni za prsi pokazali take zdravilne moči.
Mnenja odličnih stranij.
Kralj, dvornemu zalagateljii skoro vseh evropskih vladarjev, gospodu
Ivami IToilii,
kralj, komisijskemu svetniku in itnejitetju c. kr. avstr. zlatega križca za zasluge s krono, viteza visečih redov, DiiunJ. Graben, HrautierNtrugHe 8.
S tem izjavljamo, da so se Ivaua llofla slorini izdelki, ko je njih zdravilno moč priznalo in javno objavilo več tisoč zdravnikov — vse zdravniške izjave so zapisane in registrovane — rabili v vojnih luzaretih leta 1864, 1866 in 1871 ter v vzhodnji vojni leta 1877 in 1878. Devet imenovanj dvornim zulagateljein od veličastev in velikih vojvod je je nagradilo in poslednji čas je je ponavljulno obdajala milost cesarja avstrijskega. Prvi svetni velikaši je čislajo. Kne/. IliNinurck pravi: Ivana Hoda sludni izvleček je slasten in okrepčaven. Geiierul-fohlmuršiil grof lVrim-g<-3 je izjavil, dn je izvrsten. (Jeneral-lehlmaršal grol' .ll«»kk«- pravi, da je Iadna, okrepČpjoča, zdravilna pijača in pije ga vsak dan za zajutrek. Pa ludi umetnost petja in predavanja ga rabi proti k.i-ljn in hripavosti, mi tu omenimo svetovne kapacitete: gospu I,»«■«•!». Nifasou, gospoda >Ileuiuiui, \\ ikIiI« l.
Uradno zdravstveno poročilo iz Vratislave.
Vaše zdravilno pivo iz sladnega izvlečka mora se kot sokove zholj-šujoče in živilno sredstvo jako visoko ceniti ter je pri skorbut nem stanji, profusuem gnojenji, zgubi sokov boljše, kakor katero koli drugo sredstvo, iu bolniki je lahko uživajo. Ilolniki zahtevajo nekako instinktivno okrep-čujočo, ne rasgrevajooo, jako živilno, predavanje pospešujočo pijačo.
Dr. Iflelnecke, štabni nadzdravnik.
Opomba. Sladni izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. — Pristni sladni izdelki Ivana Hoffa morajo imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana Hoffa in podpis Ivana Hoffa).
Cene na Dunaji: Zdravilno pivo iz sladnega izvlečka (z zabojem in steklenicami): 13 steklenic gld. 7.26, 28 steklenic gld. 14.60, 58 steklenic gld. 29.10.
— KoDcentrovani sladni izvleček: 1 llacon «ld. 1.12, Vi ilftcona 70 kr. — Sladna čokolada: >/» kilo I. gld. 2.40, II. gld. 1.60, III. gld. 1. — Sludni bonboni v zavitkih a (iO kr., 30 kr. in 15 kr. — Manj kot za 3 gld. se ne poalje.
— Prvi, pristni, slez raztaplajoči Ivan Hoffa sladni bonboni za prsi so v modrem papirji.
Kdor hoče na deželi iz sladnih zdravilnih živil prirediti domačo lekarno, omisli si jih po ceniku za 20 gld. že precejšnjo izber.
Vso prodajalnice so za prodajo na drobno pooblaščene z litografovanim barvastim plakatom. (694—3)
(■ilnVJlU zaloga \ l.jiil»!.j;iui:  IVJer LiiNNilik.
V Kranji: Josip Dolenc. V Postojini: Doxat & Dietrich. V Kočevji: Ed. llofmiaim. V Gorici: G. (Vistofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Rup. Engelsperger. V Rudollbvem: Dominik Kizzolli, lekar. V Zagrebu: Salvatorjeva lekarna, knezoškofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Celji: Marek, Kiiplersclnnidt, lekarja, J. Matić. V Keki: N. Pa-vačie, F. Jechel, G. Catti, lekarji. V Celovci: W. Thuranvald, lekar. V Mariboru: P, P. Ilolašek. V Ptuji: J. Kasimir. V Polji: G. H. VVasser-mann, lekar. V Trstu: Francosco S. Prinz, via Aqucdotto, Carlo Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Beljaku: Dr. Kumpf, F. Scholz, lekarja, R. Cana- \J vali. V Zadru: Cristoforo Mazzocco. Q
ioaooooooocoooooooonooooooo
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne/
V
^875416184
MXJ