225. številka. Ljubljana, v soboto 3. oktobra. XVIII. leto, 1885. Mini* vsak dan Bveeer, iziuntf nedeljo in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstri jsko-ogorsko detel« za vbo loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m }eđ6n mesec l gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt lota o gid kr„ /.a jodeit luosoc i gld. 10 kr. Za pošiljanje na (dom računa ne po 10 kr. za uio-iec, po 0 kr« za četrt leta. — Za tujo deželo toliko več, kolikor poitnJM in4ts. Za oznanila plačuje so od cctiristopno pefit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 ar., če ne dvakrat, m no 4 kr., Aa hh trikrat ali večkrat tiska boptsi na b" izvole frankovati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprav niu; v o io v Rudolfu Kirhisa bifii, „(iledaliska Btoina". Upravtiićtvu uaj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, ozoaiijla t. t v<*t> adtnitiititrativti« Htvari. Naše železnice. Zavedni naši bratje, štirski Slovenci, oglasili so se, spoznavši, da južna železnica je mora, katera tlaci in zavira vsak narodov napredek in raz-vitek ter omogočuje, da se tuje madiarsko in nemško blago iz dalj ne jih krajev ceneje izvaža v Trst, nego naše iz dokaj bližjih. Pravijo, da se bode južna železnica udala opravičenim zahtevam naših bratov, a mi jako dvomimo, ker ta želrznica do sedaj ni kazala najmanjšo voljo, nego prezirala je in prezira še zmirom — nas Slovence. Južna železnica je eminentno nemška povsod in v vseh zadevah. Zanjo živita samo dva naroda: nemški in madjarski. Bilo bi tudi jako nadležno za Nemca, potujočega iz Buča v Trst, ko bi čul kako barbarsko slovansko besedo na tej progi. Denarna je in v rokah nemških oblastnikov. Konkurenta nema in dokler tega ni, toliko časa tudi svojih vožnjih cen ne bode znižala. Za nas Slovence od Maribora do Gorice in Trsta ima oderuško visoke vožnje cene za osobe in blago. Blago se vozi iz Beča v Trst skoraj ceneje, nego v Ljubljano. Vožnji red te železnice je vzlasti za Ljubljano jako neugoden, in le čuditi se je, da mestno Ljubljansko starešinstvo ni še storilo pravega koraka v tej zadevi. Sprevodniki in uradniki neizvzemši priglednih organov — vsi občujejo z občinstvom nemški skozi in skozi po celej progi te železnice, kakor bi nas Slovencev ne bilo. Italijanov seveda ne prezira. Pohlevni smo bili, in manjka nam one ener-žije, ki zahteva za svoj denar tudi primerno postrežbo. Krivi tega zla smo pa v prvej vrsti mi sami, ker kakor hitro ustopimo v železniške vozove — pozabili smo, da smo na slovenskih tleh in pozdravljamo sopotnike — nemški! Sram bi nas moralo biti, da je ta prometni zavod na naših tleh, — pravi »nemški most do Adrije"! In na Ljub-ljanskej postaji n. pr. ni niti jednega slovenskega naznanila, niti jednega slovenskega napisa! Vsakemu posamezniku, vzlasti pa našej kup-čijskej zbornici, mestnemu starešinstvu Ljubljanskemu in deželnemu zboru kranjskemu bodi sveta dolžnost, ukreniti potrebno, da se odpravijo te krivice, ki se gode nam leto za letom in uničujejo naše trgovce in ovirajo naš napredek. — Pa govoriti mi je o državnih železnicah. S preosnovo upraviteljstva c. kr. državnih železnic izreklo se je v principu, da se jemlje ozir na potrebe posamezi.ih pokrajin in tedaj tudi na narodnostne terjatve. Izrazili smo svoje dni želo, da bi se v Ljubljani ustanovilo prometno ravnateljstvo za gorenjsko progo. Vodila nas je takrat misel, da bi tako ravnateljstvo utegnilo dokaj koristiti ne le mestu Ljubljanskemu, nego celemu Gorenjskemu; zajedno bi imelo priložnost proučiti naše zveze s Trstom in Istro. Tako ravnateljstvo imelo bi tudi lepo nalogo, gladiti pot prepotrebnej zvezi Rudolfove železnice s Primorskim. Vzlasti za Ljubljano bila bi neposredna zveza državne naše železnice z istrsko neprecenljive važnosti, bodi si, ker bi naši trgovci imeli priliko raztegniti svoj delokrog tudi na Istro, v katerej je Ljubljansko blago na jako dobrem glasu, bodi si radi nove železnice Herpelje- Trst, ki se ima v kratkem skončati. A sedaj nas zavira južna železnica z oderuško visokimi voznimi cenami. Gospoda na Dunaj i se lansko leto neso brigali za nas, nego ustanovili so v Beljaku in v Pulji prometna ravnateljstva. In če Be je tedaj preziralo naše mesto, skrb bodi merodajnim krogom, da se po dodelanej progi Ilerpelje-Trst naša gorenjska železnica odvzame Beljaškemu ravnateljstvu in priklopi ravnateljstvu, ki se ima preseliti iz Pulja v Trst. Na ta način — seveda, conditio sine qua non je, da se južne železnice proga od Trsta in Kor-mina do Ljubljane podržavi, ali pa da se dožene z južno železnico peažna pogodba od Ljubljane do Divače — na ta način tedaj prišlo bi celo naše Gorenjsko in sploh cela dežela v krajšo, neposredno in cenejšo dotiko s Trstom in Istro, kamor bi nedvojbeno z vspehom izvažali naše pridelke in izdelke. Neprecenljivo bi bilo za nas ravnateljstvo, ki bi moralo biti ali v Trstu ali v Ljubljani, tudi v narodnostih odnosa jih, ker tako ravnateljstvo bi se moralo ozirati na nas. računati bi moralo z narodom slovenskim. Gorko polagamo na srce to zadevo našim zastopnikom ne le v Ljubljani, nego vzlasti na Gorenjskem in Notranjskem. Na delo toraj! Zahte-vajmo, kar nam utegne biti le v prid in blagor! Če kje, peticije bi bile tu na mestu; in zaostati ne bi imela nobena prizadeta občina. Glavno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic zapovedalo je bilo v svojem času. da se imajo prometna ravnateljstva ozirati m narodnosti dotičnih prog. Z zadovoljstvom opazovali smo na gorenjBkej in istrskoj progi, da se vsaj v najsilnejšem skuša zadostovati narodnostnim zahtevam. A to je pa tudi vse, kar so je storilo; in videli ni, da bi bo c. kr. državne železnice resno trudile biti pravične našemu narodu. Poleg najbolj potrebnih prijav in naznanil, ki se priobčujojo na Gorenjskem v nemškem in slovenskem jeziku, v Istri pa v nemškem in italijanskem, deloma tudi v hrvatskem in slovenskem jeziku, ni se še storilo ničesar. Na gorenjski progi vlada po vseh postajah ven in ven le nemščina; še sprevodniki od vsakega količkaj boljše oblečenega popotnika zahtevajo: tBil-lets bitte". V zadnji čas opazovati je sicer na državni (poprej Kudolfovi) železnici preobrat k boljšemu. Razen napisov na postajali, ki so še izza Tomanove dobe ostali slovensko - nemški, priredili so se tudi slovensko-nemški nadpisi raznim uradom, za stražarje izdal se je slovi nsko-nemšld poslovnik, tudi v osobji zvršile so se nekatere premembe, ki kažejo, da ima g, C/etlik dobro voljo in da bode polagoma še marsikaj ukrenil in izvel ravnopravnosti v korist. Kaj jednacega pa ne moremo trditi in skoro niti upati 0 drugih železniških progah, ki vozijo pO slovenskih tleh. V Istri ustreza se Karnjelom, z našimi ljudmi občuje se pa italijanski. Posledek tega je nekaka nezaupnost v železnice, tedaj ovira za obe strani. Uradnikov in tudi nižjih služabnikov Nemcev, v Istri deloma Lahov, kar mrgoli, in če je postaja količkaj več vredna, Slovenec gotovo ni postajin načelnik. Ali nema državna železnica dovolj naših Iju-dijV Ali je c kr. glavno ravnateljstvo izdalo imenovano naredbo le kot pesek v oči, ali pa misli resno izpeljati svoje previdne in hvalevredne naredbe? Ne glede da železniški blagajničarji prav pogosto ne vedo, kje so Medvode ali Jesenice, ali kje je Roć ali Buzet, nemamo še do sedaj dvojezičnih vožnib listov in imena postajina ie zmiraj pričaju, da vladajo našemu narodu neprijazni ali vsaj slabo LISTEK Potopisne arabeske. XIX. Gospod urednik! Vedro vspomladno jutro se je nasmihalo v širno Sremsko ravan, ko sva se z evangeljskim župnikom gosp. Kurbanom peljala od Stare Pazove proti Golubincem. Po cesti, vijoči se mej žitorodnimi njivami, dohajala sva mnogo ljudi, večinoma Slovake-Pazovance, namenjene istotako na Golubinski „vašar". Imel sem torej zopet kaj ugodno priliko, ogledati si to vrlo ljudstvo še jedenkrat — in to zunaj na zelenem polji in pa v svetenji obleki. Da so mi pri tej priliki pregrešne oči uhajale zopet jedino le na — lepi spol, zaradi tega, — no, homo sum — mislim, da me ne boste „mah-ničevali". Sicer pa ste Slovakov možkih videli že mnogo v svojem življenji, (ločim je pristna Slovakinja v modernizovanih posivljenih Slovencih, rekel bi, redka prikazen, zbog česar Vam jo tu (na papirji) predstavim: Slovakinje, dekleta nosijo, kakor sem Vam že zadnjič nekoliko ovadil, široke bele rokavco s pisanimi trakovi obšite, ob pesteh za- f prt'1; vrhu rokavcev imajo šaren nedree in brez-rokavno jopo z resami (franžami); potem bele Janke s črno-rdečim i, pikastimi ogrtačanii zadaj pregr-njene, in spredaj pisan svilnat predpasnik in pa črne škornje; okrog vratu imajo nanizanih več vrst biserov in lasje spleteni v kite jim vise spredaj po nedrih. Žene pa imajo na glavi bele čepice s čipkami, biserje okolu vratu in pisane pregače z resami ter isto tako škornje: jankc (halje) jim segajo do gležnjev — dekletam in ženam. Pisani, živo-bojni trakovi in pikaste pregače zadaj je označujoč oblečni okrasek Slovakinje. Života so tukajšnje Slovakinje poprečno bujnega, obraz jim je okrogličast prijazen, polt zagorela, sveža, oči temnorujave in in črne in lasje iste boje . .. Dospevša v Golubincc, zavila sva v dvorec — katoliškega župnika, kateri naju je z radostnim vzklikom vzprejel ter naju povabil na kosilo. „Za Boga svetega!" zaječal bode pri tej vesti ta ali oni tesnosrčnež Vaših ^katoliških Slovencev"; — „luteransk pastor na kosilu pri rimsko-katoliškeni duhovniku. In pa ta ne-bodi-ga-treba Kretanov nam je nekam presvoboden: tu ga vidimo pohajkovati po kakem srbskem inonastiru, in ondu se vozi zopet z luterancem; danes pomače roko v inlni ter isti skledi s kakim pravoslavnim „razkolnikom", jutri pa zopet prenočuje pri kakem potomci taistih, ki so nam odrešenika križali in tako dalje brez vse izbere in vesti . . No, gospod urednik! Za mojo katolištvo se nikar ne bojte: vera se ne menja kakor — sit venia verbo — košulja! Kdor pa potuje po svetu za kratek čas in zabavo, ter da kaj vidi, temu pač ne kaže ogibati se vsakega človeka ki mu pride nasproti, kakor to delajo nekateri Vasi neuljudni „samojedi". Nasprotno pa se Vam človek tu doli mej raznovernimi Sremci navzame onega tolerantnega mišljenja, katero se izraža z izrekom: po vseh potih dospejo se v Rim. No, VI me umejete! . . . Po kosilu, ko so gospodje raznega verskega izpovedanja — bil je tudi pravoslavni pop mej njimi — segli po običajnem taroku, napotila sva se midva s prijateljem Joco Mirosavljevičeni po selu navzdol na „vašar". Golubinci so neveliko selo s 3500 prebivalci, pravoslavne in katoliško vere. Pravoslavni imajo ondu svojo cerkvo, katolikom pa se zdaj s pomočjo požrtvovalnega jugoslovanskega Mecena, vladike poučeni organi — pri c. kr. tlržavnej železnici. Pomilovati moramo upravo, ki v 19. veku piše Diva cea ali D ivazz a. Vprašamo: Nema li si. prometno ravnateljstvo v Pulji nikogar, ki bi je opozoril na to nezmiselno, neumno spačeno pisavo pošteno slovenske Divače? Za naše terjatve gluhe južne železnice nemški pre-peličarji so jo spakadrali, in ves svet trobi za njimi! Če m Že piše Herpelje-Kozina, zakaj bi se ne zamenjal spačeni napis Cerovglie s pošteno hrvatskim: Cerovlje itd. itd.? To je krivica, katero smo do sedaj trpeli, molče pritrjujoč nemškej temeljitosti in učenosti, ki je v svojej borniranosti rajši upeljala karnjelski zavita slovanska imena, nego bi pisala pravilno hrvatski. Po Gorenjskem in po Istri teče železnica skozi in skozi na slovanskih tleh, a mi le plačujemo in trpimo. Rodoljubi ob Dravi in Muri, rojaci ob Savi in Soči, trpini v tužnej Istri, nehajmo molče pritrjevati tujej brezobzirnosti! Mehkost in krotkost nam še nikdar ni bila na korist, le odločnost popelje nas do zaželjenega vspeha. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. oktobra. Predsednikom državnega zbora je voljen dr. Smolka, podpredsednikoma pa grof II. Clam-Mar-tinec in vitez Cblumecki. Novi Trentinski klub, ki broji sedem članov, skušal je privabiti k sebi tudi primorske italijanske poslance. Pokazala so se pa mej južnotirolskimi in primorskimi italijanskimi poslanci taka nasprotja, da ni misliti, da bi se zjedi-nili. Južni Tirolci hočejo se braniti proti germanizaciji. Italijani v Primorji pa iščejo baš podpore Nemcev, da bi ložje zatirali slovanski živelj. Trentinski klub bode podpiral vlado, ako slednja ne bode pospeševala germanizacije. — Kakor „ Politik14 poroča, misli desnica energično potegniti se, da bode vlada se ozirala na sklepe deželnih zborov, ker bi sicer avtonomija ne imela prav nobenega zmisia. i'vsh i deželni zbor ne bode se sklical 25. novembra ter bode zboroval do božičnih počitnic. Po božiči se bode zopet sešel in zboroval še 14 dnij. t^iiaitie držttve. Vsled sjedinjenja Vzhodnjc Itmiiclijc z Bolgarijo postal je knez Aleksander jako sloveč. Državniki in drugi politiki bavijo se z njegovo osobo, ker je tesno zvezana z najnovejšimi dogodki na Balkanu. Zategadelj mislimo, da svojim čitateljem ustrezamo, ako priobčimo nekatere črtice iz genealogije kneza bolgarskega. Njegov ded Moritz pl. Haueke, katerega oče je najbrž v začetku 18. stoletja priselil se iz Nemčije na Poljsko, služil je od svojih mladih let v poljskej vojski, pozneje se je v vojski velike vojvodine Varšavske udeležil Napoleonovih vojn, postal general in nazadnje vojni minister avtonomne Poljske. O novemberskem ustanku 1830. leta bil je ustreljen, kakor tudi več drugih poljskih častnikov. Njegovo ime se nahaja na spomeniku, kateri je postavila ruska vlada na »Saksonskem vrtu" v Varšavi Rusiji zvesto ostalim častnikom. Otroci grofa Haueke bili so odgojeni v Pe-terburgu, hči Julija bila je „pridvorraja frajlina" carice. Tu se je soznanila s caričnim bratom Aleksandrom Hessenskim, kateri je bil rojen leta 1823 v Darmstadtu in bil od 1840 do 1851 v ruskej službi. Leta 1851 se je omožila ž njim, ko jej je poprej dal Veliki vojvoda hessenski naslov kneginje Battenberške. To leto je njen soprog ustopil v avstrijsko službo in je v vojni s Prusijo leta 1866. zapovedoval 8 zveznemu koru. Njegova sinova sta se imenovala Battenberška kneza. Mlajši, rojen 5. aprila 1857, postal je bolgarski knez. Brat kneginje Julije bil je ruski polkovnik, pa se je 1863. leta pridružil poljskim ustašem, ter si pridejal ime Bosak, ter se odlikoval z nenavadno hrabrostjo. Ko se je ponesrečil ustanek bežal je v Genf, kjer je bil vedno v zvezi z vodjami republikanske stranke. Ko je šel začetkom 1871. leta Garibaldi v Dijon, da se bojuje proti Prusom, zapovedoval je grof Bosak-Haucke jednej brigadi republikanskih prostovoljcev in je pal v boji koncem januarja t. 1. Sestra kneginje Julije živela je v Varšavi, kjer je pred nekaterimi leti izdajala nek časopis za mladino. — Vse vlasti so pritrdile, da se snide konferenca Njen shod se je pa zakasnil, ker tricarske vlasti se še neso popolnem sporazumele mej seboj. Nemčija in Rusija bi že priznali zjedinenje Bolgarov, Avstrija pa neki temu ugovarja. Največjo težavo pa napravlja vlastim oboroževanje Srbije in Grške. Diplomati premišljujejo, kako bi ti dve vlasti odvrnili od vojne, najbrž bodo tudi njim morali dati nekaj turškega ozemlja — Od konference ,.Novoje Vremja" ne pričakuje nikakeršnega vspeha Najbrž, misli ta list, se bode mej vlastmi pokazala taka nasprotja, da ni misliti, da bi se mogle sporazumeti. Potem se bode pa razširilo gibanje po vsem Balkanu. Več nemških častnikov v disponibliteti se je ponudilo Bolgirskej, da ustopijo v njeno vojsko. Gavril paša odšel je v polnej svobodi v Caiigrad. Poveljnik rumelijske žandarmerije Borthvvick paša prišel je v Sofijo, kjer se tudi v kratkem pričakuje Drigalski paša. Turčija zbrala je precejšnje vojne sile na vzhodnjerumelijski meji in v Makedoniji, vendar se misli, da Turčija ne bode začela nikakega boja, prodno se ne snide konferenca. V Makedoniji je vse mirno, vendar je tam za ustajo vse pripravljeno, kakor se je izrazil nek Bolgar proti dopisniku nekega Berolinskega lista. Ko ne bi vlasti priznala zjedinenja Bolgarske in Vzhodnjo Rumelije, začela se bode takoj ustaja. Urška bode imela v kratkem času 23.000 mož na meji Ko se snide zbornica, bode predlagala vlada, da se mobilizujeta dva razreda rezerve. Municija se pošilja na mejo. Admiral Hanaris prevzel je poveljništvo vojnega brodovja. Grški dijaki na vojni šoli v Bruselji so odpoklicani domov. Rusija bode popolnem opustila nemško vseučilišče v Drptu, zato bode pa otvorila rusko v Pskovu blizu Drpta. Zdravje *oaii j sli <>?;-» maršala Serrano je vedno slabše in zdravniki so obupali, da bi še ozdravel. Dopisi. I« 1'ulja koncem septembra. [Izv. dop.J Ni se brez uzroka toliko pisalo o preuzvišenem vladiki dr. Pl, pred njegovim imenovanjem. Moglo se je videti naprej, da njegov prihod v Poreško-Puljsko vladikovino cerkvi ne bo ravno koristen. — „Ne pozna, narode, ptujka mati jezika in bridkosti tvoje," pravi nek moder mož; zato boš šel tudi ti, kakor brez števila druzih nesrečnih kristjanov, mrzel mimo nje — mimo tega uzvišenega zveličavnega ideala! — Kako je mogel imenovani vladika Ivan Krstitelj mej drugimi krepostmi svojega sv. zavetnika prinesti seboj tudi njegovo stanovitnost in značajnost, katerih nikdar imel ni, da bi njega, poznato trstiko, vsak vetre ne omajal in se z njim po volji ne poigral? — Saj je že poprej, ne ravno v čast duhov-skemu stanu, večkrat jasno in javno svojo servil- nost posvedočil. Nihče ne more toraj pričakovat od njega, da bi on po zgledu svojega sv. zavetnika modernim Herodovcem odločno zagrmel: „non licet .. . nobenega dušnega pastirja ne sme se preganjati!" Kako, da ga besni valovi kozmopolitiškega prostozidarstva do samih kostij ne podkopajo ter na svojih penečih hrbtih ne nosijo? — Skoraj vsa atmosfera, katera ga obdaja, je okužena in neprijetno zaudarja. Ali on, vsega tega ne ćuti, marveč pokvarjenemu zraku celo vrata v svojo palačo na stežaj odpira. Isti njegovi svštniki, da ne govorimo o bolj rudečih korifejah, pokazali so nedavno v očitno pohujšanje krščanskega ljudstva, da so ubogi, odvisni, brez prave nravnosti. Zato je preuzvišeni Fl. moral podleči in z visokega nizko pasti. Nečastno je sklonil svoj vrat, da črnim duhom časa gnan, vleče z ostalimi pobočniki Evfrazijev in Tomažev voz po tiru njegovemu uzvišenemu poklicu ravno naprotnem. — Upili so mu in pisali nekateri: Evo svitlo zvezdo, na modrem našem obzorji! — Evo nam katoliškega vladiko! — Morebiti zato, ker je svojim osebnim obiskovanjem počeščeval njihove ,kazine"! — No, naše mnenje je, da s takimi dejanji na svojih kanoničnih obiskanjih ne razodeva on svojega katoliškega čutja. Tukaj v Pulji je razin taljanskega tudi naše hrabre c. kr. mornarice „kazino". — V svoji modrosti menda ni vedel, kterega bi s svojo navzočnostjo počastil! Naše verno kmetsko ljudstvo na deželi pa nikakor ne gleda na takova dejanja, ampak na to, kar se njega tiče. Največe vladikovo dejanje, katero ljudstvu oči in ušesa odpre, je, kadar mu se makne in premesti njemu priljubljenega duhovnika, ta dragoceni dar božji za krščansko ljudstvo. Takrat vpraša ljudstvo po uzroku, ne oziraje se na kakovo peščico brezvernikov. Zbudi se iz svojega mrtvila i in pride do zavednosti. Pozneje spomina se do črnega groba s sladkim spoštovanjem bivšega svojega jedinega prijatelja in dobrotnika. Spomin na njegovo premestitev greni mu pa dušo ter mu vzbuja ne-všečne misli v srci zoper oblastnike in preganjalce, kateri mu slabijo in trujejo njegovo versko čutje ter manjšajo in ubijajo njegovo pobožnost. — Z druge strani resnično ponižen duhovnik nikoli ne misli, da je po krivici promeščen, tudi ne išče ni-kakove hvale in slave. Ljubezen sama terja od njega in ponižnost mu dopušča, da pazi le na svoj dober glas, ker mu dobra dela tako nič ne poma-1 gajo. — Take misli goji v sebi tudi g. B., Kanfa-1 nareki kaplan, ko se brez najmanjšega odpora udaje j naredbam svojega vladike Fl. Ta duhovnik rodom Slovenec, ljubi resnico, brez milosti šiba hudobijo; živi trezno in je vsakemu pravičen. Katoliški je on duhovnik. Da mora biti vsakemu koristen, naučil se se je do dobrega tudi italjanščine. Ne prenapenjamo stvari čisto nič, ko trdimo: srečna vladikovina, da ima vsaj dvanajst njemu jednakih delvacev, ker bi jo z božjo pomočjo vsaj nekoliko duhovno preme-nili in prerodih. — Ni se toraj čuditi, da je glas o njegovi premestitvi nevšečno osupnil njegove so-brate in zbudil ob jednem pozornost milih mu vernikov. Tudi njegov neposredni predstojnik prečastiti starček dekau P. St., čuteč materijalni udarec ljubljenega pomočnika, zaprosil je preč. ordinarjat, naj Dalje v prilogi. Strossmaverja, zida nova župna cerkva. Selo je nekako zapuščeno in revno v očigled slovaškej naselbini v.Stari Pazovi, ki se kaj ugodno razvija in napreduje — to se vidi takoj pri uhodu v Golu-bince, po več ali manj zanemarjenih hišah z oguljenimi strehami. Ljudstvo je baje precej zadolženo in odkar se je začelo zadružno imetje razkosavati in razdeljevati, propada gmotna blaginja. Vendar v novejšem času se tudi tukaj obrača na bolje. Ustanovila se je ondu „1. zadruga za potpomaganje i štednju", katera izvrstno deluje, čuvajoč posestnike pred židovskim lihvarstvom. Duša vse zadruge je goraj uavedeni Joca Mirosavljevie, mlad, energičen in razboreu mož z realnimi nazori, kateri ne samo da ljudstvo opominja k ščedenju, poučuje je tudi z dejanskimi vzgledi v racijonalnem sadjarstvu, poljedelstvu in živinarstvu, ki je v Sremu — vzlic toli ugodnim razmeram, še precej na nizkej stopinji .. . Pogovarjaje se v tem zmislu o socijalno-go-spodarstvenih potrebah brižnih Golubinčanov, dospela sva iz sela na piano polje, na goraj omenjeni „vašar. Tu se nama je razgrnil pogled na bujno slikovito aoinunjsko življenje. Na širnem nepregled- nem občinskem pašniku bile so razpostavljene v v različnih po plemenih opredeljenih skupinah vsakovrstne domače živali. Tu le na levo je ležala brezštevilna tropa sivih svinj s kodrastim ščetinjem po hrbtu; nekatere mej njimi so bile toli rejene, da ste jim jedva razločili noge od pretolstega trebuha. Tam dalje zopet je bilo ogromno jato sivovolnih, kodrastih ovac, velike obiljne rasti. Zopet ondu le stoteroglavna čreda goveje živine; visokorastnega, slokega, pretegnjenega života s podolgasto glavo in po meter dolgimi, daleč narazen stoječimi rogovi — vsa jedne ter iste dimnato-sivkaste dlake. In glejte! tam doli na posebnem zagrajenem mestu stoje velika krdela iskrili konj vsakovrstne rasti, boje in starosti! To Vam je kaj dražesten prizor — tolika množica te najplemenitejše domače živali! In Sremci Vam imajo sploh krasne konje — srednje večinoma nizke rasti, lehkih čilih nog, lepo rejene dasi tudi sem videl ondu marsikatero kljuse mej njimi, kakor bi rekel pesnik Gorazd „gotskega sloga": shujšano in sloko, da mu bi klobuk obesil na kovek .... Tu Vam je bilo razgetanja in mu-kanja, bleketauja in cviljenja — vse prek, da človek ni slišal sam svojega glasu! In če ste se obrnili od živine k ljudem — zopet ondu vrišč in šum! Na prostranem trgu vrstil se je šator ob šatoru: prodajalnice raznega blaga, improvizovane gostilnice, kafane in kuhinje. Na tem konci cvrl se je o bujui žrjavici na dolgem drogu cel Janjac", ondu le pa so „igrali kolo" okrog ob-ligatnega „gajdaša", in dočim so tukaj „pazarili" (kupcevali) in se na vse pretege pogajali za to ali ono blago, prepevali so pod onim šatorjem ob ciganski godbi otožne narodne pesni .. . In tak „vašar" Vam traje po tri, štiri dni, dokler se ljudje, prodajalci in kupci ne razidejo zopet po vsej pokrajini, iz katere so se sešli. Midva s prijateljem Joco sva prisela k veseli druščini, zbrani v širnem kolobaru okrog košatega topola, kamor so naju že z daljave klicali. Bil je tu Golubinski „načelnik", trojica srbskih popov iz okolice, kakih pet, šest Golubinskih krasotic in razni drugi gostje. Tu se je prepevalo, „igralo" in napivalo vse vprek pozno v noč . . . V Golubincih. Prostoslav Kretanov. [ Priloga „Slovenskom Narodu" St 225. Ž. oktobra 1885. mu se ga ne odteguje, ker mu je njegova desna roka in mu slajša njegove stare dneve. Obljubljeno mu je celo bilo, da postane preč. starčka naslednik, kakor mu je bil pisal sam preuzvišeni nadvladika dr. Zorn pred svojim odhodom v Gorico. Toda mnogozasluženemu starčku se je prošnja odbila, češ, da cerkvene potrebe tako zahtevajo. — Radi priznajemo, da vsaki vladika daje prave razloge jedino sv. Očetu v Rimu ali pa njegovemu namestniku na Dunaji. V tem zmislu odposlali so tudi naši kmetje svoje poslance, se ve da brez vspeha; odgovori bili so pokriti s temnim pokrivalom podobnim tistemu „velamen malitiae" v I. petr, 2. — Pozneje je vendar prišlo na dan, ker preuzv. Fl. povedal je sam drugemu dekanu preč. L., da je bil prisiljen premestiti ga, ker ga je glavarstvo tožilo. — Tudi pri nas v Istri znajo občinskega načelnika sedež zasesti ljudje, katerim je cerkev in duhovenstvo deveta skrb, katerim je du-hovenstvo celo mrzko in zaničljivo. Dostavljamo, da Kanfanar in Marčana, od kodar se je odpravilo mladega kaplana g. L. K. nahaja se v Puljskem c. kr. okrajnem glavar.^tvu, kateremu na čelu Btoji neki g. Elušek, dobro znan iz Poreškega deželnega zbora, kjer je odgovarjal našemu dičnemu narodnemu borilcu g. M, Laginji. Ta gospod glavar, ki je ob jednem svetnik Vis. c. kr. namestništva v Trstu, bil je s Kvarnerskih otokov dekretiran v Pulj ravno takrat, ko so našega slavnega državnega poslanca dr. Vitezica v mirovino potisnili. Kmalo po zadnjih državnozborskih volitvah zgubil je g. Elušek svojega adjutanta tistega vrlega jurista g. Sforzino. Iz službenih ozirov bil je premeščen iz Pulja v Poreč. — Konečno bodi omenjeno, da ob zadnjih državnozborskih volitvah, katerih udeležiti se je, po besedah vladike Zwergei-ja, duhovna bistvena dolžnost, naš g. kaplan te dolžnosti ni zanemarjal. Spolnovaje vestno to dolžnost, držal se je jedino zdravega evan-geljskega načela v cenjenem „S1. N.u priobče nega, prezirajo notranja čutila, kar našega kmeta posebno nagiblje, ker je konservativen, česar pa naši sosedje nikakor ne zapopadejo. — Recimo, da se je ob času agitacije proti svoji verski gorečnosti kje ostrejše izrazil, to bi po našem slabem mišljenji pričakovali pred vsem kakove svarilce poleg: „brata poprej opomni". Ali volitve za občinsko zastopstvo so pred vrati! — Žrtovati ga zavoljo kakovega Moloha: — do ut des — v zdanjem času in pri slavohlepnih ljudeh, potrebnih denarja za Koperski konvikt, in brez vsake nemogočnosti. — Ako se toraj te tri okolnosti preudarijo, jasno je ko beli dan, da ga je moralo tožiti kakovo glavarstvo! Vendar bi vsakdo pravičnomisleči pričakoval, da se mu vsaj stvarno ne škoduje, ko se ga že neče obdarovati. Zgodilo se je žalibog prvo, ker preuzvišeni vladika Fl. je na temelji nedokazane tožbe izrekel znano Pilatovo: „emendatum ergo illum di-mittam". Luk. 23, 16. Glasoviti in pobožni dr. Mtlller, vladika v Linci, ponašal se je v jednakem slučaji ne davno drugače. Judinja „N. fr, Pr." pripoveduje, da so nekje od bavarske meje prišli k njemu v Line dotični glavarji z več meščani, s tožbami in prošnjami, da se trije kaplani — agitatorji premestijo, sicer bodo oni postali staro-katoličani. Ali stanovitni in značajni Nemec dr. MUlIer se no makne, ne poniža se, ker ne najde kanoničnega uzroka, da bi tožene kaplane premestil. Gotove bi se prej odrekel svojega visokega dostojanstva, nego taistemu na škodo in vernemu ljudstvu v pohujšanje z zavednostjo transigiral, da spolne voljo nevrednemu in nevernemu Izraelu. Evo Vam, preuzvišeni Ivane Krst. Lah, velikega nauka! Morebiti vam ne bo škodovalo, če si ga dobro utisnete v glavo in srce, da ne čujemo in ne pišemo več jednacih gorje! — Iz Kranja dne 30. septembra 1885. (Dijaška veselica.) Po vseh slovanskih pokrajinah praznovala se je letos tisočletnica Metodova, povsod, kjer stanuje slovanski rod, slavila sta se letos največja slovanska blagovestuika sv. Ciril in Metod. Tudi Kranjski velikošolci neso hoteli zaostati za drugimi slavitelji; priredili so jima v slavo dne 27. septembra v tukaj-nji Čitalnici veselico, ki je bila obiskana od najhol ših Kranjskih narodnih krogov. Odboru na čast treba je povedati, da je sestavil za to veselico jako umesten program. G. Vilfan razvil je v jako jedrnatem govoru, polnem slovanskega navdušenja stanje slovanstva in osobito slovenstva ob času sv. Cirila in Metoda in sedanje naše stanje ki ni tiosti manj opasno, kot je bilo pred 1000 leti, koso Nemci od vseh stranij stiskali naš narod. Njegov govor žel je mnogo odobrenja. Po govoru peli so Kranjski gosp. pevci in pevko več slovenskih pesnij, ki so bile z veseljem vzprejetc; vsaj veseliti, je moralo vsacega rodoljuba, da ae i kranjski krasni spol neče odtegniti narodnemu življenju. Za precizno petje pa gre gotovo v prvej vrsti hvala g. .učitelju Lahajnar-ju, kateri seje mnogo prizadeval, da je zopet petje spravil na čitalnični oder. in kaj naj rečemo o igri: „Gospod Čapok"? Igralo se je vseskozi eksaktno in dobro; uloge posamezne bile so kaj dobro razdeljene in priznal je p«č marsikdo, da ima tukajšnja Čitalnica o osobi g. prof. Franke-ta jako odličnega režiserja. Po oficijalnem delu bil je ples, kateri je trajal do ranega jutra. Zadovoljni zapustili smo tedaj čitalnično dvorano, polni hvale in priznanja odboru, ki nam je to krasno veselico priredil. Iz Ncbrclj na Primorskem 27. septembra. [Izv. dop.] Težko si še, dragi „Narod", imel dopis iz naše gorske vasice. Kako tudi? Prvič ni bilo posebno zanimivega gradiva nikdar, drugič se je pa dalje časa šopiril v naši občini drug dnevnik, kojega smo se hvala Bogu! iznebili končano in mesto njega smo dobili tebe. Tudi sedaj ni mi bilo volje pisati, toda zdela se mi je dolžnost. Naše bralno društvo — staro še le jedno leto — imelo je 20. t. m. veselico. Imeli smo željo, napraviti le malo domačo zabavo. A naša skromna želja se je izvršila drugače, nego smo mislili kedaj. Prijazna planina sredi gorskih višav in čarobno jesensko vreme pripeljalo nam je gostov, da še ta-cega ni bilo. Okolu 5. ure začeli so prihajati. Vsa vas letela je vkup. Vsakdo hotel je videti vrle Idri-čane in čvrste Cerkljane, ki so mično pevajoč korakali na prostor veselice. Ob 6. uri začela se je beseda. Nečem popi-savati sporeda, to prepuščam drugim. Dovolj, da se je vršilo vse v splošno zadovoljnost. Predstaviti pa hočem gospode, ki so nas počastili. Na prvem mestu omeniti moram gospoda Fr. Kodriča, c. k. okrajnega scdipka iz Tolmina. To Vam je mož, ki ga vsi čislamo in spoštujemo. Kako se trudi on, da bi rešil ubozega kmeta iz rok oderuhov, ki hočejo od revnega trpina imetje in življenje, to kažejo razen drugih slučajev zemljišne knjige po vsem Tolminskem okraji, katere je on izdelal in jih še izdeluje. Živio častiti gospod! Hvala za pohod! V drugi vrsti omeniti je dr. Sancin, avskultant pri Ipdniji v Cerknem. Pri tem gospodu bodi dovolj to, da je poslan v Cerkno le zaradi tega, da bi ne bil kandidat v Tržaško starešinstvo! Daljo prišlo je v Šebreljc več duhovnikov in dijakov, deloma bogoslovcev. Posebno iznenadila nas pa je ogromna deputacija bralnega društva i/, Idrije. Da, dokler ima Idrija take sinove, take narodnjake, ni so bati za bodočnost. Bili so večinoma pevci. To je bilo petje! Cisti in navdušeni glasovi, krepko poudarjanje in čvrsti mladeniči ganili so vsacega. Slava jim! Počastilo nas je dalje lepo število sosednih Cerkljanskih pevcev, na čelu njim pevovodja. Ne bodem hvalil petja, povem le, da je njih pevovodja kaplan g. Ivan Kokoš ar, ki je, komaj dovršivši polnostim dobo življenja, že nadobuden skladatelj. Veliko čast so bili nam skazali s svojim pohodom, zato jim kličem izsica: „Živio!" Isto tako veseli smo bili pevskega zbora iz Dolenje Tribuše in gostov iz Jageršič. Omenjeni dan ostane Še-breljčanom vedno v spominu, posebno pa naj si ga zapiše bralno društvo v svoje zapisnike, da bodo vedeli naši potomci, da „Slovan povsod brate ima". Slava! Živio! Resnicoljub. Iz Iga 28. septembra. [Izv. dop.J (Proti-izjava.) Gospod uredniki Veliko nevoljo prouz-ročil je pri nas tendencijozni inserat z naslovom „Izjava" v 218 številki cenjenega „Slov. Narodac dne 25. t. ni. Potrebno se nam zdi, napominano „Izjavo" po izreku, „da so resnica prav spoznajo treba čuti dva zvona", tako le popraviti: Res je, da je podpisani Fr. P. o gosp. fajmoštru Jak. Dolenci prvi govoril, ne pa ljudje, kakor se v omenjeni „Izjavi" izgovarja. A to ni govoril skrivši, ampak očitno, ne le pred jednim, ampak pred več ljudmi in ne le na jednem, ampak na več krajih. Vse to mu lahko, kadar hoče, s pričami dokažemo. Kar zadeva pa drugo polovico tragedije, to je istinitost govorjenih besed, zato se pa mi z njim prepirali ne bodemo, odgovornost za to prepuščamo njemu samemu. Ob jednem pa protestu jemo zoper to, da bi se slavno občinstvo s takimi iz trte zvitimi in ne-istiuitimi mahinacijami in zvijačami begalo, ter bi tem potom hotel znabiti kdo svoj sebični namen doseči, ali si tem načinom poštenje i čast pridobiti. Kajti mi previsoko čislamo rcsnicoljubja našega vso časti vrednega organa, kateri je svoje pnwico-in resnicoljubje, kakor vselej, tako zopet sedaj v jako zanimivi pravdi „Joukovo" tako očitno pokazal in zagovarjal. Iz Slavin.slcc županije na Notranjskem 30. septembra. [Izv. dop.] Kakor je dobro znano, se pri nas, kakor po celi Pivki mnogo sena ali mrve proda, ki se večinoma v Trst zvozi deloma pa tudi na Reko. S tem se pač ponašati ne bi.smeli, ker tako ravnanje nam je v veliko škodo, ne pa v korist, kajti, da bi, mesto da seno prodajamo, živino redili, bi gotovo bolj gmotno prospe* Kandidat nesmrtnosti. (Uumoristiški roman. — Češki spisal Svutitpluk Čttjdjl.) (Dalje.) X. ■ „To je prava smrtna sodba," ogovarja drugi. nToda sploh obsega mnogo resnice. Nisem uvidel do sedaj v Hanuši niti iskrice nadarjenosti. Zato kazal se je vedno z bajaluo ponosnostjo. Vspenjal se je nad nas vso. Včeraj mi je pripovedoval Stanislav, da mu je nekdo rekel, da se je Hanuš pred nekom izrazil v tvojem „Mikulaši z Husi" tako za-ničlivo, kakor bi mogel take „Mikulaše z Husi" iz-tresati iz rokava." „Tako? No, toliko morem brez ponosa tvrditi, da ne dosegajo junaki Hanuševi mojega niti do členov. Sicer pa, kdor išče, ta najde. Čuti sedaj v sebi stresajočo tiho kritiko, kakeršno je s tako ostrostjo metal v oči drugim. „Saj se je menda tudi o tvojih „Pekeln^ch houslich" nekoč tako izrazil, da je to brezceni p ah i rek, okrašen s pestrimi zavitki, ne vem od kod ukradenimi. „Aj, res? Ukradenimi? Veste, da pri meni ni nečimurnosti, ampak ravno izvirnost morem smelo proglasiti za svojo največo čast. Mislim, da nisi naletel v mojih delih nikdar niti peresca ptujega." nČudil sem se nasprotno vselej tvoji originalnosti in samostalnosti. Moram ti brez prilizovanja priznati, da mene tvoje delo posebno očaruje — z nekim tajnim čarovnim nadihom — s čim — ne morem ta dojeni izraziti v besedah." „In mene zopet prijema pri tebi največ sila in mogočnost, združena z vnetostjo; tvoje sloke so kakor mramorove gruče, oži vene z godbo Orfejevo." „Silo imam morda," brani se skromno sodrug, „ali kar se vnetosti tiče — v tem se s teboj nikdar ne slagam. Imamo sicer vsak svoje prednosti, Koudelina dela so gladki, prozorni kristali, igrajoči z živimi barvami, Ezopove pesni nežno — brstje, kakor bi ravno izpalo slavcu iz grla. —" Vzajemno to dvornost prekine prihod Hanu-šev in drugih sodrugov. „Ste li že čitali to nezinisel?" vpraša je razjarjeni Hanuš. „Čitali," odgovarjata užaljena autora. „In kaj rečete k temu?" j,Kaj ti je na našem sodu," odgovarja urado-ščeni pisatelj „Mikulaše z Husi," govoreč za oba. „Vselcj se izražaš o nama pri vsaki priliki jako zaničlivo." „Jaz — jaz — o vama?" „Izvesi.no. lUvno mi je povedal prijatelj, da je menda slišal včeraj od Stanislava, da je temu nekdo rekel, da si se pred nekom izrazil, da. —B „0h, bože, v kolikih škatuljah še me hrani to moje domišljeno, nečastno izražen je! Saj ti že konečno ti „memla" in „da" dokazuje, da jo to vso prazno govoričenje. Da Stanislav o meni —V" „Jaz da sem kaj rekel" zakliče Stanislav. „In jaz, jaz da sem o vajinih delih prezirlivo govoril?" nohta se dalje Hanuš. „Jaz, ki vaja oba častim in povsod s slavo svojima prijateljema nazivam?!" „Moram res dati svedoštvo," utakne se v spor Danton, „da vaja oba Hanuš časti in da z mano večkrat govori o vama z naudušenostjo." S tem bila je užaljena dvojica popolnem pomirjena. (Daljo prlh.) vali in tudi naša zemljišča bi nam več donašala, ker bi se izdatneje gnojila. O vsem tem se je pa že večkrat od druge strani pisalo, torej moj namen ni to pretresovati, pač pa si v dolžnost štejem, na kaj druzega opozarjati one, ki seno ali mrvo prekupčevalcem prodajajo. Ni dovolj, da se seno po ceni prodaja, prigodi se pa tudi prav lahko, da se dotični prodajalec še na tehtnici oslepari. Tako se vsaj godi, kar sem iz zanesljivega vira poizvedel, na novo napravljeni tehtnici pod Hrušovjem, katera je lastnina Petra Del' Linca. Na tej tehtnici se namreč v korist kupca vaga, da potem laglje za vino daje, saj Peter Del' Line je tudi krčmar, toraj tudi rad mnogo vina iztoči. Dva prodajalca sena, katera sta o poštenosti imenovane vage dvomila dala sta seno še na drugo tehtnico, in pri obeh dveh se je pokazalo, da Del' Lincova tehtnica manj kaže, nego je v resnici, in to pri vozu okolu kvintala. Da bi se še v prihodnje to sleparstvo ne nadaljevalo, opozarjam dotična oblastva, naj na to pazijo, ter Italijanu resno naznanijo, da v Avstriji ni domačinom niti inozemceni dovoljeno, iz sebičnosti jednega ali druzega slepariti. Seno se prodava le vsled velikih potreb in toraj po vsaki ceni. Če se bodo pa še ubogi prodajalci na vagi sleparili, kam pridemo? Sveta dolžnost nas veže, da branimo drug druzega pred sauiopašno prevaro. Iz Sevnice ob Savi 28. sept. [Izv. dop.] Hvala Dogu! Sevničanotu se vendar jedenkrat zopet tolikanj zaželjeni mir vrača, katerega so nam privandrani tujci z nemškutarsko šolo skalili. A ne rogovilijo, samo z nemškutarsko šolo nego tudi po noči pridirjajo v naš trg ter v. pozni noči Ijudij spati ne pustejo. Tako se je tudi. zadnje čase zgodilo, da so bili od tržanov toženi zaradi nočnegi nemira VVermut (pelin), Ajstrič, Ludvig, ki hočejo učitelji biti, pa jim rani, da bi se izšolali, da bi postali pravi učitelji. Tem trem nemškutarskim dijakom (učitelji še neso). pridružil se je tudi iz Tu-riškega grada neki dijak, pravijo mu „instruktor". ! Ti so bili tedaj od gosp. župana Veršeca v občin- : sko pisarno poklicani na odgovor. Več gospodov iz trga je bilo navzočuih, ki so pričali, da ti ljudje res po noči tržanom ne dajo miru. Plank, inštruktor iz Turiškega grada je kaznovan z 10 gld., Ajstrič pa s 5 gld. Wermut in Ludvig pa nista prišla na poziv gosp. župana Veršeca v občinsko pisarno na odgovor zaradi nočnega rogoviljenja po ulicah. Akoravno bi bila lahko oba kontumacno kaznovana, se vender to ni storilo, nego bodeta v drugič na odgovor pozvana. Želeti bi pač bilo, da bi se ti ljudje kaj poboljšali, ter se privadili lepšega obnašanja, kakeršno se zahteva tudi od šolske mladeži. Kako temeljito pa ti nemškutarčki v nemški šoli poučujejo, se je tudi že pokazalo. Železniškega načelnika sin hodil je dve leti v nemško šolo v 3. razred. Poučavala sta ga Ajstrič in Wermut, a v Celji se je pri izpitu pokazalo, da fante nič ne zna, da je zastonj hlače trgal, in še le sedaj se pogledujejo stariši, ki so svoje otroke v nemško šolo pošiljali, da so se prekanili, da to neso pravi učitelji, ker nemajo skušnje. Čudno, da so še taki stariši, ki takim ljudem svoje otroke v šolo izročajo. H Čateža ob Savi 30. septembra. [Izv. dop.] Da bodejo gorenjski vinski trgovci vedeli, kako in kaj je z novim vinom in s kupčijo, naj jim služi v pojasnilo sledeče. Obredih'so letos najfinejše vrste, kakor: muškat, dišeča kraljevina, dišeči veliki les. Ti dve vrsti dajeta vinu poseben buke in lin okus in ker je grozdje letos nenavadno sladko, toraj bode dosti alkohola, vino pa zelo močno, kakor vino najboljših let. Dobro obrodile so tudi belina debela, drobna itd. Črne vrste pat najfinejša črna tčevina, iz koje se v Vipavi nareja slavnoznano črno Vrh-p iljsko vino, in siva črnina. Tičeviua le malo, malokdaj obrodi, ima zelo veliko barvila, zato bode letos tudi vino prav rudeče. Vino bode sploh prav dobro, kar vsakdo potrditi mora — morabiti gosp. „8trokovnjak" Pire ne — kdor količkaj vinstvo umeje. ker grozdju prvič vreme zelo ugaja in ker so letos najfinejše baze obrodile, toraj bode vino harmonično »mit Korper und Sclunalz". Svarijo se pa s tem vsi vinski trgovci pred mešetarji, ki se njim usiljujejo. Kar je prisiljenega ni dobro. Posebno se pa s tem svarijo pred nekim brodnikom, ker njemu ni mari tovornik, niti prodajalec, njemu je le za lastni dobiček. Sploh se mu pa tukaj očitno odreče vsaka sposobnost in zmožnost kot vinski mešetar, ker on ne razume ne trtoreje, ne kletarstva, tem- več poima )e veliki barilec, kojega mu prodajalec natočiti mora, in, ako tega ne stori, naj ima vino še tako dobro, vino najboljše, dopeljal mu ne bode nikdar več nobenega vinskega trgovca. Škodovana sta na tak sebični, brezvestni, surov način kupec in prodajalec v veliki meri. To smo pripravljeni tudi dokazati. Le žal da so se tovorniki odstranili od prejšnjih vinskih trgovcev, koji so jim samo dobro vino prodajali, pa tudi pošteno svetovali, kje da se dobi v resnici dobra kapljica; ker mislim, da je dobrota, kvaliteta vina prva naloga poštenega vinskega trgovca! In koliko trgovcev nam je ta človek na Hrvatsko odvedel. Prodajalo se je potem po Gorenjskem ceno hrvatsko vino za Dolenjca. Na tak način mora tedaj priti naše pošteno priljubljeno vino ob vso veljavo! Od zdaj za naprej se bode pa po časnikih naznanjala cena vina, in koliko vina se je prodalo na Gorenjsko od nas tukaj, in ravuo tako iz drugih dolenjskih krajev. Na željo vinskega trgovca tudi njegovo ime itd. Sleparilo se tedaj ne bode več z drugim vinom. Vsako vino naj se pod svojim imenom uvaža in prodaja. Da bodejo pa naši vinorejci ložje vino prodajali, ter vinski trgovci gotovo prav dobro vino kupovali, nasvetujem tukaj poštene gospode koji sami prav dobro vino pridelujejo pa tudi na-svetujejo, kje in od koga naj se dobro vino kupi, in sicer v Cerinu pri Čateži, pri g. F. Froidl-nu, na Jesenicah pri g. dr. J. N amo rži, v Veliki dolini pri g. Dolina r-ji, kakor tudi pri gg. župnikih na Čateži in Vel. Dolini, in g. nadučitelji Kačiči na Čateži. Ako kdo kaj zvedeti hoiV, da se mu tudi od omenjenih gospodov pismeno poročilo. Omenjamo le še, da so omenjeni gospodje izšolani in izkušeni izvrstni vinorejci, ali z drugo besedo, strokovnjaki, kojim je veliko ležeče na povzdigi vinstva na Dolenjskem. Sicer pa v kratkem še več. Domače stvari. — (Presvetlicesar) podaril je Lacaristom v Celji 300 gld. podpore. — (30 0 gld podpore) dovolil je deželni odbor kranjski po toči poškodovanim posestnikom pri Belicerkvi na Dolenjskem. — (Deželni odbor kranjski) oddal.je dve za posebne šole na tehnologiškem obrtmjskem muzeji na Dunaj! razpisani ustanovi g. Funte k u, učitelju v Sent Vidu pri Zatičini, in g. Cepudru, učitelju v Litiji. Ustanovo za mizarska dela dobil je g. C igo j v Ljubljani. Znstran ostalih 3 ustanov vrše se še dogovori. — (Za „Narodni dom" v Ljubljani) zavaroval je gospod Fran An dro Majcen, trgovinski knjigovodja v Sarajevem, pri banki „Slavijr1 znesek 500 goldinarjev, kateri se ima omenjenemu društvu izplačati po njegovej kedar koli nastopi v ej smrti. Želimo, da bi gospod Majcen našel mnogo posnemovalcev rodoljubne svoje požrtvovalnosti — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat slavno občinstvo na juteršnjo slavnostno akademijo v proslavo imendne Nj. Velečastva. Vspo-red je jako zanimiv. — Gg. pevci društva „Slavca" vabijo se jutri popoludne točno ob 2. uri k glavni skušnji v dež. gledališči. —■ Zvečer po predstavi pevski večer v tukajšni čitalnični restavraciji. — (Vodovodni odsek) imel je v 25. dan m. m sejo Tehniške priprave in preiskovanja so večinoma gotove. Itesultate dosedanjega merjenja, sestavljene v obširnem poročilu, čital in pojasnjeval je g. inžener Vi k, naslanjaje se na predložene zemljevide, načrte in grafiške beležke. Navedeno gradivo v zvezi z ombrometriškim opazovanjem kaže, kake so ludrografske, geološke in druge razmere v okolici Ljubljanski. G. inženirja Vika izdelek izroči se v presojo ožjemu odseku, kateri ima predložiti o tem svoje tehni ko mnenje. Slednje odpošlje se potem ravnatelju geološkega državnega zavoda rudniškemu nadsvetniku g. Dionizu S turu, kateri se ob jednem pova i, da se osobno udeleži delovanja vodovodnega odseka m si ogleda studence in vode, ki so za oskrbljevanje Ljubljane s pitno vodo, važne. Gosp prof. Knapiču naročilo se je, da iz specijalno navedenih studencev pri ,izvoru vode vzame in jo natančno aualizuje. Nadejati se je torej, da so bode že v prihodnjih mesecih stalno ukrenilo, od kod se brale voda v Ljubljano napeljala — (ZJoglansega Kotarja), ubežnika domačega pešpolka št. 17, ki je že (5 krat iz ječe ušel,, zasačila je žandarmerija blizu Zidanega mosta in ga predvčeraj popoludne prignala v Ljubljanu. Kotar, doma iz, Stei>Qjaje, vasi pod, .Ljubljano, ubožaf je bil pred jednim letom in poslal obleko, v kateri je bil ušel, po pošti nazaj. Kakor sam pripoveduje, prehodil je mej tem veliko sveta. Ogledal si je Srbijo, šel potem v Bukarešt, pozneje na Rusko, naposled pa v Pariz, od koder ga je memla otožnoet |K) domačem kraji prignala zopet na Kranjsko. Na svojih potovanjih bil je „kozak", to je, živel je ob sleparski igri, ki mu je donašala zadostne dohodke. Ker je bil že zadnjikrat, ako se ne motimo, obsojen na 8 let težke ječe, mu je par let za priklado sedaj gotovih. — (Hlapec Jože Uršič) pobral je pri več strankah, ki jemljo od njegovega gospodarja mleko, zapale mesečne vsote, potem ulomil v stanovanje, kjjer je bila shranjena njegova praznična obleka in pobegnil. — (Amacone v Rebru) imele so včeraj ljut boj. Ker ni bilo druzega orožja pri rokah, praskale so se po obrazih in vlekle za kite, tako da je mnogo las in ponarejenih kit obležalo na bojišči. Kaj bilo uzrok tej bitki, pokazalo se bode pri obravnavi na rotovži ali pa v Križanki h. — (Iz Itovt) se nam piše v 2. dan. oktor lira: — Nočojsno noč smo imeli zopet hud.ivihar in., silen naliv; ob 0. uri pa. je začelo, snežiti.; Gorkote -f 2' — Zadnji, naš somenj 29. septembra t. 1., je bil precej.*lab, le predoževoo in .hladno,, vreme.je bilo teinu uzrok. — (V kranjsko,hranjilnie-o) uložilo je-, meseca septembra U27 stranki 335,936 gld^ 18l> strankam pa se je izplačalo, 4-11.047 gld. 99 kr*,V»t III. četrtletji dovolilo seje Gi prosilcem posojili z* k 86.370 gld,, — (Duhoven8ke spremembe v Ljubljanski škofiji.) G. Mihi Btarbo, kaplan,.v £ko-cijanu je postal župnik v Trebelnem in, g, Janez*, Zdražba, kaplan v Cerkljah,, župnik,na Prežganji. G. Jnn. Močil nikar, kaplan v Hrenovicafo, gre za administratorja v Koprivnik, in g. M. M n jok, kaplan v Litiji za administratorja v Dola G. dr. J, Lesar, kaplan, v Višnji gori imeuovan Joi kn»?o> škofijskim tajnikom. — Premeščeni so gg.: Janez,, i Golob iz Mokronoga za I. v Črnomelj; Miu. B*t, lovec iz Predoselj za II. v Semič; Ljud. Jenko j iz Črnom\ja, v Višnjo goro; Janez Ne mani fc tej, ! Cerkljan k sv. Trojici; Mih.. Trpek h Mirne peči, j v Stari trg pri Poljanah; Mat., F uče j iz, Somiča. j v Predosjje; Mih. Arko iz,Škofje Loke,v.Hrano-. vire. Na novo nastavljeni so gg.: Aijt. 1'etrič, sem. duhovnik v Šmartno, pri Litiji; Avg. Šjčjn-, kovec, novoposv. v Mira« pet; Bo$t, Elbert,| sem. duhovnik v Škofje Loko; And. Adamič, seu*. duhovnik; v Dol., Telegrami »Slovenskemu Narodu": Budimpešta 3. oktobra. Dolenja zborni ra. Odgovarja je na interpelacijo o orijentuj, izjavil je Tisza, da je sestanek v Kronierižt bil,: neposredna posledica sestanka v Skiernievicau*, V Kromeriži ni bilo nikakega i dogovora., Sestanek bil akt dvorljivosti, ponovitev osolmega, prijateljstva. Vlada ne ve prav nič, da bi,;k*r tera koli država. hotela,z orožjem posredovati.. Vlasti si prizadevajo, da se vzdrži Borolinskaj;, pogodba. Nihče ne bode Turčiji branil, ako, so hoče potegniti za svoje., pravice. Vlasti. ,so bile. takoj proti temuv da bi se gibanje razkrilo. Predlog glede konference poslanikov strinja se z željami suUanpvimii, da» bi vlasti prijateljski posredovale in varovale njegove pravice. O aneksiji Bosne in Hercegovine ni uiti govora. Ko bi bila prizadevanja zaman in življenski interesi države v nevarnosti, bode vlada ohranila si prost sklep. Niš 3. oktobra. Kralj' otvoril je izredno zasedanje skupščine s prestolnim govorom, kat tori so skupščinarji večkrat, zlasti pa na.koitci'. živahno odobravali. V prestolnera govoru- se pn.vi, da je Berolinsko pogodbo zadel hudi udarec. Ravnotežje na balkanskem poluotoku je omajano, jamstvo za obstanek Srbije jtttM nevarnosti. V tem ozbiljnom- trenutku. zmatnaL: kralj za svojo dolžnost, da je zastopnike na* I rod« okolu sebe zbral, da njim. in »na rod« pove, da treba biti opreznimi* Kakor doslejy želi: Srbija tudi danes miru za n .-uhlju o kulturno ■ delovanje, baš zategadelj; paJmče osiguvati: svoje<. življenske interese, ki so v nevarnoMn Kralj o in vlada si prizadevata,, da se ohrani „status.; quo a nteu ter omogoči, da i se zopet uredi ravnotežje v varstvo korist pažnju; balkanski]* iiih, rodov. Vlada bode skupščini predložila predloge o sredstvih, s katerimi se bode zadovoljilo sedanjim potrebam. Kralj se zanaša na domoljubje naroda srbskega in je preverjen, da bodo naroda zastopniki radovoljno pri tem priporaa-gali. Z zjedinjcnimi silami in s pomočjo božjo bode se posrečilo, da se zavarujejo interesi Srbije za sedaj in za bodočnost. Atene 3. oktobra. Z vladnim ukazom upelje se zopet prisilni kurs. Dunaj 2. oktobra Cesar podaril 12.000 gld za preplavljence na Koroškem Dunaj 2. oktobra. Predsednikom državnega zbora izvoljen dr. Smolka z 292 izmej 325 glasov. Volitev dalmatinskega poslanca Bulata potrdila se je s 165 proti 137 glasom. Budimpešta 2. oktobra. V Baji v tovarni Bernharda Spitzerja včeraj velik požar. 300 pitanih volov in veliko zalog pogorelo. Tovarno so rešili. Ka/JH* vesti * (Balkanske države) Severna Bolgarija ima 03.972D kdometrov in 2,007.919 prebivalcev, Vzhodna Rumelija pa 35.900D kilometrov in 815 940 prebivalcev. Obe sedaj zjedinjeni deželi imata torej 99.872D kilometrov in 2,822.865 prebivalcev. Mej slovanskimi državami na Balkanu bode Zjedinjena Bolgarska najjačja, kajti kraljevina Srbska ima le 48.582Q km. in 1,805.683 prebivalcev, Črnagora pa 9030D km. in 236.000 prebivalcev. Ko bi se zjedinjeni Bolgarski pridružila še Makedonija, nav-stala bi država, broječa okolu 4 milj. ljudij. — Evropska Turčija obsega še 165.438^ km. in broji 4,500.000 ljudij, Rumunska pa ima 127.584Q kilometrov. 5,376.000 prebivalcev. * (Koliko se vina prideluje.) Francosko poljedelsko ministerstvo izdalo je izkaz, koliko se je 1884 1. vina pridelalo. Na vsem svetu pridelalo se je lani 113 milijonov hektolitrov vina. Mej vsemi državami zavzema Francoska prvo mesto, kajti ako-ravno jej je trtna uš uničila jeden milijon hektarov vinogradov, pridelala je lani vender še 34,780.726 hektolitrov, torej tretjino vsega lanskega vinskega pridelka. Za Francosko pride takoj Italija (27,500.000 hktl.), potem Bpanjflka (22 milijonov hktl.). četrta pa je Avstro-Ogerska z 8,500.000 hktl. Portugalska pridelala je 4 milijone, Nemčija 3,695 000, Rusija 8»/i milijona, otok Cipra 1,600000, Švica 1.300.000, Zjedinjene države in Turčija po jeden milijon, Rumunska 700.000, Srbija ;")00 000 hektolitrov. Francoska izvaža za 250 milijonov frankov vina vsako leto A vatri j »k a specijaliteta. Tridesetletna izkuvstva so dokazala, da se je „Mollov Seidlitz-prašek* pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Muli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k i a Dunaji, f uchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. fi (11—6) k I. (Nepar.) Deželno gledališče t Ljubljani. Dr. pred. 302. VABILO SLAVNOSTNI AKADEMIJI v proslavo imendana Nj. Vel. cesarja Fran Josipa I., katero prirede v notleljo -A. oktobra. lS^G „Dramatično društvo", „Sokol" in slov. del. pevsko društvo „Slavec" v krasno razsvetljenem deželnem gledališči. | - ! S posebne prijaznosti sodelujeta pri tej predstavi g. J. Meden in gospodična Josipina Vernikova. Čisti dohodek je namenjen za napravo zastave društva „Slavea". ima v 10. zvezku naslednjo vsebino: 1. Svojmir: Drobne pesmi. 7, 8, 9, 10, 11. — 2. Dr. Fr. De-tela: Veliki grof. Zgodovinski roman. (Konec.) — 3. Tinea: Podoba tvoja. Pesem. — 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 23. Gospod Vedež. — 5. J. Kržišnik: Glad. Pesem. 1, 2, 3.-6. Ivan Vrhovec: Slavni Slovenci. II. Peter Pavel Glavar. — 7. A. Fekonja: Slovenci v književni vzajemnosti s Hrvati. — 8. J. Cimperman: Osehlo cvetje. Soneti. — 9. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje.) — 10. J. Kostanjevec: Tvoj nasmeh. Pesem. — 11. Književna poročila: IV. L. Žvab: Curiosita, Triestine. — 12. D. Fajgelj: Nove muzikalije IV, V. — 13. — Blag rojak. — 14.1. Franke: Umetniške starine po Gorenjskem. — 15. L.: Slovenski Časopisi leta 1885. — 16. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Letna poročila naših srednjih Sol. — Wolfov slovar. — Jurija Šubica slike za novi muzej. — „Verein der Slavisten." — Kratke opazke. — 17. J. Kalan: Šah. — „Ljubljanski Zvon" izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih po 4 tiskovne pole velike osmerke obseženih, ter stoji za vse leto 4 gld. 60 kr. za pol leta 2 gld. 30 kr. za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zahvala. Podpisani odbor izreka presrčno zahvalo slavnemu odboru Celjske Čitalnice in gosp. Schuch-u, gostilničarju „pri Slonu", ker sta radovoljno prepustila svoje prostore za slavnost »Slov. pevskega društva" dne 27. septembra, vsem čč. gospicam pevkinjam in gg. pevcem, osobito slavnemu kvartetu Ljublj. Čitalnice; krasnim rokam, ki so pevce na kolodvoru s šopki presenetile; vsem poverjenikom in udom, ki so storili svojo dolžnost, kakor vsem drugim, ki so pripomogli, da se je slavnost tako častno vršila, za njih obilen trud. Slavnostni odbor „Slov. pevsk. društva* v Celji in v P tu j i. y SPORED Vilhar-Santel i Onvcrtura iz operete „Jnmska Ivanka", svira godba. Prolog. Vogl: „Cigani", zbor s tenor-solo, solo poje g. I. M eden. I. oddelek mramornih kipov in sicer: 1. A t humus. 2. Bor-geSki borilec. 3. Jimo. 4. Venns. 6. Niobe. Volarič: „Slovenski svet, ti si krasan", zbor. Theodor ijchrappe: „HerzcnBsehnsucht", (»avotte, svira godba. Vilhar: „Mrtva ljubav", tenor-solo s spremljevanjem godbe, solo poje g J. Meden. II. oddelek mramornih kipov: 1. Prometejeva skupinu. 2. Apolo Helvederški. 3. Farneiki Ilorkul. 4. Me- talec diskosa. f>. Kros. o. Žieiislri jols. Igra v jednem dejanji. Po francoski „Les lemmes qul flenient", par SlraUdin & Thiboust, poslovenil Val. Mandelc. OSOBE: Dagarin — — — — — — gospod Anton Jeločnik. Lncija, njegova soproga — — — gospodična Vernikova. Albert Podvinski — — — — gospod Danilo. Klotilda, njegova žena — — — gospodična Zvonarjova. Kilijan, strežaj v hotelu — - gospod Vokoslav. Godi se v Badcnu. Mramorne kipe izvršuje telovadno društvo „Sokol". Frl tej predstavi svira vojaika godba peipolka baron Khun it. 17. Vstopnina : Parter in lože 40 kr., Fauteuil v parterji 70 kr. j — Sedež v parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — I Garnizonski in dijaški biljet 30 kr. — Galerija 20 kr. — 1 Sedeži se dobivajo v nedeljo pri gledališki kasi dopolu-dne od 11. do 12. ure in zvečer od 6. ure naprej. Kasa se odpre ob 6. uri. Začetek ob 7. uri zvečer. 2. oktobra. Pri NloaiOl Krutu t Dunaja, — Mascrati ti Trsta. — Lasarovie, Toskovič, Manojlovič, Spasojevič, Savič, Ča-bat iz Srbije. Pri KVNtrijNkeiM «■<■*;■.rji: Bauer, Jiriček z družino iz Ljubljane. Tržne ceiM* v BJubUaiii dne 3. oktobra t. 1. kr. Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ -1. kr. Pšenica, Rež, hktl. . . . (5 —16« 5 58 -841 Ječmen, n ... 4 37 .Jajce, jedno .... - 2-5 ' Oves, '2 93 Mleko, liter .... -1 8 ! Ajda, n ... 4 23 t I o veje uieso, kgr. - lil Proso, t) ... 5 4 Telečje „ -62 j Koruza, P ... 6 40 SvinJHko „ „ — «2 Krompir, 2 SO Koštrunovo n „ — 34| 1 Leča, » ■ * ' 8 — — 50 Grab, H — — 17 Fižol, 71 1 • * 8 Seno, 100 kilo . . 1.7H Maslo, kgr. . — BO Slama, „ p Drva trda, 4rjmetr. l!78 Mast, — HO 7 50 Speli frišon, „ — r.i n mehka, „ „ 5 50 Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura V 6-trovi Nebo Mo-krina v mm. 2. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73700 ram. 78940 mm. 740 94 ram. 7-8" C 60° C 5-8* C z. zah. bI. zah. si. zah. dež. dež. d. jas. iJ3 lOnun. dežja. Srednja temperatura G\r>°, za 6 9° pod normalom. Vremensko porodilo 2. oktobra. Stanjo so je bistveno premonilo. Na zapadu kontinenta stoji barometer jako viBoko (v Bregenci najvišje 708 mm.), v tem ko na severu in jugu pada. V AvBtro-Ogerskej je oblačno izjemšl kraj-nega vzhoda. V planinah v več krajih dež. Temperatura raste na vzhodu, na zapadu je pala. Ob 7. uri: Praga 9, Lovov 10-2, Bregeno 8-5, Isclil 7, Dunaj 10, Budapešta 11*9, Si-binj 4'5, Serajevo 6-3, Lessina 188, Trst 11 2, Riva 14-2, in Obergipiel — .'t"2° 0. — Na Jadranskem morji se opazuje lahko gibanje. — Zapadni iu s ivcrozapudni vetrovi prevagujejo, v največ krajih oblačno iu deloma dež pri padanji temperature. 81 gld. 60 kr. 82 . 35 » 108 , 60 n 98 , 60 a 881 , 40 n 125 „ 85 n 125 , 85 | " n 1C . 16 • ■ 5 > 97 61 , 90 126 , 75 ■ 169 „ 50 i 109 „ 40 «7 „ 30 ■ 90 „ 20 fl 104 „ — f» 115 , 50 n 124 „ 75 R 115 „ 25 n 106 , — i 175 B :>0 n — • 97 . — • 184 , 50 f LJUBUANI IDianajslra "borza dne" 3. oktobra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta .......... Srebrna renta.......... Zlata renta ........... 5% marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London .... .... Srebro........... Napol. ........ C kr. cekini ....... NemSke marke .... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld ! , avstr. zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 4°/0 „ papirna renta 5°/0 ... 5*/0 Štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5u/„ 100 gld Zemlj. obč avstr. 4,/t°/0 /-lati zast listi . Prior, oblig Elizahetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Kndolfove srečko . ... 10 „ Akcije anglo-uv8tr. banke 120 „ Trainmway-društ velj. 170 «ld a v . . V „NARODNI TISKARNI" v sta ravnokar izšli knjigi: Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Reue Lefebvre. Poslovenil „ * * Stat uominiB uinbra. Ml. 8° .r)3.r> stranij. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. Potem: Za dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil I. P. Ml. 8" 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. Trgovski pomočnik Me I uli o j \n preji ne v prodajalnico z mešanim blagom. Ponudbe naj bo pošiljajo Janezu Mujuron-u v Borovnico. (574—2) Vodstvo deželne kranjske vinarske šole na Slapu pri Vipavi proda prav po ceni še prav dobro ohranjen (563—3) stroj za rezanico rezali. Hiša z vrtom in lepim razgledom se v Savskem predmestji v Kvimjl iz proste roke cenć prodi. (576—2) Natančneje pove iipravnifitvo „Slovenskoga Naroda". ZD-sra d_o"bra mizarska pomočnika vHprejmotu tultoj v Hrata £np;tii. izdelovatelja orgelj, v Kamnigorici na Gorenjskem. (575—2) I i b co I i-ey a e š eh c a ža zelo disa 1 katerp'pripravlja ■ :<% < 1 G. PIC COLI, lokar v Ljubljani. (348-24) zdravlja kakor je razvidno h. zahvalnih |)iscm in zdravniških spričeval bolezni v Kelodett in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-j javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatolj po pošti v Škntljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri većem številu dobi se primeren odpust. Gena stekleniol 10 novo. t Umetno (489—12) t I zobe in zobovja; ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj a in VSC SOkll« operjiei je zobozdravnik A. Paichel, \ poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. ^ I>r. M|>raii|rckr-Jovo kapi j i« o za želodec. Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Hiicking, medicinski lOVetnlk dr. (!ohn, dr. .Miinning in mnogo druge zdravniške avtoritete so je preHkusile in jo za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočalo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, oiuedlevici, glavnliolju, trebulmholju, zaslizenju, ielodinej kislini, vzdihovanju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlalej žili, zapretjn. Hitro in lirez bolečin meče iu povrnejo slast do jedij. Poskusite sumo z malim in prepričajte se sami. Jedna "stekl. 60 in 80 kr. Tri gospoda lokurji Nvohodi, pri KlutiMU orla, uh Prelirnovem tr»r«i. (716—78) Deček lepega vedenja, ne manj nego 14 let atar, kateri se želi v pekarlji vrlo dobro izučiti, vsprejtne se poti jako ugodnimi pogoji. — Ponudbe naj se pošljejo z naslovom: Jane* P yer v \\ ollstu rjf-u (Koroško). (566 - 3) I v ■ SI sir se dobi pri (559—2) PETEK LASSMIK-U. Javna zalivala. Podpisanemu je pokončal požar dne 23. aprila 1.1. vsa poslopja, a ker ni imel plačane zavarovalnine, tudi ni imel pravice zahtevati kake odškodnine; toda banka .>l.A> l.l V- izplačala mu je danes velikodušno vso cenjeno škodo v znesku 200 gld. — Dolžnost mi je, zahvaliti se tem potom slavnemu vodstvu banke „Slavije" ter p. n. občinstvu ta slovanski zavod naj topleje priporočati. V Podpeči, dne 31. avgusta 1885. Podpisal: + Fran Suhadolnik. Jože Telban, (570—2) župan. : : : ordinira vsak dan ♦ dopoludne od 9. do 10., popoludne • od 2. do 3. Dr. Fran Zupane specijelno za bolezni na očeh j Veliki trg ».tev. 20, I. nadstropje (v prejšnji * Fortunovi hiši). (578-1) ♦ Največja zaloga JAN. JAX Ljubljanu, HOTEL EVROPA. Na uit'm* t* u p obroke pi» 4 dO O gld. (613-5) Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno. Udano podpisani dovoljuje si častitim p. n. na-ročevalcem naznaniti, da je prevzel krojaško prodajalnico, firmu UIIJCI, na sv. Petra cesti št. 35, in da bode ista pod firmo TOMIČJ & ©omp. nemoteno naprej delovala. Za dobro delo po nizkih cenah, po najnovejšem kroji in točno postrežbo bodo se vrlo skrbelo. S spoštovanjem (572-2) M. Tomič & Comp. H. BRANCHETTA zaloga klobukov v I j n hI j a n i. na Koiij-resiieni trgu si. 7, poleg gfled.allšča, priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov lz klobučine, kap, specijalitet klobukov za dedke, slamnikov vsake vrste. (495—7) CHAPEAUX-CLAQUES domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in faconn. Niijliiiluntn.j-.il postrežba t«e zagotavlja. Ob šolskem pričetku priporoča največjo zalogo razne tvarine za pletenje, vezanje, štikanje in šivanje. |X' Izdelane in pričete, na raznovrstnem blagu, W fino in v Blogu dovršene ali riBane vezenine. A\ Vse vrste volne v jednoličnih barvah in marogaste. Igle iz najboljšega angleškega jekla. Vsprejmo se tudi vsakovrstna dela, spadajoča v predtiskarijo. 1» ♦ ♦ ^ izvrne. (Obl—Z) w Vsa častita naročila «e najbolje In točno izvrže. (561—2) in iz pivovarne bratov Roslerjev (6—40) priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. i ~ Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim častitim kupovalcem in naročevaleem izmej mesrjan-stva in velečastite duhovščine, si usojam n.izuanjati, da imam za 111 v zalogi najboljše angleško, francosko in mo ravsko blago in se priporočani tedaj velečastitemu Aj ■ p. n. občinstvu za narejanju oblek po najmodernej-sem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče cene postrežbe. (509—5) Z vclespoStovanjem F. C 1SS.IOI i\V v Ljubljani, Gledališke ulioe it. 6, v Pau-sohin-ovej hiši tflPi--i*ft»j*T--rH»3»T-T---rH-fcPr-r*t4gi--rHB Prodajalnica ia Mestnem trn v Ljubljani ,M6_3) se d& o sv. «Xiir*iji v najem. Natančneje pove upravništvu .Slovenskega Nsroda". IVajfiiiejssi med v satov ji kilo po 80 kr. 1 kilo in več vkupn razpošilja se tudi po pošti proti predpoŠiljatvi zr« ska ali proti povzetju. — Lesene škatlje, v kojih se razpošilja, se ne zaračunijo. OROSLAV OOLENEC, 4,l< <3;ilisk< ulioe. (547-3) Prememba kupčijskega prostora. Usojam si naznanjati mojim čestitim kupovalcem in nI. občinstvu, da sem se preselil s 1. oktobrom iz Koiizeja v v Spodnjo Šiško, v klet hiše nekdanje gostilne „pri Gnziji", sedaj lastnina gospoda Jenka, na desni strani I Celovške ceste. M S spoštovanjem (573—2) i J. C. JUVANČIČ, Š posestnik vinogradov na Bizeljskem In vin-m Skl trgovec V LJubljani. w Dr. Popp-a aromatično-medicinično mil© im selišo keuiićno analizovano in od mnogih medicinskih iu ziiravilskih celebritet Evrope kot najrcelnejše in naj* boljše za kožo pripoznano, rabi se že 18 let z največjim vspehom proti vsakovrstnim spnšcajcm, zlasti {ruti hrastam, lišuj^m, pegam, prhljaja v glavi in radi, (izeliljinum. potenja nog in garjem. Cena 80 kr. Gospodu dr. J. G. Popp-u na Đunaji, I. okraj, Bognergasse št. 2. Ko sem že šest let imela nek spuščaj iu so me že zdravili štirje zdravniki, ne da bi ga bili mogli odpraviti, začela sem rabiti Vaše milo iz zelišč in je pomagalo, za kar Vam ne morem biti doBti hvaležna. Obračam se neposredno na Vas, ker sem iz lekarn dob Ia je več vrst, ki so bile sicer tuko zavite, kakor Vaša, pa jaz mudim, da so bile ponarejeni.', kajti mojo ljubljeuo teumorujavo milo upam le od Vas dobiti. Za priložen znesek prosim pošljite mi zdravilnega mila iz zelišč. » .______. Z velespoštovanjem (324.-2) Amalija Franz, Prerau (Moravsko). Dobiva se v Ljubljani .pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoc/.v, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Veso Petiičie, Ed. Mahr, P, Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Pr, Baccarieh. lekar; na Krškem: P. Bmnches, lekar; v Idriji: J. Warto, lukar; p Kranji: K. Šuvnik, lekar; v Škofjej I^oki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; p Litiji: J. Beneš, lekar( p Metliki: Fr. \Vaeha, lekar; v Radovljici: A. Kohlek, lekar; p Norem mestu - J. Bergman, 1). Hi zoli, lekarja; p Kamniku: J. Močnik, lekar; p Trebnjem: J Itup-reeht, lekar; p Crnomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Lebau, lekar Kdor pristno Brnsko volneno blago dobivati želi, obrne n