Leto XIII.

IT Celju, dne 31. julija 1903. L

Štev. 59.

» ferodo * S* ® icef  * 8ak torek in  petek. — Dopisi naj se Izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer fraaUrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plabfi

cqne p stojotne ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnin za odo leto 8 bsdt

za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju.

Kam plovemo?

Tisoč in tisočkrat so že povdarjali ne-le
slovanski, nego tudi odlični tuji, francoski; an¬
gleški in celo — nemški politiki, da je med ve
likimi napakami avstrijske politike največja ta, da
zistematično povsod preganja in zatira slovanski
živelj, dočim se nikoli ne more dovolj žrtvovati
za Nemce. In res lahko vsak človek s količkaj
normalno pametjo izprevidi, kam mora prijadrati
v doglednem času nesrečna naša država, če
pojde tako naprej. Germanizovana mora pasti
kot zrel sad sama od sebe mamki Germaniji v
naročje. A naša viada le politizuje naprej po
tisti stari: »oh, le naprej". Vse mora iti po
starem tiru in če kolesa še tako škripljejo.
Centralizacija - grrmanizacija na vseh koncih in
krajih, to je bila parola avstrijske politike že od
nekdaj in ta »cof" mora ostati, ako še tako
zdravi pomisleki govore zoper njega. Če kak
zakotni, svetlobe se boječi nemški listič vrže
besedo panslavizem  na svoje smetišče, naše
državnike kar prime krč in se samega strahu
ne morejo zavedeti; če se pa dannadan posve¬
tujejo velikonemški listi, kako bi se dal hitreje
sezidati tisti zloglasni most do Adrije in ako
celo polcficijozni listi Lakot graška »Tagespošta*
naravnost zahtevajo, naj Avstrija stopi z Veliko-
nemčijo v tako zvezo, kakršna obstoja med
nemškimi zveznimi državami, o tedaj pa naši
modri državniki še prsta ne ganejo. Celemu
svetu je že znano, da nima Rusija prav no¬
benega  smotra v zahodnji Evropi, ker ve, da tu
ni njena prihodnjost, nego v vzhodnji Aziji, samo
naš vnanji minister vpira še vedno strahopetno
svoje oči tja proti vzhodnji Galiciji in misli še
vedno, da ga bode zdajpazdaj zagrabil ruski
medved s svojimi šapami. A če bi tudi vpošte-
vali popolnoma nemožni slučaj, da bi si Rusija
poželela Avstrije, ne imelo bi ojačenje avstrijskih

Slovanov nobenih zlih posledic. Kajti nam bi
se nikdar ne posrečilo, tudi če bi še tako hoteli,
poslovaniti naše nemške sosede, ki so se kot
železen kol vzagozdili med severne in južne Slo¬
vane. Nemški narod je že tako kulturen in za¬
veden, da bi niti trohice svoje prave, torej ne
umetne posesti, in to celo ob popolni enako¬
pravnosti, ne izgubil v korist slovanskega življa.
Osem milijonov Nemcev bi torej le ostalo ne¬
oslabljenih v Avstriji, ki bi preprečili, da bi se
vsa slovanska plemena tesno ne združila v na¬
rodnem oziru. O ustanovitvi kake slovanske
države na mestu sedanje Avstrije ali o združitvi
poslednje z Rusijo more fantazovati samo po-
polen norec. — Sicer pa že sama zgodovina
kaže, kje naj išče Avstrija svoje prijatelje in kje
svoje — neprijatelje. Morebiti se vendar posreči
danes ali jutri kakemu histeriku odkriti golo
bridko resnico o grozni katastrofi leta 1866 . na
Češkem, ne da bi se mu bilo bati zaplenjenja
od državnega pravdnika. Izvedel bode potem
marsikdo, ki sme danes samo slutiti, da niso
bile krive poraza samo nova pruske puške,
kakor hite Nemci tako naglaševati. Ia kak raz¬
loček med nemško zavednostjo leta 1866  in —
danes! Izborno jo je torej pogodil neki slavni
francoski državnik, ki je čuvši, da se je sklenila
nemško • laško - avstrijska zveza, vzkliknil: »Naj¬
boljše znamenje, da si Avstrija več ne upa boja
z Nemčijo!"

Že vsakdanja in zgodovinska skušnja bi
torej lahko svarila vodilne kroge naše države,
da je že skrajni čas, da pride naša politika vsaj
polagoma v drug tir. A razmere se prej še
slabšajo nego boljšajo. Posebno nam Slovencem
se zdi včasih, kakor da bi se bila vlada z Nemci
vred kar zarotila zoper nas, Kaj nam pomagajo
vse nečloveške žrtve junaških naših očetov in
pradedov za vero, dom in cesarja; kaj nam po
magajo vse naše več kot skromne želje in kaj

LISTEK.

Morje.

Ruski spisal Vladimir Korolenko.

I.

Solnce je zahajalo in veter je vstajal.

Ves zapad je bil škrlatne barve in čim¬
dalje bolj je žarelo obzorje, tem hladnejša in
neprodirnejša se je zdela gledalcu morska mo¬
drina. Vodč so igrale, morje se je valovilo in
tuintam so se šumno dvigali beli grebeni; zdelo
se je, da vstaja nekaj iz oceanovih globin.

V širokih pasovih so hiteli oblaki črez
nebo, kakor bi hoteli pomnožiti žar solnčnega
zahoda. In od vzhoda so se bližale črne sence
noči in se vlegale nad morje ter se zajedno z
vetrom bližale plamenečemu zapadu, kakor ustju
orjaške peči. V daljavi se je zibalo belo jadro,
kakor krilo plahe ptice. Zakasnel ribič je bežal
pred bližajočo se nevihto, obračaje svoj čoln
proti obrežju vojnega pristanišča.

Nevihta ni bila več daleč. . . Domači breg
se je komaj videl; morje je dvigalo valove in
globoka tema je ležala nad njim. . . Ribič je
krmil proti trdnjavi, ki se je videla od morske
strani.

Valovi bijejo ob kamenito obrežje; bela
pena objema strmo obal, vode se igrajo, dvigajo
se višje in višje, padajo in šumč.

Kakor nasprotnik stoji trdnjava in gleda
mračno na igro valov.

Nebo postaja temnejše, noč se bliža. Od
tam, kjer se dvigajo iz morja sikajoče vrste belih
glav, pod plaščem mraku, prihaja silni vihar s
črno močjo. ..

V nekem oknu trdnjave se je zasvetil rdeč
plamenček in kmalu je izginil otok s trdnjavo v
tmini za gibajočimi se valovi. . .

Le rdeč plamenček je ostal gori nad sika¬
jočo, šumečo ravnino — mala, žalostna iskrica
nad šumečim, brezdanjim brezdnom.

»Stoj! . . . Kdo gre ?“

Straža zakliče z nasipa proti čolnu in vojak,
stopivši iz teme, pomeri s puško n&nj. A morje
je strašnejše nego človek. Ribič ne more izpu¬
stiti jadra in krmila in glasnejše nego njegov
glas, je bučanje valov. Previdno počaka čoln,
da mine naval voda; umakne se nazaj, strese
se in v trenotku pade jadro na čolnovo dno in
ladjica šine v malo pristanišče.

»Kdo gre!" vpraša vojak še enkrat in po¬
gleda sočutno na gibčni čolnič, ki se ziblje na
mirni vodi v zalivu.

nam koristi vsa naša včasih kar pasja poniž
nost in servilnost Godi se nam še slabše kot
enako neumnim Tirolcem. Letem vsaj povsod
njih jezik spoštujejo, dočim nam v narodnem
oziru niti najenostavnejših pravic nočejo dati.
Vsak najnižji nemški pisač sme že nekaznovan
zasramovati naš materni jezik. Če po nemških(?)
mestih pobijajo Slovane kot živino in opljuvajo
narodne dame, imenujejo poloficijozni listi te
lopovščine: »Ziichtigung der Windischen“; ofici-
jozni listi pa se na vse kriplje prizadevajo zva¬
liti vso krivdo na Slovane. Ako pa se Slovan
v svojem gnjevu razburjen vsled večnega tev¬
tonskega zbadanja in zasmehovanja spozabi in
samo zažuga s pestjo Nemcu, pa oficijozni in
neoficijozni listi kar ne morejo popisati z dovolj
živimi bojami slovanskega divjaštva in neolika-
nosti. Srd je moral pograbiti poštenega človeka,
ki je imel toliko moralične moči, da je prebral
vsa vnebovpijoča, lažnjivo - nesramno pretirana
poročila nemški listov o zadnjih ljubljanskih iz¬
gredih. Nemcev ni bilo sram trditi vpričo ne¬
znatnih demonstracij, kakršne se "if velikem
mestu desetkrat na teden dogajajo, da je bilo
nemško imetje in življenje v nevarnosti.

Nepopisno je res, s kako strupenim sov¬
raštvom nas obsoja ves nemški element v Av¬
striji, kar ga leze in gre. Meščanski, uradniški
vojaški krogi kar tekmujejo med seboj, kdo se
bode bolj drgnil ob »manjvredne" nas Slovence.
A dočim nam je pri prvih dveh krogih to sov¬
raštvo vsaj nekoliko umljivo in sicer iz vzrokov,
ki smo jih na tem mestu že dostikrat navajali,
ne razumemo pa nikakor, oziroma nočemo
razumeti,  zakaj vsaj vojaški krogi ne morejo
zatreti narodne antipatije do nenemških narod¬
nosti. Vemo sicer, da je nemški jezik nekaki
»nolli me tangere" vojaške uprave, a tega se
dotikati nam tudi na misel ne pride. Odločno
pa protestiramo proti temu, da bi se poskusilo

»Bratec . . . glej kako divja . . . odpri! . . .“

»Počakaj, takoj! Le častnika naj pokličem !“

Nove postave se prikažejo na nasipu. Komaj
se slišijo človeški glasovi ob hrumu morja in
viharja; kmalu se vrata odpro in ribič stopi v
trdnjavo. Tam v vojaški sobici bo našel mir in
toploto v tej viharni noči.

II.

Zazdelo se je za hip, kakor bi ugasnila luč
v stolpovem oknu. Moška glava se je naslonila
na železno mrežo. Ven, na morje je pogledal
jetnik — in urno je odskočil od okna. Morje je
bučalo in doli ob obrežju se je zibal čoln nad
valovi. Mislil je, da je le prevara, bajna moč
ponočne teme, ki mu je pričarala to sliko pred
oči. Hodil je po svoji kletki semintja in njegova
senca se je zibala na železnih drogih v oknu.
In zopet je stopil tja in gledal z lačnimi očmi
doli. Zibajoči čoln je vabil in vznemirjal jetnika.
Odhitel je zopet v drugi kot, počenil in gledal
divje v okno.

Poteklo je nekoliko minut.

Naenkrat se je dvignil jetnik in stopil k
steni. Vzel je kamen iz nje in potegnil iz skrivne
shrambe malo pilo. Stopil je k vratom, pritisnil
uho na ključalnico in poslušal. Vse je bilo tiho.
Potem je stopil k omrežju. Že davno, ob ravno-

360

vpeljati nemški armadni jezik tudi v zasebno
življenje nenamških častnikov. Govore ljudje itak
mnogo, da je že temu tako. Odločno tudi pro¬
testiramo, da bi častnikom prepovedovali vdele-
ževati se najnedolžnejših slovenskih zabav iz
veselic, kakor je bila Prešernova v Ljubljani.
Ni je skoraj slavnosti slovenske, tudi takozvane
politične, da bi se ne poslala kaka izjava uda-
nosti presvetlemu cesarju na Dunaj. V Nemcih
se to k večjemu na kaki veteranski zgodi. In
vendar se zgodi čudo. Kar bi človek smatral,
da je nemogoče, postane mogoče. Dočim se čast¬
nikom celo zapoveduje,  da postanejo udje
kazin, ki so gnezda najhujše nemške irredente
in dočim smejo svobodno pohajati veselice, kjer
vise vsenemške zastave in se trga cesarska z
droga, prepove se jim, udeležiti se tako emi¬
nentno kulturne, nepolitične slavnosti, kot je
bila zadnjič Prešernova v Ljubljani. Naše go
spode državne poslance prosimo, da se prihod¬
njič malo bolj zavzamejo za take, četudi na
videz malenkostne stvari. Koliko protiinterpelacij
bi lahko v državnem zboru povodom ljubljan¬
skih demonstracij z nemškimi vred vložili! Po¬
snemajte v tem oziru naše brate Čehe! Zakaj
niso postavimo zahtevali od domobranskega mi¬
nistra, naj opraviči postopanje vojaškega oblastva
v Ljubljani, da ni prepovedalo častnikom ude
ležbe turnarske nemške slavnosti v kazinskem
vrtu, kjer so visele veleizdajske nemške zastave?
Minister bi moral razložiti, zakaj se vedejo vo¬
jaške oblasti napram tem zastavam v mešanih
krajih drugače nego v nemešanih. Pojasniti bi
moral, zakaj se častniku v Gradcu ne spodobi
udeležiti se slavnosti v prostoru, kjer vise Črno-
rdeče rumene zastava, zakaj pa se pohajanje takih
prostorov prav lahko strinja z ugledom častnika,
ki službuje v ljubljanski garnizaciji. Vsakemu je
še dobro v spominu, da je komi poveljnik v
Gradcu že opetovano prepovedal častnikom
udeležiti se te ali one nemške zabave in sicer
edino radi omenjenih zastav. Tako prepoved smo
doživeli postavimo lansko leto povodom vse
nemške pevske slavnosti v Gradcu.

Nikakor nismo tako naivni, da bi verovali
pri nas v Avstriji še v —- slučaje. Tu tiči gotov
namen, kakor gotovo ni gol slučaj, da po nemških
mestih garnizuje večinoma slovanski vojak, dočim
se v slovanske kraje prestavljajo nemški trdo¬
glavci, ki se v treh letih k večjemu kleti nava¬
dijo v tujem jeziku. Kajti kakor pri nas, postopa
se n. pr. tudi na Češkem. Kjer žive Čehi v večini,
tam je dovoljena častnikom svobodna zabava
pod vsenemškimi trobojnicami. V nemških mestih
pa postanejo le-te častnikom kar naenkrat smrtno-
nevarne. V praški „Politiki“ z dne 7. julija t. 1.
čitamo doslovno nastopno notico: B Častništvo
in „šulferajn“. Budjevice 6. julija. Včerajšnja
slavnost tukajšnje podružnice nemškega „šulfe-
rajna“ je bila na povelje vojaškega oblastva od
častnikov bojkotirana, ker je bil slavnostni

prostor okrašen s črno-rdeče- rumenimi

zastavami."

Nadaljnega komentira pač ni treba, ker bi
mogel edino škodovati namenu našega premiš¬
ljevanja. Sprevideli smo, v kako luko hočejo na
vsak način zaslepljeni krmarji pripeljati nesrečno
našo državo. Kar se nas Slovanov tiče, mi pač
rok ne bomo dali navskriž, ker obstanek Avstrije
je obenem tudi naš obstanek. Roke si pa že
danes umijemo v nedolžnosti, če pride Avstrija
kedaj vzlic našemu odporu do druge temeljito
izboljšane in predelane izdaje Kraljevega Gradca.

Agrarna vprašanja.

Piše dr. A. B.

I Kmetijsko-stano vske zadruge.

(Dalje.)

Najvažnejši in za čitatelje gotovo najpouč-
nejši je pa paragraf 11 v delokrogu teh stanov¬
skih zadrug. V splošnem je namen take organi¬
zacije zboljšanje nravnih in materijelnih kmetskih
razmer, medsebojni pouk in podpora članov,
povzdig stanovskega čuta iz zastopstvo stanovskih
interesov sploh.

Posebej pa bi se naj stanovske zadruge
pečale s posredovanjem nakupa poljedelskih
potrebščin n. pr. orodja, strojev itd., s posredo¬
vanjem nakupa in prodaje semen in domačih
pridelkov, s posredovanjem in nadzorovanjem
pri ustanovitvi pridobitnih in gospodarskih za
drug; stanovske zadruge bi naj pospeševale
ustanovitev ali združenje kreditnih in posojilnih
zadrug in društev in bi naj posredovale pri na¬
jemu posojil, pri deželnih bankah in večjih po¬
sojilnicah, one bi naj informirale zadruge in
prodajalce same o borznih cenah žit in pridelkov
sploh in bi naj pomagale pri ureditvi zavarova¬
nja proti starosti, boleznim in nezgodam, nasve
tovale bi naj postavodajnim krogom nove po¬
stave in priporočale zboljšanje že obstoječih
zakonov; poročale bi o rasti in stanju poljskih
pridelkov, o stanju kmetijstva v posameznih
okrajih in prosile za pomoč pri ujmah in požarih;
posredovale bi naj, da se seje kakovosti zemlje
primerno seme in bi naj bile v vedni zvezi s
preskuševališči. Skrbele bi naj za zastopstvo
kmeta in pripomagale s svetom in posredova¬
njem pri prizadetih oblastvih, pri arond ranju
posestev in zboljšanju zemlje z drenažami, vo¬
denjem itd. Te naloge so gotovo take, da ako
bi se izpolnile, sme kmet pričakovati od teh
zadrug precejšnje pomoči in zboljšanja svojega
slabega položaja.

Iz tega naštevanja je pa tudi razvidno, da
se morajo zadruge, o katerih govorimo, strogo
ločiti od pridobitnih zadrug, kakor so to mlekar
ske in sirarske, govedorejske, konzumne in še
mnoge druge zadruge. Stanovske zadruge ni¬
majo namena, kmetu z nakupovanjem in pre¬
dajo pridelkov in potrebščin neposredno poma¬
gati, ampak one posredujejo pri ustanovitvi to¬

zadevnih zadrug ali P* P ri zvezi med  kneto-
valcem in trgovcem itd. In ako le izpolnijo
deloma in nekaj naštetih zadač, se bo trud
ustanovitve take stanovske organizacije izplačal.

Ostale določbe tega zakona o stanovski
organizaciji poljedelcev se od določb drugih
društvenih zakonov ne razločujejo mnogo. Važno
je še, da bodo za zadružne potrebe prispevali
vsi poljedelci potom doklad na zemljiščni davek,
kakor je to že pri občinskih dokladah upeljano,
in da se bo ta organizacija nadzorovala po de
želni zadrugi, zadnja pa po deželnem odboru.
Omenim še določbe glede prekrojenja že obsto¬
ječih zadrug v stanovske zadruge in sem s tem
mislim najvažnejše točke tega zakona obdelal.
II. Slovenska stanovska zadružna or¬
ganizacija poljedelcev.

Stanovsko zadružna organizacija bi bila za
Slovence v obmejnih pokrajinah v dveh pegi«,
dih zelo velike važnosti — namreč iz gospo¬
darskih in narodnostnih ozirov.

Kakor sem že v prejšnjem članku omenil,
nima naše poljedelstvo ne potrebnega zastopstva
ne potrebne opore. — Med tem ko imajo vse
druge dežele z narodno-enotnim prebivalstvom
jako dobro delujoče kmetijske družbe, ki se z
veliko vnemo potegujejo za zboljšanje kmetijskih
razmer, pri nas na Štajarskem kakor na Ko¬
roškem, Goriškem in Istri primanjkuje organiza¬
cije, ki bi se zavzela za slovenskega kmeta in
njegove potrebe. Na Štajarskem n. pr. skrbi de¬
želni odbor skoraj edino le za srednje in gornje
Štajarsko, zida le za te dele strokovne šole, ureja
za nemškega poljedelca vzorne kmetije, po ka¬
terih se najbolj kaže blagodejni vpliv na neiz¬
obraženega in neukega kmeta, ker v njih vidi,
kaj se vse lahko stori s sredstvi, katere ima on
sam na razpolago; — za slovenskega kmeta ne
skrbi ne dežela in ne c. kr. kmetijska družba.
Pač pa vlečejo iz njega zadnje krajcarje za
davek, deželne doklade itd., a da bi porabili ta
slovenski težko prisluženi denar za potrebe in
v blagor našega poljedelca, kar bi bilo edino
prav in naravno, to se ne zgodi. Ti — slovenski
kmet gospodari kakor hočeš, — in četudi pro¬
padeš, nič ne de; — plačati davke in svoje ob¬
veznosti pa moraš! Najbrž ravnajo naši sodeža-
lani tako iz vzroka, katerega je povedal indi¬
rektno eden od njihovih spoštovanih voditeljev,
da se namreč pri naravni nadarjenosti Slo¬
venca tega ne sme podpirati s šolami in dru
gimi dobrodelnimi zavodi, ker bi se inače pre¬
hitro osamosvojil in otresel nemškega vpliva in
gospodstva.

Od naših nemških sodeželanov tudi v bo¬
doče ni pričakovati da bi kaj storili za naše
slovenske kraje. Koroškemu, goriškemu itd. Slo¬
vencu ni misliti na podporo s strani Nemcev
oziroma Italijanov. Ti nam nasprotni narodi pre¬
dobro vedo, da z gospodarskim okrepljenjem
njihov vpliv pada in da izgube vodstvo, s tem
pa tudi možnost, se na stroške našega naroda

tako burnih dnevih je bil napilil železne dro¬
gove, ko se zaradi bučanja prirodnih sil ni sli¬
šalo škripanje pile.

Sam ni vedel, zakaj to dela. Nad njim je
hodil stražnik, ki je z enim samim pogledom
lahko pregledal celo obrežje. Čolni so bili ponoči
na drugi strani, in le v burnih nočeh, ko se
stražnik zavaruje v svoji hišici in se zavije v
plašč, trdno prepričan, da si v taki burji nihče
ne upa na morje — le v takih nočeh je mogel
upati, da bode prepihi omrežje in vbežal iz svoje
mračne ječe.

Vse to mu je bilo znano, a upal je še v
svojem srcu in gledal na morje, kadar je bilo
mirno ter nestrpno čakal nevihte. In če je divjal
vihar in je morje bučalo in drvilo svoje valove
proti skalnim bregovom, je prečul dolge noči pri
svojem delu in če se je vrgel potem na svoje
trdo ležišče, je sanjal o zlati svobodi. Vedel je,
da ga loči od nje samo še tanka, prepiljena že¬
lezna palica — m nemogočnost preplavati morje.
Palico bode kmalu prepihi, potem mu ostane le
še ena zapreka — ena!

In zopet je šel na delo.

Ko je že popolnoma prepihi omrežje, ga je
vzel previdno iz okna in postavil na tla. Urno,

brez premišljevanja, je skočil na okno in od \
ondod na zemljo. Tu je šele spoznal, kaj ga čaka.

Omahoval je v viharju. Tam v celici si ni
mogel misliti, kakšna je sila besnih vetrov;
sedaj pa v sredi njihovega divjanja, se je čutil
onemoglega. Tema se mu je zdela še temnejša,
vihar še silnejši, srd morja še groznejši. Tukaj,
izven zida, na prostem — je pozabil na samega
sebe. . .

Ne more se iztrgati iz te teme, ki je polna
glasov in pošastnega življenja. On vidi, kako
vstajajo v temi postave, kako se vse dviga in
pada. In hipoma se privali proti bregu val,
kakor žival s skrivljenim hrbtom in repom, ki
se blišči liki fosfor.

Za trenutek izgine vse v vodi. Človek pa
se pritiska k skali in trepeče v strahu in
grozi. . .

S koprnečimi, otožnimi pogledi je strmel
mož, ki je slonel ob zidu, na valovje; zdelo se
mu je, da divjajo te neznane sile zavoljo njega,
da ga vabijo z laskanjem k sebi.

Plaho se je ozrl na svojo ječo. Visoko nad
morje se dviguje stolp in gleda zaničljivo na
njegovo bučanje.

„03tani tu!“ pravijo ti zidovi. — Za nami
je mir in tihota — tam pa nemir in nevarnost!

Topovi mole svoja žrela preko njegove
glave in strme v nevidnega sovražnika v nemem
pričakovanju.

Strah pred grozno, razburjeno prirodo je že
popolnoma objel oplašeno dušo moža.

»Ne!" — si misli — „tako mi govori le
pogin s tem strašnim glasom — smrt plava nad
morjem in kliče svojo žrtev."

In vstal je, stopil omahujočih korakov k
celici in se ozrl še enkrat na morje. V silnem
navalu so se bližali valovi zopet obrežju. Naglo
se je vzpel na okno in pogledal še enkrat
po celici.

III.

od obokanega stropa je gledalo nanj m
dolgih let njegovega življenja in mir, ki
gospodoval, se mu je zdel strašnejši, nego
bučanje morja.

Gledal je od zunaj noter in strmel.

Nad čem? Vse je bilo na starih prosi
Mračna celica, ki jo je za svojega jetništva
kokrat prekorakal v neskončnih dnevih
nočeh „brez spanja. Na tleh je ležala slam
ob vzglavju je stal vrč z vodo...

Prestrašen je skočil nazaj. Mirna 1
celici mu je bila groznejša nego besni vihai

351

je to mogel pričakovati celjski magistrat, pri¬
neslo je lažnjivo glasilo celjskega magistrata
notico, v kateri čeljusta, da izzivajo slovenski
občinski uradi nemške urade z listinami, ki so
zvezane s »panslavističnimi* vrpcami. Tega so
krivi samo odvetniki in sicer prvaški odvetniki.
Končno se čudi revše, da okrajno glavarstvo
trdovratno molči. Naslov notici — Pervakische
Perfidie — je povzet po »Slovencu*, ki je na¬
slovil svojo notico s »Perfidnost celjskega mest¬
nega urada*. Oh kako ste res ubogi vi možički
pred, pod in za »vahtarca*! Pa kaj hočemo,
pasji dnevi, vročina je huda in možgani so se
začeli kisati; najhujše je pač onemu, ki je za¬
grešil ono notico. Na prihodnji svetovni razstavi
mu zlata medalja in patent na njegovo pira
midalno neumnost ne odide.

(Sličica izpred celjskega c. kr. okrajnega
sodišča.) Dne 27. julija leta 1903 pride solicitator
B. s stranko Š. k c. kr. oficijalu Cobalu in pravi:
»Gospod oficijal, prosim napravite za stranko Š.
uradno poročilo, da prosi, naj se ta-le listina
(izroči dolžno pismo) za njegovo hčer ml. Marijo
omoženo Ž. nadvarstveno oblastno odobri.* Ofi¬
cijal Cobal vstane in gre proti oknu. Po preteku
par minut se vrne rekoč: »Bas bollen Sie?“
Solicitator B. ponovi gornjo zahtevo v sloven¬
skem jeziku. Oficijal Cobal srdito: »Mit Ihnen
verkehre ich nicht, haben Sie Vollmacht?* (Z
Vami ne občujem, ali imate pooblastilo?) Solici¬
tator: »Stranka je tukaj, ki me pooblašča.* Ofi
cijal proti stranki Š : »Pojte sem. Kaj bi radi?*

Š. molči. Cobal: »Ali ma Vaš otrok že kaj tukaj,
koliko je star, kako se piše.* — Solicitator B. J
proti oficijalu : »Čakajte, še radi bodete z menoj j
slovenski govorili !“ Ker je B. videl, da se ofici- !
jal s stranko ne more porazumeti, pristopi zopet
in mu vnovič zadevo razjasni, rekoč, da gre še
po kupno pogodbo, katera se tudi mora za ml,
M. Ž. nadvarstveno-oblastno odobriti. Solicitator
B. se vrne s kupno pogodbo. »Tako prosim gosp.
oficijal, to je še druga listina.* Oficijal Cobal
vstane, kakor da bi vdarilo v njega, in izdirja
brzih korakov iz uradne sobe. Po preteku nekaj
minut se vrne v spremstvu c. kr. sodnega taj¬
nika Markhla. Tajnik Markhl proti solicitatorju:
»Warum sprechen Sie nicht deutsch?* (Zakaj ne
govorite nemški?) Solicitator: »Ker imam pra¬
vico v uradu slovenski govoriti.* Sodni tajnik
M.: »Sie wollen mit den Gerichtsbeamten immer
slovenisch sprechen und thun Sie dieselben auf
hetzen. Wissen Sie nicht, dass die Amtssprache
deutsch ist?“ (Vi hočete s sodnimi uradniki vedno
le slovenski govoriti in jih izzivati. Ali ne
veste, da je uradni jezik nemški?) Solicitator:
»Prosim, jaz nisem nikaka uradna oseba.* Tajnik
Markhl na vsa usta: »Ja, was glauben den Sie,
wer sind Sie den eigentlich?* (Ali, kaj pa mi¬
slite, kdo ste pa pravzaprav?) Solicitator: »Prosim
gosp. tajnik, jaz ne pustim, da bi se v uradu z
j menoj postopalo kakor s kakim pouličnim
smrkavcem* Tajnik M.: »Wollen Sie mich be-

Ieidigen? Friiher haben Sie den Herrn Official
beleidigt und jetzt mich.* (Vi! Ali me hočete
razžaliti. Prej ste razžalili g. oficijala in sedaj pa
mene.) Solicitator B.: »Prosim gosp. tajnik, jaz
Vam nisem nič razžaljivega rekel, pa tudi nisem
hotel nikogar žaliti; sicer si bodem pa za to
postopanje že poiskal zadoščenja.* Solicitator in
stranka sta morala oditi, ne da bi se bilo njima
ustreglo, ker je c, kr. oficijal izjavil: »Da gehort
ja eine umfangreiche Eingabe dazu.“ (Temu je
treba obširne vloge) — Opomniti pa moramo,
da je stranka Š. ubog tovarniški delavec v cin¬
karni in se mu je hotelo stroške take obširne
vloge prihraniti. Take so razmere pri naših so¬
diščih, taka ustanovno nam zajamčena enako¬
pravnost. Slišali smo, da je prevzel Markhl, ker
je g. Schafftlein na dopustu, vodstvo okrajnega
sodišča, in da je vsem uradnikom prepovedal
občevati s strankami slovenski. — Kako se nje¬
govi ukazi izpolnjujejo, kaže nam predstoječi
slučaj. Radovedni smo, kaj porečejo pristojne
oblasti g. Markhlu in njegovim podložnikom.

(»Ring* in celjska »lažnjivka*.) Večjega
nasprotstva si ne moremo misliti, kakor v na¬
čelih, ki jih zastopata ta dva časopisa. »Ring*
— pošten, vsem in vsakemu pravičen list, ki
se ne boji celjskim lažinemcem povedati v obraz
resnice, da ni niti kapljice nemške krvi v njih,
ampak da so se, izdajalci slovenskega naroda,
vsled lakote slave in denarja ponemčili, da
nimajo pravice imenovati se Nemce — in
»vahtarca* — lažnjivka po poklicu, ki živi
edino od laži, ki je v svoji lažnjivosti dospela
že tako daleč, da svoje bralce pita z vestmi
slovenskih listov, v katerih samo zamenja Slo¬
vence z Nemci in narobe, z eno besedo — izmet
časnikarstva, »Ringovemu* uredniku je pač malo
mar, ako ga ljudje »vahtarčnega* kalibra ime¬
nujejo »izdajalca* in »šufta“, saj ve, da je na¬
vadno oni sam največji „šuft“, ki obklada druge
s takimi priimki. Iz cele „vahtarčne“ gnojnice,
ki jo je razlila čez „Ring“, naj posnamemo samo
to-le: „Mi avstrijski Nemci, ako imajo tudi
mnogi izmed nas slovanska imena, smo v resnici
ravno tako dobri sinovi Vsenemčije, kakor Prusi,
v katerih žilah tudi teče slovanska kri.*' Torej
»lažnjivka 11  priznava, da po žilah celjskih »Nem¬
cev 11  teče slovanska kri, da niso »rojeni 11 , temuč
»fabricirani 11 , »ponarejeni 11  Nemci. Seveda se ji je
prispodoba s Prusi v toliko ponesrečila, ker so se
Prusi že pred stoletji ponemčili, celjski »Nemci 11
pa morajo večinoma še dandanes govoriti s
svojimi očeti in materami, brati in sestrami
slovenski, ako hočejo, da jih razumejo. »Vahtarca 11 ,
deine Volkerkunde heisst Unsinn!

(Št. Jurij ob j. ž.) Veselica podružnice sv.
Cirila in Metoda obljubuje postati res zelo velika
in impozantna, kakor kažejo vse priprave odbora.
Vsak odsek za se in vsi skupaj pridno delujejo.
Vse roke so polne dela in skrbi, da se bo lahko
nudila vsem in posameznikom posebej vsako¬
vrstna zabava v največji meri in najraznovrst-

širiti in bogateti, ako postane naš narod v go¬
spodarskem cziru močen.

Osamosvojiti se pa more naš kmet le z
lastnim trudom in sam po sebi Na tujo pomoč
se ne more zanašati. Poleg drugih sredstev mu
naj služi tudi gospodarska organizacija.

(Dalje prih.)

Celjske in štajarske novice,

(»Celjski Sokol*) vabi vse one člane, ki
se nameravajo udeležiti izleta v Št. Jurij ob j. ž.
dne 2. avgusta t. 1» k redovnim vajam v soboto
zvečer ob pol 9. uri v telovadnico. Odbor je
sklenil, da onim članom, ki se ne udeležijo re¬
dovnih vaj, ni dovoljeno nastopiti v društveni
opravi.

(Zaključek šolskega leta na celjski oko¬
liški šoli.) Začetek šolskega leta 1902/3 je ob
iskovalo okoliško deško ljudsko šolo 401 učencev
in sicer 330 iz šolskega okoliša »Okolica Celje*,
71 dečkov pa iz tujih šolskih okolišev. Koncem
šolskega leta je bilo 372 učencev. Izmed teh je
bilo za prihodnji višji razred oziroma oddelek
sposobnih 257 (izmed teh 57 odličnjakov), 102
nesposobna, a 13 neredovanih. — Za srednjo
šolo se je oglasilo 27 učencev, ki so vsi vzpre-
jemni izpit dobro dostali. — Poučevalo je: 1 ve
roučitelj, 1 nadučitelj, 2 učitelja, 2 nadom. uči
telja in 1 pomožna učiteljica. Šola je imela v
* tem šolskem letu 5 definitivnih razredov in 1
provizorično vzporednico.

(Premeščenje.) Naučni minister je dodelil
dosedanjega kranjskega šolskega nadzornika
Petra Končnika štajerskemu deželnemu šol¬
skemu svetu. Oni, ki so prorokovali, da Končnik
ne bo dolgo na Kranjskem, se torej niso motili.

(Kriminalist dr. Ducar) je kazal že kot
pravni praktikant svoje izredne juridične vrline.
Prideljen je bil takrat dež. sod. svetniku Ratteku,
ki mu je večkrat na prav laskav način izrekel
svoje priznanje. Priporočal mu je celo, naj pusti
nehvaležno juristarijo in naj gre »hinter die
Pudel*, kjer bo imel njegov epohalni talent naj¬
boljšo priliko se razvijati. Zakaj Ducar ni ubogal,
nam ni znano. Morebiti mu je bila v mislih nje¬
gova viteška postava in njegov fini konverza-
cijski način, ki bi za »pudlnom* ne našel pra¬
vega torišča.

(»Vahtarca* in neumnost) sta si pač v
tako ozki zvezi, da si »vahtarce* ne moremo mi¬
sliti brez neumnosti in neumnosti ne brez »vah¬
tarce*. Jasen dokaz o vnebovpijoči zatelebanosti
nam je podala zadnja številka naše ljube »laž-
njivke* iz rotovške ulice. Cela stvar je namreč
takšna le — Celjski magistrat je v svoji veleiz-
dajski, frankfurtarsko - prusaški navdušenosti po
slal celo magistratu slovenske Ljubljane dopis,
povit s frankfurtarskim trakom, kakor so povite
in sešite vse listine, ki prihajajo od celjskega
magistrata. Ker so pa ljubljanski časopisi to
prusaško srboritost osvetlili malo drugače, kakor

Neizrekljiv strah ga je napolnil. Začudil se
je najprej, da njega ni notri, da je celica prazna.
A v istem trenotku se je videl na navadnem
prostoru: na slamnici je ležal človek s trudnim,
smrtno bledim obličjem. On menda ni slišal borbe
morja za kamenitim zidovjem. Roka mu je
ležala na prsih, na čelu si je videl globoke
brazde, ustnice so bile stisnjene, oči zaprte. Ni
se ganil. Je-li bilo to spanje ali — smrt? Gotovo
pa je bil ta mir strašen in mož je skočil pre¬
strašen raz okno na prosta tla, da bi mu ne
bilo treba gledati svoje podobe na slamnici. ..

Zopet ga je zagrabila nevihta in zopet je
šumel val, ki se je bil pravkar oddaljil, da bi
takoj zopet prihrumel, in šumenje morja se mu
je zdelo, kakor vabljenje ljubečega brata.

IV.

Tekel je k čolnu in odpel verigo. Pogledal
si je čoln: bil je v redu. Jadro je ležalo na dnu,
vesla pa v jermenih ob čolnovih straneh. Krmilo
se je gugalo nad valovi, kakor da bi čakalo
vešče roke!

In zopet se je ozrl na morje.

Sedaj ni več omahoval, odločil se je; pre
vdarjal je.

Zopet nov naval. Mož je skočil v čoln,
obrnil ga proti daljnemu obrežju, razprostrl jadro

in prijel za krmilo. Voda se je razpršila v mili¬
jon kapljic in dvigala čoln, ki se je rinil naprej,
stresel se, obstal, potem pa šinil hipoma kakor
strela vun v temo. Jadro se je razpelo, in kakor
mrtev je stal mož ob krmilu.

Prešlo je nekaj hipov. Obrnil se je, ne da
bi mislil na povrat. Črna pošast je stala visoko
nad morjem in izginila v temi z neverjetno
hitrostjo. Čoln je priplul med peneče Jvalovje.
Hladno in trdno je zrl čolnar pred se. Čutil je
mraz valov, ki so bili ob čoln, zibal se je —
njegove prsi so se širile v burji. Ta krilata stvar
iz lesa in platna je drvila morju v odprto žrelo.

Pogum!

Krmilo je zaškripalo in obstalo, kakor pri¬
bito. Jambor je pokal, se vpogibal ter takoj
zopet se vzravnal. Skoraj navpično se je dvigal
čoln, z žvižgom je rezal valovje in kakor ptica
je bila ladjica na grebenu vala.

Tu je obstala.

Mogočna, strašna voda je poigravala ž njo,
bil je le trenotek, a v moževem srcu so se vzbu¬
jali občutki — za celo življenje.

Precej nato je zagrmelo za njim, zrak se
je stresel, odmev strela se je razlegal nad ne¬
štetimi valovi.

Trdno se je oklenila begunova roka krmila -
V njegovih prsih je vstalo čustvo še nikoli ob¬
čutenega veselja. Glasno in nezavedaje se, je
zakričal tja preko morja.

Sam je bil — sam, v sredi brezmejnega
morja, v oblasti burje in lastne moči! Svojo
usodo je držal v svoji roki in ta roka se ni
tresla in njegovo oko ga ne zapusti.

V.

Drugo jutro je vzšlo solnce na jasnem
nebu. Utihnila je nevihta, pomirjeno je bilo
morje.

Na zidu je stražil drug vojak. Mal parnik
se je bližal otoku in za njim se je vlekel velik
rep dima.

Ribič je stal na bregu in zamišljen gledal
na morje. Njegov čoln je bil izgubljen — a ni
mislil na čoln. Gledal je na bliščeče se morje in
se spominjal včerajšnje nevihte in — moža.

Kje je pač sedaj? Ali leži na dnu morja
ali blodi v daljavi in gleda nazaj na to temno
zgradbo ?

Kjerkoli je, kamorkoli ga je neslo krasno,
kruto, silno morje — živel je! Mesto let muko-
pclnega umiranja, mu je dalo morje trenotek
polnega, kipečega življenja.

362

nejši obliki. Celjska, okoliška in domača društva '
so prijavila svoj poset, mnoga svoje sodelovanje.
Spored je sledeči: 1. Ob dveh popoldne zboruje
podružnica po običajnem sporedu. Na to se opo¬
zarjajo posebno domačini ter vsi oni, koji se
mislijo udeležiti zborovanja, da to store v naj
obilnejšem številu ter se podajo naravnost 3
»Cestnemu Jožeku“. 2. Ob treh prikorakajo celjska
narodna društva s »Sokolom" in narodno godbo
na čelu. Sprejem in pozdrav istih na mestu ve¬
selice pri »Cestnem Jožeku“. 3. Ob štirih pričetek
koncerta, pri kojem nastopajo po določenem
redu: narodna godba, »Celjsko pevsko društvo",
„Delavsko pevsko društvo", moški zbor, domači
mešani pevski in tamburaški zbor. 4. Po neka¬
terih koncertnih točkah — ob petih — nastopi
.Sokol" z javno telovadbo. Med veselico sploh
skrbi posebni odsek narodnih gospic in deklet
za mično zabavo. Na noge torej vse, kojim bije
rodoljubno srce! — Vsakemu Slovencu 2. avgusta
geslo bodi: ,V Št. Jurij ob juž. žel. hodi!‘

(Zlato mašo) bo obhajal č. g. Anton Hajšek,
dekan in častni kanonik v Slov. Bistrici, v po¬
nedeljek 3. avgusta t. 1. Delajo se že velike pri¬
prave, da se dostojno obhaja ta slavnost, ker
je g. zlatomašnik obče priljubljen in te ljubezni
tudi vreden po svojih plemenitih lastnostih kot
duhovnik in iskren rodoljub. Na župniškem dvo¬
rišču je že postavljen velik šotor za goste, ka
terih se mnogo pričakuje ne le iz domačega
kraja, ampak iz cele škofije. Gospodje, ki se
mislijo pripeljati po železnici ob pol 9. uri na
slov. bistriško postajo, naj svoj prihod vsaj do
nedelje naznanijo slanostnemu odboru, da more
preskrbeti potrebnih vozov!

(Na pragarski pošti) kraljuje neki poštar
Jacobi, ki je znan radi svojega hajlovskega zna¬
čaja in vedenja. Imeli smo že priliko, da smo
pisali o poštnih razmerah, ki vladajo na Pra-
garskem pod komando tega velenemškega pete¬
linčka, ki je v tem oziru vreden drug postaje-
načelnika pl. Schw8renfelda, ki kot nekdanji
častnik kaj umno zapoveduje svojim uradnikom,
ki tvorijo s poštnimi uslužbenci, privandranim
branjevcem Lerchom, kolodvorskim restavrator¬
jem in železničnimi delavci, katere se moralično
prisili k temu, podružnico »siidmarke". In gorje
tistemu, kdor ni zraven, ki se morda čuti Slo¬
venca in to pokaže. O tem bi marsikateri
slovenski uradnik lahko govoril cele knjige. Ali
ta premišljevanja si prihranimo za prihodnjič, pač
pa naj omenimo pritožbo nekega našega naroč¬
nika na Zgornji Polskavi, ki vsled nemarnosti
— ali morda nagajivosti — črno-rdeče-rumene c.
kr. pošte na Pragarskem dobiva .Domovino" ko¬
maj enkrat na mesec o pravem času. List se
odpravi na Spodnjo Polskavo, kjer se ga v do-
tični šnopsariji po dva dni čita, predno se ga
pošlje nazaj na Pragarsko in od tamkaj v Zgor.
Polskavo. Pred kratkim je priromala .Domo¬
vina" iz Pragerskega na Zgornjo Polskavo preko
Budimpešte! Tekom treh mesecev je odposlala
pošta na Pragarskem šestnajst številk
.Domovine na Spodnjo Polskavo mesto na
Zgornjo. To se dogaja samo letos. Prejšnja leta
je list dohajal vedno redno. Proti takemu brez
vestnemu ravnanju nemčurskih poštnih usluž
bencev je brezobzirna pritožba na poštno rav¬
nateljstvo za vsak slučaj posebej edino umestna.
To svetujemo vsakemu naročniku, kateremu bi
poštni uslužbenci delali kake podobne nemčur-
ske neumnosti.

(Ustanove) za učence kmetijske šole na
Grmu razpisuje .Posojilnica v Ptuju 11 . Na ta
razpis opozarjamo naše kmetovalce, katerih si¬
novi bi bili sposobni za obisk omenjene šole. V
prihodnji številki priobčimo natančne podatke
glede sprejema in drugih pogojev za obisk šole
na Grmu.

(Pomiloščenje.) Cesar je pomilostil na vešala
obsojenega roparskega morilca Weidingerja. Naj¬
višje sodišče ga je nato obsodilo v dosmrtno ječo.

(Politični shod.) V nedeljo, dne 2. avgusta
ob 4. uri popoldne se vrši v Rušah v gostilni
g. Muleja politični shod, katerega priredi poli¬
tično društvo v Mariboru. Na shodu bode go¬
voril g. drž. posl. Robič o splošnem političnem
položaju in g. dr. Rosina o slovenskem šolstvu.
Volilci, pridite vsi na shod in izrazite svojemu
poslancu svoje želje!

(Ljutomerske iskrice.) Naše ljudstvo se je
začelo zavedati in javno kazati svoje ogorčenje
vsled izzivanja naših Nemcev in nemškutarjev,
ki živijo od slovenske okolice. Tej ogorčenosti
je dalo naše dobro in mirno ljudstvo duška na
različne načine. Klobučar Viher bi bil dne 28.
in 29. junija t. 1. lahko dobro prodajal, da ni
zastava, razobešena za vsenemško slavnost, bra¬
nila vstopa slovenskim odjemalcem, katere je
bila pri vhodu v prodajalno ravno po nosu.
Znanih nam je osem slučajev, da so slovenski
odjemalci zbog te zastave Vihrovi prodajalni
obrnili hrbet ter šli kupovat v pošteno narodno
trgovino gospe Robek. — Iz ravno istega vzroka
je zaslužil naš narodni mizar g. Velnar nave¬
dena dneva toliko, kakor poprej že več mesecev
ne! — Našemu hajlovcu in peku Pragerju so
Cezanjevčani zbog te slavnosti njegove črno-
rdeče rumene žemlje zvrgli! — Najlepše pripe¬
tilo se je pa znanemu Makselnu, kojega oče je
prišel s culico na Mursko polje, ob smrti pa
zapustil več stotisoč premoženja, nabranega med
Slovenci. Maksi Honigmann je hotel menda nem¬
škim gostom dokazati, da je naše ljudstvo bilo
nahujskano za demonstracije, obenem pa poka¬
zati, kak vpliv in ugled ima pri naših Muro
poljcih. Prišel je z nekaterimi tujci v Jureševo
gostilno v Borečih, kjer je bilo mnogo muropolj-
skega občinstva, pevajočega slovenske pesmi.
Mogočno je zapovedal, naj le pojo lepe slovenske
pesmi in je naročil za pevce več litrov vina.
Zavedni Muropoljci sc mu rekli v obraz, da si
od Makselna ne pustijo nič plačati, da imajo
sami denarja zadosti, na kar so začeli peti sicer
ne lepo, pa v tem slučaju umestno pesem: »Mi
smo Slovenci, lušni ljudje; krofasti Nemci, voda
zanje!" Maksi s svojimi gosti, ki so njegovo
popularnost nedvomno občudovali, jo je takoj
rdečih lic in urnih nog odpihal.

(Šentlenartska »forsuskasa" pred sodi¬
ščem.) Prošli torek se je pralo pred mariborskim
okrožnim sodiščem omazano perilo šentlenartske
nemškutarije, umrlega župana šentlenartskega,
Antona Mravlaga, in njegovega pomagača Janeza
Rauniga. Koliko prahu je spravila svoj čas v
zrak vest, da so se zgodila v Št. Lenartu pone-
verjenja, katera bi lahko povzročila gospodarski
polom celega trga, in s kakšnim ogorčenjem je
graški »Tagblatt" imenoval graški »Volksblatt",
ki je prvi prinesel to vest, lažnjivca itd., ali
koncem konca se je pokazalo, da je bila »for-
šuskasa" ogoljufana za celih 180.000 K. V torek
je stal pred sodiščem 73 letni Janez Raunig, po
sestnik iz Št. Lenarta, nekdanji blagajnik »for-
šuskase", obsojen, da je poneveril 25 948 kron.
Vsota 155.052 K je romala v žep ,poštenjaka 1
Mravlaga, — Iz obtožnice povzemamo sledeče:
»Foršuskasa" je bila ustanovljena 1. 1872. in
1. 1878 registrirana kot zadruga z neomejeno
zavezo. V načelstvu je bil ravnatelj, blagajnik,
kontrolor in več odbornikov. Z denarjem sta
manipulirala blagajnik in kontrolor, poslednji kot
knjigovodja. L. 1888 je bil izvoljen blagajnikom
Janez Raunig in kontrolorjem Franc Sorman,
katerega je pa črez par mesecev zamenil župan
Anton Mravlag. Do 26. januarja 1902 je opravljal
Mravlag službo kontrolorja. Pet mesecev po nje¬
govi smrti se je naznanilo sodišču, da manjka v
blagajni 180.000 kron. Sodno postopanje se je
uvedlo le proti Raunigu, ker se je izkazalo, da
so drugi člani načelstva nedolžni. Mravlag ni
bil več med živimi. Raunig je bil izpočetka tajil,
končno pa je priznal, da ni več kot 1000 do
1200 K poneveril iz blagajne. Mravlag je po
Raunigovi izpovedbi jemal zneske do 600 K iz
blagajne, češ, da mora plačati kake menice.
Zneske je pokril z »začasnimi menicami". Sča¬
soma pa teh menic ni več plačal, ampak si je
naredil prave menice, katerih pa ni več dal v
listnico, Po Raunigovem mnenju je Mravlag k
večjemu poneveril 1600 do 2000 K na leto. To
se je dogajalo 14 let in bi torej znašal ukradeni
,najmanjši 1  znesek 22.400 K. Zakaj je Mravlšg
poneverjeni denar rabil, mu ni znano. Raunig je
poneverjal večje vsote s tem, da si je izposodil
na ime Raunig, Ginaur (obrnjen Raunig) in Rasch
različne vsote, za katere pa ni dal menic. V pre¬
iskavi se je našlo 19 takih slučajev v skupnem
znesku 3390 K. Raunig je tajil, da bi toliko po¬
neveril in priznal samo nekaj slučajev. Dokazalo

se mu je tudi, da je ogoljufal stranke za manjše
zneske. Raunig je dobro vedel, da Mravlag po .
neverja in sicer po lastni izpovedbi že leta
1896, kakor je preiskava dognala, pa že 1. 1894.

O načinu, kako je »poštenjak" Mravlag" jemal
denar iz »foršuskase", je povedal Raunig takole:
»Denar sem imel v blagajničnem predalu, ki je
je bil ob uradnih urah odprt. Mravlag me je
večkrat poslal kam in medtem časom mi
je denar ukradel iz predalčka."  Denarje
Raunig oddajal Mravlagu, ki je sicer večkrat
pravil, da »ne štima", pa je le tupatam zahteval,
da Raunig doplača 60 ali 80 novčičev. Ako si
je Mravlag ali pa Raunig kaj »izposodil", se je
samo zapisalo, metlice ni bilo treba narediti.
Predsednik: »Aha", torej sta bila vi in Mravlag
popolnoma edina glede poneverjenj ?“ Raunig:
»Da.“ Priča Matilda Reisp izpove, da je dobila
pri nekem izplačilu 8 K manj, kakor bi bila
mora 1  a dobiti. Raunig jo vpraša, zakaj ni prišla
nazaj. Priča: »O, za ves svet bi ne bila šla na¬
zaj, kajti bala sem se Mravlaga kakor
hudiča."  Izvedenca ravnatelj Schlumpf in Fri-
derik Bodecker sta izjavila, da je Mravlag po-
neverjal in knjige ponarejal zistematično in sicer
jako zvito in predrzno (»frech 11 ), in da se mu
je to posrečilo, ker so mu ostali udje načelstva
neomejeno zaupali. Zagovornik dr. Haas je po-
vdarjal, da je bil obtoženec zapeljan po slabem
vzgledu svojega predstojnika, da je le iz strahu,
da ne bi izgubil siužbe, izpočetka molčal k
Mravlagovim poneverjenjem. Mravlag se je vedno
kazal za poštenjaka, ljudje so ga smatrali za
bogataša, vsled česar je nad št. Lenartom izvr¬
ševal neverjeten terorizem. Ako bi bil Raunig
obdolžil Mravlaga poneverjenja, bi se bil Mravlag
sijajno opral in porinil Rauniga v blato, zato je
Raunig molčal in si pustil dajati denar iz bla¬
gajne. Obtoženec se sicer smatra sam krivim,
ali v resnici ni kriv, ampak je le nepravilno
ravnal. Državni pravnik dr. Nemanič vnovič
zahteva, da se toženca obsodi, češ da bi zago¬
vornikove besede morda vplivale na porotnike,
izvežbani sodniki se po njih ne bodo dali pre¬
motiti. Raunig je bil nato zaradi poneverjenja
9640 K, deloma v lastno korist, deloma v korist
Mravlagu, in radi 50 K, za katere je osleparil
Marijo Bela, obsojen na 18 mesecev težke ječe,
poostrene vsaki drugi mesec z enim postom.
Obravnavi je predsedoval deželni sodni svetnik
dr. Fraidl, votanti so bili dež. sodna svetnika
dr. Pevetz in dr. Verderber ter pristav Petrovič.
Obravnava je pokazala vso puhlost in pokvar¬
jenost šentlenartske nemškutarije v grozni luči.
Šentlenartčanom se bo sedaj, ko ste zašli dve
tako sijajni zvezdi njihove nemčurske slave,
morda že vendar enkrat razjasnilo na drug
način v glavi. — „Vahtarca“ ni niti črhnila o
tej obravnavi. Vsa čast njeni nepristranosti!

(Umrl) je v Gradcu v bolnici usmiljenih
bratov upokojeni izredni vseučiliški profesor
dr. Simon Šubic v 73. letu svoje starosti. Bil je
prirodoslovec in je tudi dosti pisal v svoji stroki.
Svoje spise je priobčeval v „Radu jugoslovanske
akademije 11  in v slovenskih lepoznanskih listih.
Čudno se nam pa zdi, da je bil Šubic upokojen
kot izredni profesor, ko vidimo danzadnevom,
da se imenuje Nemce, ki so komaj dovršili
vseučiliščne študije, rednimi profesorji. Šubicu
seveda zdaj ta „nepristranost“ niti ne škoduje
niti ne koristi. N. p. v m.!

Bratskim društvom
prostovoljnih ognjegascev!

Avgusta meseca tega leta poteče 50 letnica
gasilnega društva kravljevskega glavnega mesta
Prage, zibelke češke požarne brambe sploh.

Da bi ta posebni in v organizaciji slovanskih
požarnih brambovcev edini pojav žel zasluženo
pozornost in oceno, sklenilo je mladostno zdru¬
ženje prostovoljne požarne brambe na shodu v
Bohniji v Galiciji, da naj se vrši vsled posebnega
pomena tega slučaja v spomin na njeno ustano¬
vitev in k osveženju vzajemnosti slovanske v
dneh 14., 15. in 16. vel. srpana letošnjega leta
prvi občni zbor

spojen s proslavo 50 letnice gasilnega društva
kraljevskega mesta Prage.

353

Ta znameniti in mnogo obetajoči Cin, za
katerega je posebno češka prostovoljna požarna
bramba, ki je dala povod k ustanovitvi združenja,
dosegel je polno priznanje in oceno v blagohot
nem sprejemu pokroviteljstva od strani slavnega
občinskega sveta kraljevskega glavnega mesta
Prage, in zato vzbuja v najširših krogih najži
vahnejše zanimanje, katero spremlja opravičeno
upanje, da se bo končal prvi občni zbor s po¬
polnim uspehom.

Pripravljamo se na veliko delo. Močnim
činom hočemo dokazati vpričo naroda, kaj za-
more ljubezen in vnetost za skupno stvar nas
vseh, kaj premore trajno prizadevanje, strogi red
in samozatajevanje, kaj premore nepretrgano
delo v službah naroda, ki ne hlepi po dobička-
riji in po slavi.

Hočemo pokazati, da ideja gasilstva raste
in postaja čim močnejša, da se število društve-
nikov vedno množi in da se ta ideja človeko¬
ljubja in ljubezni do bližnjega spaja v harmonično
celoto z idejo domoljubja, narodne zavesti in
slovanstva sploh,

čutimo to vsi, da narodi slovanski v le-tej
državi nimajo postlano z rožicami. Neprodirne
tmine in težki oblaki se vlegajo često na naše
narodno ustrojstvo,

In lepše ne bode, dokler slovanski narodi
ne bodo poznali sami sebe, dokler se ne upro
sovražniku enako krutemu, kakor brezobzirnemu.

V tej važni dobi hočemo pokazati, da je
ravno ta ideja vzajemnosti slovanske pognala
ne samo v Sokolstvu globoke korenine, ampak
tudi v srcih vseh udov prostovoljnih požarnih
bramb slovanskih, da smo navdušeni njeni pri¬
staši in da hočemo zmisel za njo širiti v vseh
narodih slovanskih in v vseh slojih teh narodov.

A k prvemu javnemu in slavnemu dokazu
teh svojih trudov, v dokaz uspehov in napredo
vanja našega dela Vas kličemo, bratje, na shod
v zlato slovansko matko Prago, za utrditev pri¬
jateljske vezi, katera mora nadalje tesno združe¬
vati vsa prostovoljna gasilna društva slovanskih
dežel avstrijske monarhije.

O, ne motite se, bratje, to ni običajno,
plitvo slavnostno podjetje, h kateremu se pri¬
pravljamo, marveč to je delo važno in resno
delo, s katerim hočemo pokazati, koliko odkritih,
vnetih in požrtvovalnih sinov ima ideja slovanske |
vzajemnosti v prostovoljnem slovanskem ga- |
silstvu.

Pridite, dragi bratje od gorečega juga slo¬
vanskega, s krajev snežnega Triglava, od bregov
sinjega Jadranskega morja in iz pokrajin hladne
Save ih Drave.

Pridite vsi in mi Vas privijemo v svoje
razgreto naročje kakor rodne brate, kakor si¬
nove ene velike naše Slavije, blagoslavljajoče
krasni preporod slovanskega pobratimstva.

Pridite! K svojim pridite in kakor od svojih
bodete pozdravljeni.

Matka Praga Vas sprejme v odprto naročje,
ta zlata, slovanska Praga, katera je bila in je
ognjišče našega narodnega življenja.

Združenje prostovoljne požarne brambe
slovanske:

MUDr, Lud. Cwiblicer Rudolf Gudrich
starosta, tajnik.

Deželna osrednja gasilna enota kraljevine češke
v Horaždovicih:

M. Mayer,  starosta. A. L. Seidl,  tajnik.

Društveno gibanje.

(Hmeljarsko društvo) priredi dne 2. av¬
gusta t. I. ob 4. uri popoldne v gostilni gosp.
Koprive v Grajski vasi zborovanje pri katerem
se bo razpravljalo, kako naj se hmelj pravilno
obira, suši in baše, govorilo se bo o občnem
stanju hmelja, o najnovejših sušilnicah in o po¬
menu novo sezidane hmeljarne v Žalcu. Hme
ljarji in tudi tisti, kateri hmelj obirajo, se vabijo
k zborovanju. Društveno vodstvo.

(Žalski diletantje) prirede dne 9. avgusta
1.1. predstavo »Mutec" in »Kje je meja" s sode
lovanjem pevskega društva »Edinost". Spored
se objavi pravočasno.

(Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda
za Polzelo) vabi na veselico, ki jo priredi s pri¬
jaznim sodelovanjem šoštanjskega tamburaškega

zbora v nedeljo, dne 2. avgusta 1903, ob 3. uri
popoldne v prostorih g. J. Žigana. Na sporedu je
petje, tamburanje in gledališka predstava. Vstop¬
nina : Sedeži od 1.—3. vrste 1 K, od 4. vrste na¬
prej 60 vin.; stojišča 30 vin.

(Šaleško učiteljsko društvo) ima v četrtek,
dne 6. avgusta t. t. ob pol 11. uri predpoldne v
Skalah svoje zborovanje. Razun običajnih točk
je na dnevnem redu 1. Hospitacija v II. razredu.

2. Razgovor o konferenčnih vprašanjih. 3. Volitev

delegata za zborovanje »Lehrerbunda". K obilni
udeležbi vabi odbor.

(Bralno društvo pri Mali Nedelji) priredi
v nedeljo, dne 23. avgusta 1.1. v gostilni g. Sen-
čarja veselico z naslednjim sporedom: 1. Pozdrav
predsednika. 2. Pesem »Liepa naša domovino".

3. Burka s petjem »Dva gospoda in eden sluga".

4. Pesem »Sijaj solnčice"... 5 Šaljiv prizor. 6.
Pesem »Slovenac i Hrvat". 7. Šaljiva pošta in
šaljiv srečolov. Po sporedu prosta zabav, pri
kateri svira ciganska godba na lok. Začetek ob
3. uri popoldne, vstopnina za osebo 20 vin. Do¬
mačine in sosede vabi k mnogobrojni udeležbi

v  odbor,

(Društvo »Domovina" v Gradcu) priredi
na vseobče zahtevanje slovenskega občinstva
dne 9. avgusta zopet veselico s prijaznim sode¬
lovanjem brat. hrvatskega društva »Slavulj",
Čegar tamburaški zbor je.pri občinstvu jako v
čislih. Veselica se bode vršila v veliki dvorani
»Steinfelder Bierhalle", ki bo od našega rojaka
g. Seljaka lepo ozaljšana. Na sporedu bo 1. petje
domačega moškega zbora. Pele se bodo sedaj
tudi na željo mnogo članov prave narodne pesmi.
2 Gledališka predstava. Na zahtevanje se bode
ponovila veseloigra »Dr. Vseznal in njegov sluga
Stipko Tiček". 3. Šaljiva pošta, vojska s konfeti.
Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo
40 v. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev
tamburaškega zbora.

(Društvo »Zvezda" na Dunaju) vabi k iz¬
letu, katerega priredi dne 2. avgusta 1903 z
zahodno železnico v Irenental (postaja Unter-
Tullnerbach). Sestanek in zabava ob štirih po¬
poldne v restavraciji Antona Kunzla. Slovenski
gostje dobro došli! K obilni udeležbi vljudno
vabi odbor.

Dopisi,

Iz Koroškega. — Da bi se štajarski in
kranjski Slovenci ne vtikali v naše čedne ko¬
roške stvari, da bi koroški Slovenci le ne čitali
njih listov, kjer izvedo resnico, kake krivice jim
delamo mi Nemci in nemčurji, kako ki bilo po
tem mirno pri nas na Koroškem, kako lahko bi
spančkali mi koroški Nemci in nemčurji. Bičali
bi Slovence, kolikor bi se nam poljubilo, plače¬
vati bi morali še več nego dozdaj, dobiček
bi pa imeli mi Nemci in nemčurji. Lahko nam¬
reč bi si napravljali v Celovcu ali morda celo
še kje drugje velikanske veselice, lahko bi po¬
slušali tisto izvirno celovško godbo zastonj, lahko
bi to izvirno godbo tudi posojali našim vernim
podrepnikom po manjših trgih in mestih. Vse to
bi nas nič ne stalo, saj so »bindišarji" tukaj, ki
naj delajo in plačujejo. Vse smo storili, da bi si
dobro postlali, z velikanskimi stroški smo tiskali
nemčurske liste, da bi jim vsaj zaprli oči, kajti Slo-
vennci so tako neumni, da ubogajo nas, ki se
jim lažemo, nas, ki jih hočemo spraviti ob vse.
A — glejte, slabo bi računali, ko bi Slovenci
ne bili tako strahovito zabiti, ko bi se jim le
svitalo, kako jih izkoriščamo, kako se redimo ob
njih žuljih, kake krivice jim delamo.

Štajarski in kranjski Slovenci nam delajo
malo preglavico — a včasih tudi le v besedah —
kajti podpirajo nas v dejanju, ker kakor, n. pr.
celo v Ljubljani, pri nas nemčurjih kupujejo in
nas gmotno vzdržujejo. Ko bi se Slovencem oči
odprle, bi se nas gotovo začeli izogibati in mi
bi morali iti rakom žvižgat, akoravno nam po¬
maga pri tem čednem delu tudi »siidmarka" in
vlada, pa kaj to, nas Nemcev in nemčurjev je
taka mala trohica, da bi morali pobrati svoja
šila in kopita ter iti kam drugam, kjer bi našli
še bolj neumne ljudi. Za narodnost nam tako
in tako ni, ko smo enkrat prodali svoj slovenski
narod, zakaj bi ne prodali tudi nemčurstva, po¬
stanemo, ako nam bo le neslo, tudi — Culukafri.

Na Koroškem imamo sicer prav ugodna tla, pa
kaj more človek, ko bodo prišle vse lumparije
enkrat na dan, ko bo ljudstvo samo hotelo vstati,
ko se bo naveličalo prenašati vedno le udarce.
Držimo jih sicer še vedno za vrat, kajti na delu
je vse.

Najbolj neumno se mi pa zdi, da se Slo¬
venci tako radi učijo nemški žlobodrati, da nas
nemčurje pozdravljajo in nagovarjajo po nemško.
Ko bi bili vsaj enkrat že tudi tako daleč,
da bi vedeli, da smo mi prišli med nje, da bi
se morali mi naučiti njih jezika. Pa vse nam
storijo na ljubo, da jim le pokažemo bič. Ko bi
mi šli tja na Nemško, tam bi nas nemčurje že
davno pognali, kajti takih ljudi ne marajo nikjer,
samo Slovenci nas še čislajo. Ko bi nadalje po¬
mislili, da so uradi za Slovence, ne pa Slovenci
za urade, bi gotovo ne govoril nobeden Slovenec
pri sodniji ali pa kje drugje več po nemško, in
vlada bi bila primorana nastaviti Slovence, tako
se pa mastimo mi nemčurji. — Tako daleč iz¬
poved nekega nemčurja.

Da, res je, kar je priznal sam nem-
čur, češ, da sama slovenska kratkovidnost in
neumnost podpirata nemčurje, ki nas Slovence
potem psujejo in bičajo. Res čudno se nam pa
zdi, da tudi Slovenci v odločno narodnih krogih,
kakor na Štajarskem, Kranjskem in celo v Ljub¬
ljani podpirajo te nemčurske kimovce. Vi štajarski
in kranjski Slovenci, dajte nam vzgled, kako se
postopa z ljudmi, ki se vsiljujejo k nam, katerim
je naš denar vse, mi pa smo jim še manj, ko
— psi. Pokažite jim, da ste Slovenci, ki nosite
svojo narodnost ne le na jeziku, ampak da ste
Slovenci tudi v dejanju.

Koliko zaničevanja moramo mi koroški
Slovenci prestati od svojih sovražnikov. Ako jim
zagrozimo, da se jih bomo izogibali, se nam po¬
smehujejo in pravijo : »Akoravno so Ljubljančani
narodni Slovenci, hodijo vendar rajši k Nemcu
kupovat in pit nego k Slovencu. Nemški trgovci
v Celju so jako bogati in Slovenci hodijo kaj
radi k njim, skoraj rajši kakor k Slovencem. To
so slovenski kraji in nemčurji imajo tam največji
vpliv, kaj boste potem vi, koroške slovenske reve
govorili." — Da, tak odgovor se nam da, in res¬
ničen je. Da vsled tak ih razmer narodnost zelo trpi, je
umevno. In kako to boli koroške Slovence, ko
morajo danzadnevom slišati taka zasramovanja
od svojih sovražnikov.

Vas, štajarske in kranjske Slovence, pa pro¬
simo, odvrnite se od nemčurskih pijavk in kmalu
bodo pobirali svoje cunje in' šli, kamor jih vleče
srce. Ko bodete pa svojo zemljo očistili nemčur-
skega plevela, potem boste lahko izdatnejše po¬
magali koroškim Slovencem in z vašo pomočjo bo
slovenski Korotan lahko stresel s sebe nemčurski
jarem.

Narodno-gospodarske novice.

Naše ribarstvo.

(Poroča inženir Ferdo LupSa.)

(Konec.)

Vsak ribarski okraj naj bi bil enota, neraz¬
delna gospodarska skupnost ali celota, ki dopušča
gojiti ribe in rake kolikor mogoče pravilno in z
dobičkom ribariti. Zatorej je pri tem izpuščati
take dele vodd, kateri so po svojem stalnem
svojstvu brez pomena za kakršnokoli stroko ri-
barstva. Nadalje se za pravilno in gospodarstveno
ribolovstvo ne smejo odločiti ribiči, ki se le z
ribjim lovom žive, ker se s tem izgubi zopet redni
ribji lov.

Da je potok, reka, ali da je več vodd sku¬
paj sposobnih za samostalno gospodarstveno
ribolovje, je tudi odvisno nadalje od več okolščin,
posebno od tega, da se je boljšemu ribovju mo¬
goče v takem vodnem okrožju množiti in raz¬
vijati in naposled od razmerja med dohodki in
stroški za oskrbovanje.

Pri omejitvi ribarskih okrajev je treba po¬
sebne pozornosti. Razun tega, da so že obstoječi,
stalni in vidni znamki v vodi za meje ribarskim
okrajem zelo prikladni, vendar naj mi bo dovo¬
ljeno še nekoliko manj znanega priobčiti o tem,
kako uplivajo jezovi na ribolovje.

Če dosega jez višino 12 m nad spodnjo gla¬
dino ob srednjem stanju vode, tudi najboljše pla¬
valke med ribami ne morejo več čez in jez

354

ustavi vsako nadaljnje premikanje rib po vodi
navzgor. Čudno je, da se ribe premikajo vobče
proti toku navzgor in to prehajanje traja vse
leto. Celo one ribe, ki se dalj časa drže enega
in istega mesta, se premestijo, kadar zapuste
svoje stališče, večji del le proti vodi.

Nekoliko tednov, predno se ribe drste, t. j.
ko začne dozorevati pleme, prično se ribe splošno
pomikati proti vodi; mnogokrat sem imel pri¬
ložnost opazovati, da vse naše ribe silijo, predno
se drste in kadar se drste, nekatere še tudi
potem, vsled močnega prircdnega nagiba iz večje
vode v manjšo ter skušajo vsakovrstne ovire, ki
zabranjujejo tak prehod, premagati z naporom
vseh svojih moči.

Višji jezovi ustavijo tako prehajanje popol¬
noma. Po nižjih, bolj vcdovitih slapovih splavajo
ali poskačejo ribe gori. Videl sem, da se večja
potočna postrv, ki se izmed naših rib najvišje
požene, zamore do P5 m visoko vzdigniti; če
torej pade po skoku zgor jezovega površja v
vodo ne preveč deročo, splava naprej, v vsakem
drugem slučaju je njen napor brezuspešen. Sicer
so pa tako visoki skoki precej redki; povprečno
se dvigajo vse naše ribe le 0 5—1 m nad vodno
površino.

Ker pa se vrši tako preseljevanje rib na¬
vadno črez večje daljine, je to za redno odgojo
rib v kakem ribarskem okrožju zelo pomembno.
Ob času ,drstne selitve 1  se nabere torej na ta
način velik del ribovja ob takem jezu in ostaja
tam 4—8 tednov. Največ naših rib se zbira
tako od marcija do julija (n. pr. lipani, sulec, klini,
mrene, podlesti, platnice itd.), potem pa na zimo
postrvi in sicer od srede oktobra do srede janu¬
arja. Ker se v tem času tukaj največ rib nalovi,
ne manjka tedaj seveda tudi ribičev, kojim je
momentano število nalovljenih rib več vredno,
kakor gospodarstveno razvijanje ribarstva. V teh
slučajih daje tudi najostrejša prepoved ribjemu lovu
ob gotovem času le domišljeno varstvo; zloraba
vode in početje ribičev se odteguje le preveč
nadzorstvu oblastev. Najprimerneje bi bilo v
zmislu gospodarstvenih razlogov, da more z ri
bovjem razpolagati le umen in skušen gojitelj
dotičnega ribolovskega okrožja.

Na ugovor, ki je pri razlaganju o jezovih
pričakovati, namreč, da zaidejo ribe iz zgornjega
ribolovnega okrožja črez jezove v spodnjo vodo
ter ne morejo več nazaj, je omeniti, da se dogaja
to le ob času povodnji, ako v bližini nad jezom
ribe nimajo ob bregovih primernega zavetja. Saj
je znano, da hite skoro vse naše ribe ob povod¬
nji iz potoka k bregu, kjer se dajo prav lahko
vloviti s sakom ali mrežo.

Kakor se vsak sam lahko prepriča, se je v
tem zmislu v naših krajih jako malo storilo, če
tudi imamo skoro povsod prav lepe prilike za
gospodarstveno razvitje ribolovstva. V veliko ve¬
selje bi mi bilo, ako bi te besede vsaj nekoliko
vplivale na merodajne kroge, da si utrdimo ribo-
gojo, ki je po vsej pravici mladika naše kulture,
sicer bodo za deset let naši potoki in reke
ravno tako opustošene in brez vodnih prebivalcev,
kakor so se še pred desetimi leti v vodah v
velikem številu nahajali.

Druge slovenske novice.

(Deželnim šolskim nadzornikom za Kranj¬
sko) je imenovan dosedanji ravnatelj gospod
Fran Levec.

(Osebna vest.) Višji štabni zdravnik v
Ljubljani, g. dr. Anton Stare, je imenovan gar¬
nizijskim šef-zdravnikom na Reki. Ljubljančani
bodo zelo pogrešali obče priljubljenega zdravnika.

(Mesto odstopiva ega državnega poslanca
J. Vencajza) kandidira osrednji volilni odbor
..katoliške narodne stranke* 1  dvornega svetnika
Šukljeja.

(Izzivanja ljubljanskih Nemcev) se ponav¬
ljajo danzadnevom na predrznejši način. V po¬
nedeljek zvečer so kadet 27. pešpolka po imenu
Walland, njegov brat in sin trgovca Nagyja
napadli tri slovenske učitelje, ki so mirno šli
po drugi strani trga. Kadet je nalašč šel na
drugo stran in fiksiral učitelje, ki so mirno šli
naprej. Ko se je eden ozrl, ga je kadet nazval
„Lausbub“ in mu dal klofuto. Pred magistratom
je ta trojica razsajala na vse mcgcče načine, ali

aretirali jih niso vkljub zahtevanju ljudi, ki so
se zbrali vsled vrišča. Kaj bi storila celjska po
licija, ako bi Slovenci v Celju storili tak škan¬
dal? Nemški listi seveda lažejo, da so Slovenci
izzivali.

(Matura na gimnaziji v Kranju) se je
končala 28. t. m. Dva dijaka sta dobila odliko,
devetnajst jih je dobilo zrelostno spričevalo brez
odlike, štirje so padli na dva meseca in dva za
celo leto,

(Samomor.) Obesil se je posestnik Janez
Skodlar iz bvorjan pri Cerkljah na Gorenjskem,
Pogrešali so ga že dalj časa in ljudje so mislili,
da je odpotoval v Ameriko. Pravijo, da se mu
je zmešalo.

(Železniški predor skozi Karavanke) si je
prošli ponedeljek ogledal železniški minister
pl. Wittek. Ž njim je bil tudi šef generalnega
štaba pl. Beck.

(Ziljska podružnica B Slov. planinskega
društva* 1 ) ima res jako težek položaj, kajti na¬
sprotujejo ji, kolikor je le mogoče. Z velikim
trudom in stroški je zaznamenovala pot iz Za
jezera do Višarij in od Višarij do Ovčje vasi.
Nemški pobalini so že večkrat poškodovali zna¬
menja, pretekli teden pa sta uničila trbiški lovec
in gozdar vsa hribolazka znamenja na omenjenih
potih. Kdo jima je dal ukaz, se še ne ve. Kaj
bi bilo, ako bi se Slovenci maščevali in bi slo
venske občine dale odstraniti vsa znamenja
nemškega „Alpenvereina“ ?

(Žrtev žganja.) V Vogerčah na Koroškem
je padel dne 21. julija 35 letni zidar Kolman
Strebernicar, ko je šel pijan na skedenj v seno
spat, skozi okno 10 metrov globoko na cesto.
Zlomil si je nogo in križ.

(Kdo bo ravnatelj goriške gimnazije ?)
Ravnatelj goriške gimnazije je šel v pokoj in
sedaj vstajajo različni kandidati, ki bi radi za¬
sedli njegovo mesto. Dosedanji ravnatelj nemške
gimnazije v slovensko-italijanski Gorici je bil
Nemec in seveda upajo tudi samo Nemci, da se
bodo vsedli v to gorko gnezdece. Posebno veliko
upanja ima baje profesor na ljubljanski realki,
znani vsenemški kričač Binder, ki kaže vedno
in povsod svoje prusaško prepričanje. Dolžnost
slovanskih vplivnih mož bi bila pač, da dobi
mesto ravnatelja na goriški gimnaziji Slovenec,
kar bi edino odgovarjalo pravilnosti. Sicer bi bil
pa tudi že zadnji čas, da nemška gimnazija iz¬
gine iz dežele, katera ne šteje niti tisoč Nemcev.

(Razpisana je služba) okrajnega sodnika
v Bovcu na Goriškem. Času, razmeram in držav
nim zakonom primeren je bil razpis te službe v
tržaškem uradnem listu „Osservatore triestino**,
službe okrajnega sodnika za okraj, v katerem
ni niti enega Italijana, samo v laščini. Bovec
imenujejo neodrešenci B Plezzo“. Ker pa tega
imena nihče razun njih ne ume, pristavili so v
oklepaju nemški (Flitsch). O ti ljuba enakoprav¬
nost in § 19. tem. zak.!

(Enakopravnost pri tržaškem škofijskem
ordinarijatu.) Da Slovencem ni pričakovati ni-
kakih ugodnosti niti od te niti od one drugona-
rodnostne stranke, smo že zdavnaj trdili in vsled
tega obsojali vsako zvezo tudi s B  katoliškimi **
našimi nasprotniki. Da so italijanski n katoliki“
ravno taki sovražniki naše narodnosti kakor
najzagrizenejši irredentovci, smo tudi že večkrat
omenili. Sedaj pa je celo tržaški škofijski ordi
narijat pokazal, koliko mu je za slovenske ver¬
nike, kajti lepaki, s katerimi se naznanjajo po¬
smrtni obredi po pokojnem papežu, so izdani
samo v blaženi laščini. Slovencev pri škofijskem
ordinarijatu ne poznajo.

Politični pregled.

(Po smrti Leona XIII.) Prošlo soboto je
bil pogreb sv. očeta. Okrog 5. ure so prenesli
truplo mrtvega papeža iz kapele, kjer je dotlej
ležalo, skozi srednjo ladjo cerkve sv. Petra v
tako imenovano „Cappelo del Coro**. Truplo so
položili v krsto iz cipresnega lesa, obito z rdečim
žametom. V krsto so položili tri denarnice, v
katerih je bilo po 26 zlatih, srebrnih in brona¬
stih medalij. Na drugi strani so položili kratek
opis papeževega življenja. Nato so krsto zaprli
m jo zapečatili s prstanom kardinalov Oreglie
in Rampolle, predstojnika bazilike sv. Petra in

majordoma. To krsto so položili v svinčeno i D
jo zacinili ter potem djali v krsto iz brestovin e>
na kateri je papežev grb. Truplo papeževo j 6
torej v treh krstah. V »Cappeli del Coro** so p 0 .
tisnili krsto v zato pripravljeno doblino, kj er
ostane toliko časa, da se napravi spomenik i D
grobišče v lateranski cerkvi. Pri pogrebu je bilo
navzočih kakih 2000 oseb in je trajala slavnost
nad dve uri. — Kongregacije prošli torek se je
udeležilo 52 kardinalov. Danes, ko se zapro v
konklave, bodo najbrž že vsi navzoči, razun
dveh ali treh, ki ne morejo priti vsled bolezni,
in avstralskega kardinala, ki vsled dolge poti
ne more priti o pravem času. Tekom enega
bomo že najbrž dobili novega papeža.

(Deželni zbori.) V torek je bil Korber pri
cesarju v Išlu. Posvetoval se je ž njim radi skli
canja deželnih zborov in sicer češkega, morav¬
skega, šlezijskega in galicijskega. Ti deželni zbori
bodo gotovo sklicani, o sklicanju štajarskega pa
se ne sliši čisto nič, dasiravno bi bilo ravno tako
potrebno, kakor je drugod.

(Škandal v ogrski zbornici.) V sredo so se
dogodili v ogrski poslanski zbornici burni prizori,
kakor jih je bilo še malo. Opozicijonalec Zoltan
Papp je stopil pred predsedništvo, vzel iz žepa
deset bankovcev po tisoč kron, jih položil na
mizo in izjavil, da ga je nekdo hotel podkupiti,
da za par dni odpotuje iz Budimpešte, ne da
bi govoril v zbornici. Ta denar da je samo pred¬
ujem, več bo še dobil. Denar mu je prinesel bivši
poslanec Dines po naročilu neke ekscelence, Se¬
stavila se je parlamentarna komisija, da preišče
celo zadevo. Ta škandal je povzročil velikansko
vznemirjenje. Govori se tudi o drugih podobnih
slučajih.

(Dogodki na Hrvatskem.) Mesto odstopi?-
šega podbana Krajčovica je imenovan srbski
poslanec dr. Šumanovič. V nedeljo bo najbrž skli¬
can v Zagrebu protestni shod vsled protipostav-
nih dvojezičnih napisov Novi podban se je iz¬
razil, da nima nič proti shodu. V Zagrebu so
konfiscirali na Reki tiskano brošuro dr. Potoč¬
njaka naslovljeno: „Iz zemlje bezpravlja i de-
moralizacije**, ki govori o borbi hrvatskega naroda
in o mukah, katere trpi dr. Potočnjak v trime¬
sečnem zaporu, ne da bi ga postavili pred sodnike,
kar zakon zahteva da se zgodi v osmih dneh.
Dr. Potočnjak je vsled brezobzirnosti, s katero
se postopa proti njemu, resno obolel. V varaž¬
dinski okolici so se nemiri zopet ponovili. Grofu
Bombelesu ste poslali dve tretjini volilcev nje¬
govega volilnega okraja nezaupnico z zahtevo,
da odloži mandat.

(O vojaških vajah pri Bileku v Bosni)
prihajajo grozna poročila, ki pričajo o grozovitem
ravnanju višjih častnikov ž njim podrejenimi
vojaki. Vojakom se ni dalo nič počitka in tudi
vode niso mogli dobiti. Bil je strašen prizor, ko
je 12. regiment prikorakal v Bilek. Od 9. kom-
panije je ostalo še pet mož, cd 5. kompanije
samo eden.  Prišedši v Bilek so morali reveži
še defilirati pred generalom. Od vojaške godbe
je bilo še sedem mož, kapelnik se je zgrudil na
tla. Od vsega regimenta je prišlo kakih 100 mož
zdravih v Bilek. Seveda zadaj za regimentom
jahati je mnogo lažje, kakor pa nositi 35 kilo¬
gramov in korakati. Neki četovodja je zblaznel
in napadel stotnika. Prijeli so ga, pa se jim je
iztrgal, ko je hotel drugič skočiti proti stotniku,
se je mrtev zgudil na tla. To so grozne vesti.
To že ni več človeško, to je zverinsko. Taki čast¬
niki zaslužijo, da se jih obesi na vešala. Tu jih
bodo pa še morda pohvalili. Krvolokom bi bilo
treba naložiti opravo navadnega infanterista iu
toliko časa jih goniti, da se zgrudijo na tla<
kakor so se zgrudile žrtve njihove častihlepnosti.
Radovedni smo, koliko križcev bodo dobili za
svojo ..hrabrost in vztrajnost** ?!

Književnost in umetnost.

(„Mali vitez**.) Tega romana slavnega polj'
akega pisatelja Henrika Sienkievvicza smo pr 0-
jeli 14. sešitek. Cena sešitku je 40 vin. Dobila
se v knjigotržnici Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.

(Jz naših krajev**), napisala Zofka Kveder.
Pet črtic, drugače jih ne moremo imenovati,
znane slovenske novomodne pisateljice Zofk 0
Kvedrove, ki je našemu čitajočemu občinstvu

345

že toliko znana, da si je lahko samo stvorilo
svojo sodbo o nji. Naše mnenje je, da je Zofka
Kvedrova Cankar v ženski obleki z edino raz.
liko; da mu sega komaj do kolen. Sicer pa, vza
mite knjigo v roke in čitajte. Črtice so te le •
Kapelica sv. Jožefa; V oblasti teme; Doma;
Hrvatarji in Vsakdanja tragedija. Cena knjižici
je 2 K 50 vin., po pošti 10 vin. več

(„Bahovi huzarji in Iliri\) Janeza Trdine
zbranih spisov 1. knjiga. „Spomini iz moje pro
fesorske službe na Hrvatskem“ je drugi naslov
knjig!. Ni roman, ni povest, ne opisujejo se ve¬
liki zgodovinski dogodki, ali čita se tako pri¬
jetno, da se ne more prej odložiti knjiga, dokler
je človek ni prebral. Trdina je starejši slovenski
pisatelj, znan po svojem krasnem narodnem je¬
ziku. Slovenski narod mora vedeti hvalo marlji¬
vemu založniku gosp. Schwentnerju, ki si je po¬
stavil nalogo, da priredi zbrane spise starejših
slovenskih pisateljev in da poleg tega zaklada
občinstvo z izdajami del sodobnih. Zbrani spisi
Trdinovi bodo imeli gotovo veliko odjemalcev,
ker se mora pisatelj priljubiti vsakemu, kdor le
količkaj zaviti v njegove spise. Cena knjigi je
3 K, po pošti 3 K 20 vin. Obe knjigi se dobi¬
vate pri Schwentnerju v Ljubljani.

Zahvala.

Podpisani se zahvaljuje vsem udom kraj.
šolskega sveta, občinskim odbornikom, žup¬
niku g. Ivanu Gajšeku in vsem prijateljem in
znancem, kateri so blagega gospoda

Antona Žogana

šolskega ogleda in načelnika kraj. šolskega
sveta v Št. Vidu k zadnjemu počitku spremili.
Šolsko vodstvo v Št. Vidu, 29. julija 1903.

(328) Matija Šumer, vodja.

Razprodaja

klobukov in oblek za dame in otroke ter
raznega drugega konfekcijskega blaga in
štacunske oprave se začne v štacuni Ane
Sadnik, Graška ulica št. 23 v Celju, dne
30. julija t. 1. po prav znižanih cenah. —
Vabi na obilno udeležbo
( 332 ) 2-1  konkurzno upravništvo.

Hiša

Slovenske
in nemške

zmožen gimnazijec
išče primerne slu¬
žbe. — Vpraša se
pod «L. M., poste
- restante, Celje». -

(322) 1

Kot učenec

v trgovino z mešanim ali manufakturnim
blagom želi vstopiti 14 y 2  leten deček, z
dvemi razredi gimnazije, zmožen nemškega
in slovenskega jezika. — Ponudbe sprejema
-A._ Janežic v Vrhniki štev. 25, pošta
( 326 ) Staritrg pri Rakeku, Kranjsko.

prostovoljno leto star

kontrabas.

Cena mu je bila pri
Brukcerju, Schonbach 35 gld., sedaj samo 20 gld.

Natančno se poizve pod naslovom ,148%
poste restante, Sevnica. (324) 1

Proda se

Službe išče

v vseh pisarniških delih popolnoma izurjen, slo¬
venščine in nemščine v govoru in pisavi popol¬
noma zmožen, bodisi v posojilnici, v občinski
pisarni, pri odvetniku, notarju ali sodniji —
ima od vseh teh večletna izvrstna spričevala,
lahko nastopi kot

«F- solicitator

zna pisati s pisalnim strojem in ume nemško
stenografijo

Dragotin Gobec

občinski in posojilniški tajnik v Šmihelu pri
(325) 3—1 Pliberku, Koroško.

Novožidana hiša

z gostilno in tobačno trafiko v Celju,

hiša je tudi pripravna za privatna stanovanja,
proda se z gostilno ali brez gostilniške obrti po
najnižji ceni. — Ponudbe pod ,,Št. 60", poste
(331) l restante, Celje.

«*3

4*3

:*3

*3

4*3

4*3

4*3

m

4*3

4*3

43

4*3

4*3

4*3

4*3

M

4*3

! ! POZOR ! !

Vsem, kateri bolehajo na želodcu

daje gotovo pomoč in po7.ača izgubljeno zdravje

in težki prebavi

ISP""* edino prava

Germanova zdravilna življenska esenca

katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor:
slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigovanje, zgaga, zlatenica,
omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim
boleznim, proti hemeroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi.

Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem, da
povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa!

Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili
za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso.

Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlin¬
skih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive
osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati.

Cena steklenici 1 K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in
odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej.

Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo

K, GURMANA lekarna ,pri črnem orlu*

v Belovaru, Hrvatsko.

W V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljekarua le „crnom
orlu 1 ' JSL.  Germana n Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko
esenco; ako pa ti se ponudi druga, za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra,
je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. (263) 7

E*

E*

E*

E*

E*t*

E*

p*-

E*

E*

E*

E*

p*

E***

E*

E*

E*

E*

E*

E**

E***

E*

E**

E*

E*

E**

E*

pripravna za prodajalno, eno uro od kolo¬
dvora, štiri minute od župne cerkve se

proda. -

Kupna cena je 1300 kron. — Naslov pove
( 323 ) i  upravništvo „Domovine".

'Q3MT '&J&  W W W W W

......... ..........i.i . um i m jlm

^posestvu ^OSENHOF 'J*

se odda s 1. septembrom 1903 lepo

stanovanje

v I. nadstropju

s 4 sobami, 1 kabinetom, 1 kuhinjo in
drugimi postranskimi prostori pod ugodnimi
pogoji v najem.

S tem stanovanjem se odda v najem
tudi lep vrt in park. (321) 3-2

Več se poizve pri „DIJAŠKI KUHINJI"
v Posojilnici v Celju, „Narodni dom“.

VnmTrn n i iiiiiTTri rumu n mm 1111 im  < 111 m  n i n 111 . . . .



m

as



Trgovina z železnino ,,MERKUR"

v 0®ljia, G-raška cesta štev. 13
priporoča svojo veliko zalogo

najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite
želei- iine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬
skega orodja in sicer oraia, brane, motike, kose, srpe, grablje in
strojev; vsakovrstnih por.ev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna,
vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode
tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.

Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje),
lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬
lezne trgovine spadajoče predmete.

089' Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.

* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *

Postrežba točna

Gene nizke.

mtm



t

»I

i

svoji K svojim!

Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu občinstvu

slovensko obrtno društvo v Celju.

Josip Hočevar

rgovina z modnimi oblekami in
konfekcijami za gospode in dečke
CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5

priporoča za spomladno in poletno
sezono svojo bogato zalogo iz¬
gotovljenih oblek za gospode in
dečke, kakor tudi športne suknje,
površnike in haveloke po naj-
-— r,  nižjih cenah.

Bogata izber tu- in ino¬
zemskega modnega blaga.

Naročila po meri se izvršujejo
najelegantneje, natanko in točno.

Jakob Omladič

v Gaberjih pri Celju.

Tovarna za sodovico

v sifonih kakor tudi z limonado in malinovcem.
Kupujem maline po najvišji ceni! — Vsi izdelki
tovarne se na željo postavijo p. n. strankam na dom.

Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke!

Martin Kolšek

čevljarski mojster v Celju

se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval
za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje

točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno.

Otročje vozičke

za ležati in sedeti

korbe za potovanje, kovčege, različne
taške in korbce za trg, držala za ča¬
sopise, korbce za papir, cvetje, kruh,
ročno delo, kakor razno drugo ple-
tarsko blago.

Dalje različno izpeljane stalke in stole
za otroke. Vse po najnižjih cenah pri

Petru Kostiču, Celje

Glavni trg štev. 2.
postrežba hitra in točna!

pafael Salmič

trgovina z urami, zlatnino
in optičnimi predmeti

v Gelju v Narodnem domu.

Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in
nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬
rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬
nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži,
vilice, tabatičre, nastavki za slike, sadje,
cvetlice itd. v pristnem in novem srebru.
Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber
stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬
ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah.

Vsa popravila se izvršujejo ceno in [zanesljivo.

Postrežba točna in solidna !

Velika trgovina

tu- in inozemskega manufakturnega blaga

na debelo in na drobno

KAROL VANIČ

.Narodni dom‘ v  Ppliu f’’’ dobrem pastirji 1 *

v li  Graška cesta .

Cesarja Jožefa trg

Postrežba točna!

Cene nizke!

IVAN LIKAR

glavni zastopnik banke „Slavije“ v Gelju

ima svojo pisarno

v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. S.

Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar,
sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško
življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah;
zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi
zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi
dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬
vrstno blago zoper tatvino in vlom.

IVAN REBEK

stavbni in umetni ključalničar

CELJE,  Poljske ulice štev. 14

S

izvršuje vse v nje¬
govo stroko spa¬
dajoča dela, kakor

železne ograje,
vrata, - - - -
- - štedilnike,
vodovode, - -
vodnjake i. t. d.
Vedno v zalogi

strelne $
priprave
zoper točo.

Vse po najnižjih cenah!

FERDINAND SIKOŠEK

SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER

Nove ulice št.  77 * CELJE  * Nove ulice št. II.

Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor
vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko-
slikarska dela na steklo, les itd.

Prevzamem vsa M?" stavbena in pohištvena
pleskarska dela katera izvršujem vestno in po

najnižjih cenah.

JOSIP KREGAR

stavbni in galanterijski klepar v Celju

izvršuje stavbna in umetna ter

sploh v to stroko spadajoča dela.
— Častiti duhovščini ter cenje¬
nemu p. n. občinstvu se priporoča

za pokrivanje stavb.

Cene jako nizke! Postrežba točna I

Josip Zabukoše k

krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18.

-tiki  Velika zaloga narejenih oblek od
»jS? ** priprostih do najfinejših. Vsa naro¬

čila po meri se izvršujejo dobro,
točno in ceno!

J -0

*+* **£ LASTNIK GOSTILNE NA STAREM
GRADU, kjer toči najboljša pristna vina
in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago.

Josip Koštomaj

gostilničar „pri jelenu“

priporoča svojo

dobro vpeljano gostilno.

jVLrzla in topla knliinja »£« $ © »5
vedno na razpolago

Edina narodna steklarska trgovina

Fran Strupi

CELJE ^ Graška cesta št. 4 ^ CELJE
podružnica v Laškem trgu.

Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine.

Vsakovrstno v Steklarsko
stroko spadajoče blago, kakor
svetilnice, zrcala, različni ok¬
virji za podobe, šipe za okna
itd. na debelo in na drobno.

Prevzetje vseh steklarskih
del pri cerkvah in privatnih
stavbah, katera se izvršu¬
jejo po najnižjih cenah.

Najlepši okraski in dekoracije,
jako primerni predmeti za da¬
rila in srečolove.

Sl. javne zavode in privatnike
opozarjam zlasti na svojo za¬
logo higijeničnih pljuvalnikov.

Postrežta točna in solidna!

Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva.

Martin Stojan mi.

stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju

prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera
izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. —
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega
pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬
nih mizarskih izdelkov.

Anton Topolak

trgovec s špecerijskim blagom

^ Celju  (nasproti Narodnemu domu)

priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga po
najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti

konjak grofa R. Keglevicha.

Kupuje in prodaja vse deželne pridelke,

Postrežba točna in solidna.

Anton Kolenc

—=r— trgovec 5 špecerijskim) blagom,
deželnimi pridelki, sadjem) im perulmimo

= = \f  GELJU = =

V ,J\farodnem domu' in ,pri kroni*.

Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬
delke, kakor

predivo, suhe gobe, laneno seme, de-
teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe
češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške,
jabolka, fižol itd., sploh vse deželne
pridelke in tudi perutnino.

JOSIP LEON

krojaški mojster

v Celju, Gosposke ulice štev. 9

priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako¬
vrstnih izgotovljenih oblek.  — Izvršujem tudi

naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših
vzorcih ter se najvljudneje priporočam.

Hitra postrežba! Cene nizke!

Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam
da sem prevzel

# gostilno %

V , Narodnem domu 4  v Celju

nwGn2 dem ve . dno sveze > dobro marčno pivo,
po mzkih cenah. 3  ^ P ° Stregel z  najboljšo kuhinjo

ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar.