173. številka. Ljubljana, sredo 1. avgusta. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Isnaj a vaak dan, iavaemii ponedeljke in dneve po praznicib, ter velja po poiti preieman aa avatro-ogerake dežele za celo leto 16 tri d., za pol leta 8 gld., f* četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gla., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom m računa 10 kr. aa mesec, 30 kr. aa četrt leta, — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa dijake volja aniiana cena in sicer: Za Ljnbljano ca četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ce se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae isvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodmitvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledaliSka stolba". Opravniitvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiti. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 31. julija. Tukajšnji „Ncues Wiener Tagblatt" je dobil sledeče tele-grarično poročilo, katero se pa mora še ofieijalno potrditi: K u si so v velikej bitvi zmagali Turke pri Ruščuku 28. julija. Turki so izgubili trideset kanonov, deset zastav in pet tisoč ujetih. Belgrad 29. julija. Iz Sarajeva se poroča, da Turki pobirajo vse muselinane od 17. do 50. leta v vojake. Turška „Bosna" poroča o bojih z vstaši pri Hrastovu in Agiču, kjer je baje 365 vstašev palo, mej njimi tudi vojvoda Bilbija. Bukarešt 28. julija. („N. fr. Pr.) Prihodnji boji so mej Osman-Bazarom in Trnovim pričakovati. Mehems?d-Ali paša je včeraj 60.000 možem na čelu odmarširal iz Eski-Djuna proti Trnovemu. Vojska. Z Dunaja nam korespondenčui bureau denes pošilja vesel telegram tamošnjega dnevnika, da so slovanski bratje naši Rusi pred Ruščukom veliko bitko dobili, in Turke temeljito pretepli. Ali ker ima ta telegram pri-Btavek, da nij še ofieijalno potrjen, počakajmo rajši potrpljivo do jutri, predno se ga tako veseliti moremo, kakor bode zaslužil, če se tudi od drugod potrdi in obistini. Položaj, kakor ga vsi drugi listi dan prej poročajo, bil bi pač tak, da dokazuje veliko verjetnost onega poročila. Ali previdnosti nij nikoli preveč. Okolo Ruščuka je bilo uže pred 28. julijem več ostrih bojev, o katerih vseh so nejasna poročila, ali jih pa nij nič. Vidno je, da Damajantica žaluje po soprugu. (Iz staroindiJBČino poslovenil K. G laser.) (Dalje.) Damajantica zbudivši se zapazi, da je sama in žaluje po soprogu. To tugovanje je najkrasnejši del cele episode in se v prestavi tako-le glasi. Ko je Nal odšel, se je krasna Damajantica, rešena utrujenosti, zbudila, prestrašena v osamelem gozdu. Ne videča soproga, polna žalosti in bolesti, je z jasnim glasom po Nalu klicala: Oh pokrovitelj! oh veliki kralj! oh gospod! zakaj me zapuščaš? Oh umorjena sem! oh izgubljena sem! boječa se v osamelem gozdu! Ne poznaš li, veliki kralj, dolžnosti ne govoriš li resnice V Kako moreš izgovorivši: „To je resnica" mene spijočo zapustiti in oditi? Kako moreš odhajati, zapustivši pravo, udauo soprogo, ki ti nič zalega nij storila, drugi so te žalili. Moreš te besede uresničiti Rusi malo govore in malo poročajo, Turki pa sami malo zanesljivega vedo. Položje je pa tako poostreno, da brez odločilnih bitek ne more dolgo ostati. Saj je uže čudno, da toliko časa čakamo, ali bolj prav, čakajo. Na Ruskem je mej narodom najbolj priljubljen in hvaljen general G u r k o , ki je smelo Balkan prešel in na oni strani celo Su-lejmana uže pretepel. Menj zadovoljno pak je rusko občinstvo z nekimi drugimi generali v ruskej vojski, ki so večjidel nemškega pokoljenja, a porušeni in so večinoma po vojni-škej protekciji do višjih mest prilezli. Res vidimo v vseh oddelkih, kjer Rusi nijso sreče imeli, le imena nemškega ali sploh neruskega glasu. V Kavkazu, ruskej azijskej vojski za hrbtom, so se ruski mohamedanci z orožjem v roci vzdignili zoper Ruse bolj ostro nego je bilo pričakovati. Za tega del miruje zdaj nekaj časa rusko vojno delovanje proti Turkom. Nasledek vsega tega pa bode vendar le ta, bodo Rusi te svoje nepokorne podložnike krvavo ukrotili, ker so jim v onem času v hrbet pali, ko so imeli sovražnika domovine pred soboj. S tacimi divjaki je teško postopati mirnoljubno. Kako krvavo se menijo Turki boriti, kaže ogovor novega turškega poveljnika Me-hemet-Alija na svoje vojake, kakor ga priob-čuje angleški list „Daily Telegraph". Rekel je Turek: „Mi moramo Rusom grob skopati na tej zemlji ali pa sebi. Bojujte se s po-gumom. kakor so ga vaši očetje v boji imeli." Za odgovor. Stari renegat in izdajnik Dežman je zopet pero prijel in napisal štiri članke za „Laib. nad menoj, Jjudovladar! ki si jih govoril v navzočnosti svetopokroviteljev ? Nezgodna smrt ne dohiti človeka, ker še jaz, tvoja ljubljena in od tebe zapuščena, živim. Ta šala zadostuje, ljudovladar! jaz teško pogubljiva se bojim ; pokaži se, gospod! Vidim te, vidim te, kralj Naišadanec, za grmovjem si se skril, zakaj mi ne odgovoriš! Pregreha je, prvak kraljev ! da k meni, ki sem ti sledila, in ki zdaj jadikujem, ne prideš in me ne tolažiš, kralj. Ne milujem sebe same, tudi nič dru-zega, nego to me žalosti, da boš samstvoval, kralj! to obžalujem; če boš žejen, lačen, utrujen zvečer pod drevjem počivajo sedel, mene ne videč, kako ti bo pri srcu?" Potem je Dumajantica, grenke žalosti polna, ihteča, v samoti sem ter tja tekala, jokajoča in žalostna. Zdaj se dvigne naglo, zdaj pade turobna, zdaj obledi boječa se, zdaj kriči in jadikuje. Bajmija, soprogu udana, vzklikne: Po čigar prokletstvu je Naišadanca zadela ta bolest, temu se naj še hujša nesreča pripeti od najine. Kdor je Nalu, ki nij hu- Tagblatt" in jih po vrsti priobčil pod naslovom „RUckblicke." Ne zdi se nam sicer vredno niti potrebno na vse Dežmanove, uže znane zavijače odgovarjati, le toliko bodi rečeno: Ko bi ^slovenska narodna stranka ali njeni vodje tudi še toliko grehov imeli, zaničevanja vreden bi bil in je vendar vsak narodnjak, vsak Slovenec, ki narodno reč zapusti in uskoči v protivni nemški ali nem-škovalni tabor ter vojuje ali glasuje proti prejšnjim soborcera in sorodcem. Kar svet stoji, so take renegate dobri ljudje zaničevali in zaničevali jih bodo, dokler bode človek živel in ljubezen imel do domovine, rodo v ine in do česa blažjega sploh. Dežman naj si spiše prste do krvi, madeža narodnega izdajstva svoje krvi in svojega slovanstva, ki njega in nekatere njegove pajdaše krasi, ne bode opral se sebe nikdar. „Stvar je zmagala," „die Sache selb3t hat gesiegt" pravi „Tagblatt." Mi imamo na to za odgovor samo grohoten zasmeh! Kdo je zmagal, to boste pri verifikacijah čuli, in sicer tako, da vam bode po ušesih brenčalo. Tačas bomo mogli tudi mi iz deželnega' zbora povedati vse, kar se nam zdaj ob kratkem konfiscira. In če nam „Tagbl." nemško in nemšku-tarsko pravičnost obeta: „Mogen die Miiu-ner von drtlben ja nicht glauben, dass die klinftige liberale (!?) Landtagsmajoritiit die Bahn des Rechtes und der Gerecliti gkei t verlassen vverde", imamo zopet le grohoten zasmeh za odgovor. Pravičnosti od vas pričakovati? Od stranke, v katerej je soposlanec en Vesteneck ! ? Če pa „Tagblatt" misli, da je njegova dobnega srca, to storil, naj živi življenje brez veselja, žalostnejšp od najinega!" Tako je žalujoča soproga kralja velikodušnega iskala, moža v loki od zverine čisla-nej, kakor brez uma klicaje: „Oh, oh, kralj!" In tekala sem ter tja. Ko je brezmerno jokala in kakor pomorska postojna ukala in zelo, zelo žalovala, je naglo prišedšo in v ko-lobaru se vrtečo Bhaimijo zgrabila kuča, velikega telesa, gladna. Od kačo zgrabljena in strahu polna ne obžaluje sebe sume, obžaluje Naišadanca: »Oh pokrovitelj! zakaj ne dojdeš k meni, ki sem v gozdu od te kače zgrabljena brez varstva V Kako ti bo pri srcu, ko se boš zopet mene spominjal, Naišadanec, prokletstva rešen zopet zadobivši razum, zavednost, bogatstvo? Kdo te bo utrujenega, lačnega, po slabosti pohabljenega rešil, prvak kraljev, mož brez krivde ?u Potem zagleda nek lovec, v gostem gozdu šetajoč se, jokajočo deklico in se jej naglo približa. Bhajmijo, devo velikih očij, ugledavši kačo z ostro pušico presuue. Kačo, ki se nij prihodnost pri nas, odgovarjamo mi: mogoče! Ali verjetno nij. Ako pade končno slovanska stvar, pade tudi slovenska naša in mi bomo ponemčeni. Ako pa zmaga slovanska stvar, se nam tudi ia slovensko nij bati in se ne bojimo ni ia hipec, tudi ne, ko bi nemSkutarji bili uže desetkrat zapored in ne le enkrat v Kamniku in Postojni večino odvisnih ljudij skupaj s tolkli. Voila tout. Mobiliziranje avstrijske vojske. Zadnjo nedeljo je bil na Dunaji velik shod ministrov naše monarhije, in sicer so bili nav-zočni in skupaj sklicani „naši" cislejtanski, ogerski in skupni ministri. Cesar je predsedoval. Govori se sploh in piše se, da so imeli vprašanje v razgovoru, ali nij uže čas prišel, da naša monarhija glede vzhodnjega vprašanja in rusko-turške vojne v delovanje stopi. Kaj se je odločilo, to nam nij znano do sedaj. Kaj Magjari žele, to nam kaže in pripoveduje poštanski tabor, ki Be posnemlje v mnozih taborih po Magjarskem, kjer se povsod ščuje zoper naše slavjanske brate Ruse. Kaj bi radi nemškutarski, nas Slovane sovražeči ustavoverci, to beremo dan na dan iz „N. Fr. Pr." in raznih „Tagblattov". A kaj bi proti onima dvema radi m i Slovenci in sploh Slovani v Avstriji, mi dejanska ali faktična večina monarhije, to je cesarskemu dvoru gotovo dobro znano. Mi terjamo ia hočemo korist monarhije, razboj gnjile iu historično nam protivne Turčije, korist krščanstva. Zarad tega in ker položaje precej dobro poznamo, zanašamo se mi Slovanje samo na modrost visoke cesarske krone same, ki bode tudi v tem ministerskem svetu imela prvo in odločilno besede. Mi vemo, da nas Slovanov, svojih najboljših in najzvestejših podložnikov, ne bode vodila v boj zoper velike brate naše, Slovane Ruse, temuč da naš cesarski dvor hoče in namerava v prijateljstvu z Rusijo rešiti veliko orijentalno vprašanje. Mož, ki je z dvorom vedno v zvezi, ki je visok položaj imel in ga bode še imel na strah nemškutarskih ljudij, zvedel in povedal je našim možem: nikdar se nij bati, da bi naša vis. dinastija dovolila kedaj v kako akcij« napor Rusijo. Stvari se bodo i spremenile kmalu. Notranje so pa mej visocimi krogi uže jasne od Reichstadta sem. Zato bode mobilizacija in akcija sama v sporazumu z Rusijo, previdno pač, a gotovo ne Slovanstvu na Škodo, Enodnevne image ustavoverake imajo bas tudi le enodnevno veljavo. Nafta avstrijska monarhu-na in naša slovanska ideja je pa močnejše, v boljše koreninice oprta in vraš-Čena, nego da bi se dala izruvati, in celo njeni protivniki bodo pomagali jej vzrasti in okrepiti se. Nam Be zatorej osvojenje slovanske Bosne In Hercegovine po Avstriji in tako prirast slovanskega elementa k naše j državi zdi davno sklenena in prej ali s'ej gotova stvar. 0 položenji na Francoskem. Tako prenagljeno uže dolgo nij kateri državnik delal, kakor Mac-Mahon, predsednik Francoske republike 16. maja t. L, ho je kar na vrat na nos zapodil ministerstvo, vzeto iz večine in razpustil narodno zbornico. To vidi zdaj sam. Kamor se obrne, nikjer nij izhoda; godi se mu, kakor onim vojujočim, ki svoje vasi požgd in svoje mostove podero, da bi si jih sovražnik ne ukoristil — ako se pozneje hote sami vrniti, Be pa ne mogo. Mac-Mahon se je hotel zvezati z vsemi drugimi strankami, samo da bi zoprne republikance uničil. A zdaj bonapartisti nočejo vedeti zanj, legitimisti se kujajo in beže pred njim, orleanisti bo ga tudi povsod ogibajo. Nikamor se mu nij mogoče opreti. Nered v njegovej vladi samej je tak, da se celo zdaj, neposredno pred volitvami, misli na njeno raz-puščenje. Ministerstvo bi rado kaj odločilo, pa ne more in si ne upa. Zato Mac-Mahon baje misli kar naenkrat zopet prebrniti vse, kar je 16. maja postavil, ker vidi, da na ta način ne opravi ničesa. Pri vsem tem pa republikanci napredujejo povsod in njih zmaga je gotovejša, nego ikdaj poprej. Vlada jih se ve da zatira pov-sodi, kolikor in kakor se le da, in ravna, z njimi ravno tako, kakor se drugod z opozicijo ravna. Zatira jih z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi; konfiscira njih časnike in prepoveduje njih prodajanje po ulicah in po provinciji, dočim reakcijonarne liste kolikor se da, podpira. Toda, kakor uže sploh krivično proganjanje še nij imelo nikjer stalnega vspehs, nego je le proganjanca ojačilo in ga bodrilo k podvojene j delavnosti, tako je tudi tukaj. S proganjanjem vlada bolje deluje za republikansko stvar, nego li republikanci sami. Narod ravno zdaj republikanske časnike bolj čita, kakor sicer, saj je to uže v človeške j naravi, da ima posebno ono za-njo največji čar, kar je prepovedano. Tako vlada svoje nasprotnike proti Bvojej volji podpira. Republikanci delujejo pa na tihem, a vspešno. Čedalje trdnejša je njihova stranka, vedno je sloga večja mej njimi. Oni se nočejo prenagliti, se nečejo preveč utruditi, nego polagoma korakajo v boj, a sd zavestjo, da zrna* gajo oni. Njih pariški odbor je republikanskim listom po deželi dal sledeče nauke: 1. Naroda se poda račun o delovanji razpuščene narodne zbornice, da Be s tem zavrne popačeno poročilo službenih listov. 2. Na Čelu časnikov naj tiskajo postavne določbe o zlorabi in zločina pri volitvah. 3. Namestu podlistkov naj se tiskajo zmerno pisane republikanske brošire. 4. Otvorijo se mesečna naročenja in cena Časnikov se zniža, da mogo tudi ubožnejši čitati jih. 5. Večkrat se objavijo samovlastni čini vlade, čisto objektivno. Proti temu ravnanju republikancev prefekti nemajo nobene oblasti, ker je čisto za« konito. In tako smejo republikanci potolaženi iti v volilni boj; nasprotniki njihovi so rovanje proti njim tako nerodno začeli, da se je orožje proti njim samim obrnilo. Na strani republikancev pa je pravica, in ta se ne da vedno zatirati. Končno zmaga povsod, in potem je njena zmaga tudi stalna, ker ima trdno, neomajljivo podlago. Politični razgled. Udiranje stošele. V Ljubljani 31. julija. Potrjuje se, da je general baron IfMoi» I i u nt-tj, komandant in upravitelj v vojnej granici, dal svojo ostavko in sicer zarad tega, ker hoče magjarski minister z graničarskim denarjem zidati tako železnico, ki bode Ogerskej več nego hrvatskoj granici na korist. Kako bode zdaj vladar odločil ? in druge dare opravivSi, kralj! kako mene kaniš, prvak mej možmi! Spominjaj se besedij, presvitli! ki si jih govoril v mojej navzočnosti, junak! Spominjaj se tega, kar so tiče in gosi rekle v tvojej bližini, vladar zemlje! in kar si meni v obraz povedal, blagovoli se tudi na to ozreti. Pročitaj dobro štiri Vede, Ange *) in Upange, vladar! resnica je samo ena. Zatorej blagovoli, pobeditelj sovražnikov! vres-ničiti besede, junak ! ki si jih nekdaj v mojej navzočnosti govoril. Ti, brez krivde! nijsem li jaz v resnici tvoja ljubljenka, zakaj mi ne odgovarjaš v tem strašnem gozdu? Grabi me silen kralj gozdov z odprtim žrelom gladen, zakaj me ne braniš ? „Druge ne ljubim, kakor tebe," tako si govoril vedno. Vresniči, blagi mož! davno dano besedo. Zakaj ne odgovarjaš brezzavestnej jadikujočej dragej soprogi, vladar! zažiiljen želečej, pokrovitelj ? zakaj mi ne odgovarjaš ? Mene, ki sem vpadla, žalostna, bleda, siromašna, vladar! na pol oblečena, osamela od pokrovitelja zapuščena, kakor od ') Angi in Upangi, sospisi pobožnega in znanstvenega obsi-žka. Pis. ustavljala, umorivši lovec reši Bhaimijo, jo umije, potolaži, krepča in povpraša: „Čegava si, gazeli in teletu v očeh podobna, in kako Bi prišla v gozd? kako si dospela do take bede, blaga?" Damajantica vprašana, mu pove vse po resnici. Na pol oblečeno deklico polnih nedrij in beder, nežnih lepih udov, obraza polni luni enacega, očij oblokanih z obrvmi, deklico milo govorečo gleda lovec in ljubezni vzkipi. Z milim in šepetajočim glasom jo je zaljubljeni lovec tolažil; to je razumela blaga Damajantica. Hude jeze napolnena je zarudela v ljutosti. Ta pa, hudobnih misli, malovrednež, se je ne predrzne dotakniti in gleda nedostižno, ki je vzplamtela kakor ogenj. Ker nij bilo časa mnogim besedam, ga je Damajantica, žalostna soproga in kraljestva, proklela : „Ker na druzega ne mislim, kakor na Naišadanca, naj ta hudobnež dušo izdihne." Ko se je ta beseda izgovorila, pade lovec mrtev na tla, kakor drevo od strele zadeto. Ko je Damajantica lovca vmorila, se je podala deklica lotosovih oči v strašen in zapuščen gozd, ki je odmeval glas grilov, kjer kraljujejo levi, risi, tigri, medvedi in bivoli, kjer žvrgole trume raznih tic in kjer razsajajo roparji. Tam vidi brege, napolnjene z raznimi rudami, šumeče grmovje, čudovitne votline, roke, močvirja, jezera, raznovrstno divjaščino in tiče, mnogo strahovitih Pisačasov x) in Rakšasova) in kač, luže, ribnjake, visoke gore, reke, čudovitne slape; hči Vidharbskega vladarja je tam videla v ;trumah bivole, mr-jasce, medvede in gozdne kače. Vidhanbija krasna, slavna, blaga in stanovitna se šeta iskajoča Nala in ničesar se ne boji kraljeva hči Bhaimija. V grozen gozd prišedši, žalujoča po soprogu, je žalostno jadikovala ; ker so jej od žalosti po soprogu udje oslabeli, se nasloni na pečino: Vladar mej Višadanči, visokih prs in močnih rok! kam si Sel, kralj! zapustivši mene v osamelem gozdu? Asvamedh") *) Pisačas, ime zlih duhov. Pis. ■) Kakšas, ime bogov orjaške velikosti, ljudem sovražnih. Pis. •) Asvamedh, konjski dar. Pis. Bode li ostavko vzel? Ali se bode razpor Hrvatske z Ogersko začel? Vnanle drinvr. Stari sovragi Kumgv in nas vseh Slovanov Angleži in za njimi neki Nemci (pa ne vsi) ne nehajo razne laži zoper naše brate Ruse trositi o groznostih in neusmiljenostih, katere Rusi baje počeojajo zoper Turke. To je vse zlagano. Ko bo pa Turki 400 celih let naše brate kristijane drli in morili, nijso ti angleški ljudje nič graje imeli nanje!! .4Nf/fc«f'iM tuga „Ruski Mir", da če Carigrad zasedejo, ne morejo več kot 50.000 mož vanj postaviti. Te bodo pa Rusi, porazivši Turke lehko izgnali. Sicer se pa Rusija u£e zdaj zoper angleški denar, angleško orožje, angleške oficirje bori. Suš tu n hoče baje na vsak način črno prorokovo zastavo razviti; zato je odstavil dosedanjega Šeik-ul-islama, Hasan Hairulaha in poklical bolj poslušnega. Velevlasti svetujejo Turčiji, naj zastave ne razvije, ker potlej bi ne imele nobenega povoda Turčijo še braniti. Turki pa se uže pripravljajo na splošno k la nj e kristijanov s tem, da po svojih plačanih nemških in ogerskih listih lažejo o „ zverstvih Rusov'-, češ, da bi potlej sami bolj uzrok imeli klati. Kakor da bi zveri Turku uzroka treba bilo — kaka ironija! italijanski* vlada se trudi vele v lastim zagotovljati, da ona nema nič vojevitih ali osvoje val ni h namer in da hoče neutralna ostati. To je menda razumeti, tako dolgo, dokler drugače ne kaže. Nemiki cesar Vilhelm zapusti Gastein 7. avgusta. Na vračanji se snide z našim cesarjem Francem Josipom. Dopisi. Iz Postojne 30. jul. [Izv. dop. j Povedano je bilo uže enkrat v „Slov. Narodu," kako je bilo mogoče, da je dr. Dev zmagal pri volitvi v deželni zbor, kakih sramotnih Bredstev se je posluževal, kako je sam beia-čil glasove celo pri tacih volilcih, od katerih bi moral vedeti, da se ne bodo dali nikoli preslepiti, da bi pomagali kedaj k takej zmagi, katere se gosp. dr. sramovati mora. Povedal je g. pisatelj v omenjenem članku, da je Devov pisar Prosenec, vulgo dr. Škarnicelj v njegovem imenu kupil tukajšnje dolenske fantaline s pijačo, da bi imel tudi te jezične korenjake na Bvojej strani, da bi mu tudi ti s ponočnim razsajanjem, vpitjem, zabavljanjem, zmerjanjem, groženjem, bogokletstvom in celo s pretepom pomagali do zmage. Le-ti bo svojo dolžnost gotovo storili, da črede odločena jelenica velikih očij, ne spoštuješ, čestitljivi! pobeditelj! veliki kralj ! Jaz, v velikem gozdu sama bivajoča Dajamantica, te nagovarjam; zakaj mi ne odgovarjaš? MoJ plemenitega rodu, blagega značaja in lepil udov, te li ne bom ugledala na tem bregu, prvak mej možmi! v tem Btrahovitem gozdv, kjer bivajo levi, risi? ležečega ali sedečegu, vladar mej NiŠadanci! ali pa hodečega, blaji mož, množitelj mojih tug? Koga naj vprašlm o tebi žalostna, tuge polna: „Si morda n-del kje Nala v gozdu?" Kdo mi pokaže v gozdu denes kralja krasnega, velikodušmga, pobeditelja sovražnikovih trum? „Nnl, lotosfvih očij, kralj, ki ga iščeš, tukaj le je", od loga bom slišala ta sladki glas? Gozden kralj, srečen, tiger s Sitimi zobmi, velikih čelusti, prihaja ravno; btžam se mu brez strahu. „Ti si kralj zverinel ti si gospod v gozdu. Jaz sem Damajantica) hči Vidharbhskega kralja, Nisidanskega vlaiarja, Nala, pobeditelja sovražnikov ; soproga iščem sama, nesrečna, žalostna. Potolaži me, kralj! če si videl Nala, ali me pa pogoltni kralj mora g. Dev z njimi prav zadovoljen biti ; morebiti jih je za njih izvrstne čine še premalo odškodoval. — Oni nijso po noči pred volitvijo samo na vse grlo po Postojni vpili „živio Dev" in na to od zadaj po mestu z rokami ploskali; ne le mirne domu gredoče ljudi na cesti napadali „si Slovenec, prokleti Slovenec," „živio nemškutarji," „živio Dev" etc. oni nijso le poštene narodnjake pred hišami zmerjali z mnogimi njim lastnimi zmi-javkami, hoteli so tudi pokazati svoj pobalinski pogum s tem, da je jeden izmej njih vrgel poleno v priletno in bolehno ženo, kateri je prebil spodnjo ustnico, da jej je mogel zdravnik še tisto noč šivati. Kaj ne, da je to skoraj neverjetno, pa vendar sveta resnica. Bolj natanko črez to junaštvo je nam razjasnila obravnava o tej stvari, ki je bila 19. t. m. pred tukajšnjo sodni jo. Pri tej se je dokazalo, da je vrgel poleno tukajšnji napuhneni brivec in krčmar Franc Ino-cente, ki se je akoravno oženjen, tudi mej pijano druhal mešal, ker je ta pri njem pila in ker ga je po njego ve j lastnej izjavi bil kupil dr. Dev b tem, da mu je posodil 300 gld. Obsojen je za stoje junaštvo na tri dni zapora ali pa 15 gld. globe. To mu bo morebiti malo krv ohladilo. Ako je dobil obtoženec zadosti ali ne, nečemo preiskavati, le to še povemo, da je pri obravnavi nij rekel obtoženec dvakrat in povdaril, da nij on te pijane druhali peljal iz krčme in jo šuntal, ampak, da je to storil Devov pisar Pro-senc, da je namreč ta rekel druhali ,,le udarite!" To je povedal torej Inocente v drugič posebno s povdarkom. Pričakujemo, da bode sodnija to stvar natančneje v roke uzela. Je Postojnskemu nemškutarskemu advokatu dovoljeno tukajšnje fantaline, ki so uže tako na pretepovanje nagneni, po svojih pisarjih šuntati zoper mirne narodnjake? Gotovo mu ne dela časti, imeti taka pisarja, ki Be tudi zdaj po volitvi vedno mešata mej pijane fantaline in mej nimi zabavljata irez mirne narodnjake. Napravila sta le-te jže tako daleč, da so zložili Devu na čast pesem, v katerej so naj bolj pomenljive besede: „Kadar pa dnarca ni. Nas pa Dov preskrbi*" Le čudno, da so naredili to slovensko, gozdni! če mi o Nalu ne poročiš in me te žalosti ne rešiš." Ko je slišal v gozdu moje žalovanje kralj zverine, gre k reki z jasno vodo, tekočej v morje. To krasno goro z mnogimi vrhovi, ki se svetijo in neba dotikajo in v mnogih barvah bliščijo, srce razveseljujejo, to goro, napolnjeno z raznimi rudninami, z žlahtnimi biseri olepšano, temu velikemu gozdu, kot zavarovalnico postavljeno, ubljudeno z levi, risi, sloni, mrjasci, medvedi in gazelami in od raznih tic povsod obiskano kraljico bregov bom vprašala o gospodu: Odlična, lepa, nebeška, slavna, pribežališče ponujajoča! pozdravljam te prišedša ; vedi, kraljeva hči sem, kraljeva soproga, Damajantica slavljena. Kralj Vidar-bheto je moj oče, velik junak, Bhim po imenu, gospodar zemlje, oskrbnik treh okrajev, asva-medhske in radžasujske l) darove daruje, najboljši kralj, lepih in velicih očij, pobožen, blag in resnicoljuben, plemenitega značaja junak, v dolžnostih podučen, čist, varuh Vidharbhov, ') Radžasuja jo daritev, ki jo opravlja kralj s pomočjo podvrženih kraljev. Pis. ker zraven vpijejo „hali, halo, Slovencev vec ne bo" in tudi to slovensko. Ker sta se uže toliko potrudila omenjena pisarja Uzar in šker-nicelj, naj bi se vendar Še potrudila in svoje prijatelje navadila kako nemško klafarsko, kar bi njih v veljavi morebiti bolj povzdignilo. Prosimo pa jih mirni narodnjaki, naj jim naročita da pustijo vsaj nas na miru po noči na cesti, naj nas ne insultirajo „si Slovenec, spat Slovenec, živio Dev" itd., da ne bomo primorani se pri s od nij i zavoljo tega pritožiti. Domače stvari. — (Ljubljanski škof g. dr. J. Pogač ar) je Šel 29. t. m. na Dunaj. — (Koze.) Piše se nam, da so se pokazale v tukajšnjej predilnej fabriki poleg kolodvora „koze". Fabriško presto j ništvo je ukazalo vsemu svojemu osobju dati si koze staviti ali pa 14 dni ostati iz fabrike, da ta bolezen dalje ne poseže. — (Konfiskacije.) Zadnje „Novice" so bile, kakor iz uradnega lista vidimo, konfiscirane zarad članka: „Spomini na volitve poslancev v deželni zbor kranjski." Konfiskacija se opira na §. 300 k. z. — (Kocijančičevih pesni II. zvezek) se tiska in utegne priti na s vitlo uže meseca septembra. — Kdor želi kupiti prvi zvezek ali naročiti si drugi zvezek, naj se blagovoli obrniti do g. Frauja Drenika v Ljubljani. — (Tarifa mesa) je v Ljubljani za avgust normirana: Kilogram najboljšega vo-lovskega po 54 kr. slabšega in kravjega po 48, 40 in 32. — — (Najdba.) Župnik S. Robič je našel v mokriškej jami dve dobro ohranjeni črepinji jamskega medveda in divjega prašiča. — (O k r a d e n a) sta bila vinska trgovca Jože Ilec in Luka Klun, ko sta na Dolenjskem v Čateži prenočevala. Vzeto jima je 650 gold. denarja iz hlač, katerih speč niti slekla nijsta bila. — (Požar.) Iz Drvanije poleg Št. Lenarta v Slovenskih goricah poroča se nam, da je g. Dominiku Colniku gospodarsko poslopje do tal pogorelo. Škoda se ceni na gld. 4000 — 5000. —; razun tega pa je zgorelo tudi dvoje otrok. Vzrok požara nij še znan. Poslopje je bilo zavarovano pri banki „Slaviji". premagalec mnogih sovražnikov; vedi, tega moža sem hči. Mej Nisadanci je vsak moj, velika gora! prvak mej ljudmi, s sprejetim imenom Virazen imenovan, slavljen. Tega kralja junaški sin, srečen, hraber, je podedoval po očetu kraljestvo in vlado, Nal po imenu, pobeditelj sovražnikov, zamorec, tudi Punjaslok imenovan, pobožen, v Vedah izveden, zgovoren, poštenjak, somapivec *), ognjaljub, duhoven, radodaren, vojak, vladar; vedi, visoka gora! ta je moj mož; a jaz, zapuščena od sreče, soproga oropana, brez pokrovitelja, nezgodi podvržena, iščem moža, izmej izvrstnih mož najizvrstnejšega. Je-li izmej sto tvojih do neba se dvigajočih vrhuncev videl kateri Nala v tem strašnem gozdu? Se ti je Nal, hraber kakor prvak, mej levi umen, dolgih rok, krepek, korenjak, resnicoljub, mož vele-slaven, kje prikazal? Visoka gora, zakaj mene plakajoče, osamele in žalostne z besedico ne potolažiš, kakor hčer svojo? ') Somapivec, kateri pijo sok, iztiakan iz rastline asclopias acido ainrita i(*Pp*5ot«, Pis. (Dalje prih.) Slove — (G. Baudouin de Courtenaj), po Slovenskem znani ruski pisatelj in profesor na Kazanjskej univerzi, je izdal v rSlavjan-&kem Zborniku" novo delo o Uezjanih. — (Idrijska čitalnica; napravi veselico v nedeljo 5. avgusta t. 1. na g. Lesko-vičevej pristavi. Frogram je: 1. J. Ser jun: Hajdmo na pristavo, popotnica; igra čitalniška godba. 2. A. llajdrih: a) Slava Slovencem, zbor. b) Mladini, zbor. 3. Ziehrer: Am Rio de Janeiro, valcer; igra čitalniška godba. 4. Dr. li. Ipavec: Domovina, zbor z bariton in tenor solo. 5. Verdi: Gavatina iz opere Er-nani za rog obligat. (i. Pozdravni govor. 7. O t to: Devi, čveterospev. 8. Prva ka-drilja na prostem. 0. Roris Miran; „Raja". 5. Na meji: deklamacija. 10. C. Erichsen: RosenbUitter, polka fran<;aise: igra čitalniška godba. 11. F r. Schubert: Kak zala je, zbor. 12. Druga kadrilja na prostem. 13. Po jezeru; obče petje z godbo. 14. S reč kanje. Pozneje ples v zgornjih prostorih. — Pri slabem vremenu vršile bi se točko programove v velikej sobani. — Začetek ob 4. uri po polu dne. Odbor. — (Iz cerkljanske okolice) se piše „S1.U: Strela ubila je 3. jul. 21 let staro dekle Meto Mertelj, mežnarjevo iz Dvorjan. Šla je po poludne omenjenega dne z dvema tovarišicama s polja domov; na glavi nese Škaf, v katerem je imela razsajeno matiko. Nevihta pride, in mahoma trešči v matiko, ter skozi škaf nesrečnici v glavo in od tod skozi život v zemljo. Dekleta popadajo vsa. Najmlajša, komaj 15 let stara, se zdrami najprej, večkrat hoče vstati, pa zopet pade, vendar je šla sama domov. Četrta tovarsica priteče, pa nij jej bilo moč drugi pomagati, kot ti najmlajši. Meta je bila mrtva, druga pa se je probudila še le drugi dan. — (Iz slovenskega Staje rja) se nam piše: Tudi pri nas je mnogo agentov iz nemškega rajha, kateri kupujejo vole in krave. Na zadnjih semnjih v Planini in Pišecah in v Lušjakah na Hrvatskem so vso boljšo govedino pokupili. — (Iz hrvatBko-štaj erske meje) se nam piše: Pri nas vlada strašna suša. Pšenico in rež smo poželi, sta prav lepi, tudi vinogradi kažejo lepo. Turšicain krompir dobro raseta, le dežja je silo potreba vsem. Celo vodnjaki so posušeni, da nam je zelo hudo za vodo. — (Iz Primorskega) se piše: Na-mestništvo v Trstu naznanja, da se bodo letos na Primorskem na 4 postajah marljivim živinorejcem delila darila za konje, in sicer v Tolminu za sodnijske okraje Tolmin, Bovec, Cerkno in Kanal, dne 18. septembra v Gradiški na južni del poknežene grofije Goriške in Gradičanske in za tržaško okolico dne 20. septembra, v Bulji za sodnijske okraje Bulje, Koper, Piran, Buzet, Matavin in Poreč dne 22. septembra in v Paznu za okraje Pazin, Pulj, Dinjan, Rovinj, Labin, Volosko in Novigrad. — (Kmetijsko društvo v Gorici) je sklenilo po mogočosti pospeševati ustanovitev posebnih vinskih družeb v raznih vinskih krajih te dežele po izgledu štajerskih vinskih družeb, ki so v tem obziru najboljše vspehe dosegle. — (Velika nesreča) se je pripetila na Goriškem v Otoku pri Orehovljah. Mati, vdova, pustivša dva majhena otroka na domu, šla je k sinu samo za pol ure; v tem kratkem času nastal je v hiši ogenj in je vse vpepelil; otroka sta zgorela in ž njima vse imetje uboge vdove. — (V Solkanu) je bil zadnjo nedeljo pobit nek Bratuž, ki je hotel braniti svojega malopridnega sina. Z noži je bil razmesarjen in teško okreva. Solkanski lopovi se nahajajo uže v varnem zavetji. Omeniti moramo, pravi „Soča", pri tej priliki, da se je začelo div-jaštvo širiti na vse strani. Posebno se odlikujejo v tem Štandrežki faatalini, koji iščejo prilike, da bi mahali s svojimi pestmi po nedolžnih ljudeh. Pojdite divjaki raji na Turško. — (I z p o d e n) je M. Sacomani, urednik „11 Goriziano", iz Avstrije. Tujec, importirau iz blažene Italije, se je drznil trositi svoje destruktivne tendence v tujej državi. Prav bi celo bilo, da bi takemu, na pol izobraženemu možaku usta popolnem zamašili, a nasprotno naj bi se nekoliko bolj svobodomiselno postopalo napram lojalnej slovanskej žurnalistiki. lia/,iie vesti. * (Ustrelil) se je prošlo soboto v Gradci 25 let stan gimnazijski profesor Albert Koščil iz Osjeka se samokresom. Kroglja je šla skozi srce. Bil je boleheu in je bil uže od aprila t. 1. v Gradci, da bi okreval. * (Podrla) se je ieča c. kr. sodišča v Gospiću, pri čemer je bilo ranjenih več osob. * (Ostrupljenj e.) Nek železniški čuvaj v Šenbruuu si je dal skuhati gob, katere je jedel se svojo rodbino. Mej gobami so bile pa tudi gotovo nekatere strupene, kajti umrla sta uže Uva otroka. Čuvaj sam je nevarno zbolel. * (Zginil) je iz Badna iz toplic grof Vasquez - Pinos kar nanagioma. Sodnija ga išče, ker je zapustil tam 2000 gold. dolga. * (Nevihta) je bila 27. julija v Kraljevem dvoru na Češkem. Mali potok je na-rastel na deročo reko, ki je podkopala več hiš in preplavila polje. Strela pa je podrla dvoje hiš in ubila enega človeka. * (Velik požar) je bil 24. julija v ogerskej vasi Nagy-Megyer. Pogorela je cerkev, farovž in 49 hiš. Človek k sreči nij noben zgorel. Vihar je bil tako velik, da nij bilo mogoče gasiti. * (Požar) je bil tudi v poljskem mestu Vielički, kjer se izkoplje največ soli v našej državi. Mesto je v sredi pogorelo 2G. julija popolnem in požar je prihodnje dni dalj« trajal. Gasilo se je le z majhenim vspehom * (Pogorela) je dalje vas Cerhovica v horovickem okraji v šestih tednih uže trikrat. 11. julija je pogorelo 25 hiš, 4. julija nekaj gospodarskih poslopij, v torek 24. julija pa zopet 23 poslopij. Misli se, da nek hudobnež nalašč zažiga. * (M rličev denar.) Nedavno je v Pres-burgu na Ogerskem nek Markbreiter skočil v vodo. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da ima mej svojimi zapuščenimi rečmi 140.000 gld. denarja. A našlo se nij ničesa. Te dni pa so ribiči v Vojki našli njegovo truplo; mrlič je imel okolo sebe pas, v katerem je bilo zares 140.000 gld. denarja, kateri je zdaj shranjen pri tamošnjem stolnem sodniku. * (V o 1 k o v i) so se po Ogerskem in Sed-mograškem zopet jako zaredili. V kesinskih gozdih jih je toliko, da so grofu Želinskemu ugrabili uže 87 ovac. Umrli v IJii»njuni ud 21. do "Jti. julija: Anton Grablovic, tesar, 3tf 1., valed ostreljenja, — Ileruienegiida Posti, geoui. otrok, 14 in., za drit»ko. — Luka Modrijan, delavec 40 1., za vtrpij. pljuč. — Katra Zaduikar, gostinja, 27 I., za vnetjuni inožjan. uareuice. — Bernard Zupaučič, čuvaj, ot> I., vsled poloui ljenja udov. — Marija Matohč, pisarja vdova, <8 1., in Lovruno Hujan, gostač, bU 1., oba vsled starosti. — Janez Jankuvić, del. otrott, 'A '/s i«» vsled U«iN /.m na obistih. — Milan 8vetek, želu*., uradnika otrok, 1 1, za vnetico vratu. — kr. Sorcan, čruvjar, bO I., vsled gnojenja udov. — l-'r. Eržen, ćit. sluge otrok, 10 m., za Unsko. — Marija 8uhwiiiguainuier, kondukterja otrok, U 1., za sušico. — Martin fetrič, hlapec, f»2 1., aa vtriplj. pljuč. — Marija Jankovič, kmetica, 53 1., vsled obstreljenja. — Terezija Borstner, tesarju žena, 67 I., starosti. — Jožu Caoak, čuvaj v pns. delavnici, 33 1., za jetiko. — Marija Kavuahrib, tesarja otrok, '6 1., za sušico. — Frančiška Oražem, m trt 11 m:-a delavca otrok, 4 1., za kozami. — !• r.mo. Juriuan, dninarja hči, 3 1., zaradi kašlja. — Ana Ferliitec, krciuaija otrok, 3 1., za grižo. J-zuiiajkaa, bor&a 31. julija. (Izvirno telegrafi čno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 61 gld. 25 kr. jciiKUii ur z. uoig v hrubru , , 65 n 90 „ Zlata renta ....... 73 m 45 „ 1860 drž. posojilo.....— „ — „ Akcije narodne banke 7tf4 „ — „ Kredi i ne akcijo . , , 153 „ 25 London ... 123 „ 70 " Napol. 9 „ 88V, „" C. a. cekini...... 5 „ 9t Srebro ;08 , 85 " Državne marke . . 60 „ 80 " 8 oralov dobre zem\je, ki lehko prežive eno rodbino, se prodajejo za 320 go/d. z 100 gold. are, tudi manjše in večje parcelo do 600O oralov, kakor tudi vaške kreme v Slavoniji so dobodo. Več pri direkciji plem. posestva Uljanik, Dunaj, V., KettenbriickengaBse 11. (198—2) Praktikant so sprejme pri gliavueiiiu opratviiititvu 1'estnn-»ke zavarovttlu« družbe v Ljubljani. (192-3) Franc Drenik. (190—5) Med. in Chirurg. I dr. L. Jenko, t c. k. flzikus, zdravnik za oči i. t. d., X ordinira na mestnem trga St. 21 (v Pctričičevi l hiši), od 9. do 11"/» ure dopoludne. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ t t t Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Na gospodstvu Kraj pri Brežicah jo na prodaj 1100 veder izvrstnega belega vina po »nižanoj coni, skupno, k\kor tudi v partijah od 80 veder naprej. — P. n. kupci, kateri bi želeli vino ia mestu poknsiti, naj izvolijo poprej pismeno naznaniti oskrbuištvu ouinnjmegn gospodstva, prihod v Brežicah, dan in vlak, da so jih more n* zelenici b priliko počakati. (191J —2) HENRI NESTLE-jeva z^dAImi ai©jkffi zi fin©©© E. j j Im m*nvn • ^* Bl> e,ik('rt' vsako dozo s podpisom izuajditolja M l Ilir l ii