Odgovorni vrednik in založnik: MMr. Janez M£t\ M*ofja<-ar. M 28.	V Četertik 12. maliga Serpana.	#«-».
Pastirski list.
\a Dunaji zbrani nadškof je in skope Arxtrijan-skiga cesarstva vernim svojih sko/ij pozdravtjenje in stegen od Boga Oveta in našiga Gotpoda Jezusa Kristusa.
o božji milostljivi previdnosti smo se podpisani škofje Avstrijanskib dežel po želji in povabilu Njib cesarske svitlosti, s kterim povabilani so tudi naši lastni želji in naš i mu namenjenju perjazno naproti peršli, na Dunaji zbrali, de bi se skupej med seboj posvetovali zavoljo tega, kar per novih dcržavnih naredbah, ki jih nova deržavna vstava napove, katolški cerkvi v Avstrii k pridu in koristnosti služi.
V ta namen, to imenitno delo z liogam začeti , smo se 30. maliga Travna, sopraznik svete Katarine, v staročastitljivi cerkvi svetiga .Štefana okrog Gospodov iga altarja zbrali, in smo med sveto mašo Telo Gospodovo iz rok prečastitiga, sivosta-riga Dunajskiga višiga pastirja prejeli, ter smo v združenji veliko tavžent okrog nas zbranih vernih, in v združenji z vami vsim i, ki ste v daljnih domačijah za nas molili, pomoči svetiga Duha zase in za svoje dela prosili; po tem pa smo v spriče-vanje, de smo pravih cerkvenih misel, in kaj de bo nas per vsim našim posvetovanji vodilo, katolško vero zadnjiga vesoljniga Tridentinskiga zbora z enim glasam in očitno pred Ilogam in svetam zmolili.
Ker pa dobro vemo, de smo s svojimi nam
zročenimi škofijami le k<» posamezne pičice v po vsim svetu razširjeni cerkvi božji, torej nismo odlašali se oberniti k sredici od lioga postavljeni, k apostoljskimu sedežu, ter svetimu očetu, Kristuso-vimu namestniku, svojo pokoršino, svoje perserčno spoštovanje in svojo zvesto vdanost pokazati, in njegov žegen za svoje delo sprositi.
Pa tudi cesarju, poglavarju deržave, gre naše spoštovanje (1. Pet. 2, 13.), in smo mu ga ska-zali z zahvalo, d«' so nas skupej poklicali, v čemur Njih dobri namen, cerkvi pravico skazati, hvaležno spoznamo.
Po tem smo se z zvesto pridnostjo v vsakdanjih, utrudljivih sejah zavolj cerkvenih reči posvetovali. Ker dobro vemo, de nam ne gre, po nespametni prederznosti naših časov nove cerkve staviti, temuč de smo postavljeni, od Kristusa Odre-šenika uterjeno, z njegovo kervjo perdoldjeno, in od svetiga Duha oživljano in do konca sveta vo-jeno cerkev vladati (Dj. ap. SiO, 5£N.): toraj smo svojo skerb posebno v to obračali, kako bi se dali uni zaderžki odverniti, kteri so jo dosihmal v svobodni in zveličavni raši zavirali.
Zavolj kterih reči smo se posvetovali in kar smo sklenili, bomo, kakor hitro bo dognario, v posameznih škofijah po od cerkve odkazanim potil vpeljali.
Ko smo že toliko časa od vas. kar nam je. sosebno o Kinkuštnih praznikih in svetiga resnjiga Telesa dvakrat težko djalo. dc jih nismo mogli med
vami praznovati, zatorej, preden se razidemo in k vam povernemo, nas še serce žene, ne le samo svojim pomagavcam, duhovnam, ampak tudi vam, preljubi, nektere besede opominjevanja, podučenja in tolažbe na serce položiti. Ko ste posamezni glas svojiga višipastirja vselej z voljnim sercam sprejema!!*. smemo to toliko bolj upati, ker zdaj pomnožen z glasovi pet in trideset škofov na vaše ušesa in na vaše serce zadoni.
Preljubi! žalostne in nevarne čase smo na svetu učakali, in še temnejši in strašnejši pergodbe se v prihodnje narejajo. Zdi se, de je nov pečat v bukvah pergodb razpečaten, nova posoda jeze božje čez zemljo razlita. Kamor koli se oko ozre, zagleda veliko liudiga in spačcnosti. Očitna vojska, punt. razpertija, sovraštvo, vzdigovanje ljudstva zoper ljudstvo: pa še veči razpertje. prepir in vojskovanje je med duhovi (učenimi, pa prevzetnimi glavami), ko na kervavim bojevavskim polji. Solnce resnice in spoznanja se je toliko in toliko ljudem skrilo, in v grozovitim mraku, ki ga ko luč hvalijo, imajo duhovi teme (neverni, hudobni ljudje) veči oblast ko kedej čez otroki; nevere (Efež. 2, 2.) Skrivna hudobija, ki že od začetka sem ni nikoli počivala, zdej hujši razsaja ko ketlaj (II. Tes. 2, 7.) \c več samo od posvetnih sladnost vpijanjeni, bogapozabljivi, od hudobije zmamljeni in oterpnjeni ljudje, ki so ob vsih časih na svetu bili, ampak puntarski duhovi in lažnjivi preroki, ki se svojiga sovraštva do Boga zavedo, so se očitno zoper njega in njegoviga Maziljeniga (Jezusa Kristusa) vzdignili in spuntali. Med tem ko, po besedah aposteljna, hudiči v Boga verujejo, in se pred njim tresejo (Jak. 2, 10.), ker se njegovi vsigamogočni oblasti tudi škripaje utegniti ne morejo, se uni zapelji vci nad hudičevo prederznost povzdignejo, in pravijo, de je vera v Boga in v njegovo kraljestvo izvirek vsiga liudiga in zaderžek vse sreče na svetu. -Vera", to je njih poslednje, v časopisih oznanjeno razglasilo, „ki sc mora zmed društva pregnati. mora z g i n i t i i z č 1 o v e š k i h s e r c. Punt sploh vero zatira, in ker punt že na tem svetu ljudi proste in srečne stori, jim torej ni treba upanja do nebes. Zatorej nam je prav, ile se ljudje za vero in prostost vere poganjajo, de se proste srenje (soseske brez vere) itd. narejajo, če jc prostost vere toliko, kakor prostost od vsake vere ali brez vernost. Mi nočemo prostosti vere. ampak potrebnost m-vere hočemo".
Bes , težko nam je , vašim škofam, preljubi, take besede prederzniga boguvkljubanja, kakorš-nih dosihmal ni bilo še v zgodovinah slišati, vašim vernim ušesarn naznaniti. Pa treba je v naših dneh, odkriti brezen hudobije, iz kteriga vsi zlegi
(vse hudo) vstajajo, kar tudi božja sveta beseda na več krajih svetiga pisma stori; zakaj če strup spoznamo, se njegove škodljivosti obvarujemo. Če poprejšnji hudobni nauk nekoliko bolj prevdarite, lahko spoznate, de je vender le uno staro modri-janstvo peterih počutkov tistiga malo prcvidniga neumneža, kteriga nam je Gospod v priliki svetiga evangelija v svarjenje pred oči postavil, kteri je v svoji zadovoljnosti, v svojim vživanji svoji duši rekel: ..Duša! veliko blaga imaš spravljeniga za prav veliko let; počivaj, jej, pi in hodi dobre volje. Bog mu je pa rekel: Neumnež! to noč bojo tvojo dušo terjali od tebe; kar si pa spravil, čigavo ho?" (Luk. 12, 16—20.) — To je sicer stara nespamet; pa nova pomnožena hudoba naših dni v tem obstoji, de bi ne le samo nekteri, ampak vsi ljudje oglušeli, de hi budivne in otevne besede božje ne slišali: Neumnež! to noč bojo tvojo dušo terjali od tebe".
Pa ko bi tudi res uni goljufni osrečovavci ljudstva svoj hudobni namen dosegli, ker bi vsim ljudem v škodo, z ognjeni in mečem, s kervavim puntam in grozovitno vojsko, z ropam in morijo — taki so njih pomočki! — le nektere osrečili, ljudem vero v Boga in v večnost, v smert in v povračilo poropali, cerkev božjo zaterli, in zemljo ko v kaki hlev, v kterim bi se požvinjcno ljudstvo pilalo in mastilo, spremenili: ali bo zato beseda: >Ncuninež, to noč bojo tvojo dušo terjali od tebe!" menj resnična ostala? bo li smert neusmiljeno gospodarili nehala, bo li Bog svojo vsigainogočnost in pravico zgubil, pekel pa svoje štrafnige in nebesa svoje plačilo, če ne bojo ljudje tega verjeli in v to mislili? ne bo li več stiske in smerti, ki je greha plačilo? in ne bo le več bolezni, reve, zdi-hovanja in obupnosti, ki je grešnikov delež? Bavno tako ne, kakor bi solnce na nebu sijati ne nehalo, ko bi si ljudje v zdivjačni norosti oči steknili, de bi ga nič več ne gledali.
Zadosti je, izrečeni namen krivih prerokov naših dni v njegovi hudobi vam pred oči postaviti, de se sleherni, ki ni še spačeniga serca, z gnusobo in grozo od njega oberne. Zapeljivci pa ne stopijo povsod tako očitno s svojimi nauki na noge: skrivajo se pod odejo na videz dobrih perzadevanj, in premotijo in oslepe cele narode. Vaši škofje spoznajo za svojo dolžnost, vam nektere nar nevarnejših zapeljivost, kterih se sovražniki keršanskiga reda v naših dneh s tolikim pridani poslužijo, nekoliko bolj na tanko pokazati, in vas, preljubi! pred njimi svariti.
Ena zmed teh nevarnost je uno omotljivo vabljenje , se poganjali za domorodnost (slepa ljubezen do svojiga naroda in jezika)! Bog je, kakor apostelj uči, stvaril iz eniga človeka ves človeški
rod, de prebiva po vsi zemlji; in je odločil odme-njene čase, in meje njih prebivanja (Pj. ap. 17, 26.): razdelitev ljudi v družine, narode in ljudstva je tedej božja naredba. Raznost jezikov pa je že nasledik greha, odpadca od Boga in razpertjaljudi med seboj. Zučeni ajdje, ker niso spoznali, de so vsi ljudje od Boga in po njegovi podobi vstvarjeni, so pluje narode ko divjake imeli, ter so jih zaničevali in z vojsko zatirali (parcere subjectis et de-bellare superbos, to je, zanesti podverženim in z vojsko zatirati prevzetne, je bil njih pregovor). IMvjim ajdam še zdaj vsak ptujic ko smertni sovražnik obvelja: oni le samo svoj mali narod čislajo, vsaciga druziga pa zatirajo; ter ptujca umore, spe-čejo in požro, ali pa ga ko žival prodajo ; oni so se tako rekoč poživinili. Le samo keršanstvo je spet dalo človeštvu pravo visokost. Keršanstvo uči, de so vsi ljudje božjiga rodu; vsi božji otroci in poklicani v njegovo kraljestvo ; vsi so si v rodu v dvojnim pomenu: iz ene kervi so rojeni, iu z eno kcrv-jo, ki je bila na križi prelita, so rešeni: zakaj v Kristusu Jezusu so se vsi, ki so bili delječ, per-bližali, ločivna stena med narodi je podčrta, sovraštvo jc zaterto, vsi so sklenjeni v eno telo pod eno glavo, in vsi imajo perstop v enim Duhu k Očetu (Elez. 2, 13.): ni ne ajda, ne Juda, nc divjaka, ne Scita, ne sužniga. ne prostiga: ampak vse in v vsim Kristus, in vez popolnamosti. ki jih zedini, je ljubezen, (lvološ. 3, 11, 14.~) Ker-šanstvo in z njim tudi prava perljudnost zamore tedej perzadevanju za doinorodnost in za rodovino le toliko prav dati, če služi v pomnoženje ljubezni. Res je tudi kristjan družini bliže ko srenji, svojimu ljudstvu in svoji deželi bliže ko drugim uuajniin ljudem : on spolni dolžnosti do vsili, je vsim vse, kar jim po božjim redu biti mora, če njegova ljubezen iz sebe gre in vse ljudi, naj si že bojo tega ali uniga naroda, le ali une dežele in deržave, obseže. I'a ljubezen se spremeni v gerdo samoprid-nost, če se, namesti de bi iz sebe šla, le v sc zamakne, vse lc nase obrača. Po tem se vname sovraštvo med osebami ( peršonami), med družinami, srenjami, rodovi in Ijudstvami, in vsaka vikši zveza prederzno razterga. Ti hudobni zapeljivci naših časov. ki bi radi vse božje in človeške naredbe prekucnili, si perzadevajo, zdravo ljubezen narodov do njih zgodovine, do njih jezika in starih šeg prekanjeno vneti in do nekake vročinske zdivjač-nosti podkuriti: ktera v vsakim drugači govorečim sosedu nar hujšiga sovražnika ugleda, svojo lastno hišo zažge, de bi tudi hišo svojiga soseda ukon-čala. To gotovo ni prestopanje k veei zučenosti, kakor oni pravijo, ampak je objokovanja vredna povernitev od lepiga keršanskiga zaderzanja v ajdovsko temo : narodstvo je zlato tele . in njega nia-
likovanje z vžganimi strastmi je le prevečkrat divja vojska med narodi, zares sramota pred človeštvam, gnusoba pred Bogam !
Vaši zbrani školjc, v sveti edinosti združeni, desiravno iz raznih narodov in v raznih jezikih k vam govoreči, vas prosijo in opominjajo v svetim Duhu s tistim glasarn, ki sc je pervi binkuštni praznik v vsili jezikih zaslišal: Xe dajte se premotiti od zvitih besedi in prekanjenosti unih zapcljivcov ljudstva! Ljubite svoje ljudstvo in svojo deželo in svoj jezik: pa ne pozabite, de je vsa zemlja Gospodova; de se v vsili jezikih vsakdan k njemu moli: „Oče naš, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi o d p u š a m o svojim dolžni-kam:u in de je njegova sveta volja, ljudi in narodov po postavi in deržavnim redu, ne ločili, ampak tudi po ziinajno tako združiti, kakor bi mogli po cerkvi od znotrej in po duhovno v veri iu ljubezni združeni biti.
Druga zapeljiva beseda, ki tudi nekterc. ki dobro mislijo iu si za pravo zučenost perzadevajo, zmoti, pod ktero besedo pa sovraštvo do kersan-stva in namen, vse prekucniti, skrita tičita. in ta vsak dan zaslišana beseda je: ..Ločimo šolo od cerkve!1*
..Pustite otročiče, in nikar jim ne branite k meni priti, zakaj tacili je nebeško kraljestvo- ( Mat. 19, 14.), pravi Kristus Odrešcnik. ki je bil sam že ko otrok s svojim obiskaujcm šolo v tcmpcljmi posvetil. \a te besede iu na ta zgled jc cerkev zraven božjih vez uidi šole narejala, de hi bili mali, ki so po kerstu Zveličarjcvi. tudi po »oli k njemu perpcljani. Poduk za pozemcljsko življenje koristnih reci je sklepala z nauki strahu bozjiga in večniga življenja, kakor jc z dušo telo sklenjeno. Zdej pa hočejo telo iu dušo. zemlja in nebesa, šolo iu cerkev. otročiče in Kristusa s silo lociii. „\e pustimo več malih k njemu , branimo jim", to je odgovor na Gospodovo ginljivo besedo. Sami prevdarite, preljubi! kteri glas naj vaši škofje v tej reči poslušajo, ako hočejo, de hi se mlinski kamen pogubljenja na njih duše nc zavalil. ^ kic-rim Gospod listini žuga, kteri male od njega odvračajo. (Mat. IS, 6.)
„Pa cerkev je učenosti sov ražnau, v pijejo spet drugi. Tem odgovorimo: Taka učenost, ki Boga in njegov o razodenje taji iu sovraži, tako malo spoštovanja in spoznanja od cerkve zasluzi, kakor goljuf od tistih , ki jih je z goljufnim denarjem ganil: zakaj cerkev ve, de je steber in lerdiiost ra-zodete resnice. (I. Tim. 3, 15.) Pravo učenost pa je cerkev že od nekdaj spoštovala in jo je podpirala: in ker ona le en vir vse resnice, in Boga, ki je resnico razodel, tudi za stvarnika vsih nevidnih in vidnih reči spozna, torej sme s svestjo k
3
učenosti reči: .,Ti preiskuješ naturo in duha in zgodovine, ker meniš, de boš po njih z vedila, od kod življenje pride: te stvarjene reči so, ki od njega (od Boga) pričujejo; le prav preiskuj in globoko preiskuj, in njegovo večno moč in Bogstvo boš v njih spoznala (Kini. 1, 20.), in de si niso razodenje in stvarjene reči nasproti. Jez pa (govori cerkev) ne smem perpustiti, dc bi se meni zročena sveta beseda po tvojih še vsak dan spremenljivih znajdbah prenarejala: le serčno in s pametjo pojdi za učenostjo, z veseljem te čakam na koncu, ki ga dosežeš. Jez ne podiram tvojih krogov (v tvojih delih), čislaj pa tudi ti moje, in ne motni ali ne kali ter ne preklinjaj svetiga studenca, ki milijone popotnikov poživlja, kteri bi brez njega poginili, ker jim ti žeje ogasiti ne premoreš.
i konec sledi )
Vera edina tolažba v terpljenji«
(Poslovenil l'mek.| (Konec.)
Pa ne misli, de ti vera samo prazne tolažnc besede deli: ona ti daje tudi gnado, de z močnim in stanovitnim sercam vse svoje težave nosiš: ona ti kaze nar lepši izgled poterpežljivosti, de senčiš terpeti, kakor je terpelo nedolžno jagnje, ktero se je za grehe sveta Kogu v odkup dalo; kaj ti bo pomagala v tistih britkih časih vsa tvoja pravičnost. vse modrovanje tega sveta (brez vere)? Dobil boš dosti lepih misel, lepih in dobrih izrekov in prigovorov — lepo donečih besedi, pa ti bo to pač tudi moč in krepost dalo, po teh izrekih živeti in svoje dela po njih ravnati? — Le preres-nično je: laglje je lepo govoriti, kakor lepo delati. Ali v veri pa boš eniga našel, ki ni samo učil, temuč tudi po svojim nauku živel, ki je, kar je ueil. tudi s svojimi deli poterdil: kteri je tudi ter-pel, in strašno terpel, s svojim terpljenjem tebi od Boga gnado pridobil, de tudi ti vredno in zaslu-živno terpeti moreš. —
Revni človek! oberni svoj pogled na raz-petiga Roga-človcka in sliši, kaj tam govori: 0 vi vsi, ki me m o greste , stojte in glejte, ako je bolečina, kakor je bolečina moja! Terpiš li nedolžen? - Glej tudi on je bil nedolžen, kakor jagnje, nobene krivice ni bilo na njem. Ako terpiš na telesu , glej tudi on je od glave do pete ranjen, in ves s kervjo oblit; ako terpiš na duši, glej tudi njegova duša je bila žalostna do smerti; ako te tvoji sovražniki preganjajo, kdo je imel več, hujših in grozovitniših, kakor ravno on? Ako te tvoji prijatli zapušajo, zmisli se, de so tudi njega v nar veči potrebi še njegovi učenci samiga pustili; ako si otožen in žalosten, spomni se na njegove be-
sede na križu: oče, oče, zakaj si me zapustil? — Ti dosti in že dolgo terpiš, ali ne veš, koliko je on od svojiga rojstva do smertne ure terpel? Gotovo, ni žalosti, ni terpljenja, v kterim ne bi bil on sprednik, izgled, tolažnik in pomočnik; ker vse to je tudi on prenesel, in ne prisilen, ampak prostovoljno za te, de milost božjo dosežeš, brez ktere nobeniga terpljenja, nobene težave prenesti ne bi mogel. —
O silna moč, ki si v veri! o sladka tolažba, ki jo nam vera deli! Kdo se ne bo začudil ? Prizor (Scene) je vreden, de ga angeli gledajo, de se začudi človek, bolnik, ki iz vere nepopisljivo krepost dobiva!
Kdor še ni vidil praviga spoznovavca cerkve Jezusove na smertni postlji, ko se smert z življenjem bori, mu svetovani, de gre k umirajočim in kmalo se bo prepričal, od silne moči vere in slabe nemogljivosti nevere.
Takrat, ko se smert bliža, takrat ko tudi tisti nečimernost sveta spozna, komur je celi čas življenja nje blisk oči zapiral — takrat, ko od mese-niga poželenja doslej speta duša vse zemeljske vezi razterga in na brodu časniga življenja zmirej bliže priplava k loki (Hafen) večnosti, ko dušo strah prepade — takrat se prikaže sveta vera s svojimi sladkimi tolažbami. Koliko poterpežljivost, koliko vdanost, koliko krotkost in pokojnost, ktera, se mu na licah kaže, uliva ona človeku v dušo vsred nar hujših bolečin! posebno, kader se popotnik po-krepča z angeljskim kruham na pot večniga življenja, kader se mu udje slabiga telesa s svetim oljem namažejo na strašni boj s sovražniki duše. — Pridi in glej! — to deli vera — sveta katolška vera! in od tod pride, de jih je toliko, ki so scer svoje življenje v neveri pregnali, na smertni postlji po blagih dobrotah naše matere cerkve želeli in po njih zdihovali — kakor sam Voltaire.
Ko je tega apostelna nevere enkrat njegova mati prašala, ktere vere se ima deržati, ji odgovori: „Laglje je nejeverniku živeti, ali boljši je katoliku umreti. —
Pomisli še malo te skoz mnoge izglede poter-jene skušnje:
a)	De se še nobeden pri smerti ni kesal, de je pravi veri zvest ostal; ali mnogi so z grenkimi solzami objokvali, de so se nespametni v svoji ra-zujzdani mladosti z dušo in telcsam neveri vdali.
b)	De od prave vere, in od vere sploh človek takrat nar pred odstopi, kader dneva veselja uživa, kader mu sreča cvete, zdravje in imenje služi — takrat tedej, kader meni, de ne bo nobene tolažbe in pomoči potreboval; ali to (de hi od vere odstopil) se še ni pri nobenim bolniku ali umirajočim
zgodilo, ker takrat ni tolažbe, ni pomoči razun v edini pravi veri.
c) l)e nekteri v cvetni mladosti od vere odstopijo, ker je laglje v neveri živeti; ali v sivi starosti se mnogi v naročje prave cerkve nazaj verne, ker pri njej je srečniši, boljši in mirniši umreti. — Kdor ima ušesa, de sliši, naj posluša! —
Previdnost božja naša pomoč iu tolažba.
(Konec.)
6. Božji blagoslov nad bogoslužniini napravami, a) Boija moč nad redam svetiga Benedikta.
Prav vidama se je božja previdnost nad redam (ordnam) sv. Benedikta pokazala. Iz ediniga, od-ločeniga samostana se je čez vse zahodno ker-šanstvo razširil, in obilni blagodar, ki gaje povsod donesel, nam oznanuje božjo milost in moč nad to napravo. Papež Joan XXII. si je vi. 1316spisek slavnih, imenitnih mož narediti in pokazati dal, ktere je Benediktinski red izredil in izuril; in ska-zalo se je, de je ta red od svojiga začetka do ti-stiga časa 24 papežev, okoli 200 kardinalov, 7000 velikih škofov in 15.000 škofov dal, in mem tega še pri 40.000 od cerkve zveličanim in svetnikam prištetih udov odgojil.
Pervi samostan tega reda, Monte Kasino imenovan. je bil tolikrat podert, in je tolikrat iz popolne podertije spet še lepši vstal, de bi misliti bilo, de se je dolgo časa satan z angelam božjim zanj vojskoval, štirikrat namreč je bil čisto raz-djan: pervič v I. 583 po Longobardih: drugič v 1. 884 od Saracenov; potim v 1. 1046 od Normanov, in zadnjič od cesarja Friderika II. v 1. 1239. Ker se je pa vselej nato še lepši iu veličastniši vzdignil, je neki pisatelj tega reda — in ne po krivici — sledečo versto iz preroka Hageja nanj obernil:
„PosIcdnja slava te hiše bo veči kot perva**.
Mem tega je božja previdnost od tega samostana tudi marsiktero nevihto ali nesrečo odvernila. To se je zgodilo — na priliko — v vojski, ki jo je cesar Ludovik 11. s Saraceni na Laškim imel.
Že so se opomnjeni Saraceni na tim kraju Garilijane vstanovili, ki je na njenim drugim bregu Monte Kasino stal. Veliko so od zakladov in dra-gin tega samostana slišali, in zato je bilo neute-gama ga oropati sklenjeno. Pa jelo se je že mra-čiti. Ker je zavolj stanovitniga lepiga vremena reka Garilijana tolikanj upadla, de jo je bilo povsod prebresti lahko. so Saraceni, zlasti ker so počitka potrebovali, samostana drugi dan se polastiti odložili. Vsi menihi s svojim opatam pa so celo noč premolili in Boga pomoči prosili, kteri jim je bil
edini zdej še pomagati v stanu. In glej. med molitvijo vstane strašen vihar. in med neprcnehljivim bliskanjem in gromenjem dež tako neznano liti začne , de se je v kratkim reka Garilijana silno narasla, in na več krajih clo čez svoje bregove stopila; tako de Saraceni zjutrej nikjer več čez roko priti niso mogli. Ker se pa muditi nie niso utegnili, so spet odšli, vsi serditi, de jim jc bogat rop. ki so ga že v pesteh imeti mislili, tako nenadjama iz-maknjen bil.
Ako je Bog z nami, kdo premore kej zoper nas? —
Zgodbe katolške eerkve.
Špi>al Peter Hiein»er.
(Dalje, i
Perva doba. Začetik cerkve po Kristusu in apostelj ni h.
32. Djanje sv. aposteljnov in ureneov: Simona.
Tadeja, Matija . Barnaba, Luke*a in Marka.
Smert Marije Device.
S. Simon je obhodil Egipt in severno Afriko, ter je tam Jezusov nauk razglasil. S. Judež Tadej pa je v 'Me so po t a m i i in Ar-menii sveto vero oznanoval: zlasti seje mudil v mestu Edesi per kralju Abgaru. Tudi jc pisal list vernikam sploh, v kterim jih pred krivimi učeniki svari. Oba ta apostcljna sta po starih pripovedih pozneje v Perzii vkup prišla, ter sta Kristusovo vero v razširjenih deželah zasejala. Tam sta tudi častilo smert za Jezusa prestala: s. Simon z zago prerezan, in s. Tadej s sekiro ob glavo djan: zgodilo sc je to že po I. 71.
S. Matija je razun Galicije po enih pripovedih na izhodnji strani terniga morja, po drugih na Z a m ur ski m pravo vero razširjal. Smert jc prestal za Kristusa na Judejskim , kamor se je bil v poslednje povcrnil: zatožen pred visim duhovnam Arijanam je bil kamnjaii, in s sekiro so mu glavo odsekali.
S. Barnaba, rojen na Ciperskim otoku, popred levit, potem učenec Kristusov je bil s s. Pav-lam vred odločen, narodam s. cvangeli oznanovati: zatorej ga tudi apostcljna kličejo. Bil je nar pred poslan v A n t i o h i j o , kjer je verne od začetka sam opominjeval, de naj bodo stanovitni v veri. Potem je šel v Tars. s. Pavla iskat, in zdaj sta se oba vkupej celo leto v Antiohii mudila, ter nauke keršanskiga verovanja in življenja dajala. Tudi sta od ondod milili darov v Jeruzalem za verne prinesla. Zopet sta bila oba vkupej I. 51 v Jeruzalem poslana o prasanji zastran Mojzesove postave. Potem je s. Barnaba s s. Pavlam prehodil ti poroki otok. Tukej se je še nekaj let \ apo*i"l«kim
delu trudil: v I. 61 pa je po velikim terpinčenji in kainnjanji krono marternikov dosegel.
S. Luke ž, popred zdravnik tudi malarvAn-tioliii, je bil učenec s. Pavla, in potem vedni to-varš na njegovim potovanji; zatorej je tudi večkrat v njegovih listih imenovan. Pisal jc krog I. 65 s. Lukež na prošnjo nckiga vernika, Teofila po imenu tretji evangeli vgreškim jeziku; der-zal sc jc v tem pisanji na tisto, kar je bil iz ust s. Pavla in drugih aposteljnov slišal. Izdal je poleni tudi djanje apostolsko, v kterim perve dela aposteljnov in učeneov in potem zlasti pota s. Pavla do njegove perve ječe v Himu popisuje. Po smerti s. Pavla je s. Lukcž do pozne starosti v apostolskim delu živel: sklenil pa je mnogo terpin-cen Hvoje življenje v Bi ti ni i, deželi Male Azije.
S. Marka, s celini intenam Janez .Marka, >in neke Marije v Jeruzalemu, in sorodovincc s. Barnaba, je bil učenec s. Petra. Pozneje je spremljal s. Pavla in s. Barnaba na nju apostolskih potih: potem je bil zopet s s. Petram v Bimu, kjer je krog I. 63 drugi evangeli po besedah tega apostcljna. pred ko ne v greškim jeziku pisal. Od ondod je bil tudi v Oglej in v AIcksandrijo poslan, tamkrj nove cerkve vstavljat: o zadnji ječi s. Petra in Pavla jc bil zopet i Himu. Poslednjič je živel v Alcksandrii, kjer je lepo družbo vernih vkupej zbral, in jih k takimu življenju napeljal, kakoršno je bilo vernih v Jeruzalemu, de so namreč vse svoje posestvo enako med seboj delili. Ondi je tudi smert za Gospoda prestal; prijet od never-uikov, ravno ko je Velikonočni praznik svete skrivnosti obhajal, je bil vlačen po tleli in kamnji. dokler ni duše izdihnil.
Iz tega pregleda apostolskima djanja sc svetlo kaze, kako daleč so Jezusovi pervi poslanci s. evangeli razglasili, in kako široko se je sveta cerkev raztegnila v tistim času, ko jc večidel aposteljnov razun s. Janeza evangelista že ta svet zapustil. Vse imenitneji dežele in mesta takrat zna-niga sveta so že glas s. evangelija zaslišale bile, in v trudi in terpljenji velikim so Gospodovi učenci svoj poklic bili izpolnili.
Spodobi se tukej spomniti še tiste, po kteri je Zveličar svetu dan bil, namreč presvete Device Marije, ktere življenje se je med tem časam častilo dokončalo. s|a sicer ona ni po svetu, kakor kteri aposteljnov z glasnim oznanovanjem s. evangelija: pa njeno življenje je bilo vernim v veliko pod učenje. Beržala se je s s. Janezam, kterimu jo je Jezus na križu izročil, v Jeruzalemu, spremila ga je neki tudi v Efcžansko mesto, ter sc je zopet povernila v Jeruzalem. Tukej jc kakih petnajst let po Kristusovim vnehohodu sveto in srečno svoje življenje sklenila: vsi aposteljni so
bili, kakor so stare pripovedi po čudni božji na-redbi o njeni smerti zbrani, razun s. Tomaža, kteri je še le tretji dan prišel, in o pogledu prazniga groba na Oljski gori priča njeniga vnebovzetja postal , kakor je bil pred priča Jezusov iga vstajenja.
(Dalje sledi.)
Terst a
Oglejskih škofov in patriarhov.
(Spisal Peter llicinger. t (Dalje. I
67.	Peter II. Gera, poprej mašnik Oglejske cerkve je bil patriarh le dve leti do 1301. Bilje razumin mož in v s. pismu dobro učen. Benečani pa mu tudi niso dali pokoja, de je le s pomočjo Goriškiga grofa mir doseči mogel. Koliko de so taki vedni nepokoji dobrimu duhovnimu pastirju na poti bili, in verno ljudstvo motili, si je lahko misliti.
68.	O to bon iz Bacijske rodovine v Piačenci na Laškim, patriarh od 1. 1302 do 1315. Tudi njega so nemirni časi bolj v časne skerbi vlekli, de je per tem skerb za cerkve zaderževana bila. V 1. 1307 je bil v Ogleji cerkven zbor za razsoditi pravico Padovanskig . škofa, ki si je pcrvo čast za patriarham pcrlastoval.
69.	K a ston iz rodu Turnskih grofov, rojen v Milanu, patriarh od 1. 1316 do 1318: in
70.	Pagan iz ravno te rodovine, patriarh od 1. 1318 do 1332. Kakor pod njegovimi bližnimi predniki so tudi zdaj še nepokoji daljej terpeli. Furlanski oblastniki, Verončani, Padovanci, Tre-bižani in drugi so sc nekaj med saboj, nekaj s patriarham napirali. Vse to je Bcnečanam v prid šlo, Oglejski cerkvi pa v škodo; zakaj zgubljen je bil med tem Pul in Dolina. Tudi mogočni Goriški škof Henrik je v časih orožje zoper patriarha vzdignil, vonder je kmalo mir storil, in potem patriarha podpiral.
71.	S. Bcrtrand je bil blagorodniga stanu iz med grofov s. Genezija na Francozkim; potem ko je stopil v duhovski stan, je postal narpred ko-rar, potlej učenik cerkvenih pravic v Tolozi, daljej ud duhovske sodbe na papeževim dvori vAvi-njonu na Francozkim (tamkej namreč so tisti čas papeži stanovali}. V plačilo za mnogo zasluženje do Bimske cerkve ga je papež Janez XXII. na patriarski stol v Ogleji povzdignil I. 1334. Zdaj je on skozi in skozi zgled nar boljšiga dušniga pastirja dajal. Zavoljo cerkvenih potreb je vsako leto duhovšino Oglejske škofije vkupej sklical, dvakrat je tudi zbor vsih Oglejski cerkvi poddružnih škofov imel, enkrat v Vidmu, drugi pot 1. 1339 pa v Ogleji. Xa tem zadnjim zboru je bilo zlasti veliko sklepov zastran potreb cerkve, obhajanja božje službe in praviga zaderžanja duhovnih storjeno.
Med drugim so bile postave dane zoper poškodo-vavce ali zatiravce cerkvenih pravic in posestev, zoper odertnike ubozih in prejemavce velikih ob-rest ali čimžev; tudi je bilo spovednikam terdo zapovedano prašati, če bi kdo desetin in četertin (kvartez) cerkvenih ne bil odrajtal — Zraven tega je v mnogih govorih do duhovnih in klošter-skih in do ljudstva, zlasti s posebno svetostjo življenja svojo izročeno čedo k pobožnosti vnema!. Ubogim je bil dobrotljiv oče; sam ni popred po navadi jedi vžil, dokler ni vselej popred dvanajst re-vežev v čast dvanajst apostelnov z lastno roko našitek Tudi za kloštre in cerkve je veliko storil, in za povišanje časti Matere božje skerbel. Veliko truda si je prizadel tudi za ohranitev ali hrambo cerkvenih pravic, in je zato marsiktere dolge pota storil; tudi je bil od papežev večkrat do kraljev in poglavarjev poslan, per kterih je bil zavoljo pobožnosti in modrosti čislan. — V poganjanji za cerkvene pravice je v zadnje tudi častito krono našel. Gredoč iz Padovanskiga zbora, kjer je niarsikej zopernosti molče prestal, je padel v derhal sovražnikov ; pet ran smertnih je v tem napadu prejel , po kterih je svojo dušo v Gospodu izdihnil; popred pa je še za svoje morivce molil. Njegovo sveto truplo je bilo v Videm prineseno, in v lepo izsekan kamniten grob djano, kteriga je bil sam popred za trupla ss. Hermagora in Fortunata pripravil. Zgodilo se je to 1. 1350. Papež Benedikt XIV. gaje ko svetnika častiti ukazal, in njegov spomin na 6. Rožnika postavil, kteri dan je bil častito smert storil.
72.	Miklavž jc bil sin Ceskiga kralja Janeza in patriarh od 1. 1350 do 1358. Zavoljo posestva Oglejske cerkve bi bil on kmalo vojsko imel s Koroškim nadvojvodam Albrehtam, razpor je bil vonder mirno poravnan.
73.	Lil do vi k iz rodu Turnskih grofov je Oglejsko cerkev vladal od I. 1358 do 1365. Učenost in pobožnost ste se nad njim svetile bolj kakor reči, ki pred svetam čast dajo. Oglejska cerkev je pa takrat več posestva zgubila: Slovenji Gradec, Lož, Vipava, Tomin in drugi kraji so prišli v oblast Avstrijanskih vojvodov.
74.	Markvard iz žlahtne Bandeškc rodovine, in patriarh od I. 1365 do 1381. Takrat so Benečani dosti Oglejskiga sveta na Istrijanskim po sili si prilastili, in patriarh je iskal per drugih knezih pomoči; zlasti so mu Genovani močno pri-
**) Vidi se iz te^a, de eerkvene desetine in četertine (kvartezc) se iz cerkvcnih postav izhajajo tudi v naših krajih, de se tedej tudi ne dajo kakor si bodi ovreči. Sej tudi v Notrejnjim in Primorji še molijo šento cerkveno zapoved: „Odrajtuj desetine in kvar-teze." —
stopili in s svojim brodovjem (barkami) so mu pomagali Teržaško mesto v last dobiti, ktero se je pa že pod njegovim naslednikam Avstrianskim vojvodam podverglo.
i Dalje sledi. \
ftolarska obhaja lia »v. Alojzja dau.
Prav zlo nas je veselilo, v letašnjih Drobtincali „Veseli dan Uliinskih šolarjev na god šolskiga patrona sv. Alojzia- brati. To nas je še bolj po-terdilo v prepričanji, de take in enake veselice otrokam napravljene, de so le po potrebi občuvanc in po pravim namenu vredovane, k spodbudi pridnosti in vbogljivosti mladine veliko perpomorejo. in de se tudi nauki in opomini o takih perložuostih dani toliko bolj njenih sere primejo. Lepa hvala torej Vam, častiti gospod J. Virk! za dopoved te vesele obhaje, ki je tudi mi pozabili in vnemar pustili nismo, kakor smo o marsikteri perložnosti. in zlasti na dan sv. Alojzja, tudi mi ze nekterikrat otrokam, vsaj pridnišim, kak vesel dan napravili. Dc je to prav in dobro, nam je veljaven porok tudi slav no Vredništvo Drobtinc, ktero v posebni opombi ravno to poterdi in v živo perporoči. Na to vizo se po otrocih tudi staršev zaupanje perdobi, brez kteriga učenik s pridani nič opraviti ni v stanu. Ker pa za gotovo vemo, de vsi resnični prijatli, učitelji in dobrotniki nedolžne mladosti od takih šo-larskih veselic z veseljem bero ali slisijo, tudi mi od ene enake obhaje, ki smo jo tukej na god sv. Alojzja, šolske mladosti posebniga varlia in pomočnika, 21. Rožnika tekočiga leta imeli, povedati hočemo, in samo zato očitno na znanje damo. krr vsim, kteri za prid ljube mladosti serce in skerb imajo, s tem vstreči upamo.
Kakor smo se pogovorili, zmo zjiitrej na opomnjeni dan iz Bistriške in Srednjiske fare nekaj vedili in pridniših otrok, fantičev in deklic. 61 vsili skupej , odbrali in vsak s svojimi se k podružnici sv. Janeza Kerstnika per tukejšnim jezeru napravili, ker smo se vsakteri od ene strani pridši sosli. Ob devetih, ko smo vsi vkupej hili, je bila sv. maša, med ktero so otroci — in scer nar pred mašno pesim, potini od sv. Alojzja: ..Prelepa lilija cveti" — po povzdigovanju g. Dolinarjevo: ..Velik je ta zakrament", in na zadnje g. Potočnikovo od Marije: „Moj duh iz telesa" — kolikor se od takih in na kmetih upati zamore, čedno peli. Po sv. maši smo jim pred cerkvijo kruha in češinj delili, de so se pokrepčali. Nato jih malo od cerkve odpeljemo, in odločimo, de so fantini in dekliči vsakteri posebej kej opraviti imeli: fantje so šli po hosti ilerv iskat in lomit, kar jih je bilo za kuho potrebnih — deklice pa v bližnje hiše skled in pi-skrov prosit, in vodo iz jezera nosit. Med tem. ko se je kuhalo (dve nedeljski šolarci ste za kuharei bile), smo pa otroke v štiri šope — fante v dva, in deklice v dva — razdelili, in vsakimu oddelku en šotor narediti rekli. Tako so naredili štiri so-torčke, in na sredi vsaciga zvišano ravninico za omizje. Potini smo pa kosili — otroci po svojih šo-torčkih, vsakteri z družbo svoje verste — vsi tur-šične žgance in mleko. Po kosilu, ko jc vse pospravljeno bilo, pa gremo vsi skupej v čoln. ki smo si ga bili v to najeli, in se nekaj časa med
popivanjem mnogih nedolžnih pesim po jezeru vozimo. Per lim smo tudi še majhno poskušnjo s pri— cujoeimi šolskimi otroci imeli. Xar pred je eden nekoliki* iz življenja sv. Alojzja povedal: družili nekteri so pa, kakor jim je pred opomnjeno bilo, per-pravne in za mladost podučile pergodhe in povesti iz ..Yedeža~ in nekterih družili mladosti permerje-nili povestnih bukvic dopovedovali, in zato z lepimi sveliucami podobe matere Božje obdarovani bili. Tako dopovedovanje je lepa vaja v govorjenji, dobra vaja za um in spomin otrokam: zraven tega pa tudi učcniku pcrložnost da, jih naukov, ki jih pergodba ali povest v sebi ima, v živo opomniti, in za spolnovanjc lepih izgledov njih serca obuditi in vnemati. — Iz čolna stopivši smo pa otro-eice spet v eerkev peljali. litanije od sv. Alojzja in nektere druge molitve skupej molili, in tako Bogu iu sv. Alojzju v čast veselo obliajo sklenili. Pred cerkvijo smo še vsakimu kos kruha in češinj za od-hodnjo dali, potim pa se med seboj poslovili, in vsak s svojo gmetno družinico domu se vernili.
Terdno zaupamo, de potroški, ki sc iz praviga namena mladosti v prid v take veselice ober-m jo. zapravljeni in zaverženl niso. Zaupanje imamo, dr bo Bog tudi pogreške, ki jih nevedama ali nc-radovoljno per voditvi mladosti storimo , tako za-brrnil, dr sr bo prav in njemu v čast izšlo. Pa tudi lo živo upanjr nas prr tim tolaži, dr če si bomo zlasti mladost prav vižati vse pcrzadjali. in sr nji v prid nr stroškov, kolikor se more, ne truda bali. bo usmiljeni Jezus, nedolžni mladosti per-sereni prijatel. tudi nam perzanesel, in nam milost najti dal tisti dan, ko nas bo k sodbi poklical.
O Jezus, perjatel nas ljubi! Ozri sc na našo mladost;
De uidemo večni pogubi, .Marija nam sprosi modrost.
Alojzi, patron nas častiti! Pomagaj nam, prosino lepo,
K Očetu med /.voljene priti,
k mu vekomej hvalo pojo. Iz Kuhinja.
Razgled po kersansklm svetu.
škofje na Dunaji zbrani so zraven pastirskiga lista, kteri je vsim vernim Avstrianskiga cesarstva namenjen in kteriga pervi del je tudi v današnji Zgodnji Danici natisnjen, še posebno pismo na čast i t o duhovšino svojih škofij pisali. To pismo je še obsirniši kakor pervo. V njem naznanijo častiti škofje misli, ktere so jih per posvet vanji in per sklepih vodile: povejo, de so svoje naznanila, vošila in opomine že vladarstvu podali, ter perčakujejo od njegove modrosti in pravičnosti, de jim bo kmalo mogoče storjene sklepe razglasiti. Bila jc njih nar imenitniši skerb. vse po cerkvenih postavali vrav-nati in lete spet k popolnama veljavnosti pripraviti. Kar je deržava, ktera se je bila skoz sedemdeset let vlade cerkve polastila, za prid cerkve dobriga vpeljala, to hočejo tudi škofje, ktere je sv. Duh za vladarje cerkve božje postavil, poterditi, de postave vpervič od deržavniga vladarstva dane, za vse verne pravo moč in cerkveno veljavnost dobe. Zraven pa tudi zaterdijo, de niso hotli nikakoršne pravice, ktero si je cesar, kakor nar častitljivši sin
katolške cerkve v cerkvi perdobil, kratiti. Kar potrebe posameznih cerkvenih okrajin in posameznih škofij zadene, od tega se bodo škofje v posameznih zborih pogovorili, in se tudi na svojo duhovšino obernili, njene vošila poslušali ter nje skušnje in pastirske razumnosti se poslužili. Ako se bo pokazalo, de so v kakih cerkvenih postavah spremembe potrebne, se bodo škofje s svojimi prošnjami na Papeža obernili, in tam poterjenja svojih sklepov iskali, kjer je sredina duhovstva in korenina enote katolške cerkve. — Omenijo tudi še silno hlepenje po napčni prostosti, razujzdanost mladosti in nckeršnnsko vzdigovanje narodnosti. Opominjanjo duhovne, kterim je Bog skerb za neumerjoče duše izročil, de naj oboroženi z vso učenostjo in gorečnostjo spolnijo dolžnosti svojiga častitijiviga poklica. — Pismo se sklene z molitev jo, naj se Gospod vojsknih trum s pogledam svojiga usmiljenja na te dežele ozre, ktcrim je v Kristusu svojim edi-norojenim Sinu, luč in gnado podaril, naj jih ne zaverže spred svojiga obličja, temuč zgubljenim angela ljubezni in ponižnosti pošlje, de težo hudih nagnjen, kijih k zemlji tlači, od sebe veržejo in knebesam pogledajo, za ktere so vstvarjeni. ^Potlej bo tudi sapica Tvojiga mini k nam perpihljala, in združeni okrog Tvojiga svetiga altarja Te bomo poveličevali, v veri in upanji, dokler de pridemo v zveličansko kraljestvo gledanja. Amen-.
MilostIjivi Ljubljanski skof bodo prihodni petek, t. i. 13. dan t. m. šli birmat na Dolensko, v Trebansko, Novomeško in Leskovško dehantijo.
Pretcčeno nedeljo je bila birma v Ljubljani; birmaneov je bilo prcilpoldnam 1427, popoldne 519 tedej vsiga vkupej 1946.
Dopis iz Kima pripoveduje, de se Kimci hočejo Francozam podvreči, ker se dalej braniti ne morejo. Prebivav ci Papeževiga mesta Kolonije so poslali nekaj mož k Papežu v Gaeto, kteri jih imajo prositi, de bi se v Bolonijo preselili. — Be-n e d k e se še zmirej avstrianski armadi niso podvergle.
\a Ogerskim se seer te dni od posebno velike bitve ni slišalo: Ogri pa so zmirej v veči stiski. Košut s svojimi ministri jo je iz Pešta v Segedin potegnil, in iz Prešborka se piše, de so puntarji sploh Pešt zapustili. Mesto Debrečin, kjer jc k dej Košut gospodoval, se je cesarju pod verglo; 3. dan t. m. so Kusje v cesarjevim imenu to mesto v posest vzeli. Komoranska terdnjava seer še od Ogerske armade ni zapušena, kakor so unkrat časopisi razglasili: tode upanje ji bo kmalo upadlo, ker ji lažnjivi puntarji ne bodo mogli več perkri-vati, de se združeni Avstriansko-Rusovski armadi ne bo moč zoperstaviti.
Move bukve.
V založbi J u r j a L e r h e r j a so te dni na svitlo prišle bukvice s tem napisani: Zgodbe in povesti polne lepih naukov za otroke, pa tudi za odrašene ljudi. Spisal jih je v nemškim jeziku Ti In J a is, kteriga spise bogoljubni ljudje z veseljem in z mnogoterim dušnim dobičkam berejo. Lepo jih je poslovenil Juri Cegnar, in na pražnjim belim papirji natisnil Sasenberg. Lično zvezane veljajo 20' kr. Vodjem šol se posebno zdej konec leta v šolske dariia zamorejo per-poročiti.
\a t is k ar Jnicf Btaznik v Ljubljani.