KATOLJSK CERKVEN LIST. ..Danica ' izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta J gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. HOkr.. za ' 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan pop.ej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 17. sušca, 1893. II. List. Papež Leon XIII in Ljubljanska škofija. V kako lepem imenu je naša škofija v Rimu, kaže med drugim ginljiva zalivala Sv. Očeta, ki so jo prejeli naš premilostni gospod knez in škof te dni iz Rima. Poročili so bili namreč prevzvišeni gospod knez in škof dr. Jakob Missia 28. svečana t. 1. sv. Očetu po dunajskem apostolj-skem nunciju kardinalu Alojziju Galimbertu. kako prelepo in spodbudno so po vsi Ljubljanski škofiji gg. duhovni z verniki obhajali škofovsko oOIetnico sv. Očeta in naznanili so ob enem mnogotere verne in vdanostne občutke našega naroda, kteri so se razodevali o tej priliki do sv. Očeta Leona XIII. Na to sporočilo dobili so prevzvišeni gospod knez in škof iz Rima od papeževega der-žavnega tajnika kardinala Marijana Rampolla predragoceno pismo z 10. t. m., in v tem pismu 8v. Oče priserčno zahvalo naznanjajo vsi Ljubljanski škofiji in vsim, ki so posebej čestitali in zlasti še „izveršujočemu odseku pervega katol. slovenskega shoda" — zahvalo namreč za njihovo verno vdanost in ljubezen ter podelijo vsim apostoljski blagoslov. Naj naslednje tukaj latinsko izvirno pismo in vštric pretolmačenje, kakor je v „Slovencu/' Illustrissime ac Reverendissime Domine! Per Eminentissimum Pro-Nunciuni Apo-stolicum Yindobonae degentem certior factus est Summits Pontifex de iis. quae extra or-dinem sunt peracta in dioecesi tua signiti-candae laetitiae causa, die qua Tile implebat annum episcopatus quinquagesimum. Admo-dum gavisa est Sanctitas Sua ex tot tan-tisque vestri in Se studii et amoris testimo-niis. sed eo vel magis. quod perceperit. episcopate iubilaeum siium non parvi contulisse religioni fovendae et proveliendae divini cul-tus frequentiae. Vult itaque Pater Beatissimus. ut ministerio tuo sensus innotescant cum paternae benevolentiae Suae cunctis fidelibus Prevzvišeni in prečastiti gospod! Po prevzvišenem apostolskem pronunciju bivajočem na Dunaju, zvedeli so sv. Oče o tem. kar se je zgodilo v Tvoji škofiji izrednega v izraz radosti oni dan. ko so dopolnili petdeseto leto svojega škofovanja. Močno so se veselili sv. Oče zaradi tolikih in tako nmogobrojnili spricevanj udanosti in ljubezni do njih in to tem bolj. ker so slišali, da je njihova škofovska petdesetletnica močno ogrela pobožnost in pospešila obiskovanje službe božje. Zato hočejo sv. Oče, da se po Tvojem posredovanju naznanijo čutila očetovsko njihove naklonjenosti do vseh vernikov Tebi izročenih. kakor tudi čutila hvaležnosti do vseh Tilii concreditis. tuni grati animi ómnibus iis. i. ac universae tlioecesi, cui praees. nec non memoratae Seetioni in auspieium caelestis auxilii. <|iio«l implorat ab omnium munerum largitore 1 )e«k quod labores ab ea suscepti laetos atque uberes fructus e«lant. Hisee Tibi. pro meo numere renunciatis. lioc reliquum babeo, ut sensus Tibi signili-rem sincerar exstimationis. qua sum ex animo Amplitudini Tuae Romae. 10. martii IHtKÍ. Addictissinms M. Cardinalis Rampolla. tistih, ki so v ljubljanskem mestu, bodisi zasebno v svojem imenu, ali pa kot javne osebe pred Teboj izrazili svojo udanost do njih. Posebno zalivalo izrekajo dalje „izver-šujočemu odseku- katoliškega shoda, ki je skerbel za to. da je pismeno sporočil svojo čestitko in svoja voščila. Sveti Oče podele preljubeznjivo apostol-ski blagoslov Tebi in celi škofiji, kateri stojiš na čelu. kakor tudi imenovanemu odseku v poroštvo božje pomoči, katere prosijo od Boga. delivea vseh darov, da rodi delo od njega začeto, veselega in obilnega sadu. Ko sem Ti po svoji dolžnosti to sporočil. preostaje mi še dolžnost, da Ti izrazim čutila odkritoserčnega spoštovanja, s katerim sem iz dna serca najudanejši M. kardinal Rampolla. V Rimu. 10. marca 1 Cerkveno leto, ali letni sveti časi in dnevi. Spisal Ivan Komljanec. Drugo poglavje. Božična doba. §. 5. Rojstvo Gospodovo ali Božič. (I)alje i Pozneje so se med take ponočne pobožnosti vrinile razne nedostojnosti in zlorabe. Za to je Cerkev — v nekaterih krajih prej. v drugih poznej — taka ponočna bogoslužna shajališča odpravila, bogoslužje pa preložila na preddan praznikov. Božični praznik pa je v tej zadevi izjema; ponočna služba božja se mu je ohranila do današnjega dne V naši škofiji je sploh navada, da se duhovni z bero ob enajsti uri po noči v cerkvi, opravljat dnevnice. < i polnoči se obhaja služba s slovesno sv mašo — pol noč ni ca. Cerkev je pri tej priliki obilno razsvitljena. naznanjajoč, da betlehemske pastirje, ki so čuli pri svojih čedah, je to noč bila obsijala nebeška svetloba. Polnočniea se imenuje tudi angeljska maša. ker evangeljski odlomek pripoveduje, da je angelj pastirjem naznanil rojstvo Kristusovo — Druga sv maša se verši ob jutranji zori, ob času, ko so pastirji prišli k jaslicam. Imenuje se zornica, ali pastirska maša. — Pri belem dnevu se opravi tretja sv. maša — velika ali slovesna maša. Pri pervi sv. maši se praznuje rojstvo Jezusovo iz Marije Device: pri drugi rojstvo Jezusovo v sercih vernikov, ki naj tudi s pastirji vred Odrešenika molijo, pri tre tj i rojstvo Jezusovo iz Boga Očeta, kakor to naznanjata mašni list in evangelij. Perva sv. maša je nadalje nekako hvalivna daritev, s katero se Bogu daje zahvala, da se je Edinorojeni včlovečil: druga je prosivna daritev, po kateri prosimo Boga, da bi se vdeležili duhovnega rojstva Kristusovega ; tretja pa je častivna daritev, po kateri Kristusa molimo in slavimo kot pravega Boga. Navada, da duhoven daruje o božičnem prazniku tri ss. maše, je zelo stara; pozna jo že Gre-gorij Veliki kot silno staro. Vendar niso zapovedane ravno vse tri ss. maše. Sveto veselje, ki veje iz veličastnega obreda božičnega praznika, razodeva se tudi v družinskem življenji kristjanov. Skrivnostni ljubeznjivi dogodki, ki so se veršili božično noč pri sveti družini v betlehemskem hlevu, izbujajo živ odmev tudi v ker-ščanskih hišah. Tu se namreč postavljajo božične jaslice, božična drevesa, in delč božična darila Sv. Frančišek Asiški v 13. stoletju je pervi predstavljal rojstvo Jezusovo v zgodovinskih podobah. Postavil je namreč nedaleč od svojega samostana v nekem gozdiču hlev. in v njem oltar, ki so ga obdaiale podobe božjega Deteta, Marije, sv. Jožefa, angelov in pastirjev s čedami. Sveti večer o polnoči se je podal tje s svojimi duhovni in z ljudstvom, kjer so pri krasni razsvetljavi svetega veselja ginjeni obhajali službo božjo Sv. Frančišk je pridi-goval o u bo ž r. osti božjega Deteta. Ljudstvo ie začelo to misel posnemati, ter po hišah zgodovinsko vpo- dobljevati rojstvo Odrešenikovo. Tudi volu in osličku so odkazali prostor v hlevu. To spominja na očitanje Izaijevo: „Vol pozna svojega gospoda, in osel jasli svojega gospodarja, Izrael pa ga ne pozna" (Iz. 1,3.) Ta običaj se je pozneje vvedel po širokem svetu. Drugodi postavljajo sveti večer božično drevo, ki ga z okraski ovenčajo, z lučicami razsvetle, in z darili oblože. Drevo pomeni Kristusa, ter spominja na drevo življenja v raju; darila pa poočitujejo dragocene milosti, ki nam so došle po rojstvu Njegovem. Semtertje se po hišah zažiga dišeče kadilo v opomin, naj bi Kristus našel v sercih hišne družine prijetno stanovanje; kropljenje z blagoslovljeno vodo je pa prošnja, naj bi Kristus, vir vseh blagrov, razlil svoj blagoslov čez nas in naše imetje. ( Dalj^ na si ) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. «oOletnica Sv. Očeta Leona v Uršulinskih šolah.) „Danica" je v zadnjem listu prav pohvalno omenila raznih ljudskih šol ljubljanskih. kako so 1«. februvarija spodbudno obhajale škofovsko petdesetletnico slavnega našega svetega Očeta, papeža Leona XIII Podrobneje je opisala lepo slavnost papeževo na II. mestni deški šoli na Grabnu. Morda blagim bralcem vstrežemo, ako jim podamo še kratek popis, kako se je ta redka slavnost praznovala na dekliških šolah pri čč. gospéh Uršulinkah. Veliko veselje so nam naredila šolska oblastva, ktera so uslišala prošnjo čč. gg. katehetov ljubljanskih ljudskih šol ter določila, da bod' sobota 18. februvarija poduka prosta in da se papeževa slavnost primerno praznuj. Ko smo to veselo novico zvedeli, precej so se zbrale čč. gospe učiteljice z gosp kate-hetom v posvet in sklenile so učenkam v spodbudo ta slavni dan, kar se da, svečano obhajati. In zdaj so kar tekmovale učiteljice in učenke, da se je bilo prav čuditi, kako so mogle v tako kratkem času toliko lepega pripraviti. Sabota pride, svečani dan. Učenke vesele hité v šolo praznično oblečene, in pred šolo jih že pozdravlja z nad cerkve vihrajoča papeževa zastava. Ob 8ih se je pričela slavnost v cerkvi. G katehet R Merčun je naj poprej v priserčni pridigi učenkam razložil, kako vesel praznik da je za ves katoliški svet petdesetletnica škofovstva sv. Očeta. Veliko romarjev iz celega sveta pojde tje doli v sv. Rim sv. Očetu srečo voščit. Tudi otroci se veselijo tega dneva; 700 otrok bilo je oni dan pri sv. Očetu, in kako veseli so jih bi ti sv. Oče. Tedaj tudi mi ne smemo zaostati. in če tudi ne moremo osebno tje k sv. Očetu, hočemo pa tem bolj goreče tukaj doma se Jih spominjati, zanje moliti, ter vse žive dni zvesto se deržati sv. vere, ktero nam oznanujejo namestnik Kristusov. Po pridigi so učenke s korom vred navdušeno zapele dve kitici papeževe himne, potem je imel g. katehet sv. mašo z blagoslovoma, in zahvalno pesmijo in zopet s kitico papeževe himne se je zveršila cerkvena svečanost. Ko je sv. opravilo v cerkvi minulo, zbrale so se učenke v ozaljšani sobi 6. razreda k šolski slavnosti. Tukaj je bil napravljen oder, na steni podoba sv. Očeta Leona XIII, vsa ozaljšana in in spodaj bil je kar vert cvetic in zelenja, in že so čakali tukaj v živih podobah pripravljeni vsi deli sveta: Evropa, Azija, Afrika, Amerika, Avstralija, dalje XIX. stoletje in zraven letošnje leto, vse v živih podobah, med vsemi pa najčastitljivejš> Cerkev katoliška, tudi živa podoba s tijaro na glavi in s kelihom v roki; pod podobo sv. Očeta pa dva angelja, klečeča in blazino deržeča. na kteri je ležal lavorov venec, in s tem vencem je ob koncu igre Cerkev (namreč živa podoba) ovenčala podobo sv. Očeta. Silno lepa je bila igra, v kteri vsak del sveta pribiti k Cerkvi katoliški in našteva obile zasluge sv. Očeta za dotične dežele in vsak po svoje slavi slavnega papeža Leona. Igrale so jo gospodičine ter učenke iz 8. in 7. razreda vnanje šole v popolno zadovoljnost in to celo dvakrat, ker je imela popoldne ob -tih to lepo slavnost tudi še notranja šola. Deklamacije, petje, ogovor g. kateheta tudi tukaj v šoli, posebno pa sprelepa igra, vse skupaj je pripomoglo, da se je šolska slavnost papeževa prav sijajno zveršila. Ko je g katehet opomnil v svoiem ogovoru. da ko slavimo praznik poglavarja sv. Cerkve, spodobi se da se spominjamo pri tem tudi ljubljenega vladarja naše mile Avstrije, presvetlega cesarja, zlasti ko je ravno ta dan 40letnica žalostnega spomina, ko je bil cesar od zlobne roke napaden, — so nato otroci prav iz serca zapeli cesarsko pesem. Č. g. Mati prednica pa so v spomin na današnjo slavnost oskerbeli lepih spominkov, podobico sv. Očeta Leona XIII z molit vami, s kterimi so bile učenke obdarovane. Vsi veseli smo bili sprelepe svečanosti, in iz serca klieali k sklepu: Slava Papežu Leonu! Z Gorenjskega, 24. februvarija. (O škofovski 50letnici sv. Očeta Leona XIII.) (Konec i Da bi pa tudi naša šola, o kateri zamoremo rečti, da, hvala Bogu. pri nas še ni ločena od Cerkve, kaj storila za pro-slavljenje Sv. Očeta, je bilo sklenjeno, da bo tudi ona še posebej obhajala svojo tridnevnico. Odločeni so bili v to dnevi 20., 21. in 22. febr. to je. ponedeljek, torek in sreda. Za v ponedeljek je bilo napovedano otročičem. naj se snidejo proti 7. uri zjutraj v učni dvorani. Pustilo se jim je pa to vendar na prosto voljo, ker so se namreč jele zopet širiti osepnice v našem kraju, da bi se s tem odklonila vsaka odgovornost, če bi se kaki otrok kaj prehladil ali pa celo obolel. Vendar so se ob napovedani uri snidli iz višje skupine do malega vsi, in tudi iz nižje skupine nekateri. Kako pa so otroci začudeno gledali, videvši učno dvorano vso spremenjeno, opravljeno v resnir-i prav po svatovsko. Na osmerih mestih sprednjega oddelka učne sobe so ponarejali na steno pripeti, od dna tal do stropa segajoči rudeči papirnati pasovi stenske stebre. Na sprednji steni je bila obešena pod mičnim rudečim baldahinom dopersna, kolorirana slika Sv. Očeta Leona XIII v zlatem okviru (dar nekdanjega tukajšnega učenca in poznejšega dekana, rajn. g. dr. J. L.). Nad, spod in ob straneh podobe so bili poobešeni venci iz ponarejenih cvetlic; verh tega pa je zališalo v simetrični razverstitvi sprednjo steno osmero papeževih (rumeno-belihi, dve cesarski« černo-rumeni) in čvetero narodnih (belo-modro rudečih) primemo velikih zastavic. Na stranskih stenah ste bili pripeti tudi še dopersni sliki Nju c. kr. Veličanstev, presvitlega Cesarja in Cesarice v pozlačenih okvirih. Ob 7. uri podala se je mladina v sprevodu v cerkev k sv. maši, katero so služili č. gosp. katehet Franc Rihar. Za slovesne sprevode in šolske slavnosti ima naša šola svoje lepo višnjevo zastavo; o posebnih prilikah pa se ji pridružijo še kakor nekaka častna straža ««koli :» metre dolge štiri zastave: «-e-sarsko-avstrijska »černo rumena >. papeževa irumeno-bela». avstr. «*esarske hiše • rodeče bela i in kralj, bavarska • niodro-b"la». Da je za tako slovesno praznovanje prišlo t udi teh pett-ro zastav na beli dan ter na čelo šolarskega sprevoda v cerkev grede in nazaj, ume se sabo ob sebi |'«> skončanej sv. tnaši je prišla tedaj mladina zopet nazaj v šolo. m na uk;iz zasedla svojo prostore. Najpred >e ji je zdaj v kratkih, njoj primernih in umljivih besedah razložil pomen slav nosti. k ir naj do poznih let nikdar ne pozabi Na to so otroci . dmolili iz prečastnega gosp. prosta Ant. Jarc-a male knjižice: „Sveto leto, I>>1. str. lo!»—luč» VII - kratke zdihljeje. njih 2o. s katerimi je sklenjenih na i 2 tisoč in l sto dni odpustkov. Vsak otrok je po naprej priporočenem opominu daroval te odpustke v prid ubogih duš v vicah v namen: da bi one izprosile Sv. očetu še mnogih zdravih, veselih, srečnih in zadovoljnih let; da bi včakali zmago Njihovo in sv. Cerkve čez njune sovražnike, in da bi dosegli enkrat venec večne slave v nebesih. Na to je zapela mladina navdušeno Papež-Lc novo himno, katero si je bila že d«-Igo poprej raz šolske table prepisala in se jo na pamet priučila. Konečn. pa je namesti slavo-kliea po šegi severnih Slovanov zapela ipo napevu domačega pridelka» še trikrat: „Mnoga leta. mnoga leta, na mnoga leta!" S tem je bila slovesnost per-vega dne šolske tridnevnice skončana. Pouka ta dan P«» dovoljenju višjih šol oblastnij ni bilo. Šolska dvoran i je ostala tako dekorirana tudi še naslednja dva dneva. Ji. in TI. febr.; molilo, pelo in slavopelo se je tudi še ravno tako kot pervi dan. se ve. ob prostem času med 2. in "J. šolsko uro. tako da se s tem ni nič kratil in kerhal pouk. — Dostavim naj tudi še to. da so v torek «21. febr i prišli med poukom tudi č g. župnik J. M. v šolo, ter so tudi oni šoloko tridnevnico odlikovali s tem. da so razdelili n.ed pridnejše otroke razne inične knjižice, in jim priporočili. naj si jih ohranijo v spomin na škofovsko petdesetletnico Sv. Očeta Papeža. K.-s! na milijone sere pošiljalo je o škofovski petdeset letnici vroče molitve in zdihe proti nebesam; tudi na milijone nedolžnih ročic povzdigovalo se je kviško. da bi Bog ohranil Sv. Očetu Leonu ljubo zdravje še kaj let. in dal včakati zmago Njim in stiskani sv Cerkvi. 1'pajmo. da toliko gorečih prošenj ne bo ostalo neuslišanih! — L. Maribor. (Postni pastirski list lavantinskega knezo-škofa. i i Dalje » III. Božja je cerkev po svoji edinosti. Novo prav določno znamenje resničnosti in božje ustanove naše sv. cerkve nam ponuja njena edinost. Kakor je le eden Bog. ena resnica, tako more le ena cerkev prava biti. „Kden Bog. ena vera. eden kerst" (Kfež 4. .">>. Katoliška cerkev ima to potrebno edinost, ker ene nauke uči. ene» daritev opravlja, ene zakramente deli in ima 1* enega vidnega poglavarja, rimskega papeža, s katerim namestnikom Jezusa Kristusa in naslednikom sv Petra so drugi škofje kot nasledniki drugih apostolov zvezani neločljivo. Globokega pomena j.- gotovo to. da pri zadnji večerji ni prosil Jezus svojega nebeškega Očeta nobene milosti tako priserčn » in svečano, kakor je molil za edinost med svojimi: _ Svet i Oče. ohrani jih v svojem imenu, ki si mi jih dal da bo Jo e lini, kakor sva jaz in ti!... Pa ne prosim sam > zi nje. temveč tudi za tiste, ki bodo po nj ho v i besedi v mene verovali, naj bodo vsi edini, kak r si ti Oče v meni in ja/. v tebi. da bodo tu li oni edini, da bode svet veroval, da si me ti poslal. In veličastvo. k itero si ti meni podelil, izročil se.n tudi njim. da so edini, kakor sva tudi mi Iva e lina. J iz sem v njih in oni so v meni, da bodo popolnoma edini in da bode svet spoznal, da si me ti poslal in da jih ljubiš, kakor tuli mene ljubiš." (Jan 17. 11 20—2.5 1 Da m >ra cerkev Kristusova e lin i b.ti. to naglasa sveti Pavel večkrat v svoj.h le :h listih: ..Klen Gospod, ena vera. eden kerst. eden B g in Oče vseh. ki je čez vse in po vsem in v nas vseh In on je odločil nekatere za aoostole. druge za preroke in še druge za pastirje in učitelje, da se izobrazi život Jezusa Kristusa, da do-spvjemo vsi do e linosti vere in spoznanja Sinu bož-jega u (Kfež 4. 11—1'i i — Svoje ljubljene Korinčane pa opominja: „Prosim vas bratje v imenu našega Gosp »da J-zusa Kristusa, bodite složni vsi in ne puščajte. med sebe nesloge, marveč bodite enega duha, ene misli in enakega prepričanj i. Je li Kristus raz deljeniIL Kor. 1. 10. i:».i Krepko povdarjajo tudi sv. očetie cerkveno edinost. Čisl ani škof in mučenec sv. Ciprijan je. spisal o edinosti sv. cerkve posebno razpravo, v kateri med drugim čudno lepo pripazuje: „Kakor je solnčnih žarkov sicer innogo, a solrična luč je ena; kakor je na drevesu veliko vej. a deblo je le eno, poganjajoče iz močnih korenin; kakor teče iz enega stuJenca več vod, da se kaže njih mnogo število v kipeči množini, a je vendar edinost v izvirku — jednako je tudi s cerkveno edinostjo. Loči solnčne žarke od solnca, edinost ne more prenašati te ločitve. Ulomi od drevesa vejo. ulomljena ne bode zelena. Loči potok od izvirka, usahnil ti bode. Tako pošilja tudi cerkev, ko sije v luči Gospodovi, svoje žarke po vsej zemlji; vendar je le ena luč, ki sveti na vse strani E linost telesa je nerazdeljiva tt (De eccl. cath. unitate. c. 5. Izdal V. Hartel na Dunaju, 18(i*. Del I. str. i 13. nsl.) V vsakem času in na vsakem kraju uči naša sv. cerkev tiste nauke, ki jih je učil sam Jezus Kristus: opravlja daritev, katero je opravil in zapovedal večni viši duhoven: deli tiste zakramente, katere je postavil božji Zveličar. Zmirom še velja izrek svetega Ireneja: „Dasiravno je sv. cerkev razširjena po vsem svetu, ohranja vendar razodeto vero tako zvesto, kakor bi prebivala le v eni hiši; veruje eno in isto, kakor bi imela le eno dušo; uči enoglasno, kakor bi imela le ena usta. Četudi so jeziki različni, je vendar moč svetega izročila taista. Niti v Gerinaniji utemeljene cerkve ne verujejo in ne učč drugače, niti ne v Hiberniji ali Galiji ali na Jutrovem ali v Egiptu ali v Libiji ali sredi sveta; temveč kakor je solnce na vsem svetu taisto, tako žari vsepovsodi tudi luč oznanjevane resnice in razsvetljuje vse ljudi, ki hrepene po spoznanju resnice." lAdv huer. lib. c. 10. n. 2.) Kar verujemo mi katoličani danes, to se razlega že skoro dvetisoč let po vseh pokrajinah sveta in se glasi iz ust vseh pravovernih kristjanov V vseh delih sveta veruje katoliška cerkev to, kar v Rimu; ne veruje in ne uči nič druzega, kar je verovala in učila pred petimi, desetimi, osemnajstimi stoletji Blagodejnega delovanja sv. cerkve ne motijo in ne zavirajo niti narodne meje in razlike med jeziki in govoricami. Sv. cerkev pušča vsakemu svoje in govori z vsakim narodom v razumljivem mu jeziku Rimskokatoliška cerkev si je enaka ob bregovih amerikanske reke Misisipi in široke Dunave: ob bregovih indijskega Gange in egiptovskega Nila, rimsko Tibere in angleške Temse. Sv. cerkev obsega vso zemljo: sega v nebesa, kjer sedi na desnici Očetovi Jezus Kristus njen Gospod, in kjer bivajo njeni večn » srečni otroci; sega v čistilišče do vernih duš. katerim pomaga z dobrin i deli. da se njim terpljenje prikrajšuje. Da. cerkev je daleč na šir»ko in dolgo, na visoko in globoko razpeto, pa vendar le eno edino velikansko drevo božje! • (Dalje nad ) Bosna. Brežičani kod Prjedora. 11. suše t l»iH. (t Val Lah in zemljišče za zidanje cerkve sv. Jožefa.) Sprejmite nekoliko čertic o smerti pokojnega g. Val. Lah-a V Banjaluki sem se sošel pred katoliško župnijsko cerkevjo s staro ženico; ker bila je cerkev še zaper-a. začneva se pogovarjati. V veliko začudenje moje je ženica povedala, da je doma iz Kranjske, pa bila je z možem svojim v službi pri pokojnem gosp. Val. Lahu v bosanski Dubici in to tudi takrat, ko so ga umorili Mož bil je sluga in cerkvenik. ona pa kuharica. Sedaj je uboga vdovica. Izpraševal sem jo o vsi dogodbi pok. g Val Laha in pripovedovala in razlagala mi je. Očital sem, zakaj je njen pokojni mož šel lopovom odpirat vrata? Zakaj jih je vodil po gredah k sobi gospoda Valentina? Rekla je: „Slabe vrata, brez železne zaporce. samo z lesenim zapahkoin, „rigeljnom" zaperte. so odperli sami. Lopovi so s pre-tenjem smerti prisilili moža. da je šel klicat gospoda; pri meni pa je stal jeden z orožjem, da se niti ganiti nisem smela in ne glasu dati Gospod Valentin je sprejel hajduke ostro, ni jim hotel zahtevanih denarjev dati; začeli so ga moriti, on že vboden v persa z nožem, je vse porinil ven iz sobe. prijel za nož. da ga potegne hajduku iz roke; pa si je roko čez dlan odrezal (obrezal)(?). Začeli so ga biti po glavi in zgrudil se je grede v vežo in bil mertev. „Mož njen, pravi dalje," tekel je potem, k prav bližnji žandarski postaji in klical stražarje; ti niso prec vstali, poklicali so moža noter v sobo, še le. ko jim je vse povedal, začeli so se oblačiti in šli tje v Lahovo preubogo in slabo stanovanje. Lopovi so bili ušli, le jednega so še dobili notri. Denarja so nekaj uzeli. večji denar pa je bil v miznici zaklenjen in ta je ostal.- Ali ipak v Dubici govorijo, da je Vaš mož bil izdajavec. Zakaj pa ni takoj rjuti in vpiti začel ? Hajduki bi se bili tega zbali, ker onkraj ceste blizo so žandarji. To je ženo osupnilo. Pravi- „E, kaj še. moj mož že ni tega nalašč ali zgovorjeno storil; ampak moral je. z orožjem prisiljen Sij je velikokrat gospoda opominjal, da naj močnejo hišo, ali vsaj vrata močne in z železnimi zapori dajo napraviti. Večkrat je moj mož pravil gospodu, da sliši tu in tam, da se jim grozijo razkolniki, da so v nevarnosti, in naj se bolje zavarovajo Pa gos no d so rekli: „E pojdi, pojdi, kaj se tako bojiš? Ali nisi Kranjec?! Jaz se sam trijeh ne bojim, če pridejo." Orožja pa nobenega niso imeli, da bi se branili. „Storili so pa Serbje to gospodu iz maščevanja." Kaj je pa temu krivo bilo? „Največ tole: Gospod so vedno zemljišča kupovali in katoličane naseljevali. Kupili so tudi nekatere zemljišča od turških begov, na katere so si tudi Serbje lastili neke pravice; tekla je za to pravda, Serbje so zgubili, gospod pa vso pravico dobili; prišlo je veliko str '-kov plačati t » pri morali s • plačati Strbje gospo iu in pa so Iniji. Priza ien Serbje hodil: so gospoda l"p" pro>ir. naj jim stroška « «Ipu.-tij«». pa gospod nikakor niso hi teli: r- kli so: vse do krajem-;;, morate odalačati. prav nič vam m* odpustim, jaz bom te vaše plačane str<-šk- p.«delil drugim ub " t<» posluš«li .Č- ni kaj pr«»siljeno? Vr» Tak-- začel" s-je silno bulo so-,*rašrvo \r\ siaroveivi-Serni >•• rab maščujejo „In maščev.«!; s. se." .To pa rečem da ranjki gos:>«.»• i Valentin s . prav os'.r ». ub -žno in pobožno živeli: sam» <1 .p »ve,lati jii.i j-* težko kaj bilo. deržHi so se terdoglavno. kar so si zavzeli m pr«»ti Serbom staroverskim ><» se neprijazno deržali " Kakor s-mi Vam ž" omeail. sem pri odvtniku v Binjduki spr-.ži! zaostal, reč zavoljo larovža in cerkvene zemlje v Prie loru: kajti vso zapuščin « pok V. L iha so d' lici i/.r-«čili pooblastilno temu odvetniku. da jih zastopa Bil s *in lansko leto <»s«'bie« pri Andreju Lahu in dobroserčno mi obljubil, ia bo nekaj odstopil Z laj se bo tudi t-« vravnalo. O priliki pogodbe za vel zemljišč«? za ub««žnH*o v prid sirotnih dečkov sem vprašal o Ivetnika. j«' 1' d« »bil kakov nalog zbog on» cerkvene z mlje v Pr;edoru? Da. dobil sem od Andreja Laha. da to in toliko «-«i-stopi cerkvi. Naročil mi je odvetnik, kaj naj stonm zbog tega v Prjedoru Šel sem v gruntovni vra J k ..geometru." s tem sva šla na ono zemljišče in p j dovoljenju dedičev odmerilo se je ob ulici kos lepega zemljišča s hišo vred. ki je sedaj farovž. pol „joha* in 200 ///. Napravil se je spis iz zemljiščne knjig«». poleg pi z«»m-ljeris odmerjenega kosa zemlje in poslal sem to odvetniku, on bo poslal dedičem, da se podpišejo v do-zvolo cerkvi sv. Jožefa, da s • o 1 dedičev zemljišča tu odpiše in za cerkvo vpiše v gruntovnico; potem bo še le sedanji farov/ in kos zemljišča p »polno «-ei-kveno župnijsko zemljišča Ostalo bo še dedičem — 1 „johe" zemljišča, katerega bodo prodali; o ko bi jaz imel toliko denarja takoj bi ga kupil za katolišico-cerkveno dobro! Mnogo bilo je truda, da se je župnijska hiša in zemljišče za stavbo nove cerkve dobilo, da se bo vendar del t«iga. kar se je tu za katoliško cerkev kupilo, pridobilo ubogi cerkvi sv. Jož -fa. Hvala Bogu! za to, in da se je tako izšlo. (Konec nasl.» Pristavek: Naj še naznanimo veselo sporočilo, da se na prizadevanje Vi^rlega br. Alfonza Marije s posebno dobrotljivostjo nekterih gg. duhovnov na Kranjskem ravno nakupuje in je blizo že čisto d<..joto vi jeno neko lepo in obširno posestvo blizo Prjeti«.nikjer se ima napraviti sirotišnica in odgojniea za t<>-liko ubožnih. zapuščenih dečkov v Bosni. Večina svote za nakup je že skupaj in vloženega; se ve da stroški boio še veliki To bi bilo neko „Boskovišče" v Bosni in zasluga ne bode majhna, kdor bode pripomogel k tej dobrotni napravi pri naših ubožnih bratih na Bosanskem. Vr. Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni. (Kune«* i Ko čitamo ljubo in milo „Zgodnjo Dan.« «." in verlega „Slovenca." se nam «jtnnjajo solze rad ^M in vernega ganutja pri popisih Ooletnega biskopsk.-ga jubileja sv. Očeta Leona XIII. kakor se je veršilo v Sloveniji, osobito Kranjski. Živoverni, vdani, pokorni in zvesti bodimo Bogu — Jezusu Kristusu in Njegovemu namestniku na zemlji sv Očetu rimskemu biskopu, v neodjenljivi zvezi s poglavarjem rimo katoliške Cerkve in vseh l iskopov v jedinosti z naslednikom pervaka apostolov; kteri je rimski papež. In ni se nam bati ničesar, akoprav bi vse vlade in svetovni mogočneži in per-vaki postali liberalni, malo-slabo-krivoverni. ali brez-verni, framasonski ali novopoganski. Slovenci in Slaveni! deržimo se terdno in bodimo živi udje sv. Cerkve in nje poglavarja in z njim združenih vzvi-šenejih cerkvenih udov; bodimo povse določni, živoverni rimo-katoliški kristjani; pa. ako bi došlo, da bi zbog tega imeli terpeti, časno blago izgubiti, kri in telesno življenje dati. ne ustrašimo se, ne b^jmo se. ne odjenjajmo od sv. vere in Cerkve rimo-katoliške! Terjajmo nazaj pravice naše sv. vere in Cerkve in ne pustimo si jih drobiti, odlomljevati in jemati. Ako bodemo takovi. ne morejo nas zmagati ne hudobne moči sveta in ne pekla. Zmagali bomo, kakor so slavno zmagovali pervi kristijani. Ne bojmo se silne borbe, niti težkih skušenj! V siromašni, toda milostni cerkvi sv. Jožefa v Prjedoru. se bode v Jožefovem mesecu marciju še posebno molilo, opravljale se bodo verno-cerkvene pobožnosti in iskrena priporočila k sv. Jožefu za v^e blagodušne dobrotnike in dobrotnice te uboge cerkve, ker so poleg drugega silno potrebnega cerkvenega nas vzmogli, da smo oskcrbeli in kupili 300 metrov derva za pečenje opeke, za silno potrebno novo do-stojnijo cerkev. Dragi vemo katoliški slovenski bratje in sestre, pomagajte nam še blagoserčno za apno in kamenje, da se letos pripravi vsa nabava, „materijal," za cerkev sv. Jožefa tukaj! In, ko bi, koje usmiljene dobrodelne duše hotele v večjo slavo Jezusu, Mariji in sv. Jožefu, tu ined drugoverci, podariti in poslati, kakove umetno narejene cvetke, šopke in venčeke; kaj primernega za Božji grob, kake reči, da bi se dva svetilnjaka (lustra) mogla tu zložiti, kako posodo za blagoslovljeno vodo; čedne, dostojne kadilnice in čolnička za kadilo je jako potreba ; vse, naj bo čedno staro, ali lepo novo. bi dcbro došlo. Spomnite se za praznik sv. Jožefa in za velikonočne pirhe — pisanke te ubožne cerkve sv. Jožefa. Ako bi kedo hotel blagodušno kaj poslati v mili dar, zamore nasloviti: Katolički cerkveni odbor u Prjedoru. Pošta ali železnična postaja Prjedor. Bosna lz Torina. G. sušca 1893. (Poterdilo in zahvala.) S posredovanjem g. J. C. Majerja, iz ondotnega mesta, prejel sem od Vaše blagovitosti dar 429 frankov za naš inisijon in za potrebe naše nove cerkve Jezusovega presv. Serca. ki se stavi v Londonu. Tisučera iskrena zahvala Vam in vsim mnogozaslužnim dobrotnikom. ki so se vdeležili pobožnega darila. Jaz in vsi moji molimo in prosimo presveto Jezusovo Serce, da bi z naj bogatejšim blagoslovom povračalo dobrotnikom njihovo dobrotljivost. Želeč Vam vse dobro in dolgo življenje, polno zaslug za nebesa, se tudi jaz priporočam v Vaše molitve in bivam v Sercu Jezusovem prehvaležni sluga Lago D. Angeli za odsotnega Don Rua. Bolni (leeek. Enkrat še se spomlad verni ! Rad bi v cvetju gledal dol. Pisan plašč le berž razgerni, Da me mine bridka bol. Peti hočem pesen glasno, Ter slaviti tvoj prihod. Versto vencev vil bom krasno, Da proslavim tvoj prerod. Pridi, pridi! Oj ne mudi Se predolgo, zorni čas! Pevcev roj tam v gaju zbudi, Gozdu daj zelen svoj kras! Ti kasniš... Moj čas se steka... Včakal te ne bom, spomlad!... Bolu ne prineseš leka. Ne vresničiš mojih nad .. Al kaj tožiš, serce vbogo, Kratko vigred tu cvete ... Tukaj cvetk vihar tre mnogo, Druge slana še požge. Tudi jaz sem cvetka zala. Čaka me nebeški vert, Da ne bo mi cvetja vkrala Sapa svetna,... pridi smert! Tje presadi me, kjer veje Večna vigred! Kjer serce Spolnjene zre vse nadeje, Kjer mu vteši Bog željč. —m.—• Spomin na Rožnik. Od nekdaj, ko bila sem čisto še mala, Si ljuba mi bila ti cerkvica zala; Nabirala cvetke po griču okrog, Ko z materjo šla sem na Rožnik skoz log. Minula so leta detinske mladosti, Zdaj boja, skerbi in terpljenja je dosti; Pa pelje me rada na Rožnik še pot, Marija saj vedno je pulna dobrot. Preljubljena cerkev Ljubljani je draga, &aj tukaj Marija vsim vernim pomaga; Kdor milost zadobil si ono, al' to, Poterdil mi bodeš, da res je tako. Saj predno še solnce z zagore prisije, Koraka na homec častilec Marije, Zaupanje stavi po poti gredoč Pri Tebi, Marija, da najde pomoč. Pred Tvojim altarjem duhoven mašujer Daruje in k Tebi preserčno zdihuje: O Mati predobra; usliši me Ti, Da duša nobena se mi ne izgubi. Nedolžni, pravični pred Taboj klečijo, Ki cvetka jim čednost z lica žarijo; SI - Se zročajo Tebi, o bodi jim bran. Da ognejo kužnega greha se ran! Še grešnik pristopil je v Tvoje svetišče, Ki dneve in leta pokoja si išče; Skesan in poboljšan on grič zapusti, V frančkanski pa cerkvi si pokoj dobi. Ob palici starček se guglje operti, Želi še edino le srečne si smerti. Al enkrat rad videl Tvoj mili obraz, Še predno mu steče odločeni čas... Minula so leta detinske mladosti, In boja skerbi pa terpljenja je dosti, Preljubljena mati mi v Bogu zdaj spe, In gorke solzice na grob mi rose. Minulo, minulo le vse mi je h krati, Oj bodi Marija od zdaj mi Ti mati, V viharnem življenju me pelji z roko Do ljubega Jezusa v sveto nebo. M. Jerančič. Zvon in serce. Zvon iz stolpa lin doneva, Močno v serce mi buči, Ga razgreva, kadar peva. Mi na potu mojih dni. Kakor glas njegov se širi, Širi meni se serce, Po vesoljnem mi vsemiri Misli moje se zgubč. V hipu si želim peruti, Da bi švignil do neba; Ali v hipu duša čuti. Da je k tlam priklenjena. Milo mi oko ozira V sinji se neba obok, Serce pa le bolj prostira Mi mogočni zvona zvok. Dan na dan mi zvon zapoje, Dan na dan vskipi serce. Kdaj li hrepenenje moje Rešnjega dočaka dne? — Janscest. Pr oš ii j a. O, Marija, moja mati, Sprejmi v svoje varstvo me! Da zamogel obvarovati Bom skušnjav vseh hudih se. Daj, da mogel dokončati Bom, kar želel sem storit'; Daj, da mogel bom peva ti V svetem hramu te častit'. Ti Marija, pomočnica, Ozn milo se na me! Ti ubogih tolažnica. Jaz oziram se na te. K tvoji časti čem živeti. Kadar stan dosegel bom: V tvojo slavo vedno peti, Ko cerkveni moj bo dom. Perva Tebi bo daritva. Ki prinesel Sinu v dar, In zročena Ti molitva Od služabnika vsikdar Tone ostnoiolec. Razgled po svetu. Hervaško. (Čestitanje Sv. Očetu.) Hervatom se mora to priznati, da v katoliške vere spoznavanji so moški, bodi si zoper razkolstvo (staroverstvo) ali proti kakoršnemu si bodi krivoverstvu. in „otac — papa" je v njih ustih sveta oseba. Zagrebško vseučilišče, (če tudi ni brez nekterih nasprotnikov) se je sedaj možato pokazalo in je edino v Avstriji Leonu XIII čestitalo o njegovih velikih slavnostih. Zato je der-žavni tajnik kardinal Rampolla poslal prav vljudno zahvalo sv. Očeta vseučilišnemu rektorju gospodu Pliveric-u. I. Bratovske zadeve molitvenega apos toljst va. Nameni za mesec marcij (sušeč.) a) G lavni namen: Živa vera. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Dalje.) Ni pa treba veliko modrosti za spoznanje, da se poslopje bolj neizogibno svojemu poginu bliža po onih, kteri ga tiho spodkopujejo ter skerbe za notranjo gnjilobo, kakor pa po druzih, ki ga napadajo z vso silo in očitno, kteri sili se pa lahko postavimo v bran; in ravno tako žuga sedaj človeški družbi polovičarstvo in neodločnost v spoznavanju sv. vere, zaspanost in lenoba v verskem djanju; toda ta nevarnost ni najmanjša, ktera nam preti. Popolnoma neumljivo je to obnašanje do tiste sile, s ktero kljuje duh časa proti veri, do nesramne derznosti, s katero dandanes zanikujejo najsvetejše resnice ali pa jih zasmehujejo Vsaki dan napadajo Boga, neumerljivost duše, prihodnje življenje, nravne postave in njih vterjenje z večnim plačilom in večnimi kaznimi, ne besa in pekel, prostost volje, bistveni razloček med dobrim in hudim, ter vse zasmehujejo v besedi in djanju in s povodnijo zanikamih spisov. Nič ni tako strašno ko ta prizor, ako ni kje še strašnejša malomarnost, s ktero se gledajo splošni ti napadi, s ka koršno možje, ki hočejo sicer veljati za resnobne, gledajo to razruševanje zadnje podlage vsega reda. in jih nič ne boli v njih kratkovidnosti, ko takoime-novani ljudski voditelji kličejo na pomoč razne duhove laži za svoje dozdevne pripomočke v dosego dozdevnega blagra; zaslepljenost in oterpnost, ako ni hinavstvo, s kakoršno so deržavni možje odvezali deržavo vsacega veroizpovedanja, jo prav za prav razglašajo za brezverno. ali jo zavezali v polno pražil «verstvo Ako d« ržava ne inoli. ali pa k vsem rna-i k< m moli. navdaja zelo lahko tudi deržavljana ne->.e<"na ini>el. da ni Boga. in '*a mu tedaj le zaradi tega iiatveza jo v to. da ga ohranijo krotkega, t. j . da ga sramotno in ostudno sleparij" Le en Bog je. kterega • znanuje Zveličar Jezus Kristus; kdor njemu ne muzi. j" služabnik hudobnega duha; le en Kristusje in naj«Ješ v N|'g"\i sv. katoliški Cerkvi; kdor i.;e n - pnslnša. m kristjan, je nj-n nasprotnik. Taka j::-ii">- in • >dh.čn»»st veroizpovedanja je perva lastnost žive vere. ko«ra vse n »sprotno izločuje. i I>;ilj- na>l t b» Posebni nameni. Sedem žen mučenic. K«r-<*an~k<- malere. D« kli«.- v ne-v.»rno>ti. K«-rš«'an>ka volitev za sre«"en zakon 21. S. Benedikt. Benediktinski red. Hude redovne zadeve. \-lanova n«k»ga samostana. Dijaki o velikonočnih poritniah. IV r j i na imel kratek pavee; ko bi bil dalji tkavec. bil bi tudi dalji...V" Drugi zopet iz starodavne poved ke besedic .Modicum et. bonunr niso prav zapomnili in so zapisali „Metlieam et rnonium..." Se kteri so tam zunaj ne mara praktično študirat šli ali hodili preiskovat, iz česa in kako je skuhana neka šumeč» pupa — in doleteljih je tisti pošastni „ent-sprechend v nravnosti, ki bo domačim telička iz hleva odgnal, pa morebiti še ne bo zadosti! To pa je rečeno sploh o pozeblih. ne samo naših. Zanašamo se pa. da večina se jih bode zopet povzdignila, da ne bode njih „poslednje hnjše kot je bilo pervo " iig. profesorjem pa želimo poterplj^nje z neskušeno mladino in usmiljenje do njenih staršev in soiodo-vin^ev. Hrenov spomenik. — katoliška pripravnica. — katoliška gimnazija. Svetovali so nekteri. da naj se slavnemu škofu Hrenu postavi spomenik; drugi so rekli: Ta spomenik bodi „katoliška učiteljska pripravnica" Hrenu na čast; — „Slovenec' 15. sušca pa kliče: „katoliška gimnazija bodi ta spomenik! — j, Danicaa je stvar pa djansko poprijela. ki ima že nekaj darov za spomenik Hrenov, kakoršen že bodi. Cerkvene pesmi za mešane glasove. Zložil in gsp. župniku Val Alijančiču poklonil Ivan Zupan, organist in orgljar v Kamni gorici. Cena 50 kr. Založil g. skladatelj, tiskal R. Milic. „Sloveneca 8. sušca delo hvali. Večkrat smo že opomnili, da tudi take dela naj bi se dajale v poterdilo v. č. škofijstvu, s čimur dobe veljavo za rabo v cerkvi. Pesmam pa naj bi se pri-devala imena pesnikov. Varite se jih! Narbolj milovanja vredna stvar ped solncem je odpadnik. Taki nesrečnež je neki Nemeček, ki je prestopil k razkolnikom, zdaj za tolsto plačo od ruske vlade tudi druge k odpadu vabi po Češkem in Slovaškem in je že mnoge premotil in stermo-glavil v brezno odpada in pogubljenja, — Tudi na Slovenskem ni brez tacega semena. Posvečen je mesec sušeč sv. Jožefa: 300 dni vsak dan odpustkov in enkrat popolen odpustek s spovedjo in sv. obhajilom, kdor ga vsak dan časti. Kdor ne more v marcu, sme izvoliti tudi drugi mesec za to češčenje. Sreča Jožefom! Jožete vse živi Bog! Svet pa resi iz nadlog, Da kar diha in živi, Se v Gospodu zveseli! Dobrotni darovi. Z»i dijaško mizo: Neimenovan 20 gld. — Č.vg. J. A. 1 gld. 50 kr. — Č. g. kapi. Jan. Müller i gld. — Fr. Cernilec 3 gld. 30 kr Za sv. Dttinstvo: ¿tiri osebe l,gld. — C. g. Anton Golobič. župnik v Cerkljah. 15 gld 53 kr. - Čast. g. Matija Mrak. katehet. 11 gld. — Čast. g. Leopold Zaletel, kapelan v Mengšu. Bi gld. 2H kr. — Neimenovan 10 gld. Zi Marijanišre: Neimenovan 20 gld. Zi vstanovitev sta!nt in večji rezidence čč. oo. jezuitov v Ljub' Ijani mesto sedanjega „provizorjaNeimenovan 10 gld.