LQVENEC.
Politicen list za slovenski narod.
Ptf pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesee 1 ifld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za «elo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gla.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila finserati) so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ue se tiska dvakrat; 1 o kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I„ 17. Izhaja vsak dim, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 7 O.
V
Ljubljani, v ponedeljek 28. marca 1892.
Letnik XX.
Uravnava valute.
ii.
Ves državni in zasebni dolg v Avstriji znaša do 20 milijard. Ce se uvede zlata veljava, nastane vprašanje, ¿do naj doplača onih 20' odstotkov, za katere je sedanja prava vrednost srebra nižja od zlate veljave. Ko bi dolžniki, iu v prvi vrsti država, pri relaciji zgubili le j e d e u odstotek, znašalo bi to že nekaj stotin milijonov goldinarjev, pri 5% že polno milijardo. Ce imamo torej pred očmi gospodarske nasledke zlate valute, uvidimo, da je vprašanje o pridobitvi zlata bolj postranska stvar in da je z ozirom na imejitelje sedanjih občil za državni zaklad tudi ugodna relacija malega pomena.
Denarni baroni v Ameriki lahko vsak trenotek vržejo na denarni trg velike množine srebra, in tako je mogoče in verojetno, da pade notranja vrednost našega srebrnega goldinarja na 70, 60 kr. in mogoče, da še nižje.
Že zadnjič smo rekli, da je določitev relacije med staro in novo denarno jed-noto os, okolu katere se suče uravnava valute. Dub, Drokurist S. M. R o t h-schildove hiše, torej onega denarnega kralja, kateremu je največ na uravnavi valute in kateri je gotovo z največjo natančnostjo proučil to vprašanje, je rekel pri enketi o relaciji:
„To veliko iu pomenljivo podjetje je v prvi vrsti odvisno od inozemstva, zato se mora izvršiti z največjo previdnostjo. Težave uravnave valute so mnogostranske. Tako je važno vprašanje, koliko zlata moramo dobiti, da bodemo mogli v gotovini plačevati. Velika nesreča bi bila za državo, ko bi tnanji dogodki motili ali preprečili to podjetje, še večja nesreča pa bi bila, ko bi dobili del potrebnega zlata, potem pa morali zopet ustaviti izplače- j vanje v gotovini.	I
Ne smemo pozabiti, da se bode občinstvo moralo sprijazuiti z novim denarjem; v roke dobi zlato in bati se je, da se z zlatom zgodi isto, kar se je zgodilo I. 1848, ko je bilo ustavljeno izplačevanje v srebru; veliko zlata se bode odtegnilo prometu in se ne povrne zopet . . .
Vprašanje relacije pa je v velikem številu vprašanj najvažnejše in najtežavnejše. Tu je v> prvi vrsti potrebno, da skrbno presodimo interese upnikov in dolžnikov doma in v inozemstvu. Kakor-kolisedoloči relacija, nikdar ne bode zgubila značaja s v o -jevoljnosti . .. Najpravičnejša bi bita relacija, ki bi bila primerna povprečnemu kurzu naših bankovcev v zadnjih desetih letih."
Rothschildova hiša torej želi uravnavo valute, če se relacija določi na korist mobilnega kapitala.
Od 1. 1879 do 1891 je bila povprečna vrednost našega srebrnega goldinarja 78 kr. v zlatu ali 1 frank 95 cent., v zadnjih sedmih letih pa le 72'/s kr. v zlatu ali 1 frank 80 cent. Ponavljamo torej vprašanje: kdo naj plača to razliko, ki znaša nad 20% ?
Ce znaša, kakor smo omenili, ves dolg 20 milijard, imeli bi upniki, torej kapitalisti, dobička 200 milijonov gld., ko bi bila vrednost srebrnega goldinarja 73Ys kr. v zlatu; 1000 milijonov, ko bi bila vrednost 77Va kr.; 2000 milijonov, ko bi bila vrednost goldinarja 82l/i kr. itd.
Za toliko bi se torej pomnožili kar čez noč dolgovi naše države. Za kolikor se zviša relacija od 72Va kr. gori proti zlatu, za toliko se zvišajo bremena dolžnikov in davkoplačevavcev na korist mobilnemu kapitalu. Ali pa je to opravičeno? Za svoje izdelke in pridelke imamo v zlatu našega soseda vedno zanesljivo in solidno merilo za njihovo notranjo vrednost. Če je naša trgovska bilanca aktivna, lahko ostanemo pfi srebrni veljavi, če pa je pasivna, potem bode zlato ravno tako živo, kakor srebro.
ESE
Zlate veljave si torej ne moremo želeti. Priznamo sicer, da bi se š časoin pomnožila delavska zmožnost našega prebivalstva, ali plačilna zmožnost države, davkoplačevalcev in zasebnih dolžnikov bi se ne zvišala, ker bi vsled zlate valute narasli dolgovi in obresti. In če nastane vojska, potem pa je ( nesreča še večja. 2e sedaj ima avstro-ogerska banka od svojih zakladov v zlatu dobička do 13 milijonov. Iz tega razvidimo, kolik dobiček bi imeli veliki kapitalisti pri vravnavi valute.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja, dne 24. marca.)
Došle peticije se izroči finančnemu odseku, istotako razna poročila deželnega odbora.
Poslanec Hribar poroča v imenu finančnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, ki se tiče glavne bilance loterijskega posojila mesta ljubljanskega za leto 1890.
Pri tukajšnjem mestnem magistratu piedloženo glavno bilanco mestnega loterijskega posojila za leto 1890 in njega proračuna za leti 1891 in 1892 je deželni odbor pregledal ter jih z vsemi postavki v redu našel.
Glavna bilanca posojilnega zaklada, odštevši račun izgube in dobička, kaže
v pasivih...... 1,613.570 gld. 89 kr.
v aktivih . . . . . . 1,537.277 „ 19V, „
torej nedostatka . . . kateri se je v primeri z lanskim letom z . .
76.295 gld, 69 V, kr.
80.296
45
zmanjšal za znesek . . 4.002 gld. 757, kr-Ta nedostatek se bode, pričakovaje jednako po-voljnega vspeha, kakor letos, pri obrestovanju s 4 odstotki, v 13 letih popolnoma odpravil.
Ako se dalje primerja pokritje anujitetnega računa v znesku 69.459 gld. 67'/, kr. z loterijskim posojilom v znesku 1,471.875 gld., je razvideti, da
LISTEK
Učitelj narodov.
V spomin tristoletnice J. A.. Komenskega.
Bil je sirotek; stal je zapuščen na širnem svetu, iti ta, kojemu je bil izročen, njega strijc, je često zmajeval z rameni, kaj bode neki iz dečka. Star je bil že petnajst let, a vzlic temu skoro ni bil ustvarjen za delo na polju in v gozdu. Da bi mu ne jedel kruha zastonj, pošiljal ga je strijc past ovce in koze.
Ta posel je precej ugajal našemu sirotku. Veselo je gonil čredo na pašo, v eni roki gorjačo, v drugi knjigo, kajti na paši je imel obilo časa, prebirati knjige, koje mu je posojeval niviški župnik Micholsky. Marljivo je čital in se učil, starega župnika izpraševal to in ono, česar ni razumel, s tem se je dokaj prikupil „dragemu svojemu očetu", kakor je pozneje nazivljal župnika Micholskega, a slednji je jako rad imel dečka.
Strijc, prišedši nekega dnd na pašo, uzre razkropljeno čredo, sirotka pa na skali sedečega in zamišljenega v knjigo.
„Tako-le izpolnuješ dolžnost svojo? Namesto da bi pazil na čredo, pa prebiraš kajige. — Gotovo ti jih posojuje gospod župnik, saj vsakemu vsiljuje svoje knjige!"
Deček, ves preplašen, hoče mu nekaj ugovarjati, toda strijc mu prestriže besedo, rekoč:
„Sem s knjigo, ponesem jo gospodu župniku in izpregovorim ž njim o tebi. Od danes nadalje ne bodeš več pasel; paziti moram bolje q4 te."
Zvečer obišče strijc župnika in mu potoži o dečku, ter d^: „Hoče li deček čitati, domi na mizi ima sv. pismo. Druge knjige niso z&nj, te so samo za učene gospode, za nas kmete je delo, in zaradi tega vas prosim, gospod župnik, ne posojujte več dečku knjig!"
Župnik se dobrovoljno nasmehne, a veli: „Umirite se, dragi prijatelj, dečka nočem zapeljevati. Povem vam pa, da je umljiv, bistrega uma, in škoda bi bilo ziinj, ko bi se zanemaril pri delu. Ljubi sosed, glejte! Deček je star že skoro šestnajst let, — vi sami imate mnogo otrok, bogataš tudi niste, veste kaj, izročite mi dečka v vzgojo, skrbel bom sam za njega bodočnost."
Strijcu je prijal ta predlog. Takoj drugo jutro se preseli sirotek v novi svoj dom, k staremu župniku, sirotek — slavni Jan Amos Ko-m e n s k f.
Doba njegovega bivanja v župnišču niviškem bila Je najsrečnejša v njega viharnem in burnem življenju.
Leto na to je zapustil niviško župnišče, kjer se je marljivo izobraževal, ter šel v bratovsko šolo
v Ivaučiee, in leta 1611 vpisal se je v bogoslovsko fakulteto v Helbornu, ker je tedaj visoko praško učenje bilo v utrakvistiških rokah.
Dovršivši svoje študije, napoti se Komensky na Holandsko in na Angleško; povrnivši se domov, prevzel je vodstvo šole v Prerovem na Moravskem. Tu je tudi spisal svojo prvo latinsko slovnico, kojo je izdal na svetlo v Pragi leta 1616.
Zatem umré v Nivici njega stari dobrotnik, župnik Micholsky, in Komensky je na iskreno prošnjo prevzel izpraznjeno župnijo. Težkim srcem se poslovi s prerovsko šolo, kjer se je nadejal pravega poslovišča, odpotuje v Nivice, kjer je založil prvo šolo, poučujoč sprva deca v svoji izbi, pozneje v najetih prostorih. Pozneje je bil poklican Komensky v Fulnek, kjer se je oženil in mirno in zadovoljno živel.
Po štiriletnem službovanju nastane naglo obrat prouzročen vsled tridesetletne vojske; Komensky izgubivši svoje skromno imeuje, knjižnico in roko pise, moral je pobegniti, da si vsaj reši življeuje skrival se je na posestvih plemenitaža Karola Žero tinskega. V tej burni dôbi je spisal Komensky ne koliko verskih spisov. Leta 1622 umrô njegov žena in oba otroka vsled kuge; ves potrt take tožne usode preseli se v Brandys nad Orlico, kjer je v gozdarski koči, nazivljeni „Klopoty", živel tiho sam. Ondi je spisal tudi najkrasnejšo pesem svojo : „La_
se je isto s 4 71 odstotkov, torej v primeri z amor-tizovalnim načrtom, za 0 21 odstotkov višje obrestovalo.
Speeijalna reserva je koncem leta 1890 narasla
na 25.227 gld. 17 kr.
Stanje obligacij iznaša koncem leta 1890 v zlati renti 160.000 gld. ali po kursni vrednosti 106 95 = 171.120 gld.
Predloženi proračun posojilnega zaklada za leto 1891 kaže
potrebščine.......72.217 gld. — kr.
pokritja........78.818 „ 26 ,
torej presežka za.....1-601 gld. 26 kr.
dočim oni za 1. 1892 izkaže
potrebščine..............72.696 gld.	52 kr.
pokritja.........72.785 „	70 .
torej presežka za..... 89 gld. 18 kr.
Poročilo se vzame na znanje.
Poslanec Murnik poroča o prošnji županstva v Poljanah za podporo k napravi vodnjakov in nakupu brizg&lnice in uasvetuje, da se prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj dovoli primerno podporo iz kulturnega zaklada.
Most v Krškem.
Poslanec Kersnik poroča o prošnji meščanov v Krškem za oprostitev mostarine na deželnem mostu čez Savo v Krškem. Poročevalec omeni, da mosta-rina znaša povprek 6000 gld. na leto, troški pa do 3000 gld. Dežela je za zgradbo mostu dala 10.000 gld., a do julija meseca minolega leta ni dobila še nobenega povračila, dasi moremo že sedaj reči, da se bode morala ta svota izčrtati iz deželnega proračuna, oziroma deželne imovine. Ko bi že sedaj znižali mostarino, bilo bi prenagljeno, kajti treba je misliti na popravo mostu, ki bode čez kacih 8 let nujno potrebna, in poleg tega nemarno niti jeduoletnih natančnih podatkov o dohodkih in troških. Ti razlogi so bili odločilni za finančni odsek, da nasvetuje:
1.	Prošnja meščanov krškega mesta za znižanje mostarine se odkloni.
2.	Deželnemu odboru se naroča, pripraviti na podlagi vsaj jednoletuih dohodkov do prihodnjega zasedanja nov znižan tarif za mostarino na krškem mostu, s katero bodo pokriti troški vzdržavanja, reži ie ter obresti in dvajsetletna amortizacija za zgradbo mosta od dežele plačane glavnice 10.000 gld.
O teh predlogih je bila daljša debata.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. marca.
Komenskega slavnost. „Narodni Listy" so raztrosili vest, da je kardinal grof Scbonborn storil korake pri učnem ministerstvu na Dunaju, naj prepove Komenskega slavnosti po šolah. Minoli četrtek je pa konservativni „Ceh", pooblaščen od kardinala, konstatiral, da niso niti češki, niti avstrijski škofje vplivali na prepoved Komenskega
slavnosti. Kardinal - nadikof praški grof Schonborn je bil pri Gautschu, ko je bil na Dunaja, ali o Komenskega slavuosti nista govorila. O prepovedi |e kardinal izvedel še le iz časopisov. Sicer pa kardinal in primas češki ne zmatra za svoj poklic, inspirirati državne izvršilue organe. Na tem stališča stojč vei^češki škofje. — Iz tega je vidno, da je mimster Gautsch imel gotovo vse druge pomisleke proti slavnosti. Ti pomisleki so pa gotovo bili politični, ne pa verski, Komensky je bil, kakor je znano, velik nasprotnik habsburške hiše. Gautschu se ni umestno zdelo, da bi morda proslavljali pred mladino Komenskega ne le kot dobrega pedagoga, temveč kot najčistejši značaj, ker bi se iz tega dalo sklepati, da se odobrava Komenskega nezvestoba postavnemu vladarju iz habsburške hiše. Baš v takih zadevah je pa minister Gautsch jako strog mož, to je že pokazal proti Nemcem, ko je dal iz šolskih knjižn e pomesti kujige, ki so proslavljale preveč nemštvo, ker se mu ie zdelo, da iz njih ne diše pravo avstrijsko domoljubje. Sploh so pa Mladočehi največ pripomogli, da se je slavnost prepovedala, ker so jo boleli zlorabiti v svoje politične namene. Da so Gautscha vodili politični motivi, videti je iz tega, da je dovolil šolske prostore za slavnosti društvom s pogojem, da se opusti vsake politične izjave. Češki liberalci so pa tudi zakrivili, da Komen-skega slavnost ne bode občno narodna. Duhovniki se je udeležiti ne morejo, ker se je vsem tem slavno-stim že „a priori" pritisnil neki protiverski pečat. Ko bi se bile slavnosti omejile na proslavljeuje Komenskega kot vzgojitelja, bil bi se je vsak Ceb, tudi duhovnik, lahko udeležil, saj je znano, da se je baš Komensky iziavil, da materni jezik in pa vera morata biti podlaga nauku in vzgoji. Ce bi bila slav, ost ostala v tem okviru, bi se jej najbrž tudi v šoli ne bila delala nobena ovira.
Češka spravi. Poljski listi mislijo, da bode vlada prišla v razne zadrege, ker se je razbila sprava na Češkem. Stališče, da je to samo deželna zadeva, se ne bode dalo držati.
Šlezija. V šleskem deželnem zboru je jeden slovanskih poslancev vprašal vlado, je-li resnica, da je v Šieziji na vseh šolah prepovedana Komenskega slavnost. Deželni predsednik je odgovoril, da splošne prepovedi ni. Na češki zasebni gimnaziji se ta slavnost ni dovolila, ker ni dovolj povoda na tacih zavodih proslavljati Komenskega. Nikakor pa vlada ne ugovarja temu, da se na češkem učiteljišču ta dan primerno predava o Komenskem.
VMaBjj® «ipaaTfi.
Bolgarija. Ministerski svet se je te dni zopet posvetoval o Vulkovičevi afžri. V tem mini-sterskem svetu se je govorilo o tem, da je vlada po svoiih agentih izvedela, da sta tisti dan, ko je bil Vulkov č ubit, dve osobi prišli na rusko ladijo „Car" in zahtevali od kapitana, naj takoj odpluje ž njima v Odeso. Kapitan je obe na ladiji obdržal. Drugi dan je pa na povelje ruskega veleposlaništva ž njima odrinil v Odeso, kjer so došleca z veseljem vspre-jeli ruski tajni policisti. Tudi se je omenjalo, da mnogi roparji v Bolgariji imajo ruske potne liste. Ministerski svet je sklenil pozvati turško vlado, naj skrbi, da Turčija ne bode zavetišče osobam, ki strežejo po življenju bolgarskim državnikom.
Nemčija. Nove ministre skovo vsi listi dosti prijazno pozdravljajo, če tudi dvomijo, da bi se ločitev državnega kancelarstva od pruskega minister-stva dobro obnesla. Sploh se misli, da je ta uredba le začasna in da se v kratkem še marsikaj premeni. Protestantsko-konservativtii listi so še najbolj zadovoljni z rešitvijo krize. Posebno se „Reichsbote" veseli, da sta prišla dva Konservativna ministra, ko je jeden odstopil. Mi pa mislimo, da se konserva-
tivci premembe nemajo preveč veseliti, ker sedaj jih katoliški centrum ne bode več »brezpogojno podpiral.
Francija. Odsek, ki pretresuje predlogo o dinamitnih napadih, je sklenil, v njo vsprejeti določbo, da se kaznuje s smrtjo vsakdo, ki razstrelila nastavlja po javnih cestah.
Izvirni dopisi.
Iz Radovljice, 28. marca. Due 27. t. m. se je
vršil v salonu g. Klinarja I. občni zbor tukajšnje posojilnice. Zastopanih je bilo 45 deležev. Pohvalno so sprejeli zborovalci poročilo o I. polletnem delovanju vodstva, ki je vrlo dobro pokazalo, da je kos svoji nalogi. Denarni promet ste že pred kratkim objavili v „Slovencu". Cisti dohodek, ki se je odločil za rezervni zaklad, res ni velik, a pomniti je, da so upravni troški začetkom precejšnji. V vodstvo so izvoljeni vsi dosedanji gg. izvzemši mestnega župnika č. g. Novaka, mesto katerega je izvoljen tukajšnji posestnik g. Fr. Papler. V nadzorstvu so pa g. J. Košmelj, župnik v Begunjah, g. Jelovšek na Vrhniki in g. Treven na Jesenicah. Zborovanje je počastil med drugimi tudi državni in deželni poslanec g. Franc Suklje, ki je imel do zbranih tudi primeren nagovor in se sam vpisal mej deležnike naše posojilnice. Po končanem zborovanju je nabral g. Pesjak med zborovalci 28 gld. za družbo sv. Ci-; rila in Metoda, ki so se vložili na vložno knjižico, j dokler se svota ne poviša do stotaka, da se potem vpiše radovljiška posojilnica med pokroviteljice omenjene družbe.
Zadnji čas se snuje pri nas tudi podružnica kmetijske družbe. Doslej smo bili vpisani pri podružnici v Lescah. Ker je pa pred kratkim predsednik leške podružnice umrl, hočejo nekateri tukajšnji posestniki skupno z županijo mošenjsko osnovati si lastno podružnico s sedežem v Radovljici.
Izpod Stola, 25. marca. Nismo se malo čudili, ko smo brali, da je deželni poslanec g. Šuklje v j deželnem zboru nasvetoval, naj se okrožni zdravnik \ radovljiški prestavi v Kropo. Pritrjeval je temu na-1 svetu g. baron Schvvegel, a mi Podstolci mu pri-• trditi ne moremo.*) Prav nič nimamo zoper to, da | dobi Kropa svojega zdravnika, kakor ga je že imela,
■	a da bi se okrožni zdravnik radovljiški premestil j tje, temu moramo odločno oporekati. Razsoden človek j vendar ne more od nas zahtevati, da bi mi hodili i iskat si zdravnika v Kropo! Res je sicer, da je v
Radovljici c. kr. zdravnik, a tega ne dobimo lahko doma On ima s kaznilnico v Begunjah in uradnimi ' poti toliko posla, da pri najboljši volji ne more
■	ustrezati vsem potrebam. Zato smo z veseljem pod-; pisali prošnjo občinskega sveta radovljiškega do de-I želnega odbora, da se poviša plača ondotnega okrož-i _
\ *) Kolikor se spominjamo, g. poslanec Šuklje ni naravnost nasvetoval, da se deželni okrožni zdravnik premesti iz i Radovljice v Kropo, temveč naglašal potrebo zdravnika v : Kropi, ker imajo ljudje predaleč do zdravnika v Radovljico.
Pač pa je g. poslanee baron Schvregel omenil, da bi v Ra-; dovljici zadoščal jeden sam zdravnik z ozirom na to, da so v tem okraju zdravniki neprimerno nameščeni. Op. vred.
biriut sveta in raj srca", koje delo je posvetil Ka-rolu Žerotinu dnč 13. januvarija leta 1623.
Neprestano preganjan, sklene s svojimi soverniki, ostaviti domovino, kar je učinil leta 1628, in se nastani v poljsko mesto Lešno, kjer je postal ravnatelj bratovske gimnazije. Tu je spisal dragocena svoja dela: „Veliko didaktiko", „Matersko šolo", „Prostonarodno šolo", „Vrata jezikov", „Modrost starih prednikov" itd.
Komenskega ime zaslulo je med omikanci in učenjaki drugih narodov, dopisovali so mu od vseh krajev, predlagali so mu vprašanja, in iz Švedske in Angleške so mu pošiljali prošnje, naj opusti svojo dosedanjo službo in se preseli v te deželi.
Komensky se uda prošnjam ter sklene odpotovati v London. Toda ustanek na Irskem je preprečil njega n&deje; nato potuje 1. 1642. na Švedsko, kjer mu obljubi Ljudevit von Geer podporo za izdavanje spisov in brezskrbno življenje, Komensky sprejme to ponudbo, proseč zajedno, da bi se smel nastaniti v tihem pruskem mestecu Elblayn, kjer je v šestih letih spisal nekoliko obširnih vednostnih knjig.
Leta 1648. umre škof „bratovske jednote češke" Vavrinec, in Komensk^ je bil jednoglasno izvoljen njemu naslednikom. Z vestfalskim mirom je bila končana tridesetletna vojska in ž njim zagotovljen svoboden povratek „Češkim bratom" v domovino. V
I tej dobi pozove Komenskega knez Rákoczy v Blatni Potok, da vredi šolstvo na Solnogradskem. Na Sol-nogradskem spisal je tudi znamenito delo „Svet v obrazih" (Orbis pietus), koje je bilo prevedeno v mnoge evropske jezike, in natiskano v Norimbergu 1. 1657.
Leta 1654. povrne se v L^šno, in leto na to vname se vojska med Švedi in Poljaki. Mesto je mnogo trpelo, pogorelo je do tal. Kdor je mogel, je pobegnil; Komensky je tu zopet vse izgubil in zbežal s svojo rodbino v Šlezijo, kjer jo popusti. Nato zopet potuje v Hamburg, odtodi pa v Amsterdam ; tu se je stalno nastanil pri svojem mladem prijatelju Lovrencu von Geer, koji je obsipaval i dobrotami Komenskega.
Tu je po trnjevem življenju našel odmor Komensky; izdal je še mnogo, mnogo novih del na svetlo, prejšnja uredil in popravil ter ja izdal v izdal v štirih velikih folijontih in pripisal mestu „Amsterdamu in njega magistratu". Komensky je bil marljivo delaven do poslednjega vzdiha, skusil je obilo nadlog, težav in prevar v svojem življenju. Umrl je oddaljen od svoje domovine, na daljnem ' tujem kot osemdesetletni starček v tihem pomorskem holandskem mestecu Naardenu blizu Amsterdama v dan 15. novembra 1670,, kjer je tudi pokopano njega truplo.
Danes je temu baš 300 let, ko se je porodil v Ogerskem Brodu na Moravskem od revnih starišev, toda Bog sam mu je podelil neprecenljivi dar, iz kojega je Komensky bogato črpal vse svoje življenje, da po tako dolgi ddbi, kakor je doba 300 let, ni čislan in spoštovan samo med svojimi češkimi rojaki, temveč i po vsem omikanem svetu. Komensk^ je domovino in narod svoj ljubil nad vse, iz bogastva velicega svojega duha je podeljeval in zapustil največ svoji domovini in narodu svojemu.
Vselej, kadarkoli je bil češki narod v kritičnem položaju, kadarkoli so pešale in ginjevale njega moči, tu je usoda v pravem času poslala moža, koji je narod dvignil iz njega tožnega stanja, ki je narod otel te bede v kulturnem oziru, postavil se na višje stališče, da je svetil drugim narodom. Tako je bilo proti koncu tridesetletne vojske, ko je živel proslav-ljenec Komensky in blestel kot svetilnik na morskih obalih v temotah 17. in 18. stoletja v prosveto vsem evropskim narodom.
Toda mi ne slavimo Komenskega kot pisatelja „čeških bratov" ; mi ne proslavljamo v njem člana češke emigracije, ki je želel srečo, vspeh in zmago protestantskemu orožju proti legitimnemu vladarju Ferdinandu II.; mi jako pomilujemo njegovo zmoto, ko se je pridružil nasprotnikom vladarske hiše. Gotovo bi se tudi češka duhovščina z zavednimi kato-
nega zdravnika na 800 gid. in njegovo že razpisano mesto prej ko prej oddi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. marca.
(Cesaričinja-vdova Štefanija) je dné 21. t. m. na Lloydovem parniku „Flora" nastopila daljše potovanje ter namerja obiskati mnoga sicilijanska mesta.
(Deželni zbor kranjski) ima jutri IX. sejo.
(Jan Amos Komensky) se prikaže zgodej v slovstvu slovenskem, kajti že P. Hipolit iz Novega Mesta je 1. 1711 v svojem „Dictionarium trilingue" privzel njegov „Orbis Pictus" na 70 straneh po latinski, nemški in kranjski. Prestavljal ga je deloma tudi Vodnik, in Kopitar je v svoji slovnici ponatisnil šest odstavkov po nemški in po kranjski in to v prestavi Hipolitovi in Vodnikovi (str. •88.—98). Potočnik pa ima v svoji slovnici I. 1. 1840 (str. 1—95), II. 1. 1858 dokaj dober slovenski prevod „Svet v obrazih", spisal Janez Am. Komensk^ (str. 105—145). — Znanstveno znamenit je tudi spis, ki ga je 1. 1867 v „Izvestju višje gimnazije ljubljanske" priobčil profesor Frančišek Kandernal pod naslovom: „Ueber Johann Amos Comenius und seine Didaktik" (S. 1—6).
(Domača umetnost.) V prodajalnici g. Kol-mana na Glavnem trgu je domači slikar g. Grilc v soboto razstavil po naravi izdelano doprsno slika domačega kiparja g. Gangla. Nadarjeni naš slikar je prav plastično pogodil podobo. Ob jednem naznanjamo veselo vest za domačo umetnost, da so bila nedavna poročila o bolezni g. Gangla dokaj pretirana, kajti on je že popolnem zdrav in nadaljuje svoje delo pri deželnem gledališču.
(Kranjska hranilnica; je imela, kakor smo že omenili, dne 24. t. m. občni zbor. Za občekoristne in dobrodelne zavode se je dovolilo: Ljubljanskemu zavodu za reveže 2500 gld. bolniškemu podpornemu društvu 200 gld., Elizabetišr-u 400 gld., za rèkon-valescente civilne bolnišnice 200 gld., bolniškemu nadzorstvu ia delavski bolniški blagajnici po 100 gld., hiralnici in Vincencijevi družbi za deško zavetišče po 200 gld., Vincencijevi družbi za deško sirotišče £00 gld., in izjemoma še 200 gld., dekliškemu si-rotišču 200 gld., konvenciji pri sv. Jakobu 100 gld., pri sv. Nikolaju 150 gld., društvu zdravnikov 300 gld., društvu gospej krščanske ljubezni skupaj 700 gld., trgovski bolniški blagajnici 300 gld., obrtni strokovni šoli v Ljubljani skupaj 1050 gld., v Kočevju 500 gld., obrtno-nadaljevalnim^ šolam v Kočevju, Kranju, Kamniku, Tržiču, Radovljici, Škofji Loki, Krškem, Po stojni iu Metliki po 50 gld., nemškemu „schulvereinu" za deško šolo v Ljubljani 5000 gld., filharmonskemu društvu 600 gld., „Glasbeni Matici" •200 gld., nemškemu otroškemu vrtcu v Ljubljani 150 gld., nemškim vrtcem v Kočevju, Tržiču in Zagorju po 50 gld., otroški varovalnici v Ljubljani 200 gld., deklifki šoli v Šmihelu pri Novem Mestu 200 gld. zasebni šoli Ane Zore v Novem Mestu in tukajšnemu gimnazijskemu ravnateljstvu za orodje
liki na Češkem in Moravskem udeležila te slavnosti, ko ne bi prostomišljaki in prostozidarji v Komenskem poleg tega proslavljali še kot sovražnika papeštvu. Komenskega namreč moramo soditi po tem, da je bil vzrejen v zmotah krive vere in ni dobil prilike, da bi se poučil o pravem bistvu katoličanstva. Ko-mensky je bil svoji krivi veri udan iz prepričanja in je pretrpel vsled tega mnogo preganjanja. Gotovo bi vsi Čehi brez razlike slavili tega slavnega moža, kakor so protestante Palackega, Safarika in Ko-larja, da neso liberalci in novodobni husiti tej slavnosti podtaknili političnega namena.
Mi še posebno naglašamo, kar on piše o verski šoli: „2e zgodaj je treba učiti otroke, da ni časno, temveč večno življenje namen našega bitja, da je časnost pripravljanje na večnost, da v boju za življenje ne izgube iz očij tega, kar je nad vse potrebno. Zato se morajo otroci že od rane mladosti navajati k temu, kar vodi k Bogu, k branju sv. pisma, obiskovanju božje službe in dobrim delom, O, da bi se nas usmilil Bog, da bi našli pravi način, po katerem bi vse, s čimur se naš duh peča izven Boga, nanašalo na Boga, in ves zemeljski trud tudi na skrb za večno življenje."
Kot takega učitelja narodov, kot velikega pedagoga mi slavimo Komenskega.	A. S.
pri igrah po 50 gld., za šolsko delavnico v Šiški 120 goldinarjev, za šolsko delavnico na Trati pri Kranju 100 gld., za permanentno razstavo učil 30 gld. Za revne dijake: na višji gimnaziji v Ljubljani 200 gld., na nižji v Ljubljani in Kočevju po 100 gld., gimnaziji v Novem Mestu 100 gld., višji realki v Ljubljani 200 gld., učiteljišču 200 gld., 1. in 2. mestni ljudski šoli in uršulinski šoli v Ljubljani po 200 gld., nršulinski šoli v Škofji Loki 100 gld., nemški deški šoli v Ljubljani 100 gld., mestni nemški deški šoli ,150 gld., slovenski dekliški šoli 100 gld., mestni nemški dekliški šoli 150 gld., deški šoli v Novem Mestu 100 gld., dekliški šoli v Novem Mestu in Kočevju, meščanski šoli v Krškem in ljudski šoli na barja po 50 gld., Lichtenthurnovi sirotišnice 80 gld., obrtnima šolama na 1. in 2. mestni deški šoli in kovaški šoli v Ljubljani po 50 gld., „Schulpfennigu" in „Narodni šoli" po 200 gld., za revne visokošolce v Gradcu 100 gld., zavetišču na dunajskem vseučilišču in nemškemu vseučiliškemu zakladu v Gradcu po 100 gld. Gasilnemu društvu v Ljubljani 500 gld., katoliški družbi rokodelskih pomočnikov v Ljubljani 200 gld., katol. rokod. družbama v Novem Mestu in na Vrhniki po 50 gld., gospejnemu društvu v podporo inval'dov, vojaških udov in sirot in „Rude-čemu križu" po 300 gld., podružnici „Belega križa", ljudski kuhinji in deželnemu učiteljskemu društvu po 100 gld., dalje še več zneskov raznim društvom in šolam. Vsega vkuge 33.250 gld.
(Umrl) je dne 26. t. m. v Novem Mestu profesor na tamošnji gimnaziji g. Valentin Ambrusch po daljši bolezni v 45. letu 6voje starosti. Pogreb je bil danes popoludne. N. v. m. p.!
(S Koroškega) se nam piše: Vsaj enkrat se kaže, da se bliža pomlad; zadnji teden smo imeli jako lepo pomladno, solnčno vreme. Na polju leži še jako mnogo snega in kmetje še niso mogli pričeti z obdelovanjem polja. — Življenja peze menda ni mogla več nositi devetnajstletna deklica K. Mi-klavec, ki je dné 19. t. m. v Beljaku skočila v Dravo. A zgodnja kopel se jej je zdela vendarle premrzla, ker je radostno segla po deski, katero jej je ponudil neki brivski učenec, s kojega pomočjo se je rešila zopet iz hladnih valov. Pri tem „špasu" se je sevé do dobrega ohladila in v beljaški bolnišnici ima zdaj priliko premišljevati o svoji pregrešni malovernosti.
(Nesreče.) S Koroškega se nam poroča: Dné 14. t. m. zasul je v Rabéljski dolini blizu Trbiža snežni plaz kmeta Miheca iz Zabnic in delavca Mandla iz Boloa. Oba ponesrečenca sta očeta ne-oskrbljene dece. — Dné 1. t. m. našli so v Št. Sal-vatorju petletno deklico A. Mačnik v postelji vso ožgano. Deklica se je igrala z žveplenkami in zažgala postelj. V groznih bolečinah umrla je drugi dan. Pazite na otroke! — Dné 1. marca padel je v Rastenfeldu pijani hlapec S. Fleišman v neki gostilni čez.stopnice v klet in se pobil do smrti. — Blizu Sovodja našli so dué 9. t. m. občinskega ubožca J. Brandnerja zmrzlega na cesti. — Pogorela je dné 15. t. m. po noči ena hiša in skedenj v Hüttenbergu; dné 19. t. m. ob 11. uri zvečer pa pohištvo gospodarja Lavre-ta blizu Kotrč. Vsa krma, dvoje telet, trije prasci in mnogo obleke je bil plen plamena. Pohištvo ni bilo zavarovano.
(Slovensko gledišče.) Dne 25. t. m. se je predstavljala opera „Codrillo" od Rudolfa Wurmba. Glasba v tej operi je prijetna, dasi jej nedostaje živahne karakteristike in dramatične sile. Sujet v mnogem spominja na divji značaj Vergove „Ca-valleria rusticana". Tu nam pridejo na misel besede, katere smo čitali v zadnji številki mo-nakovskih „Fliegende Blätter". Dama prosi gospoda, naj jej pové vsebino zadnje igre. On: „Povem naj Vam? Ne, milostna, ne morem! Take stvari se morejo povedati dandanes le na odru v družbi ne." In isto moremo reči o sujetu-zadnje opere. K sreči pa občinstvo ne razume besed pojočih oseb. Gg. Gerbičeva inDaneševa, kakor gg. Bučar in Sta mear so prav dobro rešili svoje vloge, manj povoljno pa zbor, čemur pa je mnogo kriv tesni prostor. — V igri „Puti-farjevažena" pa so nekateri igralci grozno pretiravali. To smelost bi mogli oprostiti k večjemu pustni torek. Kostum modela Kislice pa celó ne gre na oder. Sinoči se je predstavljal znanega Henrika Ibsena igrokaz „Nora". Ta igra je bila neka posebuost za naše glediško občinstvo. Ibsen je eden iz-med malega števila onih modernih pisateljev, ki riše značaje krepko in s strogo doslednostjo, dejanja na-
vdahne z moralno resnostjo, ki ne razgreva gle-galca le s hipnim ganotjem in raznimi neslanimi dovtipi, temveč daje posla duhu in treznemu razmišljanju. To kaže posebno konec, ki je nekaka novost v glediškem slovstvu. Tu se ne vrš6 poroke, ne umori ali jednaki konci iger po šabloni, temveč glavni osobi se ločita, ali pisatelj dd razumeti h koncu, da bode globoka materina ljubezen do nedolžnih otrok nadvladala mržnjo do soproga in se mati zopet povrnila k ljubi družini. V tej igri so s skrajno doslednostjo izpeljani značaji iz življenja, tu je čisti realizem, dasi našim krogom morda v marsičem še tuj. A značaji neso le iz življenja, temveč imajo tudi moč življenja v sebi, da se povspno do prave družinske sreče. In v tem se ravno ta igra daleč razločuje od onih francoskih in jako mnogih nemških modernih realističnih dram, v katerih ne najdemo druzega nego — recimo naravnost — umazane nesramnosti brez nravnih momentov, ki morejo v gledalcu vzbujati stud in sploh blažilna čustva, kar naj je in mora biti namen vsaj slovenskemu gledišču. V celi sinočnji igri so „o b-čutljive narave" zasledile le nekaj izrastkov prenapetega realizma v glediškem slovstvu, in sicer v drugem dejanju, a te grče se morejo brez škode za celotnost igre izruvati iz zdravega debla. Sicer pa so ti izrastki tako zakriti, da jih more opaziti le bistro oko odraslega človeka. Na podlagi te igre bodemo pozneje, kedar nam bodeta dopuščala čas in prostor odgovorili na neko polemiko v „Slov. Narodu" o realizmu. Glavno vlogo „Nore" je gospa B o r š t n i k o v a izvela dovršeno ter pokazala zopet izredno nadarjenost za velike ženske tipe. Gosp. Borštnik je odvetnika Helmerja predstavljal vsemu zuačaju primerno in naravno, istotako gosp. Danilo boleh-nega doktorja Ranka, gospa Danilova pa vdovo Lindenovo z vso potrebno skromnostjo. G. Sršen je dobro predstavljal Gtiutherja.
(Nemški „Sclmlverein".) Iz Celovca se nam piše: Z nepopisnim veseljem javljajo tukajšnje „Fr. Stimmen" svojemu p. i. čitateljstvu vest, da se je v Hannover-u ustanovila nova podružnica nemškega židovskega „schulvereina", ki šteje že 140 udov in ki bode svoje delovanje omejila jedino na Koroško, „die siidlichste Hochburg des Deutschthums". No, je pa tudi nujno potrebujejo pomoči ti naši Nemci v škripcih, ki sami ne morejo več braniti svoje pristno nemške medvedove kože proti „slovenskemu navalu". Pričakujemo, da nam bode g. Dobernik redno poročal. koliko nemških duš bode ta najnovejša podružnica rešila iz slovenskega „brezdna". Slovenci bomo pa že tudi skrbeli, da „schulvereinska" drevesa pri nas ne vzrastejo do nebes, in da pošteno slovensko deco vsaj enkrat puste pri miru. Saj je delovanje „schulvereina" itak le velik lov na slovanske otroke, in njega prizadevanje za „rešitev" nemštva po besedah vrlega poslanca Lueger-ja „purer Pflanz!"
(Osebne vesti.) Veleč. gosp. Vojteh P o k o s t a, profesor na višji dekliški šoli v Pragi, sloveč češki pesnik in pisatelj, prelagatelj „Desetega brata" in Gregorčičevih poezij, je nevarno zbolel. — Poljski akademični društvi v Lvovu in Gradcu sta imenovali češkega pisatelja g. Ed. Jelinka častnim članom.
(Slovenske posojilnice na Koroškem) leže koroškim liberalcem in nemškutarjem kar po čez v želodcu. Moniter te vrste ljudij, „Fr. St." v Celovcu, se zdaj vjeda nad tem, da je „Slovenec" že mnogokrat poudarjal potrebo teh denarnih narodnih zavodov za slovensko ljudstvo, osobito za našega kmeta. No, o potrebi ali nepotrebi tacih zavodov se z nasprotnim lističem ne bomo prepirali. Saj se dan na dan kaže, koliko ogromne važnosti so za nas; slovensko ljudstvo ima do njih popolno zaupanje, ker vidi, da so mu res v korist! Opomnimo samo na Velikovec, kjer je prej poslovala samo „liberalna" hranilnica, s koje pomočjo je tamošnja nemškutarsko-liberalna klika strahovala in terorizirala ves okraj, zlasti ob času volMki. Pred letom dnij .ustanovila se je tam tudi slovenska posojilnica, in takoj morala je nemška hranilnica znižati obresti za cel odstotek! V ostalem bodo se pa koroški slovenski rodoljubi bore malo zmenili za pisarenje laži-liberalnih liBtov, ki so jim marveč nov nagib vstrajnosti v pričetem delu, da se slovenske, narodne posojilnice čim dalje bolj okrepi. V to pomozi Bog!
(Duhovne vesti iz celovške škofije.) Č. gospod Franc Katnik, župuik v Štebnu ob Žili je dobil župnijo v Gorjah; čast. gosp. Jožef Haberuik
provizor v nemškem Plajberzi je postal župnik ravno tam. — Mašnikovo pošvečevanje delili bodo ¿Sil. g. knežoškof letos v drugi polovi«i jtillja meseca. Posvečeni bodo: č. g. A nt. Pel dar, di-jakon in pretekt v „Marijanišču," 14 četrtoletnikov in 6 tretjeletnikov; in^sicer iz tretjega leta titfslednj i čč. gg: Grm Matej iz Adlešič na Kranjskem; Hutter Vekoslav iz Globasnice ria Kor.; Pirker Andrej iz Kačij na Kor.; Serajnik i ž Poreč ob Vrbskeiii jezeru na Kor.; Stres Anton iz Gorij na Kor.; S tur m Anton iz Domačal na Kor. Po narodnosti je izmed posvečencev: tretjeletnikov: 5 Slovencev, 1 Nemec; četrtoletnikov: 2 Slovenca, 7 Cehov, 5 Nemcev. — V mnogih cerkvah krške škofije vrši se ta teden (27. marca do 4. aprila) devet-dnevnica na čast Božji Glavi. Glavna pobožnost je v mestni cerkvi sv. Ilja v Celovcu. Žiutraj so vsak dan slovesne sv. maše, popoludne pa pridiga z blagoslovom. Letos pridiguje č. o. Andrej Kobler S. J., vodja duhovnega semenišča. —
(Kotoiki deželni zbor) 6 seja, dne 11. marca. Razna poročila in predlogi se izroči posameznim odsekom. Večje važnosti je poročilo o ustanovitvi deželne hipotekarne banke. — 7. seja dne 12. marca. Ratfiie prošnje ih poiočila se izroči odsekom. Občini Gtibštanj si dovoli 150 gld. podpore za most črez Krko pri St. Petru. Občini Techendorf se dovoli 200 gld. Dr. Pretttfer vpraša, kaj misli deželni Odbor storiti za male obrtnike v obrtnih zadrugah, in katere lokalne železnice misli na KoioŠkem: zgraditi.
—	8 seja. Razna poročila in predlogi se izročijo odsekom. Večje važnosti je predlog o gradnji novega mostu črez Dravo pri Lipici ob Pliberku. Stroški so proračunjeni na 70.000 gld., katerih 50% Plaža dežela. — 9. seja dne 15. t. m. Več poročil se vzame na znanje ali izroči odsekom. Dovoli se več podpor.
—	10. seja dne 17. t. m.: Sprejme se predlog, da se občina „Unterlesach" (Spodnje Lese) razdeli v občini „Birnbaum" (Hrušica) in „Št. Jakop." Fin. odsek poroča o računskem sklepu kor. Šolskega zaklada za 1. 1889. Dohodikov je bilo 8703 gld 33 kr; stroškov 8669 gld. 99 kr.; prebitka 53 gld 37 kr. Proračun istega zaklada za I. 1892. kaže: potrebščin 215 gld.; pokritja 8274 gld.; prebitka 8059 gld. (Naslov tega zaklada nam je neumeven. Op. ured.) Računski sklep dež. šolskega rezervnega zaklada kaže dohodkov in stroškov 20.090 gld. 75 kr. Proračun istega zaklada za I. 1892. potrebščin in pokritja 13.848 gld. — Računski sklep dež. šolskega zaklada za 1. 1890. ima potrebščin 412.177 gld. 35 kr., pokritja 61.455 gld. 41 kr., torej primanjkljaja 350.721 gld. 94 kr., ki se pokrije iz deželnega zaklada. — 11 seja dne 18 marca. Razuim občinam se dovolijo večje ali manjše podpore za uravnanje cesta. Proračuni raznih dež. ustanov in zavodov se odobri drugim zavodom in društvom dovole pod- ' pore. —
(Utonila) je dne 24. t. m. triletna deklica Antonija Markel v Vodeščah v radovljiškem okraju; padla je v vodnjak.
(Mrtvega) so našli dne 21. t. m. pri trboveljskem rudniku poslujočega delavca A. Kržišnika, ležečega na obrazu v potoku.
Raznoterosti.
— Listnica zgorela. Nekemu varčnemu kmetu v Gfrillu je pala na tla listnica, ko se je pripravljal, da v pfcči zakuri. V naglici jo je vrgel z drvi v peč, kier |e zgorela.
—	V snegu ostal. V začetku tega meseca je neki pothik z vozom mej Wlnterber£om in A$en-bergom na Štajerskem s konji in kbčijažem Ostal v suegu. Konje in kočijaža so dobili mrtve, za potnika se ne ve. Najbrž je peš iz kočije skušal si dalje pomagati in je tudi v snegu obtičal.
—	Velikanska drevesa. Nedavno posekali so na Harcu deset po Kficih petsto let starih hrastov. Jeden je meril' dva metra v premeru. Rdvno v tem gozdu posekali so tudi več bukev po P/.J metra v premeru in po 40 metrov visoke smreke.
—	Rodovitnost v Afriki. V trapiški naselbini v Mariannhillu v južni Afriki so imeli letos zellie glave po 20 do 26 funtov, buče težke po 26 do 32 funtov, recflfev težko po 24 do 27 funtov in kolorado težko po 24 do 28 funtov. Seveda vse rastline tako dobro ne vspevajo. Zemlja je sploh rodovitna, ali z obdelovaujem so velike težave in afriškemu podnebju se Evropeječ tudi hitro ne privadi.
—	Proti pijančevShju. Na Danskem ima policija navada, da pijanca, ki ga na|de na cesti, na voz naloži in pelje domu. Stroške preva-žauja pa plača krčmar, pri katerem se je napil. Za to (rfeiažanje določene so jttko visoke takse. Ko bi se krčmar branil plačati, mu kar krčmo zapro. Ta nafšdba potoaga, da krčmarji ne da|o pivcem preveč pijače.
—	B i c i k 1 i s t i. Na razstavi v Chicagu bode baje tudi velik sprevod 24.000 biciklistov. Za to se že delajo pfipfave.
Trterriunli.'
Belgrad, 27. marca. Skupščina je brez debate potrdila novi carinski tarif za one države, s katerimi Srbija ni sklenila trgovskih pogodb.
Berolin, 28. marca. V zbornici je izjavil ministerski predsednik iSulenburg, da vlada z ozirom na ostra nasprotja umakne svojo šolsko predlogo, o kateri se bode pri priliki obravnavalo.
Pariz, 27. marca. Danes dopoldne je bila dinamitna eksplozija v hiši generalnega prokuratorja Bullota. Šest oseb je ranjenih, okna, vrata, pohištvo in stopnice so poškodovane.
Pariz, 28. marca. Včeraj se je razletela od tri do pet kilogramov dinamita obsežna pušica. Pod oknu žendarmerijske vojašnice pri Parizu so našli polzgorelo zažigal-nico s cevjo. Ko bi se bila patrona unela, bil bi grozen razpok.
Vmvli Ad:
23. marca. Janez Babler, umirovljeni učitelj, 82 let, Hrenove ulice 1E>, otrpnjonje pluč. — Katarina Puhefr, paznikov» vdova, 51 let, sv. Petra cesta 14, carcinoma. — Bihard Matjan, tovarnarjev sin, 31/, leta, Dunajska cesta 3, griža.
24. marca. Emilija Arnold, delavka, 35 let, sv. Petra cesta 3, tumor haepatis. — Franc Orešek, trgovec, 71 let, Špitalske ulice 9, otrpnjerije sfca. — Eliz&teta Born/ka, stro-jevodjeva žena, 51 let, Marije! Terezije eesta 10, mitrd carcinoma. — Ana Puc, delavčeva žena, 74 let, sv. Petra cesta 58, pneumonia.
TremeiiNho »«poročilo.
srednja temperatura obeh dni 7 0° in 8'3°, ¿ziroma za-1-6° in 2 5° nad normaI6m.
t
t
Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je Bos Vsegamogočni našega priljubljenega očeta, oziroma soproga, brata,
FsmMfa Ornimi,
posestnika in trgovca
v 72. letu njegove starosti, previdonega s sv. zakramenti za umirajoče poklical danes v večnost.
Pogreb rajnkega bo v ponedeljek popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri farni cerkvi sv. Mihaela.
Sv. maše za dušo rajnkega se bodo brale v farni eerkvi.
Banjki bodi priporočen v molitev in blag spomin. Na Blokah pri Fari dne 26. marca 1892.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Da sta postali ljudski šoli v Dolenjem in Gorenjem Logatcu ust&novniei društva „Narodna! šola" vplačala ie slavna posojilnica v Logatcu za nji ustanovnino po 20 gld. Za ta velikodušni dar izrekati najtoplejšo zahvalo
vodstvi ljudskih šol v Dolenjem in Gorenjem Logatcu.
St. 2910.
1"! 3-1
C. kr. okrajno sodišče v Krškem naznanja: Dne 14. aprila dopoldne ob 9. uri bode se na Logu hiš. št. 19 vršila

v ostalino pokorne Urše Vovk prej omoženo Urli, rojene Dereani spada-jočih zemljišč vloga št. 185 kat. obč. Hubanica v inventarni vrednosti 30 gld., vlotfa št. 186 kat. obč. Hubanica v vrednosti ^958 gld, in vloga. 697 kat. obč. Hubanjca v vrednosti 100 ^ld.
Vsak pohudnik mora 10°/0 varščine v roke sodnega odposlanca polomiti; kupna cena se plača v enem mesecu ali pa pozneje, če se bo to kupcu privolilo. Natančneje se poizvi pri gospodu Lenartu Dereani-ju, pose>tmku v Sevnici.	.	.
Zemljišče iu jako prostorno za v^ak obrt pripravno pohištvo leži ob okrajni cesti proti Ratečam na desnem breau Save nasproti Sevnici, hoSta je gosto zaraščena z bukovim in hrastovim drevjem, mive leži ugodno ob Savi in so jako rodovitne. To zemljišče bi ugajalo tudi kakemu upokojenemu gospodu.
O. ls:r. oki*. sodišče v
dne 23. marca 1892.
Krškem,
13 u l i a j s k a t> o i*
x a.
Dni 28. maroa.
Dne 2§. maroa.
Ogerska zlata renta 4%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 <jk Zastavna pisma „ „ „	„ 4,/>%
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld. 25
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	,.	40
Budolfove srečke, 10 gld.......23	„	—
Salmove srečke, 40 gld........60	„	—
Windischgraezove srečke, 20 gld..........64	„	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	147	„	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2825	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	84	„	25
Papirni rubelj....................1	„	20
Laških lir 100 ....................45	„	65
kr.
,MERCDR'
limenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in d6vlz6.
IM~ Razna naročila izvrSč se najtoSneJe.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoijske zadolžnloe. 4'/j "/o zastavna pisma peštanrfke ogerske komer-
oljonalne banke. 4\'a% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njtne.
Z le 6 gld. se lahko dobi 300.000 gld. že 1. aprila.
Dihi. komunalne promcsc JJ&.iSi
Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj.
Tišine promese a 2 gld. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 100.000 gld. a. v.
Obe vkupo le O gld.!
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeii.
Odgovrni vrednk: Ignacij Žitnik.
Tisk .oi iti  Liui.