:r_ Ptuj, torek, 13. oktobra 2009
letnik LXII • št. 80 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Po mestni občini
Ptuj • Kulturna dvorana v dominikanskem samostanu? O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Mednarodna konferenca Pane-vropske mladine
O Stran 4
Kultura
Videm pri Ptuju •
Oder je naš dom
O Stran 7
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Menjava na klopi Drave
O Stran 11
Rokomet • Brez Ane in Nastje ni šlo O Stran 12
Rokomet • Boleč poraz Ormožanov
O Stran 12
Bratislava • S slovensko nogometno reprezentanco na Slovaškem
Zmagovalne cigare so kadili Slovenci ...
Slovenska nogometna reprezentanca je spet v središču: zanjo se zanima staro in mlado, tudi tisti, ki jih šport sicer ne pritegne prav pogosto.
Tako se pred dnevi niti nisem čudil pripovedovanju svoje mame: »Veš, da sva se danes peljala po obkanalski cesti proti domu in med vožnjo je ata opazil selektorja Matjaža Keka med jutranjim tekom. Ustavil je avtomobil in mu rekel: 'Držite se na Slovaškem!' Selektorju se je to tako dobro zdelo.«
Takšno in podobno podporo smo številni Slovenci izražali našim nogometašem tudi na Slovaškem, kjer se nas je zbralo več kot 2500. Bili smo zbrani z vseh delov naše domovine, vseh starosti, različnih poklicev, a enotni v navijanju za Novako-viča in druščino. Kdor ne skače, ni Sloven'c, je odmevalo po Bratislavi že vso soboto, zvečer pa smo bili nagrajeni z odlično predstavo Kekovih izbrancev, ki je pomenila zmago v dvoboju s Slovaki. Tri vknjižene točke nam še naprej puščajo odprte možnosti za neposredno uvrstitev na SP, vse pa bo znano po sredinih tekmah zadnjega kroga med San Marinom in Slovenijo ter Poljsko in Slovaško.
O Strani 11 in 15
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Kriza resno pesti tudi velike
Ptuj • EPK 2012
Bodo zaprli se elektrolizo C? Vsebina pomembnejša od zgradb
V kidričevskem Talumu, kjer so se na posledice svetovne finančne in gospodarske krize odzvali med prvimi in že lansko jesen uvedli 36-urni delovni teden, se te dni ubadajo z novimi, resnejšimi težavami: zaradi skoraj 40 odstotkov višje cene glinice resno razmišljajo o ustavitvi proizvodnje aluminija v sicer sodobni elektrolizi C.
O vzrokih, ki so povzročili omenjene težave in so posledica svetovne krize, ter predvsem o možnih scenarijih, ki se lahko kot posledica težav pojavijo v Talumu, smo se pogovarjali z Milanom Fajtom, predsednikom sindikata SKEI v tem delovnem kolektivu.
»Vodstvo Taluma nas je sezna-
nilo s trenutnim položajem v naši tovarni, ki ni rožnat, kajti kriza nas pesti na vseh področjih, kar se negativno odraža na zmanjšanju proizvodnje. Posledica blaženja je uvedba ukrepov, ki jih podpira država in katerih osnovni cilj je ohranitev čim večjega števila delovnih mest. To je 36-urni delovni teden in prihajajoči ukrep čakanja na delo
doma. Vse to delavci občutijo v denarnicah, predvsem zaradi skrajšanega delovnika. Vendar za sedaj še ni odpuščanj.
Tako obseg proizvodnje kot realiziran prihodek od prodaje sta v letošnjem letu za več kot polovico manjša od lanskoletnega. Situacija je še veliko bolj črna kot lani v tem času. Najave, da je kriza mimo, o čemer govorijo v Nemčiji, niso resnične. Cena aluminija na londonski borzi lahkih kovin spet močno pada, pada tudi vrednost ameriškega dolarja proti evru, kar pomeni še večji udarec za proizvajalce aluminija, tudi za nas. Za nameček so se zaprle tovarne glinice, ki so bile naš glavni dobavitelj te surovine v zadnjih dvajsetih letih, posledica tega pa je dvig cene te surovine za skoraj 40 odstotkov.«
O Stran 4
Prvo jesensko srečanje ptujskega menedžer kluba je bilo namenjeno seznanitvi z osnutkom projekta Evropske prestolnice kulture 2012 Ptuj - partner. Gost je bil koordinator projekta Franc Mlakar, sodelovala je tudi sekretarka projekta Zdenka Ristič.
Predsednik klub Miran Senčar pa je zbrane tudi seznanil s kadrovskimi menjavami v slovenskem klubu menedžer in nekaterimi nalogami, ki čakajo slovenske menedžerje, da bodo ponovno uživali ugled, ki so ga izgubili zaradi menedžerjev, ki so izkoristili zakonske luknje in tranzicijo, zaradi njihovega pohlepa je Slovenija tudi v krizi, ne samo zaradi gospodarske recesije in finančne krize, ki sta zajeli ves svet.
Franc Mlakar je tudi mene-džerjem predstavil cilje EPK 2012, kar je, odkar je koordinator, storil že večkrat, saj je potrebno vse v mestu in tudi
v okolici okužiti z idejo in cilji projekta, ki je v prvi vrsti duhovna prenova mesta, da bi dosegli sporočilnost novega duha v mestu, kar pa je mogoče doseči s povezavo starega in novega Ptuja. Ko bo to doseženo, bo prišlo tudi do renesanse mesta. V mestno jedro morajo priti ljudje s podjetniško idejo. V tem trenutku imamo še vedno opraviti z osnutkom programa, ki naj bi ga takšna in podobna srečanja skušala še dopolniti, čeprav jih ni malo, ki so prepričani, da bi projekt že moral imeti končno podobo. Osrednji projekt je kurentovanje oziroma Art&Heritage Carnival, ki ima tudi vseevropski značaj.
O Stran 7
Slovenija • Z izredne seje DZ
Pahor in Krizanic predstavila predlog proračuna
Predsednik vlade Borut Pahor in finančni minister Franc KriZanič sta v petek na izredni seji DZ predstavila predlog drZavnega proračuna in proračunskega memoranduma za prihodnji dve leti. Kot sta dejala, se proračunski primanjkljaj zaradi protikriznih ukrepov povečuje, a brez njih bi bilo negativnih posledic krize še več.
Proračunski primanjkljaj v letu 2010 ostaja na letošnji ravni, in sicer bo znašal 1,8 milijarde evrov oz. pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2011 pa se bo znižal na 1,6 milijarde evra oz. 4,1 odstotka BDP, je napovedal Križanič.
Proračunski prihodki bodo v letu 2010 znašali 8,6 milijarde evrov, v letu 2011 pa se povzpeli na 8,8 milijarde evrov. Po drugi strani se bodo izdatki z 10,5 milijarde v letu 2010, kolikor bodo lahko znašali zahvaljujoč uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev in tudi povečanju namenskih sredstev, leto pozneje znižali na 10,4 milijarde evrov. Precejšen del povečanja izdatkov gre na račun socialnih transferjev, ki so po Križaničevih besedah nepričakovani, a so hkrati začasne narave.
Križanič je poudaril, da se nobena že pridobljena pra-
Uvodnik
vica posameznika ne ukinja. Največji del proračuna zavzemajo prav izdatki za socialno varnost in zdravstveno varstvo v skupni višini 2,5 milijarde evrov. To je 150 milijonov evrov več kot letos, je povedal.
Minister je med drugim izpostavil tudi sredstva za področje trga dela, ki so se povečala že letos in se bodo še. Tako naj bi v letu 2010 za te namene dali 528 milijonov evrov, kar je skoraj trikrat več kot v času ugodnih gospodarskih razmer leta 2008.
Razmere na trgu dela se še poslabšujejo, letos naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za 2,4 odstotka, je povedal Pahor in napovedal, da se bo stopnja registrirane brezposelnosti v letu 2010 povečala na 10,6 odstotka.
Za investicije javnega sektorja, ki omogočajo spodbudo gospodarski rasti oz. preprečujejo še globlji upad, se
Zupan ali župnik?
Nekako naj bi veljalo, da je prvi mož občine kot čiste politične tvorbe župan, prvi mož župnije kot cerkvene tvorbe pa župnik. Ampak zadnje čase je to dejstvo že pošteno vprašljivo.
Namreč že nekaj časa se je pri odprtjih raznih občinskih pridobitev, kot so recimo ceste, vrtci, šole in podobno, uveljavila praksa, da pri uradnem odprtju ne sme manjkati župnikov blagoslov. S tem sploh ni nič narobe, daleč od tega, saj je čisto prav in po volji občanov, da se nova zadeva tudi požegna. Toda začelo se je dogajati nekaj, kar z blagoslovom nima ravno povezave: veliko župnikov, ki so povabljeni na odprtja, da blagoslovijo novo veliko pridobitev občine, si je svoje nastope začelo omišljati že kot prave cerkvene obrede. Tako se vse pogosteje dogaja, da se ves kulturni program s pevci in muzikanti, pa vsi nagovori zaslužnih za novo pridobitev zvrstijo in zgodijo v krajšem času, kot si ga vzamejo nekateri predstavniki cerkve za svoj dolgi nastop, v katerem ne manjka molitev in priprošenj vsem svetnikom po vrsti, pa še česa. In ne samo to, zgodilo se je celo že, da je moral župan občine ministrirati župniku pri blagoslovu na enem izmed uradnih odprtij nove ceste ... To bi bilo še nekako razumljivo, če bi bilo kdaj slišati, daje poleg občinskega proračuna in kakšnega evropskega tolarja za asfalt ali šolo ali karkoli že dodala del denarja tudi Cerkev. Ampak v shemah sofinanciranj tega doslej še ni bilo.
Glede na vse to je očitno možno pričakovati, da se bodo v prihodnje tudi seje občinskih svetov morale začeti s prvo točko dnevnega reda, ki bo označena kot blagoslov za dobro sejanje, še bolj prav pa bi potem bilo, če bi se blagoslovi začeli deliti tudi občinskim upravam pri pripravah projektov in pred njihovo oddajo na razne razpise, da bodo ja uspešni. Pa tudi kakšna maša našega metropolita pred sejo državnega zbora, zlasti ko se sprejema državni proračun, ne bi bila slaba zamisel...
In v izogib kritikam vseh globoko vernih: povedano ne pomeni, da blagoslova novih občinskih pridobitev sploh ne bi smelo biti, ampak če je že, naj bo kratek in jedrnat, mesto za verske obrede pa je menda še vedno v cerkvi.
Simona Meznarič
bo prihodnje leto namenilo 1,7 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka BDP.
Zadnja reforma plač v javnem sektorju, ki je bila dogovorjena in deloma že izvedena, v takšnih gospodarskih časih in razmerah ne more biti izvedena v celoti oz. v načrtovanih rokih, je še opozoril Križanič. Izrazil je pričakovanje, da bodo socialni partnerji to razumeli in omogočili izvedbo celotne plačne reforme v obdobju, ko bodo to dopuščali tudi javnofinančni viri.
Upad gospodarske aktivnosti v letu 2009 bo izrazito upočasnil rast plač v zasebnem sektorju, zato bo vlada v naslednjih letih vodila restriktivno politiko plač v javnem sektorju, je zagotovil Pahor. Letos se bo razmerje med rastjo plač in produktivnostjo zelo poslabšalo, a se bo v naslednjih letih postopno izboljševalo.
Stabilizacija gospodarskih razmer v nekaterih večjih razvitih gospodarstvih sicer daje neko majhno upanje, da se bližamo dnu krize, a to okrevanje bo po vseh na-
povedih postopno, je dejal Pahor. Medtem ko se napovedi o skrčenju obsega BDP v tem letu gibljejo med 7,3 in 5,5 odstotka, pa se Sloveniji prihodnje leto obeta blizu enodstotna rast, v letu 2011 pa še nekaj višja, vendar po Pahorjevih besedah ne več kot 2,5-odstotna.
S sprejemanjem protikri-znih ukrepov narašča tveganje za stabilnost javnih financ na srednji in dolgi rok, a mora vlada kljub temu kratkoročno ukrepati, je prepričan premier. Zaradi počasnega okrevanja gospodarstva bi prehiter umik protikriznih ukrepov in pretirano zmanjševanje državne porabe lahko povzročila dodatne negativne posledice, je opozoril in izboljšanje stanja javnih financ napovedal šele v letu 2011.
Vlada se je tokrat odločila za spremenjen način priprave proračuna. »Bistvo je v tem, da smo načrtovanje izdatkov neposredno povezali s cilji in dejavnostjo za dosego teh ciljev,« je pojasnil Pahor in povedal, da predlagani razrez proračunov za
leti 2010 in 2011 obstoječe strategije združuje v okvire 16 razvojnih politik in prioritet.
Hkrati s pripravo razvojno naravnanega proračuna so potekali tudi pogovori tako o protikriznih kot o strukturnih ukrepih. Kot je povedal Pahor, bodo nujne strukturne prilagoditve v naslednjih dveh letih potekale na štirih področjih: na področju delovanja javnih ustanov, spodbujanja podjetništva, konkurenčnosti in preglednosti trga dela, na področju prometne in energetske infrastrukture ter v sistemu socialne varnosti in zdravstvenega varstva.
S predstavitvijo predloga proračuna v DZ je začel teči rok za vlaganje dopolnil. Poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa lahko dopolnila vlagajo do vključno ponedeljka, 19. oktobra.
SLS napoveduje „mega" amandma
SLS je po predstavitvi predlogov proračunov za priho-
dnji leti v DZ »razočarana in ogorčena nad neodgovornostjo vlade in vladne koalicije«. Kot med drugim navajajo v sporočilu za javnost, bi morala javna uprava deliti usodo slovenskega gospodarstva in slovenske družbe kot celote. Predsednik SLS Radovan Žerjav je opozoril, da se v »časih, ko si vsi zatiskamo pasove«, predvideni proračunski izdatki za blago in storitve v višini približno 900 milijonov evrov povečujejo za več kot pet odstotkov, namesto da bi to postavko »rigorozno znižali in s tem uresničili napovedano varčevanje«. Za SLS je to »popolnoma nesprejemljivo in žaljivo«, v stranki pa še ugotavljajo, da javna uprava z ministri in predsednikom vlade na čelu očitno še vedno živi v popolnoma nerealnem svetu, odrezana od resničnih ljudi in dogodkov.
V SLS so znova napovedali t.i. »mega« amandma, s katerim bodo predlagali znižanje neracionalno visokih izdatkov za blago in storitve pod raven letošnje realizacije.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Miklavčič in Ploštajnerjeva napovedala odstop, Vlačič (še) ostaja
Premier in predsednik SD Borut Pahor je v petek predsedstvo SD seznanil, da sta minister za zdravje Borut Miklavčič in ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Zlata Ploštajner napovedala svoja odstopa. Na seji sicer niso razpravljali o rekonstrukciji vlade, je pojasnil predstavnik SD za strateško komuniciranje Denis Sarkič.
V petek pozno popoldan je predsednik vlade Borut Pahor člane predsedstva seznanil, da nameravata minister za zdravje Borut Miklavčič in ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Zlata Ploštajner podati svoj odstop iz osebnih razlogov oziroma zdravstvenih težav. Kot je pojasnil predstavnik SD za strateško komuniciranje in nove tehnologije Denis Sarkič, na seji niso razpravljali o rekonstrukciji vlade in niso iskali novih kandidatov za ministra. Nova imena bodo začeli iskati šele, ko bosta Miklavčič in Ploštajnerjeva podala odstopni izjavi. Na vprašanje o podrobnih
okoliščinah njunega odstopa je Sarkič pojasnil, da je to njuna odločitev. Potrdil je tudi, da sta se za napoved odstopa odločila sama.
Sarkič je hkrati zanikal navedbe nekaterih medijev, da naj bi se stolček majal tudi ministru za promet Patricku Vlačiču. Na seji predsedstva o tem niso razpravljali, je dejal.
Sicer pa je takoj po novici o odstopih obeh omenjenih ministrov Borut Miklavčič povedal naslednje: „Nisem še ponudil odstopa, to bo odvisno od mojega zdravstvenega stanja!" Kot je pojasnil, je premiera Boruta Pahorja seznanil s svojim zdravstvenim stanjem, in sicer da mu zdravniki težko dovoljujejo štiriurno delovno obveznost.
Miklavčič je tudi dejal, da bosta morala o njegovem zdravstvenem stanju razmišljati oba s premierjem. »In o tem bova razmišljala do konca leta,« je še dodal.
V službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa so potrdili, da je ministrica Zlata Ploštajner v minulem tednu ponudila svoj odstop, in sicer iz osebnih in zdravstvenih razlogov. Podrobneje naj bi svojo odločitev pojasnila v začetku tega tedna.
SDS: Potrebna bi bila zamenjava celotne vlade
Odstopi in zamenjave posameznih ministrov ne bodo rešili problema slabega vodenja države, so ob predvidenih ministrskih zamenjavah zapisali v SDS. Dodali so, da pa razumejo, »da je težko delati v kaotični ekipi, ki bo očitno zadolžila še dve prihodnji generaciji Slovenk in Slovencev«. Po njihovem bi bila potrebna zamenjava celotne vlade.
»Ker vladajoča koalicija ne glede na povzročeno škodo za vsako ceno vztraja na oblasti in
ne dopušča možnosti predčasnih volitev, naj vsaj razmisli o tehnični vladi,« je v sporočilu za javnost zapisal SDS. Predlagajo, da lahko v ta namen povabi kot mandatarja evropskega komisarja Janeza Potočnika, ki naj sestavi tehnično ekipo ministrov brez političnih predsodkov in kriterijev, katere osnovna naloga bi bila učinkovit spopad s kriznimi razmerami, v katere drsi Slovenija.
SDS je pripravljena podpreti vsako rešitev, »ki bi bila za Slovenijo boljša od sedanje vlade, četudi sama ne bi neposredno sodelovala v projektu«, so še pojasnili.
STA
Foto: vlad a.si
V kratkem se bodo zgodile prve spremembe oz. zamenjave v vladni ekipi; dva ministra je izdalo zdravje ...
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Nova vsebina grajske žitnice
Kulturna dvorana v dominikanskem samostanu?
V	grajsko žitnico na grajskem hribu so kar nekaj časa umeščali večnamensko kulturno dvorano z najmanj 800 sedeži, tudi arhitekturno delavnico v ta namen so izvedli, da bi bili še bolj prepričljivi in da bi objekt, ki že dolgo sameva, dobil neko vsebino. Zdaj pa je prišlo do zasuka in do nove ideje: »selitev« v dominikanski samostan.
Vzrok za to naj bi bila tudi nekatera letos poleti izvedena delovna srečanja, ki so jih v MO Ptuj v okviru projekta Evropske prestolnice kulture 2012, v kateri je Ptuj partner, in v želji po obnovitvi grajske žitnice organizirali zaradi prenosa lastništva parcel, na katerih stoji grajska žitnica, zaradi vsebinskih sklopov, ki naj bi bili umeščeni v grajsko žitnico, in kulturnovar-stvenih pogojev. V zvezi s tem je ptujski župan dr. Štefan Čelan obiskal v. d. direktorja Direktorata za kulturno dediščino dr. Bojana Djuriča.
Na delovnem srečanju 7. oktobra, ko so skupaj sedeli predstavniki MO Ptuj, Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, so skupaj ugotovili, da predstavlja grajska žitnica spomenik državnega pomena, z gradbenega vidika in vidika spomeniškovarstve-ne stroke pa ni primerna za večnamensko kulturno dvorano z najmanj 800 sedeži.
V	žitnici naj bi po prvotnih zamislih uredili tudi operno in baletno akademijo. MO
Beograd • Slovenski ambasador Miroslav Luci se vrača
Se bo Luci vrnil v aktivno politiko?
S slovenskim veleposlanikom Miroslavom Lucijem smo se pogovarjali ob septembrskem obisku Beograda, ko se je uspešno zaključila še ena slovensko-srbska humanitarna akcija, pobudnica katere je bila njegova
Delali pa smo tudi na približevanju Srbije Evropski uniji, kjer je rezultate pričakovati v naslednjih mesecih," je Miroslav Luci na kratko povzel opravljeno delo.
Po vrnitvi v Slovenijo si bo najprej privoščil pošten oddih. Delo v teh štirih letih ni bi bilo lahko, terjalo je velike napore, v Srbiji dela čez 1300 slovenskih podjetij, veliko je društev, tudi kulturnih društev je veliko. Potrebno se je bilo udeležiti velikega števila dogodkov. Po oddihu pa se bo odločil, kako naprej. O upokojitvi še ne razmišlja. Na vprašanje glede bodočega političnega udejstvovanja v tem trenutku še nima dokončnega odgovora: »Potrebno bo malo počakati, temeljito premisliti in ugotoviti, kakšne so potrebe. Če so še možnosti za delo v politiki, potem se bom zagotovo ponovno vključil vanjo.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Večnamensko kulturno dvorano, ki so jo nekaj časa umeščali v grajsko žitnico, bodo sedaj »selili« v dominikanski samostan.
Ptuj naj bi objekt, ki že dolgo sameva brez prave vsebine, sedaj skupaj z državo obnovila v enaki velikosti, kot je. V njej pa naj bi prostor dobila stalna mestna zbirka, ker je mesto nima; tudi to je eden od projektov EPK. Sicer pa mesto pogreša še marsikaj: nima knjige o sebi in filma, etnološke, vinarske in arheološke zbirke, ki naj bi jih
preselili iz dominikanskega samostana.
Udeleženci sredinega sestanka na Ptuju so si že ogledali prostore cerkvene ladje v dominikanskem samostanu ter zanjo ugotovili, da je primerna za preureditev v večnamensko dvorano, kot jo Ptuj potrebuje. Kot je znano, je Pokrajinski muzej Ptuj že pred leti izdelal restavrator-
ski program za dominikanski samostan in ga tudi že nekaj časa počasi obnavljajo. Velike možnosti za prireditveno dejavnost ponuja tudi veliko kvadratno notranje dvorišče.
Z novimi načrti glede žitni-ce in dominikanskega samostana naj bi Ptujčani kmalu seznanili tudi ministrico za kulturo.
MG
žena Irena in je potekala s podporo žene srbskega predsednika Tatjane Tadič.
V štirih bivanja v Srbiji je Irena Luci skupaj z ljudmi iz Slovenije in Srbije, ki imajo posluh za ljudi v stiski, izvedla kar nekaj odmevnih humanitarnih akcij, ki so široko odmevale v srbskem prostoru. Prav gotovo bo slovenski veleposlaniški par ostal do-
bro zapisan v številnih srbskih okoljih tudi po zaslugi teh akcij. Pri vseh humanitarnih akcijah je Miroslav Luci ženi vedno stal ob strani in jo podpiral. Tako bo tudi v prihodnje, je povedal. V njeni beležnici je videl še nekaj naslovov tistih, ki potrebujejo
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski veleposlanik v Beogradu Miroslav Luci zaključuje svoj mandat pogodbenega veleposlanika. Dokler ne bo novega, bo veleposlaništvo začasno vodil odpravnik poslov.
pomoč, saj se bo s to dejavnostjo ukvarjala tudi po vrnitvi v Slovenijo. Pri tem bo imela vedno njegovo podporo, saj ga je tudi ona vedno podprla pri njegovem političnem in v zadnjih štirih letih diplomatskem delu.
„Mislim, da smo bili pri svojem delu uspešni, med Slovenijo in Srbijo smo vzpostavili izredno dobre odnose na vseh področjih - političnem, gospodarskem in kulturnem. Nekaj problemov je bilo sicer lani, ob priznanju Kosova. Delo ambasade skupaj z ministrstvom za zunanje zadeve pa je prispevalo k temu, da imamo danes dobre odnose. Krona vseh teh dogajanj je bil obisk predsednika Srbije Ta-dica v Sloveniji, potem ko se je med državama zvrstilo kar nekaj ministrskih obiskov. Zaključujemo vse odprte probleme, ki jih imamo s Srbijo. Lahko rečem, da gre za zgledne odnose med državama.
Od tod in tam
Ptuj • Podpis pogodbe ob začetku gradnje OŠ Ljudski vrt
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani na Ptuju so 7. oktobra svečano podpisali pogodbo med MO Ptuj in izvajalcem del, GP Project ING Ptuj, ob pričetku gradnje OŠ Ljudski vrt Ptuj - II. faza, ki vključuje rekonstrukcijo in prizida-vo objekta ter gradnjo parkirišča. S tem bo ta ptujska osnovna šola dobila prepotrebno telovadnico, novo kuhinjo z jedilnico in nekatere druge prostore za sodoben in primerljiv šolski procesv V imenu MO Ptuj je pogodbo podpisal ptujski župan dr. Štefan Čelan, v imenu izvajalca del pa Antun Daljavec in Aleš Vobner. Mestna občina Ptuj bo za gradnjo zagotovila 70 odstotkov potrebnega denarja, Ministrstvo za šolstvo in šport pa 30 odstotkov od skupne vrednosti 3,7 milijona evrov. Izvajalci del obljubljajo, da bodo gradnjo izvedli do 31. julija 2010.
MG
Ljutomer • Obnova Ormoške ceste
■ • ■ ""--"sEsti
' % j
V začetku prejšnjega tedna so na Ormoški cesti v Ljutomeru pričeli rekonstrukcijo regionalnega cestišča, ki sta ga pred tremi leti financirali Direkcija RS za ceste in Občina Ljutomer, dela pa je izvajalo gradbeno podjetje Pomgrad iz Murske Sobote. Ko je naložba bila prevzeta, so se na celotnem cestišču pričele pojavljati mrežaste razpoke, analiza vzorcev, ki jo je opravil Gradbeni inštitut iz Ljubljane, pa je pokazala, daje krivda za nastalo stanje v slabi kakovosti opravljenih del. Glede na veljavno garancijsko obdobje je Pomgrad pričel ponovno rekonstrukcijo, ta pa naj bi bila po predvidevanjih končana do konca oktobra. V času cestne obnove bodo delne in popolne zapore s preusmeritvami osebnih vozil po mestnih ulicah in občinskih cestah, tovorna vozila pa bodo preusmerjena skozi naselji Razkrižje in Črenšovci.
NŠ
Veržej • Manj denarja za investicije
Splošna gospodarska kriza bo v naslednjem obdobju pustila posledice tudi na naložbenih področjih v občini Veržej, saj predvidenih sredstev iz državnega proračuna za obnovo veržejske osnovne šole letos ne
bo. Zaradi tega se je občutno zmanjšal občinski proračun - skupni prihodki se bodo znižali s prvotnih 1,87 milijona evrov na 1,37 milijona evrov, odhodki pa z 1,9 milijona evrov na 1,33 milijona evrov. Za investicije je bilo v letošnjem letu namenjenih 1,09 milijona evrov, tokratni izračuni kažejo, da bo možno potrošiti okoli 440 tisoč evrov ali 40 odstotkov manj od predvidenih. Ob vlaganju v prenovo osnovnošolske zgradbe bo izostala tudi gradnja javne infrastrukture v Banovcih za 360 tisoč evrov. Iz Kohezijskega sklada namreč ni prispela odločba o sofinanciranju ureditve vodovodnega omrežja v Banovcih in Veržeju, kar pomeni, da letos ne bo možno črpati sredstev iz strukturnih skladov in se investicija v celoti prenaša v naslednje leto.
Foto: NS
Foto: NS
Ptuj • Mednarodna konferenca Panevropske mladine
Za nove mostove med Washinghtonom in Moskvo
Od petka, 9., do nedelje, 11. oktobra, je na Ptuju v hotelu Primus potekala mednarodna konferenca Panevropske mladine, na kateri je sodeloval celoten njen vrh.
Panevropsko gibanje temelji na manifestu, ki ga je grof Kalergi napisal leta 1924 in s katerim se je začela nova doba razmišljanja v evropskem političnem prostoru. Njegovo bistveno sporočilo takoj po svetovni vojni je bilo, da je združena Evropa nujnost, če hoče nadaljevati svoje poslanstvo v svetu, če hoče sploh preživeti na duhovni in materialni ravni. Današnja Evropska unija temelji prav na ljudeh, kot sta bila Kalergi in Spinelli.
Izredno zanimivo je bilo tudi v Ptuju videti, kako Panevropsko gibanje po več kot osemdesetih letih še vedno vidi sebe in lastno poslanstvo na Stari celini. Veliko število evropskih poslancev tako levice kot desnice so člani tega transnacionalnega gibanja. Na Ptuju smo prejšnji teden imeli možnosti slišati skoraj vse jezike, ki se govorijo med Stockholmom in Skopjem.
Župan dr. Štefan Čelan, predsednik slovenske Pane-vropske mladine Igor Kovač in predsednik gibanja dr. Alain Terrenoire so v petek zvečer uradno odprli konferenco, na kateri so udeleženci znotraj različnih delavnic razglabljali o geopolitičnem položaju Eu, analizirali slovensko zunanjo
politiko, debatirali o evropski sosedski politiki ter odnosu z zahodnim Balkanom. Prof. France Bučar je v uvodni besedi provokativno odprl vprašanje dejanskih temeljev današnjega prepričanja nujnosti skupne usode. »Če Evropa ni samo platonska refleksija ideje, potem je potrebno, da nadaljujem njeno širitev v balkanski prostor in oživimo željo po močnejši EU,« je zaključil.
Dr. Žiga Turk in prof. Zlat-ko Šabič sta odprla delavnice s prikazovanjem dejanskega ekonomskega in političnega stanja. Mag. Laris Gaiser je nadaljeval z analizo geopolitičnih težav institucije, ki ni država, ni federacija in ni kon-
federacija, temveč enkratna posebnost v mednarodnih odnosih, in ki se mora nujno povezati s celotnim »severnim svetom« - od Washingtona do Moskve, zato da ne bo propadla in za vedno izgubila svoje osrednje vloge, na katero se je navadila v zgodovini.
Poslanec evropskega parlamenta Jelko Kacin, dr. Ana Bojinovič Fenko s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Janko Prunk ter dr. Jože Rant, predsednik slovenskega Odbora za Nato, pa so izpostavili težave, ki jih ima Bruselj v širitveni politiki ter v odnosu do sosedov, ki jim velikokrat zaradi lastne notranje kulturne krhkosti ne zna nudi-
ti pravilnih perspektiv.
Pomanjkanje notranje enotnosti, vizije in voditeljev, ki bi dejansko znali ponovno zagnati željo po močnejši EU, edini možni rešitvi za trajen mir na Stari celini, so bile zaključne teme mednarodne konference, ki ji je v nedeljo popoldan sledilo še zasedanje predsedniškega odbora Pane-vropskega gibanja.
Finalni sklep poudarja, da je trenutno nemogoče razmi-
šljati o skupni prihodnosti z Ukrajino in Belorusijo. Vmesni prostor med EU in Rusijo, ki želi biti ponovno priznana kot velesila, je realistično gledano potreben, vendar samo močna Evropa, ki bo znala zastopati sama sebe in voditi jasno zunanjo politiko v povezavi s celotnim »severnim svetom«, lahko doseže končni cilj Panevrope.
Za tri dni je Ptuj, ki je kot mesto, kot je poudaril župan
dr. Čelan, cvetel v trenutkih, ko je znal izkoristiti zgodovinske trenutke pretoka različnih kultur, pridobil pomembnejšo vlogo v preoblikovanju smernic, ki bodo verjetno vplivale na zunanjo politiko EU v prihodnjih letih. Tako kot Ptuj gradi mostove čez reko Dravo, tako je Panevropsko gibanje na Ptuju skušalo oblikovati načrte za nove mostove med Washingtonom in Moskvo.
Laris Gaiser
Kidričevo • Kriza resno pesti tudi velike
Bodo morali zapreti proizvodnjo v elektrolizi C?
V kidričevskem Talumu, kjer so se na posledice svetovne finančne in gospodarske krize odzvali med prvimi in že lansko jesen uvedli 36-urni delovni teden, se te dni ubadajo z novimi, resnejšimi težavami: zaradi skoraj 40 odstotkov višje cene glinice resno razmišljajo o ustavitvi proizvodnje aluminija v sicer sodobni elektrolizi C.
O vzrokih, ki so povzročili omenjene težave in so posledica svetovne krize, ter predvsem o možnih scenarijih, ki se lahko kot posledica težav pojavijo v Talumu, smo se pogovarjali z Milanom Fajtom, predsednikom sindikata SKEI v tem delovnem kolektivu.
V čem je bistvo težav, s katerimi je zaposlene seznanilo vodstvo uprave na nedavnem zboru delavcev in na sestanku sindikata Skei?
»Vodstvo Taluma nas je seznanilo s trenutnim položajem v naši tovarni, ki ni rožnat, kajti kriza nas pesti na vseh področjih, kar se negativno odraža na zmanjšanju proizvodnje. Posledica blaženja je uvedba ukrepov, ki jih podpira država in katerih osnovni cilj je ohranitev čim večjega števila delovnih mest. To je 36-urni delovni teden in prihajajoči ukrep čakanja na delo doma. Vse to delavci občutijo v denarnicah, predvsem zaradi skrajšanega de-lovnika. Vendar za sedaj še ni odpuščanj.«
Padec obsega proizvodnje je gotovo vplival na
zmanjšan prihodek.
»Žal res, kajti tako obseg proizvodnje kot realiziran prihodek od prodaje sta v letošnjem letu za več kot polovico manjša od lanskoletnega. Situacija je še veliko bolj črna kot lani v tem času. Najave, da je kriza mimo, o čemer govorijo v Nemčiji, niso resnične. Cena aluminija na londonski borzi lahkih kovin spet močno pada, pada tudi vrednost ameriškega dolarja proti evru, kar pomeni še večji udarec za proizvajalce aluminija, tudi za nas. Za nameček so se zaprle tovarne glinice, ki so bile naš glavni dobavitelj te surovine v zadnjih dvajsetih letih, posledica tega pa je dvig cene te surovine za skoraj 40 odstotkov.«
Kakšne posledice predvideva vodstvo?
»Poleg 36-urnega delovnega tedna in čakanja na delo doma napovedujejo krčenje števila zaposlenih. Sedaj nas je 903, kar je dosti preveč za že tako zmanjšano proizvodnjo. Vsi izračuni kažejo na to, da bo - če ne bo druge poti -potrebno zapreti elektroli-
zo. Razmišlja se, da bi se prenehala proizvodnja in bi bila večina peči v pripravljenosti za morebiten takojšen zagon, ko se bo svetovni trg aluminija spet uredil. Vodstvo Taluma zato poziva delavce, da trezno razmislijo o situaciji, ki je pred nami. Vsi vemo, da lahko preživimo le ob zaupanju naših poslovnih partnerjev -dobaviteljev, bank in kupcev. Vemo, da je težko razumeti, vendar teh potez ne delamo zato, ker nam je to všeč, am-
pak zato, ker jih moramo, če hočemo vsi skupaj preživeti. Važno je, da ohranimo mirno kri in bistro glavo. O nadaljnjih ukrepih, za katere se bo odločila uprava, bomo zaposlene sproti seznanjali.«
Ali z vodstvom Taluma sodelujete konstruktivno?
»Glede na bliskovito spreminjanje situacije lahko povem, da je zelo težko slediti poslovnim odločitvam. Uprava nas, kolikor se da, informira o dogajanjih na trgu, naša naloga
pa je, da vse ukrepe nadziramo z vidika delovnopravne zakonodaje.«
Kakšni bodo ukrepi sindikata, če bi prišlo do zaprtja elektrolize C?
»V tem trenutku o tem najbolj črnem scenariju ne želim govoriti, saj dejansko še ne vemo, kako bi v tem primeru ukrepalo vodstvo. Uprava je obljubila, da bo naredila vse, da se zaprtje elektrolize C ne bo zgodilo. Ker bi v tem primeru šlo za poslovno odločitev, nisem pravi naslov za odgovor na to vprašanje. Se pa seveda že dobro ve, kaj bo naša naloga v najbolj črni varianti, ki bi imela za logično posledico odpuščanje večjega števila delavcev. V tem primeru se bomo takoj začeli posvetovati o kriterijih za ugotavljanje tehnoloških presežkov in za ublažitev posledic, ki bi jih ta ukrep povzročil pri delavcih.«
Kaj bi se v tem primeru zgodilo s presežnimi delavci, kako bi poskrbeli zanje?
»V dosedanjih krizah, ki niso bile tako hude, kot je ta,
smo se znali vedno dogovoriti, da je bil izhod za vse sprejemljiv. Tudi sedaj pričakujem, da se juha ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala, in da se bomo s skupnimi močmi uspešno izvlekli iz krize. Če pa bi se zgodil najbolj črn scenarij, pa bomo sindikati skupaj z upravo poskrbeli za reševanje po najmehkejših metodah.«
V čem pa vidite bodočnost nadaljnjega razvoja Taluma?
»Najprej si seveda želimo, da bi se sedanja kriza čimprej končala in bi lahko ponovno začeli delati s polno zmogljivostjo. Ko se bo to zgodilo, bomo po izkušnjah iz prejšnjih obdobij nadaljevali s skupnimi močmi in prepričan sem, da nam bo uspelo. Tedaj bo čas za razmislek o nadaljnjem razvoju, za katerega so za sedaj še vedno velike možnosti. Neposredna odločitev o tem pa je seveda v vsakem primeru v rokah uprave Taluma, v katero delavci zaupamo.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
"Če bi se zgodil najbolj črn scenarij, bomo sindikati skupaj z upravo poskrbeli za reševanje po najmehkejših metodah."
Ptuj • Nataša Tič Ralijan v Domu kulture
To in ono iz življenjske analize
V Domu kulture na Ptuju se je v začetku prejšnjega tedna predstavila dramska igralka Nataša Tič Ralijan. V goste jo je povabil ptujski odbor stranke Zares, pogovor pa je vodila Tjaša Mrgole Jukič. Igralka je v zadnjem času precej povezana s Ptujem, tudi po zaslugi komedije Svobodni zakon, v kateri igra s ptujskim igralcem Tadejem Tošem. Predstavo je režiral Ptujčan Samo M. Strelec, s katerim sta bila na AGRTF sošolca.
Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš igrata zakonca srednjih let, ona je Primorka, on Štajerec, ki sta si spletla gnezdo v Ljubljani. Smisel za humor je Ralijanova podedovala po starih nonah, obe sta bili amaterski igralki. Do odra je prišla malo po ovinkih, najprej je končala administrativno šolo, po kateri je šla delat, še danes obvlada stenografijo in desetprstno slepo tipkanje, je povedala. Kmalu pa se je odločila za študij, za Višjo upravno šolo, kjer pa je opravila le en izpit, nekaj v zvezi z združenim delom, se spominja. Potem pa se je šla pozanimat, kaj je to gledališče in se začela pripravljati na sprejemni izpit za akademijo, kjer pa je šlo skoraj gladko, morala pa je opraviti še nekaj diferencialnih izpitov. Njena igralska pot se je v bistvu začela s filmom. Z Gašperjem Tičem se je poročila, potem ko je diplomirala. V zakonu sta se jima rodila sinova Gal in Tosja, dva polmetrska Tiča. Smisel za humor jo je reševal tudi v obdobju najhujše življenjske preizkušnje, ko je zbolela za tuberkolozo. To obdobje je bilo zelo travmatično, ne zanjo, bolj za otroka in moža, njej sami so namreč
zatajili, kako resno je bolna, v bistvu je njeno življenje viselo na nitki. Z boleznijo je prišel en resen razmislek o življenju, po tej neke vrste analizi svojega življenja se je navadila delati za naprej. Še
danes pa ne more pozabiti, kako grozno je bilo v resnici v bolnišnici. Otroka obiskujeta valdorfsko šolo, ki ne pre-napenja otrok in ki v vsakem otroku spodbudi najboljše, zelo rada jo obiskujeta, v njej uživata. Upa, da bo tako tudi, ko bosta odrasla. Z boleznijo se je spremenil tudi njen odnos do prehranjevanja, bolj ceni hrano. Postala je vegan-ka, prej je bila vegetarijanka. V glavnem se prehranjuje z biološko prehrano, ki je brez slehernih živalskih dodatkov.
Slovensko prepoznavnost ji je prinesla vloga Ane Lize v oddaji Spet doma na slovenskih nacionalni televiziji, s katero je po besedah Sama M. Strelca postavila »nove parametre za slovensko raz-
vedrilo«. Tekste za Ano Lizo ji je pisal mož. »To je velik privilegij, da nekdo zate piše tekste,« pove Nataša. Nataša Tič Ralijan ne obvlada samo igre in humorja, zna tudi peti in odlično plesati, v folklori je plesala celih deset let.
Ura z igralko, ki je v zaključni del srečanja na oder povabila tudi »svojega« moža iz komedije Svobodni zakon, Tadeja Toša, da sta naredila malo reklame za igralko in ptujska dečka, je hitro minila, tudi zato, ker je sprehod skozi svoje delo in življenje začinila z največjo mero humorja. Med občinstvom pa je bil tudi režiser Samo M. Strelec, sošolec z akademije, njen trenutni delodajalec.
MG
Pogovor z Goranom Vojnovicem
"»v

V petek, 16. oktobra, ob 20.30 bo v Domu kulture Muzikafe v okviru literarnega ciklusa KULTura besede literarni večer - srečanje z mladim pisateljem Goranom Vojnovicem, dobitnikom dveh prestižnih literarnih nagrad: nagrade Prešernovega sklada in nagrade kresnik za roman Čefurji raus! Z avtorjem se bo pogovarjala urednica in literarna kritičarka Jelka Ciglenečki.
Ormož • Pravljično starševstvo
Smeh je pol zdravja
Tretje srečanje iz serije predavanj Pravljično starševstvo, ki ga organizira Mladinski center Ormož, je nosilo naslov Pozitivni učinki smeha, ki jih je zares številčnemu občinstvu v prostorih ormoškega gradu teoretično in praktično predstavil domačin, vaditelj joge smeha, Zvonko Pukšič.
»Smeh je pomembno orodje za sproščanja stresa, orodje, ki nas potegne v tukaj in sedaj in nas poveže s samim sabo. In ko smo v stiku s samim sabo, naše bistvo točno ve, kaj potrebujemo,« je povedal Zvonko Pukšič. S smehom lažje rešujemo izzive življenja, veča se naša samozavest, smeh je pomembno socialno komunikacijsko orodje, saj je s kislim obrazom veliko težje vzpostaviti stik, z nasmejanim človekom pa komunikacija steče takoj. S smehom aktiviramo desno možgansko polovico in doživljamo več radosti, ko se nam lahko zdi, da za nas ni ovir.
V okolje oddajamo povsem drugačne frekvence. Smeh je koristen tudi za naše fizično telo, krepi imunski sistem, znižuje pritisk, pomaga pri okrevanju bolnikov, lajša bolečine. Poleg tega intenzivno dihanje pri smehu telo napolni s kisikom. O učinku smeha je bilo opravljenih veliko raziskav. Kmalu so znanstveniki odkrili, da naši možgani ne ločijo med pravim, pristnim smehom in smehom na silo. To dejstvo izkorišča joga smeha, ki bi jo bilo v naših krajih bolje poimenovati vadba smeha, pri kateri je pomembno, da se ljudje družijo, zabavajo in smeh uporabljajo kot orodje v svoj namen.
Predavanja se nadaljujejo danes ob 18. uri z zanimivim predavanjem Zmaga Godine Kako otroku reči ne in postaviti meje. V oktobru sledita še predavanji Igre, ki jih igrajo narkomani, Mirjane Delic in Zlorabe in pasti interneta Bojane Lobe in Mateja Kovačiča.
vki
Od tod in tam
Sveti Jurij • Gradnja kulturnega centra
Na lokaciji stare osnovne šole v središču Svetega Jurija ob Ščavnici se bo prihodnje leto pričela gradnja najsodobnejšega kulturnega doma. Občini je po treh letih usklajevanj uspelo pridobiti vsa ustrezna soglasja, zato je na Upravno enoto Gornja Radgona že bila posredovana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, Pričakovati je, da bo dovoljenje izdano do konca tega leta, v obdobju do njegove pridobitve pa bodo na občini izvedli javni razpis za izbor najugodnejšega izvajalca del. Ministrstvo za kulturo je ob soglasju za uresničitev projekta že odobrilo sredstva, tako da se bo po napovedih župana občine Sveti Jurij Antona Slane gradnja centra lahko pričela sredi marca prihodnje leto. Objekt naj bi bil vseljiv ob koncu prihodnjega leta ali v začetku 2011. Obsegal bo 1768 kvadratnih metrov v štirih etažah, z dvorano za 216 obiskovalcev, galerijo velikanov in številnimi prostori, ki bodo namenjeni za vadbo kulturnih društev in zbiranje mladine. Čez čas bodo v novi objekt nastanili še poročno dvorano, občinsko upra vo in pisa rno Upra vne enote Gornja Radgona.
Niko Šoštarič
Čatež • Naj kopališče 2009
Foto: Črtomir Goznik
Iztekla se je akcija Naj kopališče 2009. Nagrade najboljšim so podelili 9. oktobra na slovesnosti v Termah Čatež. Letos sta glasove prejeli 102 slovenski kopališči. Za najboljša kopališča so tudi letos glasovali poslušalci Radia Ptuj. Med prejemniki priznanj so bile tudi Terme Ptuj. Že drugo leto zapored jim je pripadlo posebno priznanje za inovativen turistični izdelek. Letos so ga prejeli za izvedbo drugih rimskih iger. Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, je po prejemu priznanja povedal, da postajata inovativnost in kreativnost v turizmu vse pomembnejši dejavnik, s ponudbo infrastrukture je trg že zasičen.
MG
Ptuj • Praznik kruha in razstava
Foto: Črtomir Goznik
V Mercatorjevem centru je bila prejšnji konec tedna na ogled potujoča razstava Kruh s pečatom, ki so jo pripravili v okviru prireditve Praznik kruha.
Na razstavi so v sliki in besedi predstavili solinarskoposebnost, označevanje kruha. Pri solinarjih je namreč v eni peči sočasno peklo kruh več družin in gospodinje so ga, da ga ne bi morebiti zamenjale, označile: na vsak hlebec so odtisnile svoj grb, začetnice priimka ali simbol. Pečatnike in druge pripomočke, ki so jih uporabljale so-linarske družine pri peki kruha, si je mogoče ogledati v Muzeju solinarstva v Sečoveljskih solinah.
Foto: NS
Ptuj • Na gradu koncert zasedbe Quartettulipan
Glasba, raznobarvna kot tulipani
Društvo za glasbeno umetnost Arsana je minuli petek v slavnostni dvorani Ptujskega gradu pričelo četrti koncertni cikel s koncertom zasedbe Quartettulipan, ki združuje štiri različne inštrumente -klavir, flavto, violončelo in ustno harmoniko. Njihov unikatni repertoar sestavljajo aranžmaji del različnih stilov in obdobij.
»Naša zgodba je stara približno 15 let. Takrat sva se namreč z Mirom dobila na prvem koncertu. Ker sva igrala on ogrlice in jaz klavir, sva prišla do ideje, da bi lahko predstavila drugačen glasbeni pristop in združila klasično z ljudsko glasbo, jazzom, bluesom ... Odziv publike je bil zelo dober, in čeprav je klavir ogromen, orglice pa zelo majhne, jim je bila ta kombinacija všeč,« je pred ptujskim koncertom povedal Blaž Pucihar, pianist in umetniški vodja kvarteta. Diplomant ljubljanske Akademije za glasbo sicer intenzivno koncertira v najrazličnejših zasedbah, se ukvarja s kompozicijo in že več let vodi poletno glasbeno šolo Loca Musica v Škofji Loki.
Z Miroslavom Božičem,
ki je po poklicu arhitekt, a po srcu orgličar, sta v iskanju novih glasbenih možnosti pred devetimi leti ustanovila Quartettulipan, katerega preostali dve četrtini sestavljata flavtistka Ana Kavčič Pucihar in violončelistka Uršula Ivanuš. Prva je diplomirana flavtistka-specialistka, ki med drugim večkrat nastopa kot solistka z različnimi orkestri in redno predava v Angliji za angleško organizacijo mladih flavtistov Flutewise. Ivanuše-va pa je prav tako diplomirala na Akademiji za glasbo v Lju-
bljani, študij nadaljevala v Švici in je zaposlena v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija.
Vsi so tako štirje različni listi »tulipana«, ki skupaj tudi ustvarjajo različno glasbo. In prav z različnostjo slednje je povezano njihovo ime. »Tulipan se imenujemo pravzaprav zato, ker izvajamo raznobarvno, pisano glasbo, različno tako po stilih kot obdobjih, vse od baroka do današnjih dni,« je pojasnil Pu-cihar.
Ptujski ljubitelji glasbe so lahko Quartettulipan na Ptu-
ju tokrat »vonjali« prvič, člani zasedbe pa so zanje pripravili svoj železni repertoar, v katerem se prepletajo tako baročne sonate kot narodne pesmi. »Običajno zaigramo tudi Toledo - špansko fantazijo, ki je temperamentna glasba z veliko improvizacije, pa tudi vsak solist se predstavi na naših koncertih,« je razložil pianist.
Slednje so imeli že po vsej Sloveniji in prav tako v več evropskih državah. In z vseh teh glasbenih odrov so prinesli tudi veliko anekdot.
Pucihar nam je zaupal nekaj zabavnih v zvezi z njihovim orgličarjem: »Pri Miru je zanimivo, da velikokrat menjava orglice, zato jih je tudi že večkrat zamenjal ali celo obrnil narobe, kar je zahtevalo takojšnjo improvizacijo. Prav tako so že padale po tleh in podobno. Na zalogi imamo dosti takih anekdot, ki so pravzaprav ljudem simpatične in tudi prav je tako, saj se vsakomur od nas kdaj zgodi kaj takega.«
Polona Ambrožič
Ptuj • Študentski krvodajalski teden
"Častim pol litra"
Pod okriljem Kluba ptujskih študentov je letos začel delovati odbor za socialo in izobraževanje. Naloge odbora so predvsem pomoč socialno ogroženim študentom, dijakom in vsem skupinam, ki potrebujejo kakršno koli pomoč. V prihodnjih dneh zato vabijo na krvodajalsko akcijo, s katero se pridružujejo vseslovenskemu projektu reševanja življenj.
V obsežno krvodajalsko akcijo so vključeni Študentska organizacija Slovenije skupaj s študentskimi organizacijami univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem in Zvezo študentskih klubov Slovenije. Te so se skupno odzvale na podatek, da v Sloveniji nenehno primanjkuje krvi, zato so pozvale mlade k sodelovanju, namen pa je tudi, da se mladi začno zavedati pomembnosti življenja vsakega posameznika in kako malo lahko storijo za to, da nekomu rešijo življenje, s tem ko mu darujejo kri. Študentski krvodajalski teden bo potekal po vsej Sloveniji med 12. in 18. oktobrom. »Zato smo se v Klubu ptujskih študentov odločili, da pristopimo k vseslovenski akciji, ki je povezala domala vse študentske entitete, ki so
pripravljene pomagati soljudem,« je povedal predsednik KPŠ Alen Iljevec. Tako bodo na Ptuju pod sloganom »Častim 1/2 litra« kri darovali v četrtek, 15. oktobra, med 8. in 11. uro v ptujski bolnišnici na oddelku za transfu-ziologijo. Alen Iljevec hkrati tudi vabi in poziva mlade, naj se v čim večjem številu odločijo in udeležijo darovanja življenjsko pomembne tekočine, ki rešuje življenja. »Vse, ki želijo prispevati svojo kri in ponuditi pomoč, še enkrat vabim, da skupaj z nami v četrtek izkažete dobro voljo in se udeležite krvodajalske akcije. Nikoli namreč ne vemo, kdaj se bomo tudi sami znašli v situaciji, ko bomo potrebovali tovrstno pomoč,« je še zaključil Iljevec.
Patricija Babosek
Od tod in tam
Ptuj • Sadovi naše jeseni
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat Mestne hiše bo do konca oktobra na ogled razstava članov likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj pod naslovom Sadovi naše jeseni. Sekcija združuje 20 članov, ustanovljena pa je bila 6. decembra 1996. V vseh teh letih so imeli že 35 skupinskih razstav, posamezni člani pa že več kot 300. »Naša preteklost je ujeta v naših slikah, od katerih jih že veliko krasi ustanove, poslovne prostore in zasebne domove, a mi kot ustvarjalci smo usmerjeni v prihodnost, v nova doživetja in izzive v likovnem izražanju,« je v katalogu, ki spremlja razstavo, zapisal predsednik likovne sekcije Franc Simonič. Na ogled so dela Cecilije Bernjak, Elfride Brenčič, Jožeta Ekarta, Branka Gorjupa, Marije Gregorc, Nade Ivančič, Marije Jakolič, Bogomirja Jurtele, Vilme Kac, Ota Mesariča, Filomene Nemec, Mihaele Omladič, Milivoja Radina, Franca Simoniča, Rozine Šebetič, Antona Soemna, Jožeta Špicarja, Emila Štoegerja in Marjane Tkalčec.
MG
Hajdina • Razstava Živimo z naravo
Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču Poslovno-stanovanjskega centra Hajdina so članice Društva žensk Hajdoše pripravile razstavo Živimo z naravo. O tovrstni razstavi so že dolgo razmišljale, saj so tudi same želele prispevati svoj delež k ozaveščanju o pomenu ohranjanja narave. »Če se ne bomo pravočasno osvestili, bo vse posušeno, tako kot so rastline na naši razstavi, kije v bistvu plod celoletnega dela naših članic, še posebej Anice Tekmec. Predstavljamo sklop rastlin, ki so razdeljene na cvetlice, trave in zelišča. Lepo dopolnilo pa je tudi herbarij,« je povedala novopečena predsednica Zdenka Ornik, kije na tej funkciji šele pol leta.
MG
Skorba • Vas avtohtonih trt
Foto: Črtomir Goznik
V Skorbi, od koder prihaja letošnji hajdinski kletar Jože Meglič, bodo poslej imeli svojo tradicionalno prireditev, ki se bo spogledovala z ohranjanjem tradicije na vasi. Postala bo vas avtohotnih vinskih sort, kot so kvinton, gemaj in jurka, je v imenu organizacijskega odbora povedal Franc Mlakar. Prvo trgatev z bogatim dogajanjem so pripravili 10. oktobra. Trgali so na Megličevi domačiji, grozdje pa so pobirali po celi vasi. V ta namen so uporabili tudi obnovljen starinski voz (na fotografiji), ki nosi častitljivo letnico, izdelan je bila leta 1892. Sobotno trgatev so pričeli s strelom iz topa, pa tudi zaključek stiskanja so spremljali streli iz topa. Ves »pridelek« prve vaške trgatve bodo postavili na mize ob letošnjem 11. občinskem prazniku.
Videm • Ob desetletnici gledališke sekcije
Oder je naš svet
Videmski ljubiteljski gledališčniki, ki imajo sicer že dolgo zgodovino ustvarjanja, a je bila vmes za precej let prekinjena, so minulo soboto zvečer obeležili poseben jubilej; okroglo deseto obletnico oživitve domače gledališke dejavnosti.
Manja Vinko, sedanja vodja gledališke skupine, ki je bila pobudnica sobotne prireditve in je za to priložnost uredila tudi posebno knjižico z naslovom Oder je naš svet, je na oder najprej povabila dva od najstarejših ljubiteljev in aktivnih članov gledališke sekcije: Franca Kodermana in Ančko Selak, ki sta skozi pogovor in obujanje spominov na delo v gledališki sekciji pred desetletji povedala marsikatero zanimivo anekdoto, od tega, kako so včasih gostovali po drugih krajih kar s kolesi, ker pač drugače ni šlo, pa kako so z veliko elana in dobre volje sami izdelovali celotne kulise v šolski drvarnici za vse predstave, oba pa sta tudi povedala, da sta v svojem gledališkem delu nadvse uživala, čeprav je bilo potrebne veliko discipline in samoodpovedova-nja, ter še, da za igralca ni lepše nagrade, kot je polna dvorana in navdušena publika z velikim aplavzom.
Videmska gledališka sekcija pod okriljem KD Franceta Prešerna je bila sicer ustanovljena že davnega leta 1923 in je delovala do leta 1986, nato pa je sledila kar 12-letna prekinitev. Jeseni leta 1998 pa so se vi-demski zaljubljenci v gledališče ponovno zbrali pod taktirko Marije Černila in že spomladi naslednje leto na oder postavili prvo predstavo. To se je zgodilo točno 20. februarja 1999, prva igra, ki so jo odigrali, pa je bila Čarobnice. Nato so si predstave, predvsem po zasluge izjemno energične in zavzete Černilove, kar so priznali vsi člani sekcije, sledile vsako leto; skupno jih je bilo v teh letih 12, v njih pa je
Manja Vinko, vodja gledališke sekcije, je pripravila in vodila celotno prireditev, na koncu pa se je igralcem in donatorjem zahvalila s podelitvijo zahval in knjižico z naslovom Oder je naš svet, ki jo je uredila sama prav za ta jubilej.
Ob deseti obletnici ponovne oživitve gledališke sekcije v videmskem KD so bronaste Linhartova značke za prav toliko let dela iz rok Ive Ferlinc prejeli Andrej Forstnerič, Srečko Bedrač in Manja Vinko.
Predsednik videmskega KD Jože Smigoc se je vsem gledališčni-kom najprej lepo zahvalil v posebej spisanem govoru, potem pa (brez listka) zagrmel, da takih obletnic ne mara, ker izzvenijo v smislu, da so zdaj vsi pohvaljeni namenjeni kar za v pokoj: »Niti slučajno si kaj takega ne mislite! Kar vsi po vrsti boste lepo delali še naprej - kot doslej!«
sodelovalo kar 66 ljubiteljskih gledališčnikov. Posnete odlomke iz enajstih predstav, večinoma komedij, pa so si zbrani na prireditvi lahko ogledali na platnu.
Ob deseti obletnici ponovne oživitve gledališke sekcije so trije člani sekcije, Andrej Forstnerič, Srečko Bedrač in Manja Vinko, prejeli tudi bronaste Linhartove značke, ki jih je podelila Iva Ferlinc iz ptujske Ol JSKD, navdušenje nad delom domačih gledališčnikov je v svojem nagovoru izrazil tudi župan Friderik Bračič, ki jim je zaželel vsaj še deset tako uspešnih let, kot so bila zadnja, ter jim izročil posebno zahvalo.
Seveda pa ni šlo brez nagovora predsednika videmskega Kulturnega društva Jožeta Šmigoca, ki si je omislil zelo inovativen, dvodelni govor:
prvi, uradni del z vsemi (zasluženimi) zahvalami in pohvalami ter poudarjanjem pomena kulturne in posebej gledališke dejavnosti ter zagnanosti vseh po vrsti je lepo prebral, potem pa je list papirja odvrgel in za-grmel, da takšnih obletnic nima posebej rad, ker izzvenijo v smislu, da so zdaj vsi pohvaljeni namenjeni kar za »odpis« in da lahko gredo v pokoj: »Niti slučajno si kaj takega ne mislite! Kar vsi po vrsti boste lepo delali še naprej - kot doslej!«
Gledališčnikom je nato čestital še predsednik KS Videm Andrej Rožman, uradni del prireditve pa se je zaključil s podelitvijo zahval in knjižic Oder je naš svet vsem donatorjem, ki so pomagali pri izdaji, nato pa še vsem 66 ljubiteljskim igralcem, ki so sooblikovali zadnjih deset let gledališkega ustvarja-
nja v Vidmu. Posebno priznanje pa si je prislužila še Marija Čer-nila - »gledališka mama« - kot najbolj zaslužna za ponovni zagon in nadvse uspešno desetletno delo gledališčnikov, ki je ob tem povedala: »Osebno se želim zahvaliti naši zvesti publiki, pa vsem našim članom sekcije od prvega do zadnjega, posebej še Biserki Selak za njene nepozabne vloge in Manji Vinko, ki je prevzela zahtevno vodenje gledališke sekcije ter za čudovito publikacijo ob naši desetletnici!«
Da je bilo v dvorani med uradnim delom prireditve slišati veliko smeha, je poskrbela kar Biserka v vlogi Micike, zapeli so tudi ljudski pevci, kaj se je dogajalo po uradnem delu, pa tokrat ne bomo izdali; lahko bi bili zraven, pa bi vedeli in videli ...
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Menedžerji o Evropski prestolnici kulture
Vsebina je pomembnejša od zgradb
Prvo jesensko srečanje ptujskega menedžer kluba je bilo namenjeno seznanitvi z osnutkom projekta Evropske prestolnice kulture 2012 Ptuj - partner.
Gost je bil koordinator projekta Franc Mlakar, sodelovala je tudi sekretarka projekta Zdenka Ristič. Predsednik klub Miran Senčar pa je zbrane tudi seznanil s kadrovskimi menjavami v slovenskem klubu menedžer in nekaterimi nalogami, ki čakajo slovenske menedžerje, da bodo ponovno uživali ugled, ki so ga izgubili zaradi menedžerjev, ki so izkoristili zakonske luknje in tranzicijo, zaradi njihovega pohlepa je Slovenija tudi v krizi, ne samo zaradi gospodarske recesije in finančne krize, ki sta zajeli ves svet.
Franc Mlakar je tudi mene-džerjem predstavil cilje EPK 2012, kar je, odkar je koordinator, storil že večkrat, saj je potrebno vse v mestu in tudi v okolici okužiti z idejo in cilji
projekta, ki je v prvi vrsti duhovna prenova mesta, da bi dosegli sporočilnost novega duha v mestu, kar pa je mogoče doseči s povezavo starega in novega Ptuja. Ko bo to doseženo, bo prišlo tudi do renesanse mesta. V mestno jedro morajo priti ljudje s podjetniško idejo. V tem trenutku imamo še vedno opraviti z osnutkom programa, ki naj bi ga takšna in podobna srečanja skušala še dopolniti, čeprav jih ni malo, ki so prepričani, da bi projekt že moral imeti končno podobo. Osrednji projekt je kurentovanje oziroma Art&Heritage Carnival, ki ima tudi vseevropski značaj, ostali projekti pa so bolj ali manj vezani na mesto samo.
Menedžerji bi že v tem trenutku lahko veliko naredili za projekt, če bi ga vključili v svojo dnevno korespondenco s partnerji, če bi z oznako EPK 2012 Ptuj - partner opremili
vse svoje dopise in drugo gradivo. Po neki oceni naj bi dnevno s Ptuja odšlo na takšen ali drugačen način okrog 30 tisoč pisemskih pošiljk. Po Vilku Pešcu je vprašljiva delitev programa
v projektu med partnerskimi občinami. »Bojim se, da ne bo zgodbe, da bo vse skupaj nametano,« je bil kritičen. »Ni vse v zgradbah, veliko je mogoče narediti z dogajanjem na ulicah.
Določijo naj se točke, ki bodo kot EPK živele tudi po letu 2012.« je še dodal Vilko Pešec. Zanima ga tudi, kako bo Ptuj prepoznan v tem projektu, kje bo tu njegov imidž. Banska Šti-avnica, ki je partnersko mesto Ptuja, promovira svoje rudnike, na dvajsetih lokacijah je mogoče videti to njeno bogastvo oziroma del zgodovine mesta. Ptuj se hvali z neverjetnim arheološkim bogastvom, ki ga ni moč videti nikjer. Če je MO Ptuj lastnica dveh tretjin stavb v mestnem jedru, razpršitev tega bogastva v nobenem primeru ne bi smela biti problem. Če bo iz Ptuja dnevno odšlo v svet 30 tisoč dopisov z logotipom EPK, bo narejen velik korak v prepoznavnosti projekta, ki v bistvu ne bo stal nič. Miran Senčar je prepričan, da bi menedžerji morali biti najbolj zainteresirati za ta projekt in bi tudi morali biti v njem finančno udeleženi. Cilj pa bi moral biti, da enega od načrtovanih projektov tudi izvedemo. V tem trenutku pa bi že tudi morali vedeti, koliko bo projekt stal. Ptujskim idejam v okviru EPK 2012 je za kratek čas prisluhnil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je prepričan, da bo za dobro pripravljene projekte vedno tudi na voljo državni denar. Pri-
pravljen je pomagati, vendar le pri programih, ki bodo realni, pri katerih ne bo šlo za prodajo megle, v nobenem primeru pa ne sme prevladati maloduš-je, četudi v tem času ni najbolj rožnato za takšne in podobne projekte.
V ptujskem menedžer klubu ocenjujejo, da gre za zelo resen projekt, ki mora biti tako tudi pripravljen, ne pa v smislu, kar bo, pa bo. Postaviti je potrebno jasne in realne cilje, ga ovrednotiti in tudi opredeliti jasne vire. Eden od projektov pa mora biti tudi uresničen. Če bodo projekti konkretni in bodo imeli tudi izdelano potrebno dokumentacijo, potem problemov za sofinanciranje ne bi smelo biti, vključiti bi se morala tudi druga ministrstva, ne samo Ministrstvo za kulturo, če gre za projekt, ki ima tudi vladno podporo.
Prejšnjo sredo pa je prišlo tudi do zasuka, projekt žitni-ce s koncertno dvorano ni več aktualen, zdaj se bo poskusilo koncertno dvorano umestiti v nekdanji dominikanski samostan, to pa je po mnenju večine Ptujčanov že projekt, ki je lahko uspešen.
Foto: Črtomir Goznik
Člani ptujskega kluba menedžerjev so se 7. oktobra srečali s Francem Mlakarjem, ptujskim koordinatorjem projekta Evropske prestolnice kulture 2012.
Bruselj, Ljubljana • Evropska komisija ukrepa proti Sloveniji
Slovenija s prevelikim finančnim primanjkljajem
Evropska komisija je minuli teden proti Sloveniji in še osmim državam EU sprožila postopek zaradi prekomernega javnofi-nančnega primanjkljaja. Finančno ministrstvo je v odzivu pojasnilo, da je prekomerni primanjkljaj rezultat izjemnih okoliščin, ki so posledica gospodarske krize.
Ob upoštevanju gospodarskih razmer in drugih
Foto: wikimedia.org pomembnih dejaVilikOV je
Evropska komisija preučila, ali primanjkljaji, načrtovani za leto 2009, ostajajo blizu referenčne vrednosti ter ali je presežek izjemen in začasen. Ugotovila je, da to ne velja za nobeno od devetih držav, zato je ukrepala v okviru pravil pakta o stabilnosti in rasti.
Močno zvišanje primanjkljaja je treba razumeti v okviru izjemne globalne finančne in gospodarske krize v letih 2008-2009, poudarja komisija v dokumentih o postopku proti Sloveniji, objavljenih danes v Bruslju. Kot so sicer v Bruslju že večkrat pojasnili, bodo ti postopki zaradi krize izjemoma prožnejši.
Po napovedih Evropske komisije bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2009 znašal 5,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa 6,5 odstotka BDP. Načrtovani primanjkljaj je nad mejo treh odstotkov BDP, ki jo dopušča pakt o stabilnosti in rasti, in ni niti blizu te meje, ugotavlja komisija. V skladu s programom stabilnosti, ki ga je Slovenija posredovala Bruslju aprila 2009, bo primanjkljaj nad referenčno vrednostjo do konca obdobja, ki ga pokriva program, torej leta 2011, ko bo po napovedih znašal 3,4 odstotka BDP. Načrtovano prekoračitev primanjkljaja v Sloveniji je tako po podatkih komisije v okviru pakta o stabilnosti in rasti sicer mogoče opredeliti kot izjemno, ne pa tudi kot začasno. To pomeni, da merilo, ki določa še sprejemljivo mejo oziroma odstopanje od meje primanjkljaja, v primeru Slovenije ni izpolnjeno, je sklenila komisija. Javni dolg Slovenije sicer ostaja precej pod mejo 60 odstotkov BDP, ki jo določa pakt o stabilnosti in rasti, vendar se veča. Po napovedih Evropske komisije bo v letošnjem letu znašal 29,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa 34,9 odstotka BDP.
Poleg Slovenije so od danes v postopku tudi Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Italija, Nizozemska, Slovaška in Portugalska, ki so se tako pridružile enajstim državam članicam unije, proti katerim je Evropska komisija že sprožila ta postopek. Za primerjavo - v vseh drugih državah, proti katerim je Evropska komisija danes sprožila postopek, razen za Portugalsko, je za letos in prihodnje leto po podatkih komisije napovedan nižji primanjkljaj kot za Slovenijo. Vendar pa imajo vse te države veliko večje probleme z javnim dolgom. Evropska komisija je ob sprožitvi postopka zaradi čezmernega primanjkljaja v primeru Slovenije spet spomnila tudi na problem vpliva staranja na vzdržnost javnih financ. To tveganje je v Sloveniji po mnenju komisije precej nad povprečjem EU in je v glavnem posledica razmeroma visokih predvidenih izdatkov za pokojnine v prihodnjih desetletjih. Devet držav članic unije - Poljska, Romunija, Litva, Latvija, Malta, Francija, Irska, Grčija in Španija - je mejo prekoračilo že lani, zato je Evropska komisija postopek najprej sprožila proti njim; Velika Britanija in Madžarska pa sta bili edini v postopku že pred krizo. Sprožitvi postopka zaradi primanjkljaja bo predvidoma novembra sledil predlog Evropske komisije s priporočili posameznim državam, kako naj izboljšajo stanje in z roki za odpravo prekomernih primanjkljajev. Ta predlog komisije bodo nato po načrtih potrdili finančni ministri EU na decembrskem zasedanju.
V finančnem ministrstvu so v odzivu na sprožitev postopka poleg omenjenega še poudarili, da Slovenija ostaja zavezana postopni javnofinančni konsolidaciji in da je treba za kredibil-nost pakta stabilnosti in rasti ter skupne valute nujno dosledno spoštovati predvidene postopke. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je v odzivu na odločitev komisije povedal, da se v Bruslju držijo starih pravil, ki jih komisija ni želela spremeniti, kar pa je glede na njeno opozorilno vlogo razumljivo. V skladu s temi pravili morajo namreč kršitve pravil pakta o stabilnosti in rasti biti nekaj izjemnega oz. začasnega, zaradi česar so v dosedanji praksi članice EU svoje poslabšane javno-finančne razmere tudi vedno poskušale prikazati v tej luči.
Kovačev kolega Bernard Brščič pa je prepričan, da je odločitev Bruslja hvalevredna, saj pomeni nevtralno opozorilo sedanji vladi, da je s svojo pretirano ekspanzivno javnofinančno politiko na napačni poti. Pot iz krize po mnenju Bruslja očitno ne more biti tlakovana z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji in rastočim javnim dolgom.
Na postopek se je odzval tudi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki je povedal, da na zbornici ne delijo vladne ocene, da Slovenija potrebuje tako velik primanjkljaj. Po njegovem prepričanju je v javni porabi veliko možnih prihrankov, predvsem na področju plač v javnem sektorju in na področju javnega financiranja investicij. (sta)
New York • VS
ZN za eno leto podaljšal mandat
Nato ostaja v Afganistanu
Varnostni svet Združenih narodov je v četrtek soglasno za leto dni podaljšal mandat mednarodnim silam v Afganistanu (Isaf), ki delujejo pod okriljem zveze Nato, poročajo tuje tiskovne agencije. 70.000-članske sile bodo tako v Afganistanu lahko ostale do sredine oktobra 2010.
15-članski VS ZN je v resoluciji o podaljšanju mandata tudi poudaril pomen zaščite civilnega prebivalstva in pozval mednarodno skupnost k dodatni okrepitvi mednarodnih sil v Afganistanu. »V tem smislu VS ZN poziva države članice, naj misiji Isaf dajo na voljo osebje, opremo in druge vire,« med drugim piše v resoluciji, ki pa ne omenja konkretnih številk. Kot je poudaril VS ZN, so za varnost in red v državi sicer odgovorne afganistanske oblasti, vendar morajo afganistanski vladi pomagati tudi Nato in ZDA. Resolucija še izpostavlja nujnost okrepitve prizadevanj pri urjenju afganistanskih varnostnih sil, da bodo lahko same varovale državo. Do konca leta 2011 naj bi v okviru misije Isaf izurili 134.000 pripadnikov afganistanskih sil, čeprav ZDA menijo, da bi morali izuriti več Afganistancev. Varnostni svet je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi vse večjega nasilja v Afganistanu in terorističnih dejavnosti talibanov in mednarodne teroristične mreže Al Kaida ter porasta kriminala in trgovine z mamili.
V misiji Isaf trenutno sodeluje 42 držav s skupno več kot 70.000 vojaki. Med njimi je največ Američanov, okoli 31.000. Slovenija ima v misiji Isaf trenutno 81 pripadnikov Slovenske vojske. (sta)
Praga • Pred ratifikacijo Lizbonske pogodbe
Češki predsednik Klaus postavil nove pogoje
Češki predsednik Vaclav Klaus je postavil nove pogoje za podpis in s tem ratifikacijo Lizbonske pogodbe, je povedal predsedujoči Svetu EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, ki se je s Klausom danes slišal po telefonu. Klaus naj bi želel še končno opombo k pogodbi, vezano na Listino temeljnih pravic, a se Reinfeldt s tem ne strinja.
Klaus »želi dodati končno opombo z dvema stavkoma«, je v Stockholmu po poroča-
nju francoske tiskovne agencije AFP povedal Reinfeldt. »Kot jaz razumem, povezuje to z Listino o temeljnih pravicah, hoče pa tudi, da bi se do te opombe izrekel tudi Svet EU. Rekel sem mu, da je to napačno sporočilo ob napačnem času, saj je proces že pri kraju,« je povedal švedski premier, čigar država trenutno predseduje Svetu EU. Češki predsednik je sicer Reinfeld-tu tudi pojasnil, da mora za podpis Lizbonske pogodbe, ki sta jo oba domova češkega parlamenta že ratificirala, počakati še na odločitev ustavnega sodišča, ki presoja o zahtevi skupine senatorjev, da ta reformna pogodba EU ni v skladu s češko ustavo. Do tedaj postopek ratifikacije na Češkem ne more biti končan, je povedal Klaus.
Klaus tako ostaja edini v Evropi, ki še zavlačuje s podpisom Lizbonske pogodbe po irskem »da« na novem referendumu prejšnji petek. Poljski predsednik Lech Ka-czynski, ki je prav tako čakal na referendum na Irskem, kjer je pogodba junija lani enkrat že propadla, na novem referendumu pa je vendarle uspela, jo bo po napovedih podpisal v nedeljo. S tem bo zaključen postopek ratifikacije nove evropske pogodbe na Poljskem. Za dokončno uveljavitev te pogodbe, ki naj bi prinesla predvsem bolj učinkovito delovanje EU, jo mora ratificirati vseh 27 držav članic. Po referendumu na Irskem za zdaj manjkata samo še podpisa predsednikov Poljske in Češke, ki sicer veljata za formalnost, vendar pa evroskeptični Klaus vsaj za zdaj ostaja neomajen pri svojemu nasprotovanju tej pogodbi. (sta)
Kopenhagen
• Danska vlada načrtuje
Elektronske zapestnice za problematične otroke?
Danska vlada načrtuje uvedbo elektronskih zapestnic za posebej problematične otroke, starejše od 12 let. Po pisanju danskega dnevnika Berlingske Ti-dende želi minister za pravosodje Brian Mikkelsen ta ukrep uvesti kot del svežnja za zmanjšanje kriminalitete med mladostniki, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Elektronske zapestnice za nogo, opremljene s satelitskim sistemom, naj bi skupaj s strogim omejevanjem izhodov dobili tisti učenci, ki imajo hude vedenjske motnje in so že večkrat zagrešili hujše prekrške. Skrajna desničarska Danska ljudska stranka je nad predlaganim ukrepom izrazila zadovoljstvo, medtem ko opozicijski socialni demokrati menijo, da je ideja grozna.
V raziskavi danskega časnika je 61 odstotkov Dancev zagovarjalo ostrejše kazni za uporniške mladostnike. Danska vlada je napovedala, da bo v prihodnjih letih namenila 150 milijonov kron (20,1 milijona evra) za boj proti naraščajočemu kriminalu med mladimi. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Ženeva/Washington/Bruselj - ZDA bodo Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) zaprosile, da sproži presojo omejitev, ki jih je pri uvozu ameriške perutnine uvedla Evropska unija. Kot je danes pojasnila ameriška stran, bodo prošnjo v zvezi s tem že več let trajajočim trgovinskim sporom vložili 23. oktobra. ZDA in EU se glede evropske prepovedi uvoza ameriške perutnine, ki je bila tretirana s štirimi antibakterijskimi kemikalijami, prerekata že več kot desetletje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Američani pravijo, da je ameriška perutnina, ki je deležna prepovedi, varna oziroma da ni znanstvenih dokazov, da uporaba omenjenih, v ZDA odobrenih sredstev predstavlja kakršnokoli zdravstveno tveganje za potrošnike. Bruselj lahko sicer ustanovitev posebnega panela trgovinskih strokovnjakov v WTO, ki opravi presojo, blokira le enkrat, kar pomeni, da se začetek uradne preiskave lahko prestavi najkasneje na november.
Milwaukee - Ameriški proizvajalec pijač in prigrizkov PepsiCo je v preteklem četrtletju zahvaljujoč nižjim stroškom močno povečal dobiček. Z 1,72 milijarde dolarjev je bil dobiček za devet odstotkov višji kot pred letom dni, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Nasprotno so se prihodki v trimesečju, ki se je končalo 5. septembra, zmanjšali za 1,5 odstotka na 11,1 milijarde dolarjev. Tako PepsiCo kot konkurenčna Coca Cola sta se v preteklih četrtletjih soočala z upadom povpraševanja po osvežilnih pijačah ter krepkejšim dolarjem. Na domačem ameriškem trgu se je prodaja v pravkar izteklem se četrtletju zmanjšala za devet odstotkov na 2,66 milijarde dolarjev, dobiček iz poslovanja pa za osem odstotkov na 607 milijonov evrov. Nasprotno pa je Pepsi zabeležil rast prodaje v Aziji, Srednjem vzhodu ter v Afriki. Tam se je prodaja povečala za devet odstotkov na 1,54 milijarde dolarjev, dobiček iz poslovanja pa celo za slabo polovico na 297 milijonov dolarjev.
Benetke - Svet Evropske centralne banke (ECB) na zasedanju v Benetkah v skladu s pričakovanji ni spremenil ključne obrestne mere za evrsko območje, ki je od maja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Svet ECB je na majskem zasedanju obrestno mero znižal za 0,25 odstotka na odstotek. Osrednja monetarna ustanova evrskega območja je od oktobra lani obrestno mero znižala za 3,25 odstotne točke na sedanjo rekordno nizko raven v zgodovini območja skupne evropske valute. Zaradi pričakovane počasnosti okrevanja gospodarstva v območju evra in negotovosti pri gospodarskih napovedih naj bi ECB po mnenju večine poznavalcev ključno obrestno mero nespremenjeno ohranila še kar nekaj časa oz. še večji del leta 2010.
Washington - Ameriški proračunski primanjkljaj naj bi se po prvih ocenah v poslovnem letu 2009 potrojil in dosegel približno 1400 milijard dolarjev. To predstavlja 9,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je največ od leta 1945, so sporočili iz urada ameriškega kongresa za proračun. Proračunski primanjkljaj ZDA v poslovnem letu 2009, ki se je končalo konec septembra, naj bi bil po napovedih tako za 950 milijard dolarjev večji kot v poslovnem letu 2008, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Razlog krepkega povečanja proračunskega primanjkljaja je padec proračunskih prihodkov in povečano trošenje države. Država je namreč v času največje krize po Veliki depresiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja namenila vrsto pomoči finančnemu sistemu in fiskalne spodbude.
Pittsburgh - Ameriški aluminijski koncern Alcoa je v tretjem letošnjem četrtletju po treh zaporednih četrtletnih izgubah zabeležil dobiček. Družba je predvsem na račun zmanjšanja stroškov in povečanja naročil s strani avtomobilskih proizvajalcev in drugih večjih proizvajalcev ustvarila 77 milijonov dolarjev dobička. Alcoa je tako prvo podjetje z Wall Streeta, vključeno v indeks Dow Jones, ki je objavilo četrtletne poslovne rezultate. Četrtletni dobiček je presenečenje, saj je družba napovedovala izgubo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V tretjem četrtletju lani je Alcoa ustvarila 268 milijonov dolarjev dobička. Prihodki od prodaje so se v tretjem letošnjem četrtletju v letni primerjavi sicer znižali za 40 odstotkov na 4,6 milijarde dolarjev. Kljub padcu na letni ravni so bili prihodki večji kot v drugem letošnjem četrtletju, in sicer za devet odstotkov.
Canberra - Položaj na trgu dela v Avstraliji se je septembra nekoliko izboljšal, so danes sporočili državnega statističnega urada v Canberri. Stopnja brezposelnosti se je znižala na 5,7 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali porast na šest odstotkov. Prejšnji mesec je bilo brez dela 5,8 odstotka za delo sposobnih Avstralcev. Poleg tega se je število zaposlenih v Avstraliji prejšnji mesec povečalo za 40.600, potem ko se je avgusta zmanjšalo za 27.100. Novica je spodbudila rast tečaja avstralskega dolarja na najvišjo vrednost v zadnjih 14 mesecih, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Podražil se je za skoraj cel cent na 90,1 ameriškega centa. Novica o zmanjšanju stopnje brezposelnosti je prišla dva dni potem, ko je avstralska centralna banka zvišala svojo ključno obrestno mero s treh na 3,25 odstotka, s čimer je Avstralija postala prva večja država, ki je po izbruhu finančne krize zvišala obresti. Odločitev je povzročila rast tečajev na borznih trgih po vsem svetu.
Frankfurt - Nemški proizvajalec luksuznih avtomobilov BMW je septembra nekoliko povečal prodajo. Podjetje je tako prvič v letošnjem letu zabeležilo rast prodaje, trend rasti pa naj bi se po napovedih nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih, so sporočili iz BMW. Prodaja avtomobilov znamk BMW, Mini in Rolls-Royce se je v primerjavi z lanskim septembrom povečala za 0,7 odstotka na 122.354 vozil. Od 1. januarja letos se je sicer prodaja skupine zmanjšala za 15,7 odstotka na 939.600 vozil. Podjetje BMW letos sicer ne bo uspelo prodati toliko avtomobilov kot v letu 2008. Prodaja naj bi se zmanjšala za 10 do 15 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prodaja minijev se je septembra v letni primerjavi povečala za 9,5 odstotka, prodaja vozil znamke BMW pa se je znižala za 1,2 odstotka. Rolls-Royce je zabeležil padec prodaje, saj kupci čakajo na nov model ghost, ki so ga prejšnji mesec predstavili na avtomobilskem sejmu v Frankfurtu. (sta)
Trnovska vas • Obsežna dela na cestišču
Kmalu novo krožišče
Na cesti skozi Trnovsko vas v teh dneh promet ovira izgradnja krožišča. Cestna dela, ki naj bi bila končana do konca tega leta, potekajo dnevno med 7. in 17. uro, zato je v tem času promet urejen s semaforji in poteka izmenično po enem voznem pasu.
Po besedah mag. Jožeta Potrča, direktorja občinske uprave Občine Trnovska vas, je izgradnja krožišča njihova težko pričakovana, vendar ne edina trenutna investicija: »Poleg krožišča se predvideva še ureditev pločnikov, fe-kalne kanalizacije, javne razsvetljave ter kanalska izvedba električnih in telekomunikacijskih vodov v zemljo. Celotna dolžina trase izvedbe rekonstrukcije regionalne ceste R1-229 Rogoznica-Senarska v Trnovski vasi je 840 m.«
Investicija se financira iz dveh sklopov, prvi zajema javno razsvetljavo ob regionalni cesti in v smeri Trnovska vas-Trnovci (skupno bo postavljenih 69 novih luči), avtobusno postajališče in fe-kalno kanalizacijo. »Sredstva za izvedbo prvega sklopa so bila delno pridobljena iz javnega razpisa Ministrstva za kmetijstvo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja v višini 161.000 evrov nepovratnih sredstev, celotna projektantska ocena prvega sklopa investicije pa znaša 449.000 evrov,« je pojasnil direktor.
Na poti skozi Trnovsko vas voznike včasih zaustavi semafor.
Drugi sklop investicije, ki je ocenjen na 1.030.000 evrov, zajema izgradnjo krožišča, izdelavo pločnika, preplasti-tev cest z asfaltno preobleko, ureditev odvodnjavanj, prestavitev električnih vodov, telekomunikacijskih vodov in prestavitev vodovodnega
omrežja. »Ta sklop investicije vodi Direkcija Republike Slovenija za ceste, Občina Trnovska vas pa sodeluje kot sofinancer z deležem, ki bo znan po končanih delih,« je še razložil sogovornik.
Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj, njihov prvi sklop je
že končan, kompletna investicija pa naj bi se zaključila do konca tega leta. »Vse voznike občina tako naproša k strpni vožnji preko gradbišča zaradi razruvanega vozišča,« je še dodal mag. Potrč.
Polona Ambrožič
Lenart • 22. redna seja
Težave z vandalizmom
Svetniki občine Lenart so se v četrtek sestali na 22. redni seji. V kar 17 točkah dnevnega reda so krmarili med uspešno izpeljanimi minulimi projekti, pa tudi številnimi težavami, s katerimi se spopadajo v občini.
Z lenarškim županom mag. Janezom Krambergerjem
na čelu so tako pregledali pomembnejše investicije v njihovi občini, med katere med drugim spadajo nova Poslov-no-industrijska cona Lenart, prizidek k Osnovni šoli Voliči-na za potrebe vrtca, ureditev baletne dvorane, mestnega parka in postavitev ekoloških otokov.
Dotaknili so se tudi vandaliz-ma, s katerim imajo precejšnje težave v samem mestu, pa tudi v krajevni skupnosti Voličina. »Predvsem mladina ravna neprimerno z našim premoženjem. Gre za manjšo skupino ljudi, veliko jih ni starih še
niti 18 let. Glede tega menim, da bi morali predvsem starši vedeti, kje so in kaj delajo njihovi otroci v večernih urah. V Lenartu smo uredili mestni park, kjer se vsake toliko časa kaj polomi (od razsvetljave do košev za smeti), uničujejo se klopi, otroška igrala ...,« je pojasnil prvi mož lenarške občine, ki je zato na seji predstavil tudi novo taktiko za spopadanje s tem problemom: »Priskrbel bom ponudbe varovanja občinskega premoženja od profesionalnih podjetij, s katerimi bom nato seznanil občinski svet in od njega pridobil soglasje za tovrstno varovanje našega premoženja.«
Lenarški svetniki so tokrat zasedali na štiri ure trajajoči seji.
Najboljši lenarški študentje odslej denarno nagrajeni
Kot že znano, v Lenartu gradijo daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso, zato so svetnike na seji seznanili s postopkom gradnje. Pri tem je svetnik Jožef Kramberger izrazil skrb občanov, ali se bo prizadeta infrastruktura po gradnji vrnila v prvotno stanje. »Prebivalci mesta so upravičeno zaskrbljeni, saj imamo slabe izkušnje s prejšnjimi izvajalci, ki so polagali razne druge vode. Ker se zdaj gradi toplovodni sistem, so mestnih ulicah res veliki posegi, vendar smo z izvajalcem sestavili dobro pogodbo, po kateri še dve leti odgovarja za vse, kar bo po gradnji v slabšem stanju kot prej. Mislim, da se bo to podjetje tega tudi držalo,« je povedal župan.
Na seji so prav tako sprejeli sklep o pristopu njihove občine k projektu Evropska prestolnica kulture 2012, od katerega si po Krambergerje-vih besedah med drugim obetajo finančno pomoč za razne kulturne objekte: »V načrtu imamo adaptacijo in rekonstrukcijo kulturnega doma in
pričakujemo, da ga bomo lahko tudi s pomočjo tega lažje obnovili.«
Sprejeli so še pravilnik o nagradah uspešnim študentom v njihovi občini, po katerem naj bi študente s poprečnimi ocenami 9,1 in več nagradili z denarnimi nagradami, ki se bodo gibale med 200 in 400 evri. »Gre predvsem za izraz pozornosti pridnim študentom. Na tak način bodo morda tudi ostali v domačem kraju, če bodo seveda imeli možnost za ustrezno zaposlitev,« je še dejal sogovornik.
»Zdravstveni
dom bi moralo sofinancirati vseh šest občin!«
Edini nesoglasno sprejet sklep na seji je bil glede popravila krajevnih cest in čiščenja okolja v občini Lenart, ki naj bi se izvedlo v obliki prostovoljne delovne akcije. »To sem predlagal zato, da bi občanke in občane na nek neprisiljen način spodbudili k spoštljivej-šemu odnosu do okolja, v katerem živimo, in drugačnemu odnosu do premoženja, ki ga vsi koristimo. Ljudje si namreč nič več ne pomagajo sami, am-
Pa brez zamere
Lakmusov papir
Diagnosticiranje napačne smeri
"Lakmus -a m (a) kern, organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti: lakmus pomodri, pordeči". To definicijo za geslo »lakmus« ponudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Lakmusov papir bi vsi morali poznati iz šole - z njim smo namreč ugotavljali, ali je na primer neka tekočina bazična ali kisla. Gre torej za koristno, preprosto in jasno pripravo, ki nam pokaže določene lastnosti snovi. Za potrebe današnjega ekspozeja naj navedemo, da bomo lakmusov papir obravnavali kot metaforo za stvari iz vsakodnevnega življenja, ki po svojem osnovnem namenu niso namenjene biti pokazatelji nekaterih drugih stvari ali stanj stvari, a to vseeno odlično počnejo oziroma omogočajo. Gre za stvari, v katerih se pokažejo nekatere druge stvari - morda celo bolj, kot se kažejo same po sebi.
No, zgornja opredelitev ni najbolj točna, kajti danes ne bomo govorili o stvareh ali o stanjih stvari, ampak o ljudeh in o stanju ljudi. Natančneje, govorili bomo o stanju slovenskih ljudi. Kakšno pa je to stanje? Počasi. Poglejmo najprej, kateri lakmusov papir nam bo to stanje predočil; s katerim lakmusovim papirjem ga bomo zaznali. Odgovor: promet in ravnanje v prometu.
Danes (v ponedeljek) zjutraj je malo po jutranjih poročilih sledila nujna informacija za voznike; na dolenjski avtocesti je voznik osebnega vozila vozil v napačno smer. Voznikom je bilo močno priporočeno, da naj ne prehitevajo in se držijo skrajno desno. Enako sporočilo je bilo včeraj namenjeno voznikom, ki so vozili po odseku Vipava-Podnanos. In natanko enako sporočilo je bilo nekaj dni nazaj preko radijskih valov posredovano voznikom na gorenjski avtocesti. Voznik, ki na avtocesti vozi v nasprotni smeri. Tak voznik je le kak teden dni nazaj povzročil prometno nesrečo, v kateri so umrli trije mladi ljudje. Povzročitelj je bil le lažje poškodovan. Letos je na slovenskih cestah zaradi vožnje v napačno smer umrlo že pet ljudi; lani žrtev ni bilo.
Čemu torej pripisati taka nedoumljiva dejanja, kot je vse bolj pogosta vožnja v napačni smeri po avtocesti? Tu in tam naj bi bilo to nerazumno dejanje posledica stave. A idioti, ki naredijo kaj takega, so v manjšini. Drugi, po mnenju mnogih največji krivec za to, naj bi bil alkohol. Seveda, alkohol je zagotovo kriv za marsikatero nesrečo, tudi za vožnjo v napačno smer. A ne prenaglimo se - povečanje voženj v nasprotno smer in tovrstnih nesreč verjetno ni posledica povečanja konzumiranja alkohola. Nekateri izmed teh, ki so vozili v napačno smer, so zagotovo bili trezni. Kaj je torej popolnoma trezne ljudi, ki se niso stavili, da si upajo po avtocesti peljati v nasprotni smeri, pripeljalo do tega, da so to vendarle storili?
Odgovor, ki se mi zdi tako pravilen kot strašljiv, dobimo iz dejstva, da lahko stanje ljudi zelo dobro razberemo iz tega, kako se obnašajo v prometu; kakšen so njihove odločitve v prometu, njihov temperament, manevri - skratka, njihov način vožnje. Obnašanje ljudi v prometu kaže na njihov karakter in psihološko stanje. Ravnanje v prometu je lakmusov papir psihološkega stanja ljudi.
Kaj nam torej lahko pove tolikšno število smrtonosnih voženj v napačni smeri (in seveda tudi vse ostale stresne situacije v prometu, od izsiljevanja prednosti, objestne in pretirano agresivne vožnje, obračanj v križiščih in na samih cestah in tako dalje)? Situacija, kot smo ji priča, kaže na neracio-nalnost, neumnost, nepazljivost, nezmožnost koncentracije, ignoranco, raztresenost, nesamostojnost, pomanjkanje avtonomnega razmišljanja (miselno lenobo), ki ogrožajo modernega človeka in ki jim (ali vsaj kateri izmed njih) marsikdo tudi zapade. In če so te lastnosti v drugih situacijah lahko usodne predvsem za tega, ki jim zapade, so v prometu žal usodne tudi za druge udeležence - oziroma, kot vidimo iz zgornjega primera treh umrlih, zgolj za druge udeležence.
Gregor Alič
pak samo čakajo, da bo prišel kdo iz občine ali neke druge službe. Res je občina odgovorna za te zadeve, vendar je jasno, da recimo v primeru neurij ne more biti hkrati na vseh poškodovanih področjih,« meni župan, ki od takšnih akcij pričakuje tudi druge pozitivne učinke, kot so druženje in spoznavanje med občani, saj po njegovih besedah živimo vedno bolj odtujeno.
Pri poročilu o delu Zdravstvenega doma Lenart so si bili svetniki enotni, da bi morale k sofinanciranju te ustanove pristopiti vse občine, ki so nekdaj spadale pod občino Lenart in jih Dom tudi oskrbuje z zdravstvenimi storitvami. »Zdravstveni dom je za vse skupaj in zaposleni ne delajo razlike med Lenarčani in osta-
limi ter ne sprašujejo, iz katere občine je kdo. Zato smo ga dolžni tudi skupaj sofinancirati. Zdaj smo na primer kupili reševalno vozilo, ki ga je sofinancirala samo naša občina,« je povedal mag. Kramberger.
Na koncu seje so svetniki podali še soglasno mnenje občinskega sveta k imenovanju direktorja Zavoda Hrastovec-Trate Josipa Lukača ter župana pooblastili za sklenitev pogodbe z najboljšim ponudnikom za namestitev sončnih elektrarn na občinske objekte. »Tukaj gre predvsem za stavbo občine, ki ni tako vidna, da bi to motilo kakšno veduto. To so pomembne odločitve glede pristopa k pridobivanju energije iz obnovljivih virov,« je še zaključil župan.
Polona Ambrožič
Ptuj • Obuditev Gledališkega studia
Gledališče ni samo za stare tete!
Ptujsko gledališče in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj pripravljata Gledališki studio, namenjen spoznavanju umetnosti gledališča in učenju veščin odrskega ustvarjanja. Do 16. oktobra se tako lahko vanj vpišejo tisti, ki jih zanimajo svet odrskih desk, odkrivanje svojih talentov in vonj po domišljiji.
»Gledališki studio, ki je vzgajal bodoče gledališke ustvarjalce, sedaj raztepene po vsej Sloveniji, je bil dolgoletna tradicija na Ptuju in jo želimo znova obuditi. To je velika investicija v prihodnost, zato smo se med seboj povezali in danes oznanjamo, da bo Gledališki studio začel ponovno delovati,« je na ponedeljkovi tiskovni konferenci sporočil Peter Srpčič, direktor MGP.
Gledališko izobraževanje bo potekalo v dveh starostnih skupinah. Mlajšo, ki jo bodo obiskovali mladostniki med 12. in 15. letom, bo vodila mentorica in dramska igralka Dunja Zupanec. Pri tečajnikih bo med drugim poskušala vzbuditi ljubezen do gledališča. »Ne bomo vzgajali samo bodočih igralcev in režiserjev, ampak celotno publiko. Pokazali jim bomo, da gledališče ni nekaj dolgočasnega, neumnega, zaprašenega in namenjenega zgolj tečnim tetam, ki rade gledajo opero ... Spoznali bomo, da je zanimivo in aktualno tudi za mlajše,« je prepriča-
na Zupančeva, ki se bo mladih poskušala dotakniti predvsem skozi zabavne vsebine.
»Lotili se bomo osnov govora, giba in domišljije. Skozi igro in prijetne improvizacije bodo otroci spoznavali, da ni potrebno posnemati nekoga z MTV-ja, ampak so lahko sami ustvarjalni,« je še dodala mentorica.
Skupino za starejše od 16 let pa bo vodila Branka Bezeljak,
dobro znanka režiserka in gledališka pedagoginja.
Zaživele bodo nove predstave
Šolnina za udeležbo v programu, na katerega se lahko prijavite v prostorih MGP oziroma Območne izpostave Javnega sklada, znaša deset evrov in za-
jema redno delo, ki bo potekalo dvakrat tedensko po tri šolske ure. »S šolnino bomo zaenkrat financirali delo Studia, kasneje pa upamo, da bo deležen tudi kake podpore iz mesta in državnega sklada za kulturne dejavnosti,« je razložil Srpčič, ki pričakuje, da bo projekt bogato obiskan.
Kot je še dodala Iva Ferlinc, koordinatorka OI JSKD Ptuj, bo spoznavanje gledališkega sveta potekalo v Stari steklarski v Ptuju, ki je po njenem zelo primeren prostor za tovrstno dejavnost. Vsaka skupina novo-pečenih igralcev bo ob koncu leta pripravila tudi predstavo, ki si jo boste lahko ogledali na odrskih deskah ptujskega gledališča.
Organizatorji pa pripravljajo še dodatno ponudbo za mentorje in šole. Na delavnici za vzgojitelje in učitelje bodo lahko oboji spoznavali praktične metode seznanjanja otrok o gledališču. Prav tako bodo potekale delavnice za šole, vezane na program predmeta Gledališki klub.
Polona Ambrožič
Ljubljana • Festival za tretje življenjsko obdobje
Za strpno in socialno sožitje
To jesen je že kar tradicionalno potekal Festival za tretje življenjsko obdobje, in sicer deveti po vrsti. Potekal je tri dni v času, ko beležimo mednarodni dan starejših.
Festival je potekal od 30. septembra do 2. oktobra v Cankarjevem domu. Sodelujoče je povezovalo veselo in ustvarjalno vzdušje med vsemi udeleženci te osrednje prireditve za starejše, ki odmeva v Sloveniji ter tudi v evropskem socialnem, političnem, kulturnem in poslovnem svetu.
Organizatorji pravijo, da duh medgeneracijskega sodelovanja, ki prežema Festival za tretje življenjsko obdobje, vsako leto pritegne več sodelujočih podjetij, partnerjev, politikov, ustanov in organizacij ter kulturnih ustvarjalcev, saj je to dejansko največja prireditev za starejše v Evropi. Festival za tretje življenjsko obdobje je več kot le
Foto: arhiv ES
Dijaki ptujske ekonomske šole so nastopili na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani.
trije dnevi v letu, to je celoleten projekt prizadevanja za boljše življenje starejših in sožitja vseh generacij.
Mladi s svojo hitro odzivnostjo, pripravljenostjo pomagati in željo po druženju s starejšimi
gradijo neprecenljive, pristne odnose, ki so odraz strpne, socialne in skrbne družbe, kakršno si vsi želimo. Letos je na festivalu s kulturnim programom 1. oktobra sodelovala tudi Ekonomska šola Ptuj, in sicer
na dveh odrih. V veliki sprejemni dvorani so se predstavili naši dijaki s pevskimi nastopi, v pasaži Cankarjevega doma pa je zaplesala folklorna skupina Ekonomske šole Ptuj.
EŠ
Na knjižni polici
Arto Paasilinna Župnikov zverinski služabnik
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2009 (Zbirka roman)
Finski pisatelj Paasilinna se je rodil v arktični Laponski, najprej je kmetoval, kasneje je bil novinar, že trideset let pa samo piše, tako da je samo romanov spisal že več kot trideset; nekako napiše en roman na leto. V prevodih in v skupni nakladi so izšli v več deset milijonih izvodov. Romani Arta Paasilinne so prežeti s črnim, obešenjaškim humorjem in z elementi detek-tivk. Vsakdanje dogodke in stvari opisuje s preprosto resnobnostjo, sproščeno zavije čudaštva svojih oseb v groteskne slike. Nekaj likov je skupnih kot predstavnikov določenih okolij: vojaški polkovnik ali general, osamljena učiteljica ali znanstvenica, kapitan, vdove, vojaki in različne osebe z obrobja družbe, ki izstopajo s svojimi nenavadnimi in nevsakdanjimi lastnostmi. Vsi so neke vrste posebneži v sporu z okoljem. Vsakdanje življenje je potrebno kdaj pa kdaj razbiti z avanturo, zato jih Paasilinna pogosto odpelje iz domačega okolja na potovanje po Evropi in jih po odisejadi pripelje nazaj.
Župnik Oskari Huuskonen je bil vročekrven pridigar, doktor teologije, ki je kljub svojstveni razlagi Svetega pisma in sposobnostim ostal v majhni vasici. V istem času je medvedka v tem okrožju učila svoja mladička preživetja. V vasi so naleteli na omamno pijačo v pivovarni in jo v rožicah pogumno mahnili naprej ter požrli kuharici Astrid vse poročne dobrote. Astrid in medvedka sta žalostno končali kot pečenki na električnem drogu, medvedja mladiča pa sta postali siroti. Za župnikov petdeseti rojstni dan so mu farani podarili medvedjega mladiča; zanj bo morala skrbeti župnikova žena, da ne bo več preveč dvigovala nosu. Medvedek je bil krščen za Zlomka.
Župnik je ob petdesetletnici potegnil črto in ugotovil, da je doktoriral, da ima svojo župnijo, družino, lovsko kočo in medveda. Za pomočnico je imel d eveti ndvaj setl etno neprivlačno duhovnico, ki je venomer žebrala molitve. Sara ni pustila, da bi medvedek spal v njuni postelji in ju grel, zato sta morala medvedek in župnik spati v dnevni sobi. Vsa vas se je smejala, doktor teologije se sprehaja z umazanim medvedom v naročju, za nameček pa meče kopje iz vodnjaka z nekim norcem. Bolj kot so duhovniki prijazni med seboj, hujše namene imajo, je ugotovil Huuskonen, ko so ga zaradi njegovega članka o Jezusovih vojaških podvigih povabili v Helsinke.
Huuskonen je medveda jemal s seboj k maši, pogrebom in drugim cerkvenim obredom. Opazovanje medvedkovih vragolij je napolnilo cerkev. Nastal je problem, kje bo medvedek, ki je že zelo zrasel, prebil zimsko spanje. Nikjer ga niso hoteli, zato mu je kupil velikega plišastega medveda. Na lovu je škof zadel losa, Huuskonen pa škofa. Raziskovalka Sonja piše doktorsko nalogo o zimskem spanju sesalcev in bi dala na voljo vsa biološka znanja. Sonja je bila privlačno zaobljena ženska pri štiridesetih. Huuskonen jo je učil cerkveno zgodovino, ji pripovedoval biblijske zgodbe in se ob njej močno pomladil. Bilo jima je na moč prijetno. Župnik je kar iz brloga vodil faro. Župnikova žena je izstopila iz cerkve in se odselila. Moškemu ne ostane veliko, kadar se žena odseli. Dobil je medveda in star družinski avto. V krščanskem učilišču se mu je pridružila Sonja in nadaljevala znanstveno delo. Župnik je z medvedom odšel na morje, na rusko odsluženo potniško ladjo. Po štirih dneh križarjenja so prispeli v Arhangelsk. Na sprehodu po gozdu jo je Zlo-mek popihal. Morda je celo bolje tako, saj medvedi sodijo v divjino.
Huuskonen je ostal kot berač na morski obali, žena ga je zapustila, ljubica pozabila, medved jo je popihal. Seveda so ga našli in medved se je na otoku počutil odlično. Telefonistka Tanja, Zlomek in Oskari so poležavali v bivaku ob tabornem ognju. Tanja je spoznala župnika brez službe, ki je iskal novega Boga. V divjini sta šolala Zlomka, ki je dosegel že 142 kilogramov. Huuskonen je pričel prisluškovati vesolju, da bi zaznal kakšno tujo kulturo. Sicer pa se je začel učiti ruščine in pisati knjigo o Soloveckem otoku. In po rusko je lokal vodko. Prijateljstva z menihi in vaščani je bilo kmalu konec, zato so Oskari, Tanja in medved, kije postal Zlodej, zbežali. Z ladjo so križa-rili po Sredozemlju. Huuskonenu so se zadnje čase dogajale zelo nenavadne in pestre stvari. Z medvedom sta imela za seboj krožno pot po Evropi. Obiskala ga je Sonja, da bi nadaljevala znanstveno preučevanje, in bila je prepričana, da sta ustvarjena drug za drugega. Na Laponskem je najela čudovito brunarico in razvozlala signale iz vesolja, ki so se glasili: »Jaz sem pot, resnica in življenje.«
Vladimir Kajzovar
Zg. Pristava • Spominska svečanost ob spomeniku
Združila jih je bolečina in sočutje
Konec septembra je v organizaciji Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina pri spomeniku padlim v Zgornji Pristavi potekala spominska svečanost v spomin padlim partizanskim kurirjem kurirske postaje TV - 8 S.
Postaja TV 8 je bila v času vojne zelo pomembna kurirska vez med Pohorjem, Zagorjem in Prekmurjem, vendar so bili borci septembra 1944 izdani.
Na spominski dan so se v Zg. Pristavi zbrali člani Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina, Videm, Majšperk in Dolena ter svojci in prijatelji partizanskih kurirjev, veterani vojne za Slove-
nijo in člani Policijskega veteranskega društva Sever. Zbrane ob kratki slovesnosti pri spomeniku padlim sta nagovorila Terezija Mirkovic, predsednica Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina, ter videmski župan Friderik Bračič, ki je med drugim poudaril, da je potrebno dogodek izpred 65 let dostojno obeležiti, predvsem pa je bil to dan, ko sta
zbrane pri spomeniku združila bolečina in sočutje. Bračič se je zahvalil vsem, ki so omogočili, da danes živimo v svobodi, in dodal, da se vedno bolj zavedamo, da nasilje rodi nasilje in vojn ne bi bilo, če bi se odgovorni zavedali dragocenosti človeškega življenja in stisk svojcev.
Videmski župan je nato v družbi Mitja Mrgoleta, predsednika
Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj, in Ferdinanda Potrča, še živečega borca NOB, k spomeniku položil venec in prižgal sveče, v kulturnem programu pa so nastopili ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, ljudske pevke in pevci KPD in DU Hajdina ter učenca OŠ Hajdina Lara Tement in Gašper Mlakar.
SM
Mitja Mrgole, Friderik Bračič in Ferdinand Potrč so k spomeniku položili venec.
Rokomet
Boleč poraz Ormoža s Trimom
Stran 12
Nogomet
Odločil Krajcerjev evrogol
Stran 12
Judo
Tesrm zmaga Drave proti Železničarju
Stran 13
Namizni tenis
Spodbudni posamični zmagi deklet Ptuja
Strani 13
Reportaža
Slovaške zmagovalne cigare kadili Slovenci
Stran 15
Nogomet
Gerečja vas lovi priključek z vrhom
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Nogomet • Po tekmi Siovaška - Siovenija
Zildzovic odšel iz osebnih razlogov, Fridl prvi trener
V zadnjem času nekoliko več pišemo in govorimo o finančnih zadevah Laboda Drave, zato je nekoliko presenetljivo iz ozadja prišla novica, da je Adnan Zildžovič odstopil z mesta prvega trenerja. Ta nam je zatrdil, da razlogi niso povezani z nogometom, oz. stanjem v ptujskem prvoligašu, ampak so popolnoma osebne narave. Tudi rezultati ekipe, ki jo je vodil, niso toliko pod pričakovanji, da bi bil to lahko razlog za odstop. Ptujskega prvoligaša je namreč pred in med sezono zapustilo toliko kvalitetnih igralcev, da višjih ambicij preprosto ni mogoče imeti. Stanje igralskega kadra se je s prihodom Portugalca Sousa vsaj nekoliko izboljšalo, vendar je za vsakršno uigravanje igralca potreben čas (ob tem je Sousa zadnjo tekmo predčasno končal zaradi poškodbe).
Adnan Zildžovič je na Ptuj prišel sredi minule sezone, ko je zamenjal Ljubinka Drulovi-ca. Z neverjetno serijo sedmih zmag in z osvojeno točko na dramatični tekmi v Domžalah je ekipo pripeljal v dodatne kvalifikacije, kjer je bila Drava pod njegovo taktirko boljša od Aluminija. V novi sezoni so Ptuj-čani v dvanajstih krogih osvojili 13 točk in se nahajajo na 7. mestu prvenstvene razpredelnice. Njegova skupna bilanca na klopi Laboda Drave je tako 12 zmag, 6 remijev in 13 porazov, kar je tik pod mejo 50 %.
»Prepričan sem, da upravni odbor s predsednikom Francem Gajškom in Robertom Fur-janom dela vse, da bo Labod Drava še naprej stabilen prvo-ligaš. Ob tem se jim zahvaljujem za ponujeno priložnost in poudarjam, da so mi bili vseh devet mesecev velika opora. Upam, da bom tudi v naslednjem okolju, kjer bom delal, deležen takšne avtonomije kot na Ptuju. Ponosen sem na narejeno pod mojim vodstvom, v tem času smo namreč dali priložnost tudi mladim igralcem, starim 16 in 17 let, ki so igrali tako na odločilnih tekmah kot tudi sedaj, ko se klub nahaja na sredini lestvice. Zahvaljujem se igralcem za korektno opravljeno delo, veseli pa me tudi, da so v tem času napredovali in znova postali zanimivi za domače in tuje klube. Posebej pa bi izpostavil zveste navijače, ki so nam stali ob strani tako v slabih kot v dobrih časih. 'Mo-
Foto: Črtomir Goznik
Adnan Zildžovič odhaja z mesta trenerja Laboda Drave ...
Foto: Črtomir Goznik
... Franci Fridl prevzema njegovo taktirko.
dri kurenti' pa so bili vseskozi naš 12. igralec. Zahvaljujem se tudi vam, novinarjem, ki ste korektno poročali o našem delovanju,« je spregovoril 39-letni strokovnjak.
Po njegovem mnenju ima Labod Drava ekipo, ki je sposobna dosegati vidnejše rezultate. »Upam, da bodo igralci pod vodstvom Franca Fridla nadaljevali všečne igre in želim si, da bi mojega naslednika spoštovali, kot so mene. Držim pesti za Labod Dravo in prepričan sem, da bo s tem
potencialom, ki je ogromen, ob tem imajo tudi najmlajšo ekipo v ligi, kazala napadalen nogomet,« pojasnjuje v Brc-kem rojeni nekdanji igralec, ki bo sedaj najprej uredil zadeve, zaradi katerih je ponudil odstop. »Zahvaljujem se upravi, da je z razumevanjem sprejela moj odstop. V slovenskem nogometu, kjer se igra kvalitetno (dokaz je tudi reprezentanca), boste še slišali zame, nisem se popolnoma umaknil,« je zaključil Zildžovic.
JM
»Naloga ni hvaleZna«
Na klop Ptujčanov bo tako sedel dosedanji pomočnik Franc Fridl. »Zame bo to velika preizkušnja in izziv, čeprav v tej situaciji to ni najbolj hvaležna naloga. Odločili smo se, da stopimo skupaj in poskušamo do zimskega premora storiti največ, kar je v tej situaciji možno,« je povedal Fridl, ki sicer še nima trenerske PRO-licence, potrebne za vodenje prvoligaša. »Začel sem že opravljati izpite, pred mano pa je še zimski semester predavanj. Pričakujem, da bi sredi naslednjega leta že lahko pridobil to potrebno licenco,« je še dodal novi trener Laboda Drave. Lahko mu zaželimo le še srečo, zagotovo jo bo potreboval.
»
Vsi dihamo za isto stvar
«
Foto: Črtomir Goznik
Valter Birsa (Slovenija, zeleni dres): »Dobil sem žogo in takoj vedel, da moram udariti. Zdelo se mi je, kot da ne morem zgrešiti.«
»Bil sem prepričan v fante in njihovo zmago. Moja formula se uresničuje. Prepričan sem bil in še vedno verjamem, da bomo mi odšli v Južno Afriko. Mislim, da se Slovaki ne bodo mogli pobrati po tem neuspehu,« je dejal predsednik nogometne zveze Slovenije Ivan Simič takoj po tekmi v Bratislavi. Nato pa je dodal, kako zelo je bil navdušen predsednik vlade Borut Pahor nad velikim uspehom slovenskega nogometa. »Predsednik vlade je obiskal fante. Nekaterim je čestital že na igrišču. Bil je zelo navdušen. Dal je eno obljubo igralcem, ki pa naj zaenkrat ostane še skrivnost,« nam je še zaupal prvi mož naše nogometne zveze.
Slovaška - Slovenija 0:2 (0:0)
Strelca: 0:1 Blrsa (56), 0:2 Peč-nik (92)
Slovaška: Mucha, Škrtel, Pekarik, Zabavnik, Weiss, Štrba (od 84. Novak), Stoch, Vittek (od 80. Jendrišek), Jakubko (od 46. Karhan), Durica, Hamšik. Selektor: Vladimir Weiss
Slovenija: Handanovič, Brečko, Jo-kič, Šuler, Cesar, Kirm, Birsa, Koren, Radosavljevič, Novakovič, Dedič (od 78. Pečnik). Selektor: Matjaž Kek
1.	SLOVAŠKA 9 6 1 2 21:10 19
2.	SLOVENIJA 9 5 2 2 15:4 17
3.	ČEŠKA 9 4 3 2 17:6 15
4.	SEVER. IRSKA 9 4 2 3 13:9 14
5.	POLJSKA 9 3 2 4 19:13 11
6.	SAN MARINO 9 0 0 9 1:44 0
Sreda, 14. 10., ob 20.30 uri: San
Marino - Slovenija, Poljska - Slovaška, Češka - Severna Irska.
»Občutki so zelo dobri. Toda ni še vse gotovo. V naslednji tekmi gremo na tri točke in šele po tekmi v San Marinu bomo videli, kaj pomeni ta zmaga proti Slovaški. Ključnega pomena je bilo to, da smo v Bratislavi šli od prvega trenutka na zmago. Mi smo imeli že v prvih dvajsetih minutah tri priložnosti, toda žal žoga ni hotela tako zgodaj v mrežo. Toda bolj je šla tekma proti koncu, bolj smo bili odločni. Vsak drugi rezultat kot naša zmaga bi bil nerealen. Sem zelo vesel in upam na najboljši razplet,« so bile besede selektorjevega pomočnika trenerja Milana Miklaviča.
»To je noro. Občutki so izjemni, kot da bi na lotu zadel glavno nagrado. Ne takšni, še celo boljši in lepši. Res smo vsi veseli po današnji zmagi, ki nam veliko pomeni. Toda ne še povsem evforični, saj nas čaka še tekma s San Marinom, ob tem pa moramo počakati še na razplet med Poljaki in Slovaki. Mislim da smo pokazali dobro igro in zasluženo premagali Slovake,« je dejal član nemškega Kolna Mišo Brečko.
»Dobil sem žogo in takoj vedel, da moram udariti. Zdelo se mi je, kot da ne morem zgrešiti. Žoga je 'sedla'. Tudi meni se je moralo enkrat odpreti. Najbolj pomembno je, da nisem nikoli obupal. Vse se mi je vrnilo. Zadetek poti Slovaški je biser med mojimi zadetki.
Zasluženo smo zmagali, zmagala je ekipa,« so bile besede strelca prvega zadetka za Slovenijo Valterja Birse.
»Zmaga ni bila lahka. Najbolj vesel sem, da smo zmagali za naše zveste navijače, tako tiste doma kot tiste, ki so bili z nami v Bratislavi. Bili so fantastični. Že pred tekmo smo bili izjemno samozavestni, pa tudi vse okoli nas je bilo pozitivno. Želim s fanti v San Marino, moram biti zraven. Gremo skupaj naprej,« je bil odločen kapetan naše izbrane vrste Robert Koren, ki zaradi rumenega kartona nima pravice nastopa na tekmi proti San Marinu.
»Bravo fantje! Super igra« je dejal premier Borut Pahor, ko je stopil v slačilnico slovenske izbrane vrste. Nato so fantje zapeli. »Večeras je naša fešta, večeras se vino pije ... « je odmevalo pod tribunami v »črno« zavitega razpadajočega stadiona Tehelne pole, kjer so slovenski fantje dobili eno izmed največjih nogometnih bitk.
»Smo velika družina. Med nami ni zavisti. Vsi dihamo kot en. Uspeva nam to, kar si želimo in uživamo v svojih uspehih. Ta danes pa je eden največjih. V sredo nas čaka San Marino, toda o drugem kot o zmagi ne moremo razmišljati. Pa tudi za Poljake bomo navijali, morda se nam uresničijo sanje in zaigramo na svetovnem prvenstvu,« je po tekmi razlagal strelec drugega slovenskega zadetka Nejc Pečnik.
Franc Nani Matjašič
Rokomet • 1. SRL (ž, m)
Brez Nastje in Ane ni šlo, boleč poraz Ormoža s Trimom
Foto: Stanko Kozel
Katja Bolcar (Mercaor Tenzor Ptuj, rdeči dres) je le stežka prebijala obrambo gostij.
Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 27:49 (19:26)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec, S. Križanec, Mateša 6, Korotaj 3 (1), Prapotnik 6 (1), Ciora 6 (3), Močnik, Strmšek, Ozmec 1, Bolcar, Erhatič 3 (1), Brumen, Sivka
2,	Belec, Potočnik. Trener: Nikola Bistrovič.
KRIM MERCATOR: Zascik 3, Gros 7, Mavsar 6, Naglič 3, Stefanišin, Vi-dic 3, Prebil 2, Koren 9 (2), Jankovič
3,	Zrnec 9 (2), Šoberl, De Sousa 2, Vujasinovič, Kosmač 2 (1). Trenerka: Marta Bon.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 6 (9), Krim Mercator 5 (5)
Ko na Ptuju gostuje ekipa večkratnih državnih, pokalnih in evropskih prvakinj iz Ljubljane, je seveda zanimanje za ženske rokometne tekme večje. Tudi tokrat je bilo tako, vendar dvorana ni bila polna vsaj zaradi dveh razlogov: ob podobni uri je bila na sporedu nogometna tekma slovenske reprezentance na Slovaškem, pa tudi novice iz Krima Mer-catorja, da bi naj prvenstvo nadaljevale brez tujk (recesija), je nekaj obiskovalcev odvrnilo od ogleda tekme. Gostje iz Ljubljane so na Ptuj pripotovale samo z dvema tujkama, in sicer Mad-žarko Zascovo in Portugalko De Sousovo. Pred srečanjem je bila v dvorani Center majhna slovesnost, saj so se soigralke poslovile od reprezentantke Nastje Prapotnik, ki odhaja v Španijo, kjer bo nadaljevala kariero na Tenerifih.
Sicer pa je bil začetek sanjski za domačinke, ki so v šesti minuti nepričakovano prišle do vodstva 6:1 ter držale tempo vse do 15. minute, ko so gostje prvič povedle 11:12. Nato sta se poškodovali Ciora in Prapot-nikova, tako da so v nadaljeva-
Nikola Bistrovič - trener Mercatorja Tenzorja Ptuj: "Zadovoljen sem z igro v prvem polčasu. Igrali smo odprto, naše mlajše igralke pa so bogatejše za dragoceno izkušnjo. Imamo ekipo sestavljeno iz domačih igralk, ki bo v dogled-nem času dozorela."
nju tekme zaigrale same mlade rokometašice, katerih povprečje starosti ni presegalo niti sedemnajst let! Trema in neizkušenost sta bili vzrok tehničnim napakam v domači vrsti, kar so izkoristile gostje in si že do odhoda na odmor priigrale prednost sedmih zadetkov.
Podobna igra se je nadaljevala tudi v drugem polčasu: igralke iz Ptuja so sicer poizkušale in se borile, vendar je bilo v napadu zaslediti preveliko vztrajnost igre na črto, kjer pa niso
bile uspešne. Sledili so hitri nasprotni napadi Ljubljančank, ki so pomenili izdatno višanje vodstva proti zanesljivi zmagi. V soboto so gledalci večkrat zaploskali nekaterim odlično izpeljanim akcijam domačink ter njihovi borbenosti, ki pa ni bila dovolj, da bi lahko kaj več iztržile proti renomiranim gostjam iz Ljubljane, ki lahko tudi v tej sestavi računajo na ubranitev naslova državnih prvakinj.
Danilo Klajnšek
Po štirih letih zmaga Trima na Harde-ku: Jeruzalem - Trimo 27:30 (10:14)
Jeruzalem: Belec (12 obramb); Klemenčič, Korpar 1, Krabonja 2, Melnjak 2, Rajšp, Bogadi, Bezjak 2, Radujkovic 2, B. Čudič 5 (1), Ivanuša 2, Sok 5 (4), Kovačič, Žuran 6. Tre-
1. A SRL (ž)
REZULTATI 4. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 27:49 (19:26), Olimpija - Brežice 44:17 (20:7), Celjske mesnine - Piran vrtovi Istre 34:31 (16:14), Burja Škofije
-	Celeia Žalec 22:30 (11:14), Krka
-	Izola 35:32 (22:14). Srečanje Evro Casino Kočevje - Zagorje GEN -I je preloženo na kasnejši termin.
1.	KRIM MERCATOR	4	4 0 0	8
2.	CELEIA ŽALEC	4	3 10	7
3.	KRKA	4	3 0 1	6
4.	ZAGORJE GEN-I	3	3 0 0	6
5.	CELJSKE MESNINE	4	3 0 1	6
6.	OLIMPIJA	4	2 115
7.	IZOLA	4	1 1 2	3
8.	M. TENZOR PTUJ	4	112	3
9.	PIRAN VRT. ISTRE	4	10 3	2
10.	BURJA ŠKOFIJE 4 0 0 4 0
11.	EVRO C. KOČEVJE 3 0 0 3 0
12.	BREŽICE 4 0 0 4 0
1. A SRL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 27:30 (10:14), Krško - Gorenje 22:36 (9:17), Celje Pivovarna Laško - Ribnica Riko hiše 39:30 (19:17), Cimos Koper - Merkur 33:29 (13:11), Prevent - Klima Petek Maribor 31:37 (15:13). V tem krogu je bil prost Slovan.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 5	5	0 0	10
2.	SLOVAN 4	4	0 0	8
3.	CIMOS KOPER 5	4	0 1	8
4.	K. PETEK MARIBOR 4	3	0 1	6
5.	GORENJE 4	2	115
6.	RIBNICA RIKO HIŠE 5	2	0 3	4
7.	TRIMO TREBNJE 5	2	0 3	4
8.	KRŠKO 4	10 3	2
9.	MERKUR 4	0	13	1
10.	JERUZALEM O. 4 0 13 1
11.	PREVENT 5 0 14 1
ner: Saša Prapotnik
Trimo: Ferlin (3 obrambe - 1 x 7 m), Imperl (10 obramb - 1 x 7 m); Korelec 1, Erčulj 5, M. Radelj 3, B. Radelj, Ratajec, Se. Skube 3, Su-šin, Paladin, Miklavčič 6 (1), Višček, Musa 1, Papež 3 (2), St. Skube 8 (2), Zarabec. Trener: Marko Šibila
Sedemmetrovke: Jeruzalem 7/5; Trimo 6/5.
Igralec tekme: Staš Skube (Trimo Trebnje).
Jeruzalem tudi na peti tekmi ni uspel doseči prve prvenstvene zmage. Na Hardeku je po štirih letih slavil Trimo - zasluženo! Gostje so samo vzeli tisto, kar so jim gostitelji brez prave borbe ponudili. Po poškodbah Gregorja Čudiča in Jo-vanoviča je pred tekmo obolel še Korpar, ki pa je stisnil zobe in soigralcem pomagal le v obrambi. Ormoškega krožnega napadalca je v napadu slabo zamenjal Ivanuša, ki je storil kar 7 tehničnih napak; tesno mu je sledil Bojan Čudič s petimi. Že začetek tekme ni napovedoval nič dobrega, saj je Trimo takoj povedel 3:0. Jeruzalem je vodil le enkrat, v 22. minuti je bilo 9:8, nato pa kar osem minut ni dosegel zadetka. Post brez zadetka domačinov so s pridom izkoristili gostje in na odmor odšli s štirimi točkami prednosti. V tem obdobju, ki je odločilo zmagovalca, je blestel Staš Skube s petimi zaporednimi goli v mreži Belca, ki je bil edini vratar v ekipi Ormožanov. Slednjemu je šlo precej bolje v 2. polčasu, ko je zbral 9 obramb, skupaj 12. V nadaljevanju se je vinarjem večkrat uspelo približati na dve točki zaostanka, a dalje zaradi številnih tehničnih napak (Jeruzalem 18, Trimo 9) in ob zapravljenih »zicerjih« ni
šlo. Domačinom skozi celo tekmo ni uspelo najti recepta za izpeljavo kakšnega uspešnega protinapada ali podaljšanega napada. Če je že uspel, pa ga ro-kometaši iz Ormoža niso uspeli učinkovito zaključiti. V 51. minuti je pri zaostanku treh točk (22:25) posijal kanček upanja za Jeruzalem, ampak je v isti minuti Trimo zadel dvakrat. Z vodstvom 30:23 si je Trimo priigral mirno končnico, vinarjem pa je ob koncu uspelo ublažiti poraz.
Uroš Krstič
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Zaslužena zmaga Trima, za kar jim čestitam. Zapravili smo številne priložnosti in doživeli novi poraz. Vsak igralec se nam pozna. Ob Čudiču in Jovanoviču smo na tekmi proti Trimu ostali še brez Kor-parja, ki je zaigral le v obrambi, kar se nam je precej poznalo. Glave gor in verjamem, da bomo čimprej zabeležili prvo zmago za lažje nadaljevanje sezone. Smo v borbi za obstanek v ligi.«
David Imperl (vratar Trima): »Vesel sem, da smo osvojili Hardek po tako dolgem času. Preživeli smo 1. polčas, v nadaljevanju pa smo bili dovolj zbrani in obdržali točki v svojih rokah. Vzeli smo ponujeno s strani domačinov.«
Nogomet • 2. SNL
Odločil Krajcerjev evrogol
Aluminij - Krško 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Purišič (25), 1:1 Kovačič (33), 2:1 Krajcer (45)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Bingo, Krajcer, Krajnc (od 83. Vrač-ko), Rotman, Medved, Letonja (od 65. Toplak), Purišič, Djokič, Kmetec (od 51. Rešek). Trener: Bojan Špe-honja.
KRŠKO: Veličevič, Mitič, Gavrilo-vič, Bakovič, Slivšek, Panič (od 51. Petric), Brdik, Kovačič, Kastelic (od 82. Smukovič), Lazanski (od 76. Bublica), Drnovšek. Trener: Boštjan Zlobko.
Končno so tudi nogometaši Aluminija dosegli domačo zmago. Njihova igra je v vzponu, vendar je imperativ zmage naredil svoje, dobro pa so igrali tudi gostje iz Krškega. Le-ti so imeli na začetku dve priložnosti, in sicer preko agilne-ga Bakoviča, ki je v 13. minuti streljal mimo levega vratnika, v 20. minuti pa je njegov strel domači vratar Lipovac atraktivno ubranil. Očitno je bilo, da se
gostje v Kidričevo niso prišli izključno branit. Polagoma so se pričeli prebujati tudi domači nogometaši ter resneje ogrožati gostujočega vratarja. Dvakrat je poizkušal Kmetec, vendar mu ni uspelo zadeti v polno. V 25. minuti pa je predložek iz leve strani izkoristil Purišič, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. Marsikdo je pomislil, da je odpora gostov konec, vendar se ti niso dali in so osem minut kas-
Samo točka Primor-ju, Mura 05 brez nje
Deveti krog v 2. SNL ni bil uspešen za vodeči dvojec, Primorje in Muro 05. Nogometaši Livarja so si v Ajdovščini priigrali pomembno točko, s tem pa vsaj nekoliko ustavili Primorce, da niso prišli do večje prednosti. Črni dan je bil tudi za nogometaše iz Murske Sobote, ki so izgubili v Črnomlju ter zamudili priložnost, da bi z morebitno zmago prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici. Pomembni zmagi na gostovanjih sta dosegla tretjeuvrščeni Triglav in petouvrščena Dravinja.
neje rezultat izenačili. Strelec je bil Kovačič, na katerega je domača obramba pozabila. Ko je že izgledalo, da se bo prvi del končal z neodločenim izidom, pa so domačini izvedli hitri nasprotni napad. Gostujoči vratar je izven kazenskega prostora naredil prekršek, prosti strel pa je odlično izvedel domači kapetan Krajcer in žogo zabil v levi zgornji kot gola - 2:1. To je seveda dvignilo moralo
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij
-	Krško 2:1 (2:1), Primorje - Livar 0:0, Garmin Šenčur - Dravinja Ko-stroj 0:1 (0:1), MU Šentjur - Triglav Gorenjska 0:1 (0:0), Bela krajina
-	Mura 05 3:1 (1:1).
1.	PRIMORJE 9	6	2	1	19:4	20
2.	MURA 05 9	5	3	1	18:7	18
3.	TRIGLAV GOR. 9	5	2	2	11:10	17
4.	ALUMINIJ 9	5	1	3	24:10	16
5.	DRAVINJA KOS. 9	4	2	3	11:9	14
6.	BELA KRAJINA 9	4	1	4	11:17	13
7.	MU ŠENTJUR 9	3	15	17:18	10
8.	GARM. ŠENČUR 9	2	3	4	7:15	9
9.	LIVAR 9	1	4	4	7:17	7
10.	KRŠKO 9 0 1 8 3:21 1
pri domačih, ki so drugi polčas pričeli odlično. Že v 50. minuti se je po podaji Purišiča pred vratarjem Krškega sam znašel Kmetec, ki pa je z osmih metrov streljal točno v vratarja. Štiri minute kasneje je bilo
zopet vroče pred vrati gostov. Takrat se je za strel, nekoliko z desne strani, odločil Letonja, vendar je njegov močan strel zadel vratnik, od katerega se je žoga odbila v polje. Da ni bilo vse idealno za domačine, so
poskrbeli gostujoči nogometaši, ki so nekajkrat nevarno ogrozili vratarja Lipovca. Do konca srečanja so se sicer oboji trudili, vendar do spremembe rezultata ni prišlo.
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Aluminij (na sliki Dejan Purišič, strelec prvega zadetka) v soboto kljub razliki na lestvici ni imel lahkega dela: Krčani so se izkazali za zelo trdega tekmeca.
Namizni tenis • 1. SNTL
Spodbudni posamični zmagi deklet
Drugi krog tekmovanja v prvi moški in prvi ženski namiznoteniški ligi ni prinesel nobenega presenečenja. Vsi favoriti so slavili visoke zmage, še največ dela so imeli igralci Krke iz Novega mesta v Velenju. Na Ptuju so potihoma načrtovali, oziroma si želeli, da bi presenetili Soboto, vendar jim to ni uspelo, saj so pred samim srečanjem ostali brez poškodovanega Danila Piljaka. Veliko breme je tako nosil »veteran« Bojan Pavič. Načrti se jim tako niso izšli, saj Urban Ovčar in Luka Krušič trenutno še nista v rangu igralcev ekip iz t. i. velike »četverice«, kamor sodi Sobota, vendar njun čas nezadržno prihaja.
V Ravnah na Koroškem so pri ekipi državnih prvakinj gostovala dekleta iz Ptuja. Domačinke so sicer slavile, vendar ne tako lahko, kot so pričakovale, saj sta za gostje iz Ptuja zmagali Ivana Zera in Vesna Rojko. Slednja pa je v zadnjem srečanju dodobra namučila prvo slovensko igralko Manco Fajmut.
1. SNTL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Ptuj - Sobota 1:5, Tempo Velenje - Krka 3:5, Melamin Kočevje - Ilirija 0:5, Edigs Mengeš - Finea Maribor 0:5, Kema Puconci - Petrol Olimpija 5:0.
1.	FINEA MARIBOR	2	2 0 4
2.	KEMA PUCONCI	2	2 0 4
3.	SOBOTA	2	2 0 4
4.	KRKA	2	2 0 4
5.	I LIRIJA	2	112
6.	PTUJ	2	112
7.	TEMPO VELENJE	2	0 2 0
8.	PETROL OLIMPIJA 2 0 2 0
9.	EDIGS MENGEŠ	2 0 2 0
10.	MELAMIN KOČEVJE 2 0 2 0
Ptuj - Sobota 1:5
Krušič - Kocuvan 0:3, Pavič - Ro-udi 3:1 , Ovčar - Žibrat 0:3, Pavič
-	Kocuvan 1:3, Krušič - Žibrat 0:3, Ovčar - Roudi 0:3.
1. SNTL (ž)
REZULTATI 2. KROGA: Fužinar Interdiskont - Ptuj 5:2, Šenčur - Logatec 0:5, Ilirija - Muta 4:5, Iskra Avtoelektrika - Ilirija 5:1, Arrigoni Izola - Kajuh Slovan 5:2.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 2	2	0	4
2.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	2	2	0	4
3.	MUTA	2	2	0	4
4.	ARRIGONI IZOLA	2	2	0	4
5.	LOGATEC	2	1	1	2
6.	LJUBLJANA	2	1	1	2
7.	ILIRIJA	2	0	2	0
8.	PTUJ	2	0	2	0
9.	KAJUH SLOVAN	2	0	2	0
10.	ŠENČUR	2 0 2 0
Fužinar
Interdiskont - Ptuj 5:2
Šapek - Zera 2:3, Fajmut - Ter-buc 3:1, Kasabova - Rojko 3:0, Fajmut - Zera 3:1, Šapek - Rojko 1:3, Kasabova - Terbuc 3:0, Fajmut
-	Rojko 3:2.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Spet minimalen poraz ...
1. B SRL (m)
REZULTATI 3. KROGA: Grča Kočevje - Moškanjci Gorišnica 23:21, Alples Železiki - Radeče MIK Celje 26:20, Celje Pivovarna Laško B -Krka 26:31, Sviš Pekarna Grosuplje
-	Ajdovščina 31:28, Istrabenz plini Izola - Grosuplje 24:24, Šmartno 99
-	Sevnica 34:31.
1.	KRKA	3 3 0 0 6
2.	ŠMARTNO 99 3 3 0 0 6
3.	ALPLES ŽELEZNIKI 3 2 0 1 4
4.	SVIŠ P. GROSUPLJE 3 2 0 1 4
5.	AJDOVŠČINA 3 1113
6.	GROSUPLJE 3 1113
7.	GRČA KOČEVJE 3 1113
8.	CELJE P. LAŠKO B 3 10 2 2
9.	SEVNICA	3 10 3 2
10.	RADEČE MIK 3 10 2 2
11.	ISTRABENZ IZOLA 3 0 12 1
12.	MOŠKANJCI-GOR. 3 0 0 3 0
Grča Kočevje -Moškanjci-Gorišni-ca 23:21 (13:10)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 2, Mesarec 2, Zorli, Hebar, Kljajič 2, Merdanovič 2, Balas, Lozinšek, Golob 1, Lukaček, Sašo Korez 1, Va-lenko, Samo Korez 2, Žuran, Peček 5. Trener: Vlado Hebar.
Rokometaše iz Gorišnice sreča letos pušča ob strani: tokrat so v Kočevju doživeli še tretji zaporedni poraz, ponovno z majhno razliko. To je slaba tolažba, saj za uvrstitev na lestvici štejejo le osvojene točke. Srečanje je bilo trdo, dobro se je igralo v obrambah, kar pove tudi nizek končni rezultat. Domačini so si ob koncu prvega polčasa priigrali tri zadetke prednosti, nadaljevanje pa je bilo ponovno borbeno. Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so v 45. minuti uspeli rezultat izenačiti na 18:18. Imeli so veliko priložnost za vodstvo,
saj so igrali z dvema igralcema več. Te prednosti niso izkoristili, za nameček so ob tem zastreljali še sedem-metrovko. Kar ni uspelo gostom, je kasneje opogumljenim domačinom, ki so z delnim izidom 3:0 (21:18) ponovno prišli na dokaj varno prednost, ki so jo uspeli zadržati do konca in osvojiti pomembni dve točki.
Danilo Klajnšek
2. SRL - vzhod (m)
REZULTATI 3. KROGA: Drava
-	Dobova 25:28, Arcont Radgona
-	Dol TKI Hrastnik 42: 31, Brežice
-	Pomurje 30:21. V tem krogu je bila prosta Velika Nedelja.
1.	ARCONT RADGONA	3	2 0 1	4
2.	BREŽICE	2	2 0 0	4
3.	DOBOVA	3	2 0 1	4
4.	VELIKA NEDELJA	2	110	3
5.	DRAVA	3	10 2	2
6.	DOL TKI HRASTNIK	2	0 111
7.	POMURJE	3	0 0 3	0
Drava - Dobova 23:28 (8:11)
DRAVA: Bedenik, Kelenc, Ferk 3, Robnik, Veličkovič, Bračič 11 (5), Fri-derih 3, Sabo 4, Toš, Pučko, Dogša, Jovič, Bedrač, Požar 1, Bratuša, Vido-vič 3. Trener: M. Žuran.
Mladi ekipi gostiteljev ni uspelo razveseliti več kot 150 gledalcev, saj so izkušenejši gostje skozi vso tekmo vodili z nekaj zadetkov prednosti. Domača obramba se je prepočasi vračala pred svoja vrata in tako nasprotniku ni bilo težko dosegati zadetkov. Po enakovredni igri v prvem delu so si gostje v nadaljevanju v 44. minuti priigrali prednost 6 zadetkov. Gostiteljem je uspelo dvakrat znižati na zadetek prednosti, toda kljub požrtvovalnosti niso uspeli izenačiti.
anc
Judo • 1. SJL, 2. krog
Tesna zmaga Drave proti Železničarju
V dvorani "Lukna" v Ljudskem vrtu v Mariboru je bil v soboto na sporedu troboj 2. kroga 1. SJL med JK Branik Broker, JK Železničar in JK Drava Ptuj. Favorizirana in okrepljena ekipa JK Branik Broker je zmagala v obeh dvobojih, tako proti JK Drava kot proti JK Železničar. Dvoboj med JK Železničar in JK Drava je odločila v svojo korist ekipa JK Drava.
Proti Braniku so Ptujčani izgubili vse borbe za ippon, a so kljub temu našli motiv ter prikazali bistveno drugačno borbenost v drugem boju proti Železničarju. Do 73 kg je Tilen Vidovič premagal favorizira-nega Kirbiša z 10:0 in povedel Dravo z 2:1 ter s tem spodbudil ostale tekmovalce, da svoji ekipi zagotovijo zmago. Lešnjak je nato izgubil in rezultat je bil izenačen, nato pa sta dve potrebni zmagi zagotovila Ervin Vinko in Robi Pesjak. Drava bo v nadaljevanju nastopala še proti Dupleku, Sankaku in Olimpiji.
Rezultati turnirja v Mariboru: JK Branik Broker - JK Drava Ptuj 7:0
(70:0), JK Drava Ptuj - JK Železničar MB 4:3 (35:25), JK Branik Broker - JK Železničar MB 5:1 (50:10)
Za omenjenim trobojem so na blazine stopili tudi dupleški in goriš-niški judoisti. Gorišnica je ponovno nastopila brez dveh tekmovalcev v najtežjih kategorijah in JK Duplek je gladko zmagal s 7:0: vse borbe so se končale predčasno z ipponi.
JK Duplek - JK Gorišnica 7:0 (70:0)
V Slovenski Bistrici so bile borbe med JK Impol, JK Olimpija in JK Sankaku. Ekipa JK Olimpija je presenetila Impol in oba dvoboja dobila, medtem ko je JK Impol premagal JK Sankaku.
Rezultati dvobojev v Slovenski Bistrici: JK Impol - JK Sankaku 6:1 (60:10), JK Sankaku - JK Olimpija 3:4 (30:40), JK Impol - JK Olimpija 2:3 (20:22)
Lestvica po 2. krogu: 1. JK OLIMPIJA -	8 točk
JK IMPOL -	6 točk
JK DUPLEK -	4 točke
JK BRANIK BROKER -	4 točke
JK DRAVA -	4 točke
JK SANKAKU -	2 točki
JK ŽELEZNIČAR -	0 točk
JK GORIŠNICA -	0 točk
Sebi Kolednik
JK Drava - JK Železničar 4:3 (35:25)
- 60 kg: Matjaž Matjašič : bb (10:0) 66 kg: Jure Božičko : Matej Drvarič (0:5) 73 kg: Tilen Vidovič : Sašo Kirbiš (10:0) 81 kg: Bogdan Lešnjak : Mario Rudl (0:10) 90 kg: Ervin Vinko : David Rotvajn (5:0) 100 kg: Robi Pesjak : Stojan Kramar (10:0) Nad 100 kg: Jože Šimenko : Mitja Jenuš (0:10)
Foto: Črtomir Goznik
Ervin Vinko (JK Drava Ptuj) je v kategoriji do 90 kg dosegel pomembno zmago proti Davidu Rotvajnu (JK Železničar).
Odbojka • 3. SOL - vzhod (ž)
Dva ptujska kluba v isti ligi
Kurent MGS - AS Zava Feluka Ptuj 0:3 (4:25, 5:25, 8:25)
Kurent MGS: Mahorič, Spes, Potočnik, Dobnik, Blejc, Terbuc, Kme-tič
AS Zava Feluka Ptuj: Vidovič, Kokol, Nimac, Zupanič, Vindiš, Horvat, Breznik, Zajšek, Marčič, Krajnc, Mihelač
V soboto se je pričelo prvenstvo v tretji državni odbojkarski ligi za ženske. Ta je razdeljena na dve skupini, v vsaki je osem moštev. V drugi nastopata dva ptujska kluba in prav v prvem krogu je bil na sporedu njun obračun. V gimnazijski športni dvorani je bil po pričakovanjih boljši lanski prvoligaš, letos AS Zava Feluka Ptuj. Ekipa Kurent MGS je osvojila skupno zgolj 17 točk, najmanj štiri v prvem in največ osem v zadnjem tretjem nizu.
Že takoj na začetku se je pokazala velika kvalitetna razlika, na podlagi katerih imata ekipi različne cilje. Zmagovalke so še v lanski sezoni igrale v prvi ligi, si zagotovile obstanek, a vseeno padle dva ranga nižje. »Zmanjšali smo proračun. Nekateri sponzorji so nam odpovedali sodelovanje zaradi recesije, o drugih ne bomo javno govorili, dokler se stvari ne razrešijo na sodišču. Sklenili smo, da se ne bomo zadolževali, da ne bomo delali milijonskih izgub. Hočemo pozitivno stanje, pa vendar s skromno količino denarja uspešne rezultate,« je povedal Štefan Vrbnjak, menedžer kluba. Tako je brez dela na Ptuju ostala praktično celotna prva
Foto: Stanko Kozel
Igralke Kurenta MGS (modri dres) se niso mogle resneje upirati izkušenejšim tekmicam.
postava, v kateri so bile večinoma Mariborčanke. Ostali sta Sara Vidovič in Saška Zupanič, ki sta ob njih od domačink dobivali še največ priložnosti, po daljšem premoru sta se vrnili Jasna Zajšek in Ana Nimac, na trenersko klop je spet sedel Danilo Maučnik. »Tekmecev ne poznamo, upamo, da gre za solidne ekipe. Cilje bomo poskusili izpolniti z domačimi igralkami iz Ptuja in okolice. Za nas je zanimivo zgolj prvo mesto, že drugo sezono želimo biti pri vrhu druge lige, ter se nato v treh letih ponovno vrniti v prvo, a takrat z domačim igralskim kadrom. Punce so se vrnile k nam, kar je dokaz, da je vzdušje pravo, da gre za klub na zdravih temeljih. Imeni kot sta Marjana Horvat (op. p. ka-petanka) in Simona Krajnc sta
po moje dovolj zgovorni, to sta legendi ptujske odbojke,« je dejal Vrbnjak.
Kvaliteto in mesto favorita so jim potrdili tudi v taboru nasprotnika. »Mislim, da je to ekipa, ki bi lahko bila po mojem mnenju prva tudi v drugi ligi. Po vsej verjetnosti se bo moštvo sprehodilo čez letošnje prvenstvo. Na njih gledam s ponosom, saj imajo tudi veliko naših igralk. Špele Breznik mi je zelo žal. Predlani je bila pri nas,« je povedal predsednik in trener ekipe Kurent MGS Martin Kurež. Za razliko od Ma-učnika (polna klop, 18 igralk na treningu dan pred tekmo) je imel v soboto skromno izbiro, saj je bilo na tekmi zgolj sedem igralk. »Dve še nista registrirani, res pa je tudi, da si toliko igralk ne moremo pri-
voščiti. Najbolj perspektivna je 15-letna Barbara Kmetič, ki je tudi kapetanka. Imamo tudi dve igralki iz Maribora. Katja je zagotovo najboljša podajalka, kar smo jih imeli v zadnjih treh letih, odkar nastopamo v tem tekmovanju,« je dejal Kurež. Cilji so skromni, a se zadnjih mest ne bojijo. »Mislim, da imamo moštvo, ki se je sposobno uvrstiti na sredino razpredelnice. To je naš realen domet.«
S ptujskimi igralkami na parketu dve sicer nekonkurenčni ptujski moštvi v isti ligi pričakujeta boljšo podporo s tribun tako na domačem parketu kot na gostovanjih. Da znajo tudi v gosteh podpirati svoje moštvo, so v preteklosti v prvi ligi v ptujski gimnaziji dokazovali predvsem podporniki gostujočih moštev, domačini so bili večkrat v manjšini. Oba sogovornika danes javno udejanjata zadovoljno držo. »K nam se občinstvo vrača. Na obeh pokalnih tekmah smo imeli precej gledalcev in mislim, da je prav tako. To je potrditev, da se v našem klubu dobro dela,« pravi Vrbnjak, Kurež pa dodaja. »V preteklih sezonah smo imeli precej gledalcev. Tekme doma bomo igrali drug za drugim in mislim, da bo dvorana kar polna.« Derbi si je po uradnih podatkih ogledalo 120 ljudi.
Uroš Gramc
Zavarovalnica MB Ljutomer - Galeja Branik 2:3 (21, -13, -18, 18, -16)
Novinke v ligi so se odlično upirale Mariborčankam, ki so slavile šele po petih odigranih nizih.
Zavarovalnica MB Ljutomer: Klja-jič, Rojnik, Vukan, Kovačič, Mihorič, Brenčič, Makoter, Vozlič, Antolin, Nemec, Smodiš. Trener: Boris Smodiš.
NŠ
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Gerečja vas lovi priključek z vrhom
3. SNL - vzhod: Stojnčani nočejo s 1. mesta
V Šmartnem ob Paki je bil odigran derbi med domačim Šmartnim in vo-dečo ekipo Stojncev. Domačini so si zelo želeli zmage, saj bi z njo prehiteli goste na vrhu prvenstvene razpredelnice. Očitno pa je, da so varovanci trenerja Roberta Težačkega že dalj časa v zelo dobri tekmovalni formi, kar so tudi tokrat potrdili z zmago, že šesto v devetih krogih letošnjega prvenstva. Edini zadetek na tekmi je dosegel Damir Zagoršek, ki je v igro vstopil le nekaj minut pred tem ...
Po tem krogu Stojnčanom sledijo tri ekipe s po 16 točkami in štiri s po 15, tako da bo tekmovanje v jesenskem delu prvenstva še zelo zanimivo. Običajno je, da vsi najbolj napadajo vodečo ekipo - verjetno bo tudi v primeru Stojncev tako. Čarda je z zmago proti vedno bolj po-tapljajočem Kovinarju iz Štor skočila na drugo mesto in z njega izpodrinila Odrance, ki so v pomurskem derbiju klonili doma proti nogometašem iz Veržeja. Tudi Malečnik se vzpenja vedno višje, tokrat so njihovi nogometaši slavili proti Dravogradu. Nogometaši Simer šampiona so gladko odpravili nogometaše iz Rogatca, Zrečani pa Palomo in ji prizadejali že šesti poraz v prvenstvu in jo še bolj prikovali na dno prvenstvene razpredelnice.
REZULTATI 9. KROGA: Šmartno - Stojnci 0:1 (0:0), Tehnotim Pesnica - Tromejnik G. Kalamar 2:1 (1:1), Zreče - Paloma 3:1 (1:1), Malečnik - Koroška Dravograd 2:1 (2:1), Odranci - Tehnostroj Veržrej 0:3 (0:0), Simer šampion - Mons Claudius 5:0 (1:0), Čarda - Kovinar Štore 3:0 (0:0).
1.	STOJNCI 9 6 1 2 21:11 19
2.	ČARDA 9 5 13 13:7 16
3.	MALEČNIK 9 5 1 3 21:22 16
4.	ODRANCI 9 4 3 2 20:11 15
5.	SIMER ŠAMP. 9 4 3 2 17:8 15
6.	ZREČE 9 4 3 2 11:13 15
7.	ŠMARTNO 9 4 3 2 18:14 15
8.	TEH. VERŽEJ 9 4 1 4 22:14 13
9.	K. DRAVOGRAD 9 3 4 2 19:11 13
10.	T. PESNICA 9 4 1 4 14:17 13
11.	TROMEJNIK 9 3 2 4 15:17 11
12.	KOV. ŠTORE 9 2 1 6 14:17 7
13.	MONS CLAUD. 9 2 0 7 12:39 6
14.	PALOMA 9 0 3 6 9:26 3
ŠMARTNO - STOJNCI 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Zagoršek (75) STOJNCI: Simonič, Janžekovič, Golob, Topolovec, Čeh, Nežmah (od 32. Klinger), Milošič, Fridauer, Pečnik (od 46. Železnik), Kokot, Lah (od 61. Zagoršek). Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: odlična serija Ormoža v gosteh
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so tudi po srečanju proti Peci ostali na vrhu prvenstvene razpredelnice (dva zadetka je doseel Ian Emeršič). Očitno so po derbiju v Ormožu, ki so ga dobili 4:3, zadržali dobro formo. Tudi Ormožani so se pobrali in na najboljši možni način preboleli izgubo točk v prejšnjem krogu; tokrat so bili uspešni v Rogaški Slatini. Nogometaši iz Gerečje vasi so še drugič zapored slavili, tokrat so premagali goste iz Šmarij pri Jelšah in se prebili že na 4. mesto. Zato pa sreča znova ni bila naklonjena gre nogometašem iz Podvincev, ki so vodili dve tretjini srečanja, na koncu pa klonili v Račah, kjer »domuje« Partizan iz Frama. Enako velja za nogometaše iz Bukovcev, ki imajo na domačem igrišču pravo razprodajo: tokrat jim je vse tri točke odnesel Boč iz Polj-čan, s tem pa domačine »prilepil« na predzadnje mesto prvenstvene razpredelnice, saj so od njih trenutno v
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Bukovcev (modri dres) tudi po tekmi z ekipo Boča ostajajo pri petih osvojenih točkah.
slabšem položaju le še nogometaši Iz Vranskega. Pohvale pa si zaslužijo Slovenjgradčani, ki kot novinci v ligi Igrajo zelo dobro in so trenutno na tretjem mestu.
REZULTATI 9. KROGA: LKW Jack Gerečja vas - Trgovine Jager 4:2 (2:1), Bukovci - Boč Poljčane 1:2 (1:1), Partizan Fram - Podvinci 4:2 (l:l), GIC Gradnje Rogaška - Holer-muos Ormož 1:2 (1:1), Pohorje - KIV Vransko 4:1 (3:0), Koroške gradnje - Šoštanj 2:0 (1:0), AHA EMMI Bistrica - Peca 3:1 (1:1).
1.	A. E. BISTRICA	9	7	1 1	26:13	22
2.	HOLER. ORMOŽ 9	6	1 2	19:10	19
3.	KOROŠKE G.	9	5	13 12:9	16
4.	GEREČJA VAS	9	5	13	17:16	16
5.	TRGOV. JAGER 9	4	2 3 16:9	14
6.	PECA	9	4	2 3	21:16	14
7.	POHORJE	9	4	2 3	18:15	14
8.	PODVINCI	9	4	1 4	21:19	13
9.	ŠOŠTANJ	9	3	3 3	20:17	12
10.	GIC ROGAŠKA 9	4 0 5	13:12	12
11.	BOČ POLIČ. 9	3 1 5	7:13	10
12.	PARTIZ. FRAM 9	3 0 6	11:28	9
13.	BUKOVCI 9	1 2 6	12:20	5
14.	KIV VRANSKO 9	117	11:27	4
LKW JACK GEREČJA VAS - TRGOVINE JAGER 4:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Kokot (31), 2:0 R. Sagadin (39), 2:1 Džaferovič (41), 2:2 Neskič (46), 3:2 Vtič (63), 4:2 Kokot (81)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kai-sesberger, Petek, Medved, J. Sagadin, Šešo (od 88. Draškovič), Miha Lešnik, R. Sagadin, Miha Lešnik, Emeršič (od 71. Gerečnik), Vtič (od 89. Marčič), Kokot (od 82. Hertiš). Trener: Franc Žitnik.
PARTIZAN FRAM -PODVINCI 4:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Dragič (4), 1:1 Kup-čič (40), 1:2 Lah (52), 2:2 Dragič (63), 3:2 Dragič (70), 4:2 Ducman (83)
PODVINCI: Vesenjak, A. Toplak (od 68. Ben ko), Kuserbanj, Petek (od 75. Bezjak), Kupčič, Lah, Marinič (od 75. Novak), Modrič, Mori (od 75. Požegar), Petrovič, M. Toplak. Trener: Damjan Bezjak.
DK
GIC ROGAŠKA - HOLER-MUOS ORMOŽ 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Zidarič (24), 1:1 Ko-bilšek (35), 1:2 Košnik (61)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Druzovič, Štiberc, Zidarič (od 85. Mi-halič), Strmšek (od 62. Kirbiš), Mli-narič, Piberčnik, Prapotnik, Novak, Zorman, Košnik. Trener: Aleš Jurčec.
IGRALEC TEKME: Sergej Košnik (Holermuos Ormož).
Nogometaši Holermuosa so dosegli novo zmago v gosteh, v Rogaški Slatini. To je bila že trinajsta osvojena
točka v gosteh od petnajstih možnih. Še enkrat so varovanci Aleša Jurčca dokazali, da so zunaj Ormoža popolnoma druga ekipa. Kljub izostanku kaznovanega Habjaniča ter Kolariča so gradbeniki nadzirali potek tekme. Igrali so mirno, zbrano in učinkovito. Največ težav so jim domačini povzročali ob prekinitvah - kotih, prostih strelih. Po enem izmed kotov je izid v 35. minuti na 1:1 izenačil Kobilšek. Pred tem smo videli izjemen gol Zida-riča za ormoško vodstvo z 1:0. Gol je padel s prostega strela z razdalje 18 metrov, zadetek bi mirne duše lahko spadal med najlepše gole tega tedna tudi v Evropi. Zmago gostom je v 61. minuti zagotovil Košnik s svojim petim prvenstvenim zadetkom. Slednji je po hitro izvedenem napadu izkoristil asistenco kapetana Prapotnika in z lepim nizkim strelom zadel v kratek kot vratarja Rogaške. Slednji se je izkazal v kar nekaj primerih in je bil zaslužen, da so bili domačini do zadnjih sekund tekem v igri za točko. Delo Ormožanom sta olajšala z rdečima kartonoma Mikše in Počivavšek.
UK
BUKOVCI - BOČ POLJČANE 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Korez (11), 1:1 Haj-šek (33), 1:2 Pinter (48)
BUKOVCI: Grabrovec, Kokot, T. Meznarič, Kozel, M. Meznarič, Bel-šak (od 53. Vajda), Petek (od 74. Poš-trak), Mulej, Korez, Antolič, Habrun. Trener: Rudi Habjanič.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 7. KROGA: Zavrč - Go-
rišnica 3:0, Apače - Rogoznica 6:1, Markovci - Skorba 3:7, Pragersko
-	Oplotnica 1:1, Hajdina - Videm 2:2, Središče - Dornava 1:2.
1.	ZAVRČ	7	7	0 0 27:5	21
2.	APAČE	7	6	0 1 21:8	18
3.	OPLOTNICA	7	4	1 2 15:7	13
4.	VIDEM	7	3	2 2	18:16	11
5.	ROGOZNICA	7	3	1 3	17:16	10
6.	DORNAVA	7	3	13	12:14	10
7.	HAJDINA	7	3	13	17:21	10
8.	GORIŠNICA	7	2	1 3	10:12	7
9.	SKORBA	7	2	1 4	21:23	7
10.	PRAGERSKO 7 1 3 3 13:19 6
11.	SREDIŠČE 7 1 2 4 14:25 5
12.	MARKOVCI 7 0 0 7 8:27 0
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 7. KROGA: Slovenja vas - Zgornja Polskava 0:1, Spodnja Polskava - Cirkulane 3:1, Leskovec
-	Lovrenc 0:3, Hajdoše - Tržec 3:10, Podlehnik - Makole 1:1. V tem krogu je bila prosta Grajena.
1.	LOVRENC	7	5	1	1	17:8	16
2.	HAJDOŠE	7	4	2	1	17:17	14
3.	MAKOLE	6 3	2	1	16:7	11
4.	ZG. POLSK. (-1)	6 4	0	2	13:12	11
5.	TRŽEC	7	3	1	3	27:19	10
6. GRAJENA	B	3	1	2	13:12	1G
7. PODLEHNIK	B	2	1	3	12:1G	7
8. SLOVENJA VAS	B	2	1	3	1G:g	7
9. SP. POLSKAVA	B	1	3	2	11:13	B
10. CIRKULANE	B	1	1	4	B:12	4
11. LESKOVEC	7	G	1	B	g:32	1
Veteranske lige MNZ Ptuj
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 5. KROGA: Hajdina - Pragersko 1:2, Prepolje - Pohorje Oplotnica 0:0, Polskava - Zgornja Polskava 2:2, Lovrenc - Boč 0:6.
1. PRAGERSKO 5 4 10	1g:B	13
2. ZG. POLSKAVA 5 2 3 0	1G:7	g
3. BOČ 5 2 2 1	14:g	S
4. HAJDINA 5 2 1 2	1B:13	7
5. PREPOLJE 5 1 3 1	5:1G	B
6. POHORJE - OPL. 5 1 2 2	7:1G	5
7. LOVRENC 5 1 0 4	B:15	3
8. POLSKAVA 5 0 2 3	B:13	2
SKUPINA - CENTER		
REZULTATI 5. KROGA: Podlehnik		
- Videm 2:1, Skorba - Apače 5:0, Tr-		
žec - Drava 2:4. V tem krogu je		bila
prosta ekipa Leskovca.		
1. DRAVA 5 4 0 1	17:5	12
2. SKORBA 4 4 0 0	11:3	12
3. VIDEM 4 2 0 2	g:1G	B
4. TRŽEC 4 112	B:S	4
5. PODLEHNIK 5 1 1 3	B:11	4
6. LESKOVEC 4 0 2 2	4:g	2
7. APAČE 4 0 2 2	7:14	2
SKUPINA - VZHOD REZULTATI 5. KROGA: Ormož -Dornava 0:0, Bukovci - Stojnci 1:3,
Grajena - Podvinci 2:1,	Gorišnica - Markovci 1:1.
1.	STOJNCI 5 5 0 0	21:2 15
2.	GORIŠNICA 5 2 3 0	8:4 9
3.	GRAJENA 5 2 2 1	5:3 8
4.	MARKOVCI 5 2 2 1	7:9 8
5.	ORMOŽ 5 1 2 2	7:10 5
6.	PODVINCI 5 1 1 3	8:12 4
7.	DORNAVA 5 0 3 2	2:7 3
8.	BUKOVCI 5 0 1 4	3:14 1
Danilo Klajnšek
Mali nogomet m 1. SFL
Zdržali do 37. minute ...
REZULTATI 5. KROGA: Gorica
-	FC Ptuj 2:0 (0:0), Puntar Casino Safir - Sevnica 3:2 (1:0), Pekarna Duh - Svea Litija 2:10 ( 0:4), Dobo-vec - Tomi Pres Bronx 6:3 (3:1), Izola
-	Oplast Kobarid 4:2 (1:1).
1.	DOBOVEC 5	5 0	0	12
2.	SVEA LITIJA 5	4 1	0	13
3.	GORICA 5	3 2	0	11
4.	IZOLA 5	3 0	2	9
5.	OPLAST KOBARID 5	2 12	7
6.	PUNTAR CAS. SAFIR 3	2 0	1	6
7.	SEVNICA 5	10	4	3
8.	TOMI PRESS BRONX 5	10	4	3
9.	PEKARNA DUH 4	0 0	4	0
10.	FC PTUJ	4 0 0 4 0
Gorica - Krona Bar Ptuj 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Širok (37), 2:0 Ra-diškovič (40) KRONA BAR PTUJ: Trop, Miklašič,
Gajkser, Emeršič, Hebar, Kupčič, Petek, Belšak, Lovrenčič, Ilešič, Dončec, Divjak.
Novinci v 1. slovenski futsal ligi očitno plačujejo davek neizkušenosti, saj so v Novi Gorici doživeli še četrti poraz. Nogometaši ekipe Krona bar Ptuj so igrali dobro, imeli so svoje priložnosti, vendar jih niso izkoristili. Za točko je dobro kazalo do treh minut pred koncem, ko je domačinom le uspelo zadeti v polno. Seveda so gostje vse misli in energijo preusmerili v napad, da bi rezultat vsaj izenačili, kar jim ni uspelo. Goričani so to izkoristili in dosegli še drugi zadetek, s katerim so samo potrdili težko priborjeno zmago.
Niz težkih tekem Ptujčani nadaljujejo že v torek, 13. 10., ko bodo v dvorani Center ob 20. uri gostili državne prvake in udeležence evropske Lige prvakov, ekipo Puntar Casino Safir.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Mali nogomet • 1. SFL
V	torek ob 20.00 bodo nogometaši KMN Krona bar Ptuj v športni dvorani Center gostili ekipo Puntar Casino Safir, sicer udeleženca lige prvakov v futsalu, oziroma malem nogometu.
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
V	torek ob 16. uri bo v Zavrču potekala četrtfinalna mladinska tekma med Zavrčem in Dornavo.
V	sredo ob 16. uri bo v Gorišnici potekala četrtfinalna pokalna tekma v članski konkurenci med domačo Gorišnico in Aluminijem.
Ormož • Skupaj na poti k zdravju
Z gibanjem in zdravo prehrano do zdravja je naslov akcije, s katero želi Lokalna promocijska preventivna skupina vplivati na odnos ljudi do zdravja in njihovo vedenje o njem.
Zato pripravlja danes, 13. oktobra, ob 15.30, Lokalna promocijska skupina na atletskem stadionu v Mestni grabi v Ormožu test hoje na dva kilometra. Vse, ki želijo preizkusiti svoje zdravje in pripravljenost, vabijo, da se testa udeležijo. Poleg tega bo na stadionu potekala tudi predstavitev nordijske hoje in zdrave prehrane. Priporočljiva je športna obutev in obleka.
Če bo slabo vreme, bo test izveden v torek, 20. oktobra, ob 15.30, prav tako na atletskem stadionu v Mestni grabi v Ormožu.
dk, vki
Planinski kotiček
Po Mustrovi poti in kostanjev piknik
Jesen se že odeva v zlate barve. Ptujski planinci se bomo tokrat podali na bližnjo Mustrovo pot. Zbrali se bomo v soboto, 17. oktobra, ob 9. uri pred ŠRC Šumica v Cirkulanah. Tu se Mustrova pot tudi prične. Na startu vsak izletnik prejme kartonček ter čaj. Pot nas bo vodila po haloških gričih med vinogradi. Na poti ni dolgih in strmih vzponov, tako da je primerna za vse udeležence. Počasne hoje bo za slabe tri ure. Po končanem izletu nas čaka še kostanjev piknik, na katerem pa ne bo manjkalo mošta. Veselo druženje bomo popestrili tudi z družabnimi igrami. Na Ptuj se bomo vrnili v poznih popoldanskih urah. Prijave sprejemamo v pisarni planinskega društva Ptuj v času uradnih ur vsak torek in petek. Zadnji rok za prijavo je petek, 16. oktober. Število mest ni omejeno. Izlet bomo izvedli v vsakem vremenu. Vsi, ki nimate svojega prevoza, to ob prijavi povejte. Za vse te bomo organizirali prevoz z Železniške postaje Ptuj ob 8.30.
Vsi, ki se želite razgibati ter uživati v naravi, se najesti pečenega kostanja, ste na ta izlet vljudno vabljeni.
Izlet bo vodil Vlado Fridl s sovodniki.
NK Lovrenc: vodilno moštvo 2. lige MNZ Ptuj
Foto: Andrej Petrovič
S slovensko nogometno reprezentanco na Slovaškem
Slovaške zmagovalne cigare so kadili Slovenci!
V sobotno jutro smo se tako mnogi ljubitelji nogometa z našega območja vstali že relativno zgodaj, saj nas je ob 7.30 že čakal avtobus pred hajdinskim igriščem, ob 8. uri pa je sledila še popolnitev vrst na Ptuju. Nogomet je združil šoferje, ekonomiste, dijake, pravnike, novinarje, upokojence ... in poštarja! Ta je imel seveda spet glavno besedo: le kdo bi mu ugovarjal, če pa je hitro zagrozil: „Ti do petka ne boš dobil nobene pošte!" Vsaki taki grožnji je sledilo obvezno vprašanje: „Boš pivo?" Verjetno za pomiritev strasti . Nani nas je za uvod lepo pozdravil in se še sedmič odpravil na štetje vseh prisotnih. „50, vsi smo," je zaključil, nekdo pa je pripomnil, da si je tako številko zbral namenoma, da bi si jo lažje zapomnil ... Hitro je stekla debata o možnostih naših, o različnih kombinacijah pred zadnjim krogom ., o nogometu pač vsi vse vedo. Do prvega postanka je čas tako hitro minil, da nismo izčrpali še niti polovico naših kombinacij, kaj šele naših južnih sosedov Hrvatov. Še sreča, da je Boris velikodušno poskrbel za sladko malico, ob kateri smo hitro pozabili tudi na več kot 3,5 evrov drago kavo (toliko je stala ena, ne tri!). Matija B. je med drugim tudi hitro opazil, da imajo mladci na avtobusu „Rene Krhin look", našli pa smo jih tudi nekaj z Breč-kovo frizuro. Veliko ugibanj je bilo tudi o tem, zakaj Matija K. tokrat nima zraven očeta. „V Londonu sta ostala en dan več, kot je bilo planirano, zato tokrat verjetno ni smel zraven," se je glasil eden od poskusov uganitve ta pravega. „Ali pa se spet pripravlja na tekme Drave, zdaj ko je trener Fridl," je poskušal biti duhovit drugi.
Dunaj je zdrvel mimo nas, na meji s Slovaško ni bilo zapletov, zato nas je Bratislava že hitela pozdravljati v daljavi. Prvi vtis je sicer čisto socialistični, z enoličnimi škatlastimi bloki v ospredju, a se v ozadju skriva precej več optimizma. Moderne stavbe v središču se bohotijo nad mestom, še posebej lep pa je pogled z mostu čez Donavo na grad na obrobju mesta. Namesto navigacije so nas tokrat do pivnice, kjer smo imeli naročeno kosilo, vodili domačini, ki smo jih dvakrat ali trikrat povprašali za smer. Bili smo točni, natančno ob 14.00 smo bili vsi na svojih mestih za mizo. Z domačini smo se brez težav v „slovanščini" zmenili za pijačo, nekoliko več težav smo imeli pri naročanju edinega vege menija. „Pohani sirčku" ni obrodil sadov, a je bil David zadovoljen tudi s „šolatku i korenčku".
Tri proste ure po kosilu smo izkoristili za ogled Bratislave, ki s številnimi ozkimi uličicami in terasami nekoliko spominja tudi na Ptuj. Center mesta je bil rezerviran za slovenske navijače, ki si jih našel praktično na vsakem koraku: preprosto si sledil zvokom „Kdor ne skače ni Slovenc", ki so te nezmotljivo pripeljali v veselo družbo. Dobro slovaško pivo je pač našlo pot v mnoga slovenska grla . Ta so bila seveda nujno potrebna takšnega gašenja, saj so bile pevske obremenitve pač velike. Simpatičnega
Foto: Črtomir Goznik
Združeni slovenski navijači na tribunah 69 let starega »Opečnega polja«.
Foto: Črtomir Goznik
Po tekmi so naši navijači Južno Afriko čutili še veliko močneje ...
Kosovca, ki že vrsto let živi na Dunaju (v Bratislavo je prišel z družino na izlet) je zanimalo, kaj se dogaja, zato je pristopil. Ko smo mu povedali, se je raz-govoril: „V Sloveniji sem leta 1980 služil vojsko, najprej v Ajdovščini, nato še v Ljubljani. Čudovito mesto, mnogo lepše kot Bratislava. Na tisto leto imam čudovite spomine. Držal bom pesti nocoj za Slovenijo, zmagajte."
»Zašpilajte nekaj«
Zaradi podrobnosti imen Slovenija in Slovaška smo v mestu videli številne napise Slovenska restavracija, Slovenski pub . , zato smo se zares počutili kot doma. K domačemu vzdušju sta svoje prispevala tudi dva mladoporočenca, ki sta si po poroki sredi Bratislave omislila še poročno fotografiranje na enem od trgov. Kot se za mladoporočenca spodobi, sta si svojo pred matičarjem pravkar potrjeno ljubezen izkazovala tudi med fotografiranjem. Prvemu poljubu je sledil gromek aplavz zbranih slovenskih navijačev, kakršnega na svoji poroki verjetno ne bo deležen niti George Clooney ... Po tem smo vzeli pot pod noge v smeri visokega hotela Kyjev, kjer nas je čakal naš avtobus. Ob njem pa Prlek tours z domačimi godci. „Zašpilajte nekaj," je bilo dovolj in že so igrali sredi ulice. Če ne bi strogi Nani pogledal na uro,
bi se zabava lahko zavlekla ...
Ko se je naš avtobus ustavil na določenem parkirišču, nam ni preostalo drugega, kot da do stadiona spet malce „pretegne-mo kosti", saj je bilo do tja precej več kot kilometer. Novinarji smo se takrat ločili od drugih in odšli v bližnji nacionalni teniški center opravit vse formalnosti v zvezi z akreditaci-jo. In nato hitro na 69 let stari stadion Teherne pole (Opečno polje), ki je bil slabo uro pred začetkom že skoraj poln. „Daj-
mo navijači, pokažimo gostom, kdo je tukaj domačin," je preko mikrofona podžigal uradni napovedovalec in Slovaki so mu zbrano sledili z vzkliki domačim zvezdnikom. A kljub temu niso mogli popolnoma preglasiti več kot 2500 Slovencev, ko so na zelenico pritekli naši re-prezentanti z Novakovičem na čelu. „Slo-ve-ni-ja, Slo-ve-ni-ja," je odmevalo iz dela stadiona, kjer so se bohotile naše zastave in napisi naših navijaških skupin.
Foto: Črtomir Goznik
69 let staro »Opečno polje« ne skriva svojih let ...
»Radio Ptuj, vaši so glasni, a zmagali bomo mi!«
„Radio Ptuj, vaši so glasni, a bomo kljub temu zmagali 3:0," me je nagovoril prijazni domačin Jano na moji desni (moje delovno mesto je bilo na robu novinarske tribune, v rokah pa sem imel mikrofon z znakom Radia Ptuj), in mi v očitnem lastnem zaverovanju v uspeh Slovakov nudil razne dobrote iz svoje točilnice pod stolom; imel je namreč precejšnje zaloge piva in žganja. „Pijte, da boste vsaj malo utopili žalost, ki vas čaka," si je mislil. Ko sem mu „nudil" remi, se je samo nasmejal. Po nekaj minutah igre in pobude naših mu ni bilo več do smeha; pokonci ga je držal le še aktivni rezultat 0:0. Ob polčasu je spustil nekaj krepkih na račun prepočasne igre Slovakov, vse večkrat pa je spraševal: kateri je to s številko 17 (Kirm), pa številko 11 (No-vakovič) . Kljub temu mu optimizma še ni zmanjkalo. „Ham-šik bo odločil v našo korist," je zatrjeval. Ob fantastičnem golu Birse je ves slovenski del novinarske tribune skočil v zrak (kaj se je dogajalo med slovenskimi navijači, verjetno ni treba posebej opisovati), Jano pa je s svojimi kolegi nemo obsedel na stolu. Še cigaro, ki jo je prej neutrudno vlekel, je ugasnil. Bolj se je tekma bližala koncu, bolj samozavestno so delovali naši na igrišču, štiriminutni podaljšek pa je bi vendarle preveč za naše živce. Sosednja ekipa POP TV-ja je celo odštevala sekunde . Ko je Nova idealno podal do Pečnika, ta pa je ne-
Foto: Črtomir Goznik
Veselje po tekmi je bilo pristno in nepopisno, dresi so poleteli med navijače. »Slo-ve-ni-ja, Slo-ve-ni-ja ...,« je odmevalo po stadionu Slovana.
ubranljivo zadel, je bilo naših muk dokončno konec. Zmaga je naša! To je korektno priznal tudi Jano. „Zasluženo ste zmagali, bili ste dosti boljši. Vi greste v Južno Afriko, saj naši ne bodo premagali Poljakov," je dodal malce nepričakovano in slovenskim novinarjem razdelil posebne „zmagovalne" cigare, ki jih je imel pripravljene za primer zmage Slovakov. „Morda pa bomo šli v Južno Afriko oboji, mi kot zmagovalci skupine, vi pa preko dodatnih kvalifikacij," sem ga poskušal spraviti v boljšo voljo, a se je samo kislo nasmejal in odšel.
Naši igralci in strokovno vodstvo so še nekaj časa po koncu zadnjega žvižga nemškega sodnika slavili skupaj z navijači, delavci na stadionu pa so s strehe že začeli snemati pripravljeni ognjemet. Preko igrišča se je v slačilnico mudilo premieru Borutu Pahorju. Pozneje nam je na izhodu iz slačilnic Valter Birsa z nekoliko zadržka vendarle povedal, kaj jim je rekel predsednik vlade: „Bil je kratek: najprej nam je vsem čestital, nato pa obljubil, da se bo namazal s črno kremo, če se uvrstimo na SP." Prvi so iz slačilnic sicer prihiteli domačini, ki pa niso bili nič kaj zgovorni pred novinarji. Povsem drugače je bilo v našem taboru. „Nihče več ne more reči, da smo igrali samo' borbeno, simpatično, požrtvovalno; tokrat smo že drugič zapored ob vseh teh prvinah prikazali pravi, moderni nogomet, s katerim se lahko zoperstavimo vsakemu tekmecu," je bil zadovoljen selektor Kek. Brez dvoma tudi vsi slovenski navijači, ki so se razkropili po Bratislavi ali se odpravili direktno domov. Mi smo bili med slednjimi ... Kljub zmagi je bilo med vožnjo razmeroma mirno, očitno smo vsi na Opečnem polju pustili skoraj vse zaloge moči. Reberca in kranjske klobase so nam ob pol drugi uri zjutraj na avstrijskem počivališču kljub vsemu teknile . Nekaj pred peto uro smo že bili na Ptuju. „Samo še eno glasbeno željo na Radiu Ptuj si želim pred spanjem," sem rekel Črtu in že sva bila na poti tja, kjer nama Patricija tega seveda ni mogla zavrniti. Kolega Martin je najino prisotnost takoj izkoristil za jutranji pogovor v živo in tako je avantura Slovaška pred odhodom domov dobila epilog ob 5.30 v radijskem studiu .
„Držite se v San Marinu," bo morda nekdo rekel selektorju Keku ta teden, mi pa bomo šli za vas v živo preverit, ali bo ta želja zadostovala za neposredno uvrstitev na SP ...
Jože Mohorič
Ptuj • Sedemdeset let Ladislava Pulka
Zborovodja, ki je zaznamoval svoje obdobje
Bolje pozno kot nikoli ... Tako nekako razmišljam in cincam, v nekem pričakovanju hvaležnosti, tiste hvaležnosti, ki je pri nekaterih ni zaznati, pri drugih pa se ne zdi tako pomembna, kot bi naj bila. Skoraj tri mesece sem pozorno prežal, ali bo kje v širši javnosti omenjena okrogla obletnica na Ptuju, pa tudi širše znanega zborovodje Ladislava Pulka, ki je na pragu poletja praznoval okroglih 70 let.
Precej nas je, ki smo z njim skupaj prehodili (prepeli) kar nekaj te poti, tega pevski kulturi predanega obdobja, zato to moje razmišljujoče cinca-nje, saj bi menda drugim pisanje ob jubileju bolj pritikalo. Pa vendar. Naše življenje je stalno gibanje, ni postanka, je samo pot, včasih vijugasta, zdaj ravna, je pot navzgor, pa tudi navzdol. Le tako ima življenje svoj določeni smisel.
Zaslutil sem ta smisel tam nekje proti koncu sedemdesetih prejšnjega stoletja, ko sem po krajši avdiciji, a temeljiti preizkušnji, lahko na vaji prisedel med druge tenorje pri moškem zboru takratnega DPD Svoboda v Kidričevem. Imel sem nekaj izkušenj iz zborovskega petja, vendar za pedantnega, nezaupljivega predvsem pa na trenutke strogega zborovodje Ladislava Pulka, da bi se lahko hitro »šopiril« na nastopu zbora, ne. No, tudi to sem dočakal. Zbor je takrat imel zelo dobro glasovno zasedbo z dobrim glasovnim razponom. Zboro-
Foto: Črtomir Goznik
Ladislav Pulko in njegov pevski zbor iz tretjega življenjskega obdobja - moški pevski zbor Jezero Budina-Brstje
vodja se je tega zavedal, saj je zelo dobro poznal sposobnost in zmogljivost pevcev, zato je posegal po vse zahtevnejšem repertoarju. Pa tudi odnos in zagnanost pevcev do pesmi je bil skorajda maksimalen. Na vaji zbora to ni bilo problem osvojiti, na nastopu pa se je
pokazala tista zame prevelika samokritičnost vegetativnega tipa zborovodje, prenesena na večino pevcev, kot neljuba trema, vznemirjenost, ki se je pevec težko znebi, če to zaznava na zborovodji.
Vlada je poleg (pre)velike-ga čuta odgovornosti in na-
tančnosti zaznamovala še doslednost. Vrlini, ki jih ljudje na splošno ne zmoremo ali pa ne znamo osvojiti, on jim je ostal zvest do danes. Včasih je zaradi takšnih načel naletel na nevšečnosti in nerazumevanje celo pri svojem pedagoškem delu, zagotovo pa pri tistih,
Upravna enota Ptuj
PRODAJALEC, PRODAJALEC DELIKATESE -SUPERMARKET JAGER DUPLEK - M/Ž ; PRODAJA TRGOVSKEGA BLAGA TER DELIKATESE , PREVZEM , SKLADIŠČENJE , NAROČANJE , ZARAČUNAVANJE TRGOVSKEGA BLAGA., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT.
PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PRE-HRAMB. ARTIKLOV, PRODAJALEC MESA - DELOVNO MESTO JE ZA P.E. MAJŠPERK - M/Ž ; PRODAJA, PREVZEM , SKLADIŠČENJE , MESA TER PONUDBA LE TEGA, ZARAČUNAVANJE , določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba , vozniški izpit B-kategorije. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST PRODAJE IN NAJEMA M/Ž - M/Ž ; PRODAJA ZAŠČITNIH OBLAČIL, VODENJE IN ORGANIZACIJA PRODAJNIH AKCIJ, OGLAŠEVANJE, PRIPRAVA PONUDB IN SPREMLJANJE REALIZACIJE, ISKANJE NOVIH IN SERVISIRANJE OBSTOJEČIH KUPCEV, TRŽENJE IN PRODAJA NAJEMA IZDELKOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCI-ONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O., RO-GOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, ŠTRUCL ALENKA, 7797111, info@ zascita-ptuj.si.
OBLIKOVALEC KOVIN, KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR - M/Ž ; MONTERSKA IN KLJUČAVNIČAR-
SKA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., ŽAMENCI 8 B, 2252 DORNAVA, DARKO, 040 504 918, info@makslmus.blz.
KLEPAR-KROVEC, KROVEC, KROVEC- KLEPAR - M/Ž ; KRO-VSKO KLEPARSKA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, enolzmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. HERCOG ROBERT S.P.-KLEPARSTVO, HERMA-NOVA ULICA 3, 2250 PTUJ.
RAČUNALNIŠKI TEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, PRODAJALEC - SERVISER - M/Ž ; PRODAJA IN SERVIS V TRGOVINI Z RAČUNALNIŠKO IN MOBILNO OPREMO, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil
-	zahtevno, delo s preglednicami -zahtevno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij -osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - zahtevno. POVERON, računalništvo in posredništvo, d. o. o., ULICA 25. MAJA 13 , 2250 PTUJ, ZELENIK UROŠ, 051/356246, uros@poveron.net.
RAČUNALNIŠKI TEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, PRODAJALEC - SERVISER - M/Ž ; PRODAJA IN SERVIS V TRGOVINI Z RAČUNALNIŠKO IN MOBILNO OPREMO, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil
-	zahtevno, delo s preglednicami -zahtevno, delo z bazami podatkov
- osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij -osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - zahtevno. POVERON, računalništvo in posredništvo, d. o. o., ULICA 25. MAJA 13 , 2250 PTUJ, ZELENIK UROŠ, 051/356246, uros@poveron.net.
MONTER KONSTRUKCIJ, MONTER - M/Ž ; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, KOORDINIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI IN SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL SKLADU U NAVODILI PREDPOSTAVLJENE VODJE, SKRB ZA ZA UČINKOVITO PORABO DEL. ČASA, določen čas do dokončanje del, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 629 eUr bruto / mesečno. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22 , 2288 HAJDINA, BO-ROVŠAK ALBIN, 02/ 787-55-15, be-kem@bekem.si.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž ; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-ka-tegorije, 380 EUR bruto / mesečno. VIOLETA KODRIČ s.p., ALIBI BAR, ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ, KODRIČ VIOLETA, 041652511,.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR - M/Ž ; PRIPRAVA HRANE PO NAROČILU, MALIC, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-kategorije. BRAČIČ JULIJANA s.p., GOSTIŠČE MAJOLKA, JUROVCI 1 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, BRAČIČ MIRKO, 041 760-526.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, BLAGAJ-NIK-RECEPTOR - M/Ž ; DELO V BLAGAJNI V IGRALNEM SALONU IN DELO V RECEPCIJI V HOTELU, dolo-
čen čas 18 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. MEMORIA DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, BLAGAJNIK RECEPTOR - M/Ž ; DELO V BLAGAJNI V IGRALNEM SALONU IN DELO V RECEPCIJI V HOTELU, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. MEMORIA DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ, LISJAK MARTIN, 02 779-82-01.
EKONOMSKI TEHNIK, REFERENT V PISARNI - M/Ž ; SPREJEM STRANK, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo. DELNICA, POSREDNIŠTVO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA, KOLAR SONJA, 0590 76204, studio4@delnica.si.
ELEKTROINŠTALATER, ELE-KTROMONTER - M/Ž ; ELEKTRO MONTAŽA, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. MICROCHIP ELEKTROTEHNIKA, KOZEL MITJA s.p., PODLEHNIK 5 F, 2286 PODLEHNIK, KOZEL MITJA, 051343741.
STROJNI TEHNIK, KONTROLOR - M/Ž ; KONTROLA KONČNIH IZDELKOV ( DELO V MERILNICI), določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. VUČKOVIČ ALEKSANDER S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ, KOLENKO DANIELA, 031262740.
ki so na življenje gledali s tistega ohlapnega - lahkotnega, slabšalnega zornega kota. Sam sem cenil in spoštoval takšen način načelnosti, še posebej, če je bila navzoča pri tako imenovanem »prosto po pevcu«, ko nisi bil na očeh avditorija. Imel sem občutek, lahko da je tako tudi bilo, da je bila zlitost petja optimalna, Vlado je bil takrat tisti »ta pravi«, kot zborovodja in pevec. Ne gre in ne morejo uiti iz spomina tista pristna druženja, ko doživljaš bistvo te pripadnosti neki skupnosti.
V prvi polovici 80. let prejšnjega stoletja, ko je moškemu zboru DPD Svoboda Kidričevo nadvse odgovorno predsedoval Jože Huzjan in je zbor gostoval po raznih krajih takratne skupne države, se je tudi zborovodja Pulko zavedal svojega poslanstva, pa tudi tega, da zbor izven svojega kraja nekaj in nekoga predstavlja. Priprave pred vsakim nastopom so bile zanj samoumevne, spoštljivo in odgovorno vlogo je zbor pod Pulkovo taktirko moral opraviti tudi na pogrebnih slovesnostih ...
Nadvse odgovoren je bil nje-
Prejeli smo
Komu so potrebni lokali, kot je bar Baron?
V zadnji številki Štajerskega tednika sem prebrala članek z naslovom Spalno ali zabaviščno naselje?
Vsebina članka spominja tudi na nočne kalvarije stanovalcev na začetku Prešernove ulice, še posebej tistih, ki mejimo na grajski hrib.
Naj poudarim, da se ne strinjam z besedo v naslovu Spalno, ker svoje stanovanje ne dojemam kot spalno, ampak kot svoj dom, v katerega se zelo rada vračam in v njem z veseljem prebivam. Seveda, če mi vrla mladina to dopušča, še posebej ob petkih in sobotah ponoči ali kar tja do ranega jutra. Bom kar zapisala: v baru Baronu se zbirajo že v dopoldanskem času, vanj zavijejo na poti v šolo ali pa iz nje, in tam ostanejo kar do konca. Že ob vstopu na grajsko pot jih vabi tabla z vsemi storitvami, tudi s takšno, da je pivo samo po 1,70 eur. Potem so glasni, alkoholizi-rani, ob preglasni glasbi se prepirajo, razgrajajo in to vse do jutranjih ur ali pa vse dokler ne pokličem 113 (informacija, da ni pritožb razen s Slovenskega trga, je torej netočna). No, in potem sta tu še slavno grajsko stopnišče ter nezavarovana stara podrtija brez oken in vrat. V soboto in nedeljo zjutraj pa najprej vzamemo vrečo za smeti, v katero pobiramo embalažo in razbito steklovino.
Zamislite si človeka, ki cel teden trdo dela, se ubada z vsemi problemi, ki so značilni za ta
gov pristop pevskim revijam na Ptujskem. Niso bile redke pesmi v njegovi priredbi.
Več ko polna tri desetletja je skrbel za zborovsko petje v Kidričevem, v mlajših letih vodil moški zbor v Majšperku, dirigiral moškemu zboru na Grajeni, vseskozi je kot pedagog - učitelj glasbene vzgoje - dal velik svoj prispevek šolskemu zboru . In danes . Danes pa se je kot vsaka zrela, samokritična osebnost, kar Vlado zagotovo je, posvetil pevcem podobne miselnosti, podobne njegovemu zdajšnjemu gledanju. Zdaj skrbi za svojo dušo in za moški zbor Jezero Budina-Brstje, za zbor, ki se mu je zaupal (in on njemu) od svojega začetka s pevci v spoštljivem tretjem življenjskem obdobju, obdobju, ki mu tudi Vlado zdaj že zavestno pripada.
Pripada pa tudi svojemu (rojstnemu) Rodnemu Vrhu, kjer ljubiteljsko neguje svoj vinograd, predano kletari z žlahtno kapljico. Da bi jo še dolgo tudi užival, pa ne samo ob okroglih obletnicah, kot je bila tista prvega junija letos .
E. A.
čas, da bo temu naredil konec, ker enostavno ne zdrži teh ponavljajočih se nočnih mor. Kaj se bo zgodilo? Njemu marsikaj, njim nič, saj za Ptuj velja slogan: alkoholizem smo ljudje. Pa ne mislite, da so med njimi turisti. Turisti pridno hodijo po poti na grad, kjer je vse nastlano, pobruhano in razdejano in občudujejo prekrasen razgled na naše mesto. Kaj si ob tem mislijo, ne vem. Vem samo, da se tisti, ki bi lahko kaj storili za naš lepi Ptuj, do gradu pripeljejo z avtomobilom in potem res ne morejo ne vedeti in ne videti, da poti na grad ne bodo rešile samo prenovljene stopnice.
Po prebranem članku se mi je zdelo, da pa bo nocoj najbrž mir in bom lahko šla v posteljo nekje do polnoči. A zmota, velika zmota!!! Najprej so se še skoraj otroci zapijali na grajskih stopnicah, se v opitem stanju sporekli, nato skupinsko bruhali tako, da se je gotovo slišalo do Term, in se nazadnje odvlekli v mesto. Bo sedaj mir, sem se vprašala. Še večja zmota!!! Gostje lokala Baron so se preselili na dvorišče Prešernove 8, zakurili ogenj in ob njem uživali ob pijači in veselem razpoloženju. Adijo, še eno spanje.
Namesto zaključka: podpiramo zahteve stanovalcev Slovenskega trga (hrup od tam se sliši tudi do nas), obveščamo odgovorne, da nekateri še delamo in zato potrebujemo tudi spanje, pa naj že spoznajo, da alkoho-lizirana mladina (od kod jim denar) ne bo pospešila razvoja turizma na Ptuju.
V imenu stanovalcev Prešernove ulice 10 in v imenu vseh tistih, ki si ne upajo klicati številke 113, ker se bojijo zase,
Breda Hrobat

Okoli sveta (13) • Piše: Filip Kovačič
Samo ena ali tri Kitajske?
Foto: F. Kovačič
Mesto Zhuhai
Kitajski Zhuhai je prvo čisto pravo kitajsko mesto, ki sem ga obiskal. Nahaja se ob Južnem Kitajskem morju, tik ob meji z Macaom. Pravzaprav je bilo to mesto, ki mi je bilo prej popolnoma neznano, izbrano kot ena izmed 40 največjih atrakcij na Kitajskem! Mesto ima še velike turistične možnosti. Združeni narodi so namreč mestu dali 'Mednarodno priznanje za dokaz, kako izboljšati življenjski prostor v praksi'! Zhuhai ima kar 1,3 milijona prebivalcev, kar je za Kitajsko pojmovanje mogoče malo, vendar za nas, uhhh ...
Mesto je znano tudi pod imeni Romantično mesto in pa Mesto stoterih otokov. Zanimivo, ko sem se sprehajal po mestu, je veliko mladih ponujalo prospekte za nakup nepremičnin. Ker me je zadeva zanimala, sem se odpravil skupaj s študentom v glavno pisarno. Večni problem je seveda komunikacija, kajti Kitajci zelo slabo govorijo angleško. Cene stanovanj novogradenj tik ob morju, ki sem si jih pozneje iz avtobusa tudi ogledal, so kar ugodne. Kvadratni meter luksuznega stanovanja s čudovitim pogledom na zaliv je od 300 do 500 /m2. Je morda kdo zainteresiran za nepremičninsko naložbo na Kitajskem?
Macao ali Macau so najprej naselili ribiči iz Guangdonga. Portu-
Dekleti iz mesta Zhuhai
galci so ime spremenili v Macao. Po opijski vojni, ko so Britanci ustanovili Hongkong, je veliko trgovcev zapustilo Macao in od takrat se je Hongkong razvijal hitreje. Mesto spada k Posebni administrativni regiji Kitajske od 20. decembra 1999 in podobno kot Hongkong uživa poseben položaj po principu 'ena država, dva sistema'. V Macau živi okrog 500.000 prebivalcev. Macao je zanimiva mešanica Portugalske, Kitajske in Las Vegasa. Zanimive so stare kolonialne stavbe, cerkve, barvito tlakovani trgi in napisi na ulicah in kažipotih, ki so v portugalščini in kitajščini. Na drugi strani pa so bleščeči ogromni hoteli, ki jih gradijo igralniške multinacio-nalke. Zanimivo, da v Macau vozijo po levi, čeprav je bil 450 let portugalska kolonija. Očitno je bila navezanost na Hongkong tako velika, da je pod njegovim vplivom vožnja prešla na levo stran. Mogoče pa je videti avtomobile tako z volanom na levi kot na desni strani. V Hon-gkongu seveda vozijo po levi, kar je razumljivo. Po drugi strani pa sem opazil, da so na tekočih stopnicah in pločnikih označbe, ki opozarjajo
pešce, naj hodijo po desni, hitrejši pa jih naj prehitevajo po levi. Verjetno vpliv Kitajske, saj tega zagotovo ni bilo v času puritanske angleške vladavine, ki se strogo drži tudi takih pravil. Na Kitajskem seveda vozijo po desni in lahko tudi kadijo v lokalih. Zanima me, ali bodo začeli počasi uvajati desno pravilo tudi v Macau in Hongkongu. Ko se v deževnem dnevu sprehajam po tihih tlakovanih ulicah obrobja mesta, si predstavljam, da sem na Portugalskem. Nekje na Madeiri ali Azorih ... Žal le do prvega kontakta s kitajskim obrazom, ki me spravi na realna tla, saj je tukaj kar 95 % ljudi kitajskega izvora .
Hongkong, Macao in Kitajska imajo različno valuto, vendar lahko v kitajskem Zhuhaiu normalno pla-čuješ z vsemi tremi valutami, najraje imajo hongkonške dolarje. Tudi v Macau z veseljem sprejemajo HK dolarje, še posebej v kazinojih. Prav v tem mesecu je kitajski juan prvič prehitel HKD po paritetni vrednosti. Po eni strani Hongkong skrbi, ker ni bil več konkurenčen pravi Kitajski, ker je bil juan poceni, po drugi strani pa si Hongkong,
/j
Foto: F. Kovačič
ki ima trdno valuto HKD, ne more predstavljati, da jih kitajski juan prehiti. Kitajska ima že nekaj časa vsako leto veliko gospodarsko rast, celo večjo od Hongkonga. Če bi se moral odločiti, kje živeti, bi se vsekakor odločil za Macao! Manjše mesto, lepo razvejano, obkroženo z morjem, ozke ulice in manj onesnaženo. Mesto, ki še ima dušo. Upam, da mu jo nove in nove igralnice ne bodo odvzele. Pred kratkim je ameriška igralniška veriga v Macau odprla največjo igralnico na svetu! Dobil sem vtis, da so Kitajci precej neprijazen narod. Zelo, zelo redko na ulici srečaš nasmejan kitajski obraz, razen pri otrocih. Kitajska vlada je v Peking, Šanghaj in ostala največja mesta poslala na tisoče prostovoljcev in udi plačanih igralcev, ki bodo učili Kitajce, kako se nasmejati. Znani so namreč kot ljudje kamenih obrazov in samo 2% se jih nasmeji ob srečanju s tujcem. Moje potovanje po kitajskih deželah se je zaključilo in pravzaprav nisem posebej žalosten zaradi tega, čeprav tudi vem, da je prava Kitajska v notranjosti dežele in potrebno bi bilo preživeti še veliko več časa tam, da bi lahko v resnici sodil. Še posebej, ker je to najštevilnejši narod s 6000-letno kulturo in prav kmalu tudi verjetno najmočnejšim gospodarstvom na svetu.
Njihova velika npomanjklji-vost: premalo znanja tujih jezikov in pregovorna neprijaznost, celo osornost.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Kako naj razumem svojo družino
Smo sedemčlanska družina, imam starejšega brata in tri mlajše sestre. Stara sem 21 let in študiram. Problem pri nas je, da se nenehno počutim poniževano in zasmehovano. Nič, kar naredim, ni toliko dobro, kot naredi brat. Njegova punca je popolna, vse, kar naredi, je od staršev sprejeto s pohvalo. Vse, kar sem jaz in je moje, je nevredno, zasmehovano in poniževano. Tudi moj fant ne sega bratovi punci do kolen. Ne vem več, ali sem jaz preobčutljiva ali so res oni problem.
Imam občutek, da se precej delimo na popolne in »oslabele«. Imam občutek, da je bratu to malo stopilo v glavo in se do mene ne obnaša več kot do sestre, temveč bolj, kot da bi mi bil oče - ima se za glavo družine, govori mi, kaj naj počnem, oziroma se dostikrat norčuje iz mene, češ da hodim na bedast faks, in ko mu zamerim, mi reče da ne razumem šale. Oče je tiho, skuša biti nepristranski, komentira le, če gre za kaj resnejšega - na tak pogovorni način, z razumom, medtem ko pa mama vse ponavlja za bratom, ker je zanjo postal nekakšen vzornik. In odkar se brat norčuje iz mene, je to začela početi tudi ona, vendar na drugačen način. S svojim obnašanjem mi daje občutek, kot da sva jaz in moj fant manjvredna, slabša od brata in njegove punce. Vem, saj sva res - ampak še vseeno
boli, zelo boli, kadar imam tak občutek med ljudmi, ki jih imam najraje na svetu. Za njih hočem biti tudi jaz popolna, in bolj kot se trudim, manj sem. No, pošteno povedano, se zadnje čase sploh več ne trudim, vse sem spustila iz rok, padla sem prvi letnik faksa (vendar to še ni toliko povezano s tem), padla sem v neko depresijo, zredila sem se, postala sem lena, sploh nimam volje doma kaj postoriti (oziroma postorim, vendar kar naenkrat mi je vse težko), začela sem se prepirati s fantom, ker sem želela, da sva boljša, in sem ga tako primerjala z bratom in želela, da je tudi on tako vljuden, priden, tako vzora vreden...
Lepo pozdravljeni!
Veliko stvari se dogaja v sedemčlanski družini. Vsak član družine odigra svojo vlogo. Vsak nosi del čutenj družinskega sistema. Eden nosi ponos, drug je grešni kozel, tretji je morda heroj ... Tudi vaša vloga se najde nekje v tem sistemu in je del njega. Prvo, kar bo potrebno, je, da začnete razmejevati, kaj je vaše in kaj je od drugih. Nosite nek sram družinskega sistema, ki ni vaš. Morda bi si poiskali terapevtsko pomoč, da počasi začnete razmejevati, kaj je vaše in kaj ni. Vi niste slabi in manjvredni, samo doživljate se tako, ker ste nase prevzeli del občutij, ki jih staršema sedaj ni več potrebno čutiti, saj jih nosite vi. Poskušajte razmejiti, da je to njihovo, preveč vzamete
nase in potem padate v depresije, ker se doživljate, da z vami nekaj ni v redu, da ste napaka. Sram je zelo močno čutenje, in če ga ne prepoznaš, te lahko pahne v globoko depresijo in obup.
Nihče v tej družini ni začuten, tudi brat ne, ki nosi vlogo družinskega heroja. Kot pravite, se veliko pogovarjate, vendar se ne začutite v tem, kar doživljate drug ob drugem. V bistvu živite drug mimo drugega in vsak v svojem svetu, vsak s svojo stisko, ki jo nosi v tišini in ni prostora zanjo, da bi jo izrazil med najbližjimi.
Poiščite si pomoč, ker boste depresijo težko obvladali sami. Morda jo s fantom poiščeta skupaj, saj se bosta tako lažje povezala in začutila v tem, kar nosita v sebi in vaju boli. Tudi vaš fant nosi v sebi najverjetneje podoben svet kot vi, samo besed nimata, da bi o tem spregovorila in se v tem povezala, našla stik. Težko je, vendar se da. Počasi boste razmejili, da to ni vaš svet, ni vam potrebno telesa basati s hrano, ker vam je nekdo rekel, da niste v redu. Ni vam potrebno vsega vzeti nase, poglejte brata v oči in uvidite, da je to njegov odnos, ki nima nobene zveze z vašo samozavestjo. On odceplja svoj slabi jaz in vi vse vzamete nase. Če pa bi pogledali globlje, bi spoznali, da je to svet vašega brata, ki se ga boji začutiti. V sebi je zelo sam, ponižan in razvrednoten, poln sramu, samo boji se čutiti ta svet, čutite pa
ga vi. On pa nosi tisti del, ki ste ga vi odcepili. Preberite knjigo Alice Muller: Drama je biti otrok. Lažje boste razumeli vloge v družini in zakaj nekdo nosi določeno vlogo.
Vse te vloge vam omogočajo, da se v resnici nikoli ne srečate v ranljivosti in v tem, kar čutite v sebi. Je preranljivo. Vi pa vseeno lahko naredite korak v tej smeri in začnete delati na sebi. Drugi se ne bodo spremenili, če želite narediti spremembo, boste morali začeti sami in sčasoma boste lahko te spremembe vnesli v družinski sistem, kajti vaš odnos bo drugačen, vaša zaznava se bo spremenila. In to je edino smiselno, starši bodo ostali takšni, kot so, le vaše zaznave bodo drugačne. Zato ima vse, kar naredite na sebi, smisel za vas, lažje vam bo živeti s tem, kar nosite v sebi, in počasi bodo tudi ta čutenja izgubljala na moči.
Upam, da sem vam vsaj delno odgovorila na vprašanje, imejte se lepo, pa srečno - vredni ste je.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: OSO SSS GOS
Na valovih časa
Torek, 13. oktober
Danes goduje Edvard.
1753 je s posebnim patentom cesarica Marija Terezija naročila popis prebivalstva po starosti, spolu in stanu. 1821 se je rodil nemški patolog Rudolf Virchow, utemeljitelj ce-lularne patologije.
1884 so se dogovorili, da bo na čast angleškega astronoma Johna Flamsteeda poldnevnik, ki teče skozi Greenwich, imel zemljepisno dolžino nič.
1918 so se sestali v Celovcu nemški narodni sveti in se izrekli za »neomejeno pravico do samoodločbe nemškega naroda«. 1925 se je rodila britanska političarka »železna lady« Margaret Thatcher.
Sreda, 14. oktober
Danes goduje Veselko.
1644 se je rodil pripadnik angleških kvekerjev William Penn, ustanovitelj ameriške kolonije Pennsylvanie. 1873 je začel izhajati v Ljubljani politični list Slovenec. 1920 so razglasili končne rezultate koroškega plebiscita. 1939 je prišla v Španijo je prišla prva skupina tujih prostovoljcev, ki so se bojevali v španski državljanski vojni na strani republikancev.
1947 je ameriški preizkusni pilot Charles Chuck Yeager prvič prebil zvočni zid. Četrtek, 15. oktober Danes goduje Terezija.
Danes je svetovni dan hoje in svetovni dan kmetic.
1582 so pri štetju enostavno preskočili 10 dni in za tem dnem zapisali 15.oktober.
1821 so deželni stanovi ustanovili v Ljubljani Kranjski deželni muzej.
1844 se je rodil nemški filozof Friedrich Nietzsche.
1857 je bila v celoti zgrajena proga Dunaj-Maribor-Ljubljana-
Trst.
1889	je koroški deželni šolski svet priznal pravico do šole v slovenskem jeziku na Jezerskem.
Petek, 16. oktober
Danes godujejo Jadviga in sv.Gal.
Danes je svetovni dan hrane in svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar.
1476 so se »soseske« ob spodnji Zilji in Dravi, ki so se združile v kmečko zvezo, pritožile koroškim deželnim stanovom zaradi zanemarjanja deželne obrambe pred vpadi Turkov. 1801 se je rodil hrvaški politik in vojak, hrvaški narodni junak ban Josip Jelačic.
1854 se je rodil irsko-angleški pesnik in pisatelj Oskar Wilde. 1886 se je rodil prvi izraelski ministrski predsednik David Ben Gurion.
1888 se je rodil ameriški dramatik Eugene O'Neill.
1890	so odprli železniško progo Ljutomer-Gornja Radgona-Radgona.
1898 je umrl v Gorici slovenski narodni buditelj in publicist Andrej Marušič. Petek, 17. oktober Danes goduje Marjeta.
Danes je mednarodni dan boja proti revščini in svetovni dan travme.
1570 so izdali Razglas o novem vinskem davku, kar je bil prvi uradni dokument v slovenščini. 1714 je umrl slovenski pridigar Janez Svetokriški. 1868 so v Ljubljani ustanovili Društvo za brambo narodnih pravic.
1912 se je rodil v Dolnji Bistrici pri Ljutomeru pisatelj Ferdo Go-dina.
1943 je imela v Dobrniču na Dolenjskem svoj prvi kongres Slovenska protifašistična ženska zveza. Nedelja, 18. oktober Danes goduje Luka.
1597 je nadvojvoda Ferdinand imenoval za ljubljanskega škofa Tomaža Hrena.
1787 se je rodil ameriški inženir Robert Livingston Stevens. 1832 se je rodil v Novem mestu politik in društveni organizator Etbin Henrik Costa.
1868 je bil v Veliki Otavi pri Šempasu prvi slovenski tabor na Primorskem, na katerem se je zbralo okoli 10.000 ljudi, predvsem goriških Slovencev.
1915	se je začela tretja soška bitka v prvi svetovni vojni.
1916	so ustanovili v Ljubljani Narodno galerijo.
1941 je Heinrich Himmler izdal novo odredbo o množičnem izgonu Slovencev. Ponedeljek, 19. oktober Danes goduje Edvin.
1781 so tri tedne po začetku ameriškega obleganja pod vrhovnim poveljstvom Georgea Washingtona kapitulirali Britanci v Yorktownu.
1890 so odprli železniško progo Lendava-Čakovec.
1909	so ustanovili v Trstu podružnico Glasbene matice.
1910	je Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem zaradi strahu pred ponovnim ponarejanjem rezultatom ljudskega štetja sklenilo izpeljati zasebno ljudsko štetje.
AvtoD£OM
Za puntovo evolucijo porabili 220 milijonov evrov
Grande punto je kot eden izmed Fiatovih najpomembnejših avtomobilov po dobrih štirih letih proizvodnje dočakal diskretno prenovo zunanjosti, pa tudi notranjosti. Pomladitev je prinesla spremenjeno ime punto evo, za tri centimetre daljšo karoserijo, varčnejše motorje ter sistem start & stop.
Punto je ob oblikovni in tehnološki osvežitvi izgubil aktualno oznako grande, ker so se v Torinu odločili za preimenovanje v punto evo in s tem jasno nakazali, da gre za evolucijo obstoječega modela. Tricentimetrski prirastek pri dolžini avtomobila (4,06 m) je posledica menjave obeh odbijačev, obenem so nekoliko spremenili tudi podobo žarometov.
Za ohranitev puntove konkurenčnosti so porabili zajetnih 220 milijonov evrov, zato se prenova pozna tudi pri notranji opremi, ki deluje dovolj kakovostno. Armaturno ploščo so oblikovali po vzoru večjega brava (spominja tudi na tisto iz lancie delte), merilniki imajo posamezne številčnice nameščene globlje kot doslej, spremenjen pa je tudi videz radijskega sprejemnika in klimatske naprave. Omeniti je še treba sistem Blue&Me, ki so ga Italijani razvili skupaj s podjetjem TomTom. Preko barvnega zaslona, občutljivega na dotik, tak sistem omogoča enostavno prostoročno telefoniranje ter uporabo navigacijske-
ga sistema, zaradi svoje večopravilnosti pa tudi poslušanje glasbe, ogled video vsebin ali uporabo funkcije eco-Drive Info, ki sproti posreduje podatke o slogu vožnje in daje uporabna navodila za okolju prijazno vožnjo.
Motorno tehnologijo multiair so pri Fiatu že patentirali in jo bodo postopoma razširili na vse motorje, ki opremljajo avtomobile iz koncerna Fiat. Bistvo sistema multiair predstavlja elektrohi-dravlični sistem za upravljanje ventilov, ki skrbi za manjšo porabo goriva in nadzoruje zrak neposredno prek polnilnih ventilov. Multiair opazno zmanjšuje emisije škodljivih izpustov ter hkrati prinaša boljše zmogljivosti. Tri bencinske različice dosegajo emisijske standarde evro 5, 1,4-litrski motor v dveh izvedbah (105 in 135 KM) pa je tudi predstavnik omenjene generacije multiair, ki predstavlja prelomno točko v razvoju bencinskih motorjev. Dovolj zgovoren je podatek, da v primerjavi z običajnimi bencinskimi motorji zagotavlja nekaj večjo moč, 15% višji navor, nižjo porabo do 10% in nižji izpust dušikovih oksidov za kar 60%. Podobne rezultate so dosegli tudi pri dizelskih različicah, kjer celotna pa-
leta uporablja dizelske agregate multijet drugega rodu. Med petimi dizli je povsem nov 1,3-litrski multijet druge generacije, ki je na voljo s 75 in 95 KM. V začetku prihodnjega leta bosta na tržišče prispela dva plinsko gnana motorja. Verzija na metan v ozračje izpusti 115 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer in ponuja cenejšo vožnjo, saj boste za 100 kilometrov vožnje potrebovali le 4 evre. Druga verzija LPG deluje na mešanico butana in propana in je prilagojena za uporabo v vozilih ter ponuja 1500 kilometrov avtonomije z enim samim polnjenjem! Glede na širok izbor pogonskih strojev vgrajujejo v punta evo pet- in šeststopenjske ročne menjalnike, na voljo je tudi posodobljen robotiziran samodejni menjalnik dualo-gic.
Sočasno z uvedbo novih motorjev bo Fiat (pri različicah, ki izpolnjujejo okolj-ske standarde Euro 5) uvedel tudi sistem start & stop, ki skrbi za ugašanje in ponoven zagon motorja, hkrati pa ohranja nemoteno delovanje vseh naprav v vozilu, ki skrbijo za udobje potnikov.
Punto evo je serijsko opremljen s sedmimi varnostnimi blazinami, vključno s tisto za voznikova kolena. Na voljo so tudi drugi zanimivi varnostni sistemi, kot je tako imenovani hill holder, ki pomaga pri speljevanju v klanec, ali sprednji prilagodljivi meglenki, ki se vključita samodejno z zasenčenimi žarometi in upoštevata smer, izbrano z volanom. Zavorni dodatek ABS deluje v kombinaciji z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD in programom za stabilizacijo vožnje ESP.
Še najbolj preseneča podatek, da grande punto še naprej ostaja v prodaji, s tem da se bo v drugi polovici prihodnjega leta poslovil navadni punto. Zanimivo je tudi, da punto evo na italijanskem trgu ne bo nič dražji od grande punta. Italijanski rival prihaja v prodajne salone v drugi polovici oktobra in takrat bo znova skušal utrditi svoj položaj med uspešnejšimi evropskimi avtomobili v izjemno pomembnem razredu majhnih avtomobilov.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Arnika (Arnica montana)
Ljudska imena: hribovski primožek, volčji zob, roža sv. Antona, gorska arnika, navadna arnika, svetlica...
Opis
Arnika je zaščitena rastlina, ki raste na višjih območjih Evrope, na svetlih gozdnih jasah, travnikih in pašnikih. V manjšem obsegu jo tudi pridelujejo. Zraste tudi do 70 cm visoko. Ste-
blo je žlezasto in dlakavo, z enim cvetnim koškom. Listi so kratko pecljati. Cvetovi imajo oster, značilen vonj. Če stisnete cvetne liste med prsti, pustijo rdečo sled. Cveti od maja do avgusta in takrat se nabirajo cvetovi, ki jim najprej odstranimo zelene ovojne liste, nato jih posušimo na soncu. Zdravilne so tudi korenike, a manj uporabne. Izkoplje-mo jih pred cvetenjem ali pozno jeseni.
Zdravilne snovi in učinkovine
Vsebuje arnicin, grenči-no, eterično olje, čreslovo kislino, smole in neobstojen alkaloid.
Delovanje in uporaba Uporablja se pri motnjah krvnega obtoka zaradi slabosti srčne mišice, širi krene žile in pomirja krvni obtok. Zunanje se uporablja pri ranah, poškodbah (zlomih, zvinih, zmečkaninah
} ^
Foto: Črtomir Goznik
Maja Kaisersberger, farm. teh.
in oteklinah), predvsem pa za razkuževanje ter celjenje ran. Delujeprotivnetno. Primerna je tudi za vtiranje pri revmatičnih bolečinah in vnetjih sklepov. V obliki obkladkov jo uporabljajo za udarnine. Učinkovita je tudi za spiranje ustne votline pri vnetjih dlesni in paradontopatiji. Grgranje omili kronično vnetje žrela in mandljev. Deluje torej protivnetno in proti-bolečinsko ter razkužuje.
Opozoriti je potrebno na previdnost pri uporabi, saj se lahko razvijejo nevarne alergične reakcije, zlasti pri osebah, alergičnih na košarnice (kamor spada tudi kamilica). Notranja uporaba se praviloma odsvetuje.
Zdravilni pripravki
Redko se uporablja v obliki čaja - previdno, v omejenih predpisanih količinah. Bolj razširjena je zunanja uporaba v obliki tinkture (razredčene v razmerju 1: 2, z dvema deloma hladne vode), obližev in mazil oziroma gelov. Zelo pogosta je uporaba arnike v obliki ho-meopatskih pripravkov.
Sklepne misli
Cenimo in spoštujmo jo tako v naravi kot takrat, ko nam lajša bolečine. Pri uporabi, predvsem notranji, bodimo zelo previdni. Na previdnost opozarja tudi razvrstitev arnike med tista zelišča, ki morajo biti pri nas registrirana kot zdravila.
Maja Kaisersberger, farm. teh.,
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Prihajajo hladnejši dnevi
Če smo konec pomladi in v začetku poletja pogrešali toploto in lepo vreme, pa o jeseni nikakor ne moremo govoriti, da je hladna in čemerna. Lepo vreme s poletnimi temperaturami skoraj do sredine oktobra je res bolj redko. Kot vse kaže, se bo v naslednjih dneh ohladilo, a mrzlo naj še ne bi bilo. Pozorni pa bodite tisti, ki živite v posebej mrzlih in hladnih delih naše lepe Štajerske, da vas kakšno noč vseeno ne bo presenetila slana.
Balkonske rastline
Že nekaj časa predstavljam jesenske zasaditve, ki jih lahko uporabimo tako za zasaditve balkonskih korit in posod kakor na okrasnih gredicah. Verjamem, da bo letos vse skupaj nekoliko manj pisano in zanimivo, saj je kriza prizadela skoraj vse. Pa vendar bo mogoče nekatere zanimala še kakšna zanimiva jesenska zasaditev. Sama že nekaj let takšne zasaditve uporabljam tudi za okrasitev groba mojega očeta, saj je tudi zelo praktična, ne samo lepa. Na grob jo lahko postavimo že prej, saj ni strahu, da bi pomrznila. Ker jo sestavljajo same trajnice, je lepa celo zimo, spomladi lahko kakšne rastline nadomestimo s pomladi cvetočimi lepoticami, kasneje pa trajnice presadimo na domače gredice. Pa še nekaj, za vzgojo teh rastlin je porabljenih precej manj kemičnih sredstev, tako lahko k varovanju okolja primaknemo tudi sami kakšen majhen kamenček iz mozaika.
Foto: Miša Pušenjak
Danes vam predstavljam še tako, ki ima zelo zanimivo posodo, v njej pa je posajeno okrasno zelje, ki ga spomladi seveda pustimo tudi zacveteti, mačehe, ciklama, ki jo lahko spomladi, zamenja trobentica, lahko pa že v jeseni namesto nje posadimo resje, in cvetoča homuljica. Iz tulca gleda še cvetoča trajnica ajanija, sama bi namesto nje posadila povešavo, drobnocvetno mačeho, ki se bo spomladi razrasla v cvetoči slap. Povsem preprosta in tudi ne pretirano draga zasaditev.
Okrasne gredice
Počasi bomo na varno pospravili tudi poletne čebulnice in gomoljnice. Z njimi je vsako leto kar nekaj težav s prezimlje-njem. Naj še enkrat povem, da bodo dobro prezimile samo, če jih bomo skladiščili suhe in nepoškodovane. Nekoč nam je pri izkopu pomagal mraz, ki je požgal nadzemne dele, danes se nanj ne moremo več zanašati. Za izkop izberemo suh, če je možno celo vetroven dan. Dobro bi bilo, da bi bila suha tudi zemlja. Tako dalije kakor kane izkopljemo z vilami za prekopavanje in zelo pazimo, da jih ne poškodujemo. Zelo pomembno je, da listje oziroma stebla porežemo vsaj 30 cm nad gomolji. Zemlje z gomoljev in korenin ne odstranjujemo na silo, da ne naredimo mikro poškodb, temveč le toliko, koliko je odpade same od sebe. Porezane dele položimo v plitve zabojčke tako, da se bodo gomolji še naprej sušili, ne naložimo jih preveč skupaj. Vse skupaj nato damo pod balkon ali kam drugam na suho in če se le da tudi vetrovno mesto. Ne damo jih na tla, zagotovimo, da bo pod zabojčki krožil zrak. Šele ko se stebla povsem posušijo, če bo medtem stisnil tudi mraz, seveda pazimo, da v prostoru, kjer se gomolji in koreni sušijo, ne bo zmrzovalo, porežemo posušena stebla tako, da vseeno ostane vsaj 10 cm ostankov. Mnogi se boste vprašali, zakaj bi skladiščili še več mase in ne odrežemo stebla pri gomolju. Gre za to, da se večino gnitja prične ravno na steblu. V tem primeru imamo kaj porezati. Če pa stebel ni, potem moramo odstranjevati dele gomoljev, s tem pa delamo spet rane in se težave samo kopičijo.
Šele ko se gomolji res posušijo, jih lahko shranimo v kleteh, primerno ozračje je isto kakor za krompir. Mnogi takih kleti sploh nimajo več. Ti si lahko pomagajo s peskom ali žagovino, zelo uspešno pa je tudi shranjevanje v odpadlem listju. Paziti je potrebno namreč, da se koreni in gomolji ne izsušijo, seveda pa prevelika vlaga povzroča gnitje. Gomolje dalij in korene kan delimo šele spomladi, tik pred sajenjem. Kane zložimo v zabojčke »na glavo«, tako bodo spomladi pognale še kasneje. Gomolje in korene se lahko hrani tudi v mrežastih vrečah, obešenih na steni, ampak to naredimo le v skrajni sili, saj vreče lahko poškodujejo občutljivo povrhnjico.
Jesenske čebulnice in gomoljnice že lahko izkopavamo, za sajenje spomladanskih lepotic pa je še vedno pretoplo, zato naj se vam ne mudi.
Miša Pušenjak
S svetovne gMrn stene
16. novembra bo izšla kolekcija Absolute Greatest, na kateri bodo zbrani vsi največji hiti skupine Queen. Zasedba Queen je ena izmed najvplivnejših in najpopularnejših zasedb v zgodovini popularne glasbe. Zbirka bo ob odlični glasbi obogatena tudi z video in foto ilustracijami. V več kot 21-letni karieri so ustvarili številne uspešnice, tako da bomo na kolekciji slišali hite, kot so We Will Rock You, We Are The Champions, Under Pressure, Radio GaGa, I Want to Break Free, Bohemian Rhapsody, The Show Must Go On, Heaven For Everyone in seveda tudi njihovo prvo uspešnico Seven Seas of Rhye. Album Absolute Greatest nas bo ponovno spomnil na vso gen ialnost Freddieja Mercurya,
Briana Maya, Johna Deacona in Rogerja Taylorja. Na svetu je zelo malo ustvarjalcev, ki bi s svojo glasbo in delom zaznamovali življenje tolikih različnih generacij. Zasedba Queen je definitivno na samem vrhu te lestvice, ki zelo redko sprejema nove člane. Nova kolekcija je idealna priložnost, da se na enem mestu spomnimo vseh njihovih največjih uspešnic. Priložnost, ki se je ne sme zamuditi.
®®®
Katy Perry bo ponovno voditeljica na letošnji podelitvi evropskih MTV nagrad (MTV Europe Music Awards).
Ameriška pop zvezda bo naslednji mesec v Berlinu že drugič gostiteljica omenjene prireditve in bo tako postala
Katy Perry
señsoT
Za Ghost Sen5oi, pošljite
TD DUH na 3030
-j
Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskati duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE ÂGE
iAWN&DMOi
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
Pögoji uporabe Baiunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverte stanje na vašem računi. Omogočite prejemanje wap poveîaviri&PRSUMTS prenos podatkov. Poslarv je zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simcbil, Debitel], etnaptr/tainega sms-a je 1,88 BJR. I uptxabo stontve se sirinjaie s sptožnirra pogoji na ww.smsc%net/balunga. Bakings je naročniška storitev m Lpcratofcen prmaia nsfwí 5 spexoä na mfSK i wap povezavo do j^ten/e, 12 ka ere si tshko nstoiijo 3 vsefcnne brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni je shranjena ra sedež« podjetja, je možno odstopit? kadaritoft Odjava td $iop na 3030, ReWamaoje 02-46-14-5Q5, reklamacij^smscrt^t. Ponudnik: Ih 22,2310 SJw. Bistrica Ghosi Sensor je zabavna aptfcacijs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
To je to
Foto: internet
Queen
prva voditeljica v zgodovini, ki ji je to uspelo kar dvakrat zapovrstjo. Med glasbeniki, ki so bili voditelji na prejšnjih podelitvah, najdemo tudi takšna zveneča imena, kot so P. Diddy, Wyclef Jean, Chistina Aguilera in Robbie Williams. Lanskoletna svečana podelitev je bila v Liverpoolu, letošnjo pa bo 5. novembra gostil Berlin. Svoj nastop na prireditvi so že potrdili Green Day, Leona Lewis in Tokio Hotel. Med no-miniranci za letošnje nagrade najdemo Lady GaGa, Kings of Leon, Beyonce, Eminema, Black Eyed Peasa, Davida Guetta in številne druge.
Legendarna pop skupina iz 80. Spandau Ballet namerava v kratkem, po dolgih dvajsetih letih, izdati nov singel. Prav tako obljubljajo nov album, na katerem bodo zbrane vse njihove največje uspešnice. Spandau Ballet so znani po uspešnicah, kot so True, Gold, Be Free With Your Love in številnih drugih. Nov singel pod imenom Once More bo izšel v novembru. Že naslednji mesec pa se fantje odpravljajo tudi na glasbeno turnejo, ki so jo poimenovali Reformation Tour.
®®®
Sugababes, ki jih je pred kratkim zapustila še zadnja originalna članica Keisha Buchanan, bodo kmalu izdale nov singel, ki bo nosil naslov About A Girl. To bo hkrati prva skladba, ki je bila posneta z novo članico Jade Ewen. Skladba About A Girl bo že drugi singel z njihovega že težko pričakovanega albuma Sweet 7, ki bo v Veliki Britaniji uradno izšel 23. novembra.
®@®
V naše kinematografe prihaja v kratkem film o življenju Johna Lennona Fim z naslovom Nowhere Boy govori o otroštvu in mladosti tega velikana svetovne glasbe, ki ga štejejo
med najpomembnejše avtorje vseh časov. Film bo doživelpre-miero 29. oktobra na zaprtju letošnjega londonskega filmskega festivala. Režiser filma je Sam Taylor-Wood, mladega Lennona pa je upodobil igralec Aaron Johnson. Anne-Marie Duff v filmu nastopa v vlogi Lennonove mame Julie. Glasba za film je delo britanske zasedbe Goldfrapp.
®®®
Christina Aguilera je
končala snemanje novega albuma. To je potrdil tudi pro-ducent Tricky Stewart, ki je bil zadolžen za produkcijo albuma Light & Darkness. Po njegovih besedah gre za odličen album, na katerem sodelujejo tudi številni znani in uspešni glasbeniki, kot so Santigold, Flo Rida in M.I.A. Aguilera se trenutno ukvarja s snemanjem
filma Burlesque.
®@®
David Bowie je izdal še nekaj podrobnosti o svojem novem live albumu. Album nosi ime A Reality Tour, na njem pa bo 33 skladb, ki so bile posnete leta 2003 na koncertu v Dubli-nu. Na albumu bodo uspešnice, kot so Ashes To Ashes, Ziggy Stardust, Under Pressure, Changes, Heroes, The Man Who Sold The World in številne druge. Po napovedih naj bi album izšel 11.
januarja prihodnje leto. ®®®
Britanskapop zvezda Alesha Dixon, bivša članica ženske zasedbe Mis-Teeq, in član zasedbe Take That Gary Barlow sta v studiu v Los Angelesu posnela novo skladbo, ki nosi naslov To Love Again. Pesem bo izšla kot nov singel njenega zadnjega albuma, ki sedaj nosi novo ime The Alesha Show: The Encore. Z originalnega albuma, ki je izšel konec lanskega leta, sta svetovne glasbene lestvice osvajali uspešnici The Boy Does Nothing in Breathe Slow.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	DOWN - JAY SEAN FT. LIL WAYNE
3.	PARTY IN THE U.S.A. - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BREAK YOUR HEART - TAIO CRUZ
2.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z FT. ALICIA KEYS
3.	SEXY CHICK - DAVID GUETTA FT. AKON
NEMČIJA
1.	PUSSY - RAMMSTEIN
2.	SEXY BITCH - DAVID GUETTA FT. AKON
3.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARIT LARSEN
Črno in belo
Takšno je razmišljanje dandanašnjih ljudi. Vse mora biti ali črno ali belo, barv v svetu ni. Kar me pri takšnem razmišljanju moti, je, da ljudje o stvareh ne razmišljajo, o njih si ne ustvarjajo mnenja, če pa že, pa so ta le povzetki časopisnih ali televizijskih prispevkov. Sicer ne vem zakaj, vendar takšnih ljudi ne prenašam. To so ponavadi takšne sorte ljudje, ki v časopisu zasledijo odmeven naslov, preberejo nekaj vrstic, potem pa radi igrajo blazne intelektualce, ko citirajo mnenja nekih novinarjev. Neumno.
Rad imam ljudi, ki o stvareh razmišljajo, se o njih sprašujejo, pogovarjajo, razglabljajo ter jih raziskujejo, šele natopa si o njih ustvarijo mnenje. Dobro, vsem ni do tega (pa tega nekako ne podpiram), ampak ti niso najhujši, najhujši so tisti, ki se o stvareh ne pozanimajo, pa vendar so zmerom glasni. Če o nečem nečesa ne veš, raje bodi tiho.
Da pa ne bo govor samo o tem, je že čas, da se navežem na naslov. Kaj z njim mislim, je razvidno že iz prve vrstice, zdaj moram to le še utemeljiti. To je najlažje, če izpostavim nekaj primerov, ki so med ljudmi še kako priljubljeni. Tako na primer, se večina ljudi opredeljuje glede vere, še posebej pa do boga. Bog ali je ali pa ga ni. Le redki se v to poglobijo, o tem preberejo nekaj knjig ter se vprašajo, kaj je ta bog. Podoben pojav lahko opazimo tudi, ko ljudje opredeljujemo druge ljudi. V tem primeru se največkrat pojavi, da so ljudje dobri ali pa slabi, kaj več možnosti dopuščamo le redko. Tudi tukaj se večina ne vpraša zakaj, kako in podobno. Ne pretehtajo več dejstev in o njih razmislijo.
Ob vsem tem ne morem niti mimo vprašanja, zakaj je temu tako. Zakaj se v stvari v večini ne poglabljamo? Logičen odgovor, do katerega sem prišel, je preprost. Preprosto ne da se nam. Očitno se nam to zdi prezapleteno in nepotrebno. Vendar ni tako. Pri takšnem mišljenju smo velikokrat površni, sklepamo prehitro ter si o stvareh mnogokrat ustvarimo le površinska in površna mnenja.
To je opaziti predvsem pri tem, ko ocenjujemo in kategoriziramo ljudi, na podlagi tega pa jih velikokrat napačno ocenimo. Kar pa, kot vemo, lahko nemalokrat privede do razno raznih neželenih in predvsem nepotrebnih nesporazumov. Prav zaradi tega ne maram takšnega črno-belega razmišljanja. Vsaka stvar potrebuje svoj čas, predvsem če jo hočeš narediti kakovostno. Tako je tudi z mišljenjem in ustvarjanjem raznih mnenj ter stališč.
Se pa je seveda ob vsem tem potrebno vprašati tudi in predvsem, od kod takšno razmišljanje sploh izvira, kje je vzrok za to. Namreč po mojem mnenju to ni lokalen problem, tega ni opaziti samo v Sloveniji, to je še kako globalno. In ravno v tej globalizaciji, mislim, da leži odgovor. Ves svet je namreč tako globaliziran, vse poteka hitro, čas je denar in ljudje preprosto z njim ne morejo razmetavati. Odločitve je potrebno sprejemati hitro, časa za razmislek je običajno le nekaj trenutkov. Vendar kakorkoli, način življenja in globalizacija gor ali dol, vsak posameznik je spet tisti, ki se lahko odloča sam zase ter o načinu, po katerem bo razmišljal. Iz naglice le redko pridejo pametne odločitve. Ob tem sem se spomnil primera teroristov in terorističnih napadov. Tudi tukaj se pojavi takšne sorte razmišljanje. Najdejo se tisti, ki jih poveličujejo in slavijo, pa tudi tisti, teh je seveda večina, ki glasno poudarjajo, kako grozni so le-ti in podobno. Seveda se absolutno strinjam, vendar tudi v tem primeru ni bilo veliko tistih, ki so si vzeli nekaj časa ter se vprašali zakaj, od kod to izvira. In ti, ki so to storili, so prišli do odgovora ...iz afganistanske vojne. Iz tega sledi tudi, da vsaki akciji sledi tudi reakcija.
MaTIC
l_e s t v i
NAJ C y
PEAS
1.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
2.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED I
3.	FALLIN' FOR YOU - COLBIE CAILLAT
4.	CELEBRATION - MADONNA
5.	SHE WOLF - SHAKIRA
6.	SEXY CHICK - DAVID GUETTA FT. AKON
7.	HUSH HUSH - PUSSYCAT DOLLS
8.	WE WEREN'T BORN TO FOLLOW - BON JOVI
9.	MANOS AL AIRE - NELLY FURTADC
10.	FUNHOUSE - PINK
11.	WHEN LOVE TAKES OVER - DAVID GUETTA FEAT KELLY ROWLAND
vsako sredo na Radiu Ptu Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zapečen krompirjev pire s špinačo*, solata SREDA
mesna rižota, solata ČETRTEK
krompirjeva musaka, zelena
solata
PETEK
testenine s puranjim mesom**, solata SOBOTA
pasulj s prekajenim mesom NEDELJA
kurja juha z zdrobovimi žličniki, pečena kura, solata PONEDELJEK
slivovi cmoki z drobtinami, kompot
*Zapečen krompirjev pire s špinačo
1 kg krompirja, sol, 5 dag masla, muškatni orešček, 2 jajci, & kg zamrznjene špinače, 4 dag masla, 1 strok strtega česna, 1 dl sladke smetane.
Krompir olupimo, operemo in ga v osoljenem kropu kuhamo 30 minut. Odcedimo, pretlačimo, dodamo maslo in muškatni orešček ter pustimo, da se malo ohladi. Zamešamo rumenjaka in trd beljakov sneg. Za špinačno omako na maslu popražimo česen, takoj nato dodamo špinačo, premešamo, prili-jemo smetano, in ko prevre, odstavimo. V namazan pekač damo polovico krompirja in po njem razprostremo špinačno omako. Prekrijemo z drugo polovico krompirja in damo v pečico. Pečemo 30 minut pri 2000 C.
**Testenine s puranjim mesom
20 dag testenin, 30 dag puranjih prsi, 3 dl smetane za kuhanje, 1 žlička omake Pesto genovese, 0,5 dag masla, sol, poper, žlička vegete.
Puranje prsi narežemo na tanke trakove in jih popečemo na maslu. Zalije-mo s smetano za kuhanje in dodamo omako Pesto genovese. Posolimo, po-popramo, dodamo vegeto in vmešamo predhodno skuhane testenine. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko


Sestavine:
•	1 zavitek domače kurje juhice
•	olje
•	sol po potrebi
Žličniki:
•	1 jajce
•	5 dag masla
•	10 dag pšeničnega zdroba
•	sesekljan drobnjak _ • sol
•	snežni krompir,
bučke in paradižnik za prilogo
KURJA JUHA Z ZDROBOVIMI ŽLIČNIKI IN PEČENA KURA
Priprava
Juho pripravimo po navodilih iz embalaže. Preden je juha kuhana, pripravimo žličnike. Maslo penasto umešamo, mu dodamo jajce, zdrob, drobnjak in sol. Dobro premešamo in z žličko oblikujemo žličnike. Kuhamo jih na zmernem ognju v juhi ali slani vodi 20 minut. V juhi kuhano kokoš lahko tudi popečemo. V ponvi segrejemo malo olja in kokoš z vseh strani popečemo. Če je potrebno, jo še dosolimo. Pripravimo še prilogo. Bučke in paradižnike operemo. Bučke narežemo na kolobarje in jih skupaj s celimi paradižniki na hitro popečemo v ponvici na malo olja. Krompir operemo, olupimo in celega skuhamo v slani vodi. Nato ga na vsak krožnik pretlačimo skozi tlačilko za krompir in zabelimo s koščkom masla. Juho postrežemo z žličniki, kokoš pa z bučkami in snežnim krompirjem.
Že od nekdaj velja, da je KURJA JUHICA zdravilo za dušo in telo. V današnjem času, polnem tempa in stresa, jo še kako potrebujemo.
Predstavljamo vam novo, praktično pakiranje v vrečki: • četrtina kokoši s priloženo jušno zelenjavo.
Vsega je ravno prav za lonec dišeče DOMAČE KURJE JUHICE. Z lahkoto jo boste pripravili in še večjim užitkom jo boste pojedli.
Smeh ni greh
Jožica in Helena sta v kinu. Poleg Jožice sedi mladenič. Sredi filma pravi Jožica Heleni razburjeno: »Fant poleg mene si odpenja hlače!«
»Delaj se, kot da ne vidiš!« pravi Helena.
»Če pa to počne z mojo roko!«
Rezka se spoveduje svojih grehov. Župnik jo posluša in jo nato resno pokara: »Ali veš, kaj bi ti s svojimi grehi zaslužila?«
»Vem,« zardi Rezka, »ampak tega ne delam zaradi denarja.«
Janez je kar naprej nadlegoval Milko, tako da se ji je že priskutil, pa še kar ni in ni nehal. Nazadnje mu je jezno zabrusila: »Izgini! Imam te že vrh glave!«
»Kdaj pa lahko spet pridem?«
»Čez deset let!«
»Ob kateri uri pa?« vpraša vztrajni Janez.
"Kaj je rekel tvoj oče, ker si moral včeraj po pouku ostati z menoj v razredu?" je učiteljica vprašala Janezka.
"On misli, da to ni nič hudega! Moj očka vas je že enkrat videl in je rekel, da bi bil tudi on rad kdaj zaprt z vami!"
Komaj je mlada in prikupna vdova pokopala moža, že jo je začel nadlegovati vsiljivec. Ta je bil tako tečen, da mu je nazadnje rekla: »Ali ne morete počakati vsaj toliko, da odložim črnino?«
»Seveda ... Izvolite, kar odložite jo!«
Mladenka je prišla k spovedniku in povedala, da je zaljubljena in da ima fanta. Spovednik jo vpraša: »Pa te tvoj Janez kaj poboža po laseh?«
»O ja, poboža.«
»Pa po prsih?«
»O ja, poboža.«
»Pa po trebuščku?«
»O ja, tudi.«
»Pa po kolenčkih?«
»O ja, tudi, ampak on nič ne preskoči!«
»Med menoj in Marijo je vse končano,« toži mladenič prijatelju. »In to zaradi enega samega nepremišljenega stavka.«
»Katerega?«
»Včeraj sem ji rekel, da se ji nogavice gubajo.«
»No, saj to je kvečjemu znamenje pozornosti ...«
»Kakšne pozornosti! Saj sploh ni imela nogavic!«
Zakaj ženske pri poljubljanju zapirajo oči?
Zato da si laže predstavljajo moškega, ki bi ga rade videle, da bi jih poljubil.
Mladenič opazi zanimivo žensko in se spusti v lov za njo. Ko jo dohiti, jo pogleda v obraz in vidi, da je prava grdoba. Razočaran reče: »Gospodična če bi bil obraz tako lep, kot je ritka, bi vas takoj cmoknil!«
Ženska se ne zmede, marveč mu reče: »No, še vedno me lahko poljubite tam, kjer se vam zdim lepa.«
Pepe stoji z novo prijateljico pred vrati stanovanja in išče ključ po žepih, pri tem pa godrnja: »In tako stojimo vsi trije pred temi neumnimi vrati ... «
»Jaka, včeraj sem te videl z dvojčicama. Si imel kaj uspeha?« »Polovičnega.«
Silvestrovo. V pričakovanju novega leta. V upravni stavbi podjetja, v zatemnjeni pisarni ležita dva, moški in ženska, v udobnem naslanjaču. Sliši se nežno in strastno sopenje.
»Joj, Martin, Martin,« mu šepeče na uho ona, »še nikdar me nisi tako ljubil ... A je tako zaradi novoletnega razpoloženja?«
»Ne,« ji on zadihano odgovarja, »to bo najbrž zaradi tega, ker nisem Martin!«
Župnik pridiga o desetih zapovedih. Ko razlaga zapoved »Ne kradi!«, zapazi v prvi vrsti človečka, ki se nemirno premika. Pozneje, med razlago zapovedi »Ne želi svojega bližnjega žene!«, pa se človeček umiri in na obrazu se mu pojavi celo blažen nasmeh. Po pridigi župnik poišče človečka in ga vpraša, zakaj se je tako čudno vedel.
»Veste, gospod župnik,» reče človeček, »ko ste govorili o zapovedi ,Ne kradi! \ sem opazil, da nimam dežnika. No, ko ste prišli do ,Ne želi svojega bližnjega ženeP, sem se pa le spomnil, kje sem ga pozabil!«
"Ali veš, kako lepo je na Nizozemskem," je začel policist Milan. "Tam imajo neko hišo, ki je res super. V prvem nadstropju lahko ješ, kolikor hočeš, pa ti ni treba nič plačati. V drugem nadstropju lahko piješ, kolikor hočeš, pa ti ni treba nič plačati, v tretjem nadstropju pa lahko seksaš, kolikor hočeš, pa ti tudi ni treba plačat!"
"In ti vse to verjameš? Saj še nikoli nisi bil v tujini!" mu zabrusi kolega.
"Jaz ne, toda moja žena, ki je že pol leta tam, mi je pisala in pravi, da se še nekaj časa ne bo vrnila, ker je vse zastonj!"
Brane je v ljubezni pri prijateljici popolnoma odpovedal. Ves obupan ji je potožil: »To je res čudno, na športnem igrišču sem pa vedno v najboljši formi.«
Prijateljica ga potolaži: »Ne delaj si skrbi, dragi, jutri bova poskusila na športnem igrišču.«
Mladenka je prišla k spovedniku in povedala, da ima fanta. Spovednik jo vpraša: »Ali te fant kaj otipava?« »Da.« »Zgoraj?« »Da.« »Spodaj?« »Tudi.«
»Ali kaj grešita?«
»To pa ne, zmeraj zadene!«
Foto: ASV
www.perutnina.com
Govori se ...
... da so si baje neki zelo zavedni in živahni posamezniki in še bolj radodarne posameznice teden otrok razlagali čisto po svoje in se resno lotili uresničevanja nacionalnega gesla: Kdor ne skače, ni Sloven'c. Pardon: ne dobi Slovenca (in ne Slovenke).
.da se je znova pokazala stara in že tolikokrat preizkušena resnica, da je tudi v časih najhujše krize ljudstvo potrebno kruha in iger - dokaz za to je zmaga Rimskih iger nekdanjih Trajanovih Term.
...da so vrli Holermoužani vedno bolj ponosni tudi na svoje lepo mesto, ki baje postaja eno najpomembnejših v severovzhodnem delu naše deželice. Še Mariborčani bodo z veseljem vozili k njim - svoje odpadke.
...da v dornavski občini baje resno razmišljajo o nujni širitvi jasličnega oddelka, v bližnji prihodnosti tudi o ši-
ritvi vrtca, menda tudi osnovne šole, pa tudi kakšnega oddelka srednje se ne bi branili, uvedli naj bi celo novo delovno mesto občinske varuške. Bog živi županovega prvorojenca!
. da je bila udeležba na neki prireditvi ob 60-letnici tako številčna, da jim je vsaj pol vina in hrane ostalo za naslednjo obletnico.
... da so Slovaki s porazom
svoje reprezentance proti Sloveniji nekaj tudi privarčevali: ognjemet je ostal ne-aktiviran in ga bodo lahko koristno uporabili za kakšno drugo slavje.
Vidi se ...
. kaj se lahko zgodi pred očmi javnosti, če človek na zadevo pogleda iz napačnega zornega kota.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
KNJIGO PODARJA
Založba KRES Dunajska c. 158 1000 Ljubljana www.e-kres.si
SKRGSS
Foto: Eva Kamenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je posebej lepo fotografijo poslala Eva Kamenšek, ki se je potepala po Tajskem (v njeni pošiljki je še nekaj lepih fotografij, bomo še kaj objavili!).
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
								
5		4		e				
S				s			2	4
2	7			i	e		4	e
		5			2		e	
			7					i
		e			7			s
		S						
4	2				e			5
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	C	ooo
Bik	V	©©	CCC	oo
Dvojčka	VV	©	CC	ooo
Rai	VVV	©©©	CCC	oo
Lev	VV	©©	C	ooo
Devica	V	©©©	CC	oo
Tehtnica	VVV	©©	CCC	o
Škorpijon	V	©©	C	ooo
Strelec	V	©©	CCC	oo
Kozorog	VV	©©©	CC	o
Vodnar	VVV	©	CC	ooo
Ribi	V	©©©	C	oo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 13 oktobra do 19. oktobra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 16. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Gašper Čuš, Velik Vrh 79, 2282 CIRKULANE.
Anekdote slavnih
Ko je nemški filozof Wilhelm Friedrich Hegel ostarel in so ga vprašali, ali so njegovi nauki padli na rodovitna tla in ali ima kaj dobrih učencev, je odgovoril: "Povem vam, da meje od množice učencev razumel samo eden in še ta napačno."
***
Ker si je dvorni norec angleške kraljice Elizabete I. privoščil preveč šal na njen račun, ga je odpustila. Čez nekaj časa ji je bilo žal. Poklicala ga je na dvor in ga vprašala, ali misli tudi v prihodnje razglašati svetu o njenih napakah. Norec je skesano odgovoril: "Nikoli več, vaše veličanstvo!Le zakaj bi raznašal stvari, ki so splošno znane!?"
Francoski klasicistični slikar Jacques Louis David je glasoval v skupščini za smrt kralja Ludvika XVI. Kasneje je nekoč igral karte s starejšo aristokratinjo, ki je karte niso preveč ubogale. Dejal ji je, da bi bilo bolje, če bi igrala s kraljem.
"Kralj! Kralj!" je rekla gospa. "Saj vemo, kaj delate s kralji!" ***
Nemški skladatelj Engelbert Humperdinck ni maral vsiljivih novinarjev. Ko mu je nek novinar, da bi ga prepričal za intervju, razlagal, da je spremljal Liszta do groba in pisal o Wagner-jevem pogrebu, je dejal: "Pri njiju ste imeli srečo, ker se nista
mogla braniti, jaz pa se lahko."
***
Ko je "sončni kralj" Ludvik XIV. pokazal slavnemu kritiku svoje pesmi, je dobil naslednje oceno: "Veličanstvo, vam ni nič
nemogoče. Hoteli sta napraviti slabe verze in posrečilo se vam je."
***
Štirje učenci nemškega skladatelja Karla Friedricha Zelterja so sklenili, da mu bodo za rojstni dan zjutraj zapelipodoknico. Četrti član je zaspal in tako seje začel kvartet v troje. Zgoraj seje odprlo okno: »Za vraga! Kje je drugi bas?« »Pustil nas je na cedilu.«
»Počakajte!« je zaklical Zelter. Prišel je dol, pel drugi bas, potem pa se zahvalil s steklenico vina.
Slovenija • Letošnji izbor mis padel na izpitu
Bo Slovenija z novim organizatorjem opaznejša?
Slovenija je letošnjo mis dobila za zaprtimi vrati, brez oči javnosti in skoraj v tajnosti do zadnjega trenutka. Kljub temu da se je deset deklet komisiji novega organizatorja predstavilo v soboto, se je že dan prej bolj ali manj vedelo, kdo bo zmagovalka.
Tudi iz ponedeljkove razglasitve se je to dalo zelo dobro videti, le zmagovalka je prišla na razglasitev v drugačni, svečani toaleti. Škoda, da je prišlo do takšnega razvrednotenja tega tudi v Sloveniji najstarejšega lepotnega izbora, za katerega je agencija Geržina videoton pridobila licenco leta 1992 na podlagi več kot 20-letnega uspešnega dela pri organizaciji velikih dogodkov, festivalov in dobrodelnih prireditev. Izgovori o tem, da je bilo le teden dni časa za izbor, ne vzdržijo. Vsaj tisto, kar so želeli deliti z javnostjo, bi moralo biti izvedeno brezhibno.
Šestnajst let je organizacija in izvedba tekmovanja za mis Slovenije potekala uspešno in brez škandalov. Kot je povedal Zdravko Geržina, je izbor mis Slovenije za mis sveta zelo drag projekt, visoka je licenčnina, 20 tisoč evrov letno, potrebno je izvesti regionalne izbore, polfinale, spektakularni finale, zagotoviti nagrade in celotno vrhunsko opremo za zmagovalko in sodelovanje na svetovnem izboru s plačilom pravic za televizijski prenos. V projektu je bila partnerica
tudi Televizija Slovenija, ki je nosila velik produkcijski strošek zaključnega šova in celotne akcije. V lanskem letu je ugotovila, da ji bo ob olimpijskih igrah, predsednikova-nju EU, volitvah, obletnicah radia in televizije zmanjkalo denarja in prostih terminov za finale mis Slovenije. Vse predloge o cenejši varianti projekta oziroma zaključka prireditve je Zdravko Gerži-na odklonil, ker ni želel, da raven prireditve pade na gostilniški nivo. Zato lani izbora niso dokončali. Dekletom, lanskim polfinalistkam pa so pisno sporočili, da bodo lahko tekmovala na polfinalu tekmovanja za mis Slovenije v letu 20O9. Ta sporočila so dobila novembra 2008, ko bi izbor moral biti že zdavnaj zaključen. Polfinalistkam pa so tudi dali prosto pot, le pisno sporočilo naj pošljejo. Izvedele pa so tudi, da se bo televizija Slovenija morala odločiti, ali v akciji še naprej sodeluje ali od pogodbe odstopa in tekmovanje prepusti kateri drugi televiziji. Odgovora, zakaj je televizija odstopila od sodelovanja v tem projektu, še javnost danes ni dobila, ali je bil posredi le denar ali kaj drugega. Nekateri mediji so pisali o nekem dolgu, ki naj
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju je bilo v 16-letni zgodovini izbora mis Slovenije kar enajst regionalnih izborov za mis Štajerske.
bi ga imel Geržina do televizije, kar ta odločno zanika. Kot tudi odločno zanika, da bi njegova agencija prodala licenco, ker jo lahko prodajo le lastniki v Londonu, pa tudi odvzeta mu ni bila, ker za letos nove pogodbe ni podpisal, kljub temu da so ga večkrat pozvali, da to stori. Ker ni imel zagotovila, da bo letos lahko prireditev kvalitetno
izvedel, je v London sporočil, da pogodbe do nadaljnjega ne bo podpisal. Čeprav so iz Londona dvakrat preverjali, kako bo z letošnjim finalom, slovenski organizatorji svoje odločitve niso spremenili. Konec avgusta so jih obvestili, da se ne morejo obvezati, da bodo izvedli letošnji finalni izbor in da ne morejo zagotoviti, da bo Slovenija
Zetale • Z odprtja novoasfaltirane ceste
Še en kilometer novega asfalta
V sklopu številnih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku so Žetalčani minuli vikend oprli še eno novo asfaltirano cesto Podpeč-Ledinca-Krhiče.
Gre za dober kilometer novega asfalta na povezovalni cesti Žetale-Gruškovje, ki ga je skoraj v celoti financiral kar občinski proračun. »Kot vidite, danes tukaj nimamo za seboj velike table z znakom EU, kar pomeni, da denarja iz
tega naslova ni bilo,« je uvodoma v svojem nagovoru povedal župan Anton Butolen in nadaljeval: »Gre za cesto, za katero smo projekt ureditve prijavili na Interreg že leta 2004, od koder je bila financirana priprava dokumenta-
cije, nato pa smo se dvakrat neuspešno prijavili na t. i. razpis Južna meja. Takrat je bilo v načrtu, da se uredi celoten odsek v dolžini 2,2 kilometra. Ureditev tega kilometra je stala 135.000 evrov, 12.000 evrov so prispevali občani,
Nov kilometer asfaltirane ceste Podpeč-Ledinca-Krhiče so uradno odprli žetalski župan Anton Butolen in člani gradbenega odbora: Ivan Bedenik, Stanko Pulko in Mirko Vražič.
uporabniki te ceste. Kljub temu da smo imeli na začetku kar nekaj težav z izbranim izvajalcem, saj so se dela začela s precejšnjo zamudo, so bila končana v pogodbenem roku in verjamem, da tudi kvalitetno.«
Omenjeno cesto je kot izbrani izvajalec urejalo podjetje Asfalti Ptuj, d. d., oziroma njihovo podizvajalsko podjetje, pri delih pa je seveda sodeloval tudi domači gradbeni odbor, ki ga je vodil Ivan Bedenik; ta se je na odprtju zahvalil vsem, ki so pomagali, da je cesta po dolgem čakanju končno dobila asfaltno prevleko in jo označil kot »okno v svet« za tamkajšnje domačine.
Uradno odprtje novega kilometra asfalta so s petjem pozdravili tudi pevci žetalske-ga moškega pevskega zbora in Matic Skok z igranjem na harmoniko, seveda pa ni manjkal niti blagoslov novega žetal-skega župnika Cirila Čuša.
Trak v znak uradnega odprtja ceste pa so ob županu Bu-tolenu prerezali še vsi člani gradbenega odbora: Ivan Be-denik, Stanko Pulko in Mirko Vražič.
imela predstavnivo za letošnji izbor. Pogodbo s TV Slovenija so prekinili, tudi to so sporočili v London, kar je tudi pomenilo, da bodo nosilci svetovnega izbora poiskali novega organizatorja, zato to, da ima Slovenija novega organizatorja izbora mis Slovenije za mis sveta, ni niti takšno presenečenje. Presenečenje je le način izbire nove mis Slovenije, ker se je doslej to vedno dogajalo na očeh javnosti in na kvaliteten način, ki sicer obljublja, da bo izbor mis Slovenije 2010 nekaj, kar še Slovenija ni doživela.
Agencija Geržina Videoton je petnajstim izbranim kandidatkam za polfinale oziroma finale izbora v letu 2008 že konec leta 2008 dala vedeti, da ne bo več organizirala izbora mis Slovenije in jim je zaželela uspešno sodelovanje na drugih lepotnih izborih. Nekatere so svojo priložnost že izkoristile pri novem organizatorju. Janja Gašljevič, mis Štajerske 2008, je postala druga spremljevalka letošnje mis Slovenije Tine Petelin. Uspešni pa sta bili tudi drugi dve dekleti s ptujskega izbora, Sabina Rajh je postala fotomodel Bernie Models
za leto 2008, finalistka tega izbora pa je bila tudi prva spremljevalka mis Štajerske 2008 Tjaša Nedeljko. Ptuj je bil z regionalnim izborom za mis Štajerske vrsto let sestavni del izbora mis Slovenije za mis sveta. Dal je tudi več mis Slovenije, prvih in drugih spremljevalk in finalistk. Lento mis Slovenije sta osvojili dve Ptujčanki, Alenka Vindiš in Miša Novak.
Zdaj lahko samo držimo pesti, da bodo novo slovensko mis opazili na svetovnem izboru, ker časa za kvalitetno pripravo in tudi opremo nima, pa tudi radodarnih sponzorjev in donatorjev že dolgo ni več. Nikoli pa projekt mis Slovenije ni bil tudi državni projekt, da bi ga mala Slovenija znala izkoristiti za promocijo na državni ravni, zato so napovedi o lobiranju na svetovnem izboru, kjer tudi dela politika, bolj ali manj pesek v oči. Pred desetimi leti smo na Ptuju sicer poskušali za projekt navdušiti takrat prvi par v državi. Gospa Štefka Kučan se je povabilu odzvala, obdarila je vse udeleženke srečanja dotedanjih mis na Ptuju, a sama zaradi bolezni ni prišla. Za krono nove mis se bo prav tako potrebno potruditi, ker tista, ki jo je leta 2007 nosila Tadeja Ternar, ni bila dana na lepe oči, zanjo je bilo potrebno podpisati pogodbo in jo tudi odslužiti s promocijo. Najmanj pa je v tem trenutku prenosljiva na novega organizatorja, z nakupom licence je bila pridobljena samo pravica do uradnega izbora mis Slovenije za mis sveta, ničesar drugega, vse ostalo pa bo moral še pridobiti, od zaupanja sponzorjev naprej. Če bomo kaj na Ptuju pogrešali, bomo zagotovo izbor za mis Štajerske, ki je vsako leto ob lepem vremenu pritegnil nekaj tisoč ljudi. Bil je tudi izbor z daleč naječjim nagradnim fondom za najuspešnejše tekmovalke in izbor, ki mu je tudi lokalna oblast stala ob strani.
MG
Foto: SM
Foto: zasebni arhiv
Salzburg • Središčani sodelujejo v projektu ACES
Srečanje v Salzburgu
Med 28. 9. in 2. 10. je v Salzburgu potekalo 1. srečanje sodelujočih šol v projektu ACES. Iz Slovenije v projektu sodeluje 18 šol, sicer pa je skupno kar 107 šol iz 15 evropskih držav.
Na srečanju v izobraževalnem centru St. Virgil na obrobju Salzburga se je zbralo 250 udeležencev in izobraževalcev. Projekt financira nemška banka Erste Stiftung, ki je za celoten projekt namenila 1 milijon evrov.
Srečanja se je udeležilo kar nekaj šol iz našega okolja, o projektu pa so nas obvestili iz središke šolo, kjer sta se srečanja udeležili učiteljica Andreja Šut in učenka Lea Rajh. Tema letošnjega razpisa je bila Mladi Evropejci razmišljajo o svoji prihodnosti. Andreja Šut je kot mentorica debatnega krožka napisala program, poiskala partnerske šole in bili so izbrani. Projekt je bil tudi finančno ovrednoten in nosilec projekta je prejel 1200 evrov, parterji pa po 1000 evrov. V desetih mesecih, kolikor projekt traja, se bodo dvakrat srečali vsi udeleženci. Prvo srečanje v Salzbur-gu, ki so se ga udeležili mentor in po en učenec iz vsake šole, je potekalo z namenom, da se partnerji spoznajo. Tisti, ki sodelujejo v skupnem projektu, so si delili tudi namestitev. Središki predstavnici sta si v času bivanja dodobra ogledali Salzburg, spoznavali učence in učitelje iz drugih dežel in sodelovali v
najrazličnejših delavnicah, ki so bile na voljo. Lea Rajh je bila zelo vesela, da je bila izbrana, srečanje pa je izkoristila tudi za dobrodošlo izpopolnjevanje znanja tujega jezika. Uradni jezik je angleški. Drugo srečanje v okviru projekta ACES bo marca na Slovaškem. Sicer pa so se tokrat gostitelji zelo izkazali in vsakemu udeležencu podarili tudi fotoaparat, da bodo lahko dokumentirali nastajanje projekta.
Andreja Šut je povedala, da bodo partnerji središkega projekta - šoli iz Moldavije in Bolgarije - vsak na svoji šoli debatirali na isto temo, debato posneli in jo postavili na skupni forum. Sodelujoči se bodo
VSAK CSTRTSK. OS 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	Ans. DINAMIKA - Zbogom poletje
2.	Ans. PAJDAŠI - Le srcu je treba verjeti
3.	ŠTAJERSKI BARONI - Hvala mama za pesem
4.	Ans. KOLOVRAT - Ne obračaj se v slovo
5.	Ans. BRATOV AVBREHT - Svet brez solz
6.	Ans. ČEPON - Horjulke so za žurke
7.	Ans. ZDOMARJI - Miss vasi
1.	BOŠTJAN KONECNIK-Tota naša vinska klet
2.	KORADO & BRENDI - Med in mleko
3.	TANJA ŽAGAR-Rada bi
4.	Ans. ŠTRK- Kajžica na Stari gori
5.	DOMEN KUMER - Marička Štajerka
6.	RUDI ŠANTL-Vejnec skuznath rouž
7.	MALIBU IN JOŽE KRAJNC - Mezinček
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Mali oglasi
STORITVE
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, 16. in 17. oktobra. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
Andreja Sut in Lea Rajh (na sredini) imata na Salzburg lepe spomine, saj sta navezali številne kontakte in uživali v velikodušnem sprejemu gostiteljev.
tako lahko gledali in komentirali posamezne debate. Tema debate je trditev, da je nuklearna energija bolj učinkovita od alternativnih virov energije. Do pomladi pa bodo na enak način pripravili še debati o povezanosti ekonomskega razvoja in ekologije ter o nepotrebnosti meja znotraj Evrope. Zaključek projekta bo potekal marca z dvodnevnim deba-tnim turnirjem na OŠ Središče ob Dravi, ki se ga bodo udeležili tudi učenci iz Moldavije in Bolgarije. Ker pa gre za deba-tni turnir odprtega tipa, so že začele deževati tudi ponudbe debaterjev iz drugih dežel, da bi prišli debatirat v Središče.
Viki Klemenčič Ivanuša
FASADE, NOVOGRADNJE, ometi polaganje robnikov in tlakovcev zidanje škarp, splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 040 847 006.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
LES za ostrešje, deske 25 mm, late, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
PRODAM kokoši nesnice, stare eno leto, cena 1 € za žival. Domačija Bauman, Župečja vas 48 a. Tel. 02 790 03 51 ali 031 740 644.
JABOLKA za ozimnico različnih sort vam nudi sadjarstvo-drevesn-ica Holc, Zagorci 61, Juršinci. Tel. 758 98 91 ali 041 732 323.
PRODAMO bučnice golice, žganje in ječmen. Tel. 766 78 21, Stojnci 39 c.
PRODAM brejo telico simentalko. Tel. 031 793 664.
KUPIM suhe bučnice, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
ODKUPIM suhe bučnice golice, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, raznih sort, možnost lastnega obiranja. Sadjarstvo Herga, Gabrnik 17. Tel. 041 798 790.
PRODAM žitno sejalnico širine 2,5 m, traktorsko prikolico za prevoz dveh živali in rampo za nakladanje živine. Tel. 041 601 746.
NEPREMIČNINE
GOSTINSKI lokal na Ptuju, 70 m2, v obratovanju, dam v najem. Tel. 031 309 250.
V CENTRU ORMOŽA oddamo v najem 2,5-sobno stanovanje, v celoti opremljeno. Tel. 031 404 489.
PRODAM dvosobno stanovanje v Kidričvem, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo: balkon, KTV, telefon, klet. Inf. na tel. 031 244 748.
RAZNO
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
NAUOCILNICAZA
v
Štajerski
|	Ime in priimek:
|	Naslov: _
i
i	Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kjerkoli si, povsod smo s teboj, povsod je s tabo naš pozdrav. In kjerkoli smo mi, si tudi ti z nami, zato nikoli ne boš sam ostal.
(Kajuh)
V SLOVO
sošolcu
Marjanu Rizmanu
IZ ORMOŽA
Od njega se bomo poslovili v sredo, 14. oktobra, ob 16. uri na
ormoškem pokopališču.
Nosili te bomo v lepem spominu.
Sošolci in sošolke iz Osnovne šole Ormož
Ko oko zaprem,
vedno znova, moj ati, te uzrem. Nikjer te ni, pa vendar si. Nevidno bdiš nad mano, me spremljaš in varuješ ti. Spomin na tebe, ati, vedno bo živel, v srcu mojem nikoli zgorel.
V SPOMIN
Z bolečino v srcu se spominjamo 14. oktobra 2006, ko smo za vedno izgubili našega atija, sina, brata, strica, zeta in svaka
Zvonka Frangeža
IZ SP. JABLAN 3
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate
svečke spomina in prinašate cvetje.
Hvala, ker ga v lepem spominu nosite v srcu.
Vsi tvoji najdražji
moža,
NA PTUJU na lepi legi po ugodni ceni prodamo stanovanjsko hišo, 180 m2, z 9 ari gradbene parcele. Telefon 031 424 952.
IŠČEM manjše posojilo za dobo treh mesecev, vrnem z obrestmi in podarim odojka. Telefon 070 285 144.
Prireditvenik
Torek, 13. oktober
15.30 Ormož, Mestna graba, Z gibanjem in zdravo prehrano do zdravja, test hoje na 2 km, predstavitev nordijske hoje in zdrave prehrane
20.00 Maribor, SNG, drama Veter v vejah borov, MalOd, za izven
-	Ptuj, CID, tečaji in delavnice - tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj igranja na bobne, tečaj igranja na afriške bobne, solo petje, glasbene delavnice, novinarska skupina, začetni tečaj italijanščine
-	Ptuj, Center za socialno delo, vabljeni mladi k sodelovanju v projektih: individualna pomoč osnovnošolcem, skupno delo z osnovnošolci
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Utrinki iz sanj, avtorja Klasa Berliča
Sreda, 14. oktober
17.00
19.00
Slovenska Bistrica, na gradu, ogled razstave Barve časa s strokovnim vodenjem (dr. Ferdinand Šerbelj) Maribor, SNG, drama Peer Gynt, StaDvo, za izven
Četrtek, 15. oktober
PRODAM spalnico hrast, lepo ohranjeno, tel. 041 946 904.
PO SIMBOLIČNI ceni prodam zelo lepe belopisane dolgodlake mini zajčke. Telefon 031 424 952.
19.00 20.00
19.30 19.30
20.00
Žetale, predstavitev doktorske dizertacije dr. Irene Pulko Žetale, predavanje na temo Reševanje ekstremnih situacij pri letenju z jadralnim padalom Ptuj, Mestno gledališče, Woyzeck, za izven Maribor, SNG, balet 2. koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven Oplotnica, kulturni dom, Pop Jazz Fest 2009, srečanje vokalnih skupin
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 13.10.
8.00 Sprejem starejših občanov na Destrniku 18.00 SUPER Hm odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja občine Destrnlk 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 14.10.
8.00 Spravilo koruze v Skorbi 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Kronika občine Hajdina 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 15.10.
8.00 Oddaja iz občine Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Oddaja iz občine Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
PETEK 16.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Ptuj • Ob 60-letnici filatelističnega društva
Osebna kronika

Pripravili dve razstavi in zbornik
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča sta na ogled zanimivi razstavi znamk in filatelističnega materiala, ki so ju ob 60-letnici pripravili člani Filatelističnega društva Ptuj. Slavljencem sta čestitala podpredsednik FZS Bojan Bračič in ravnatelj knjižnice mag. Matjaž Neudauer, razstavo, ki bo na ogled do 15. oktobra, pa je odprl župan dr. Štefan Čelan.
Foto: M. Ozmec
V imenu sodelavcev ptujske knjižnice Ivana Potrča je slavljencem čestital ravnatelj mag. Matjaž Neudauer.
Slovesnosti ob odprtju jubilejne razstave so se na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju v četrtek, 8. oktobra, poleg članov Filatelističnega društva Ptuj, Pošte in mestne občine udeležili tudi nekateri ljubitelji filatelizma, ki so lahko obiskali tudi priložnostno poštno okence v preddverju knjižnice, kjer so lahko samo ta dan svoje pošiljke oddali z jubilejnim žigom ob 60-letnici Filatelističnega društva Ptuj.
Slavljencem je ob visokem jubileju prvi čestital ravnatelj Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju mag. Matjaž Neudauer, poudaril pomen filatelizma tudi za promocijo Ptuja in njegove okolice ter dodal, da
v ptujskem društvu niso bili le vneti zbiralci znamk in fi-latelističnega gradiva, ampak so z izdajo spominskih pisemskih ovojnic in žigov, zadnja leta pa tudi poštnih znamk, redno skrbeli tudi za svojstveno obeležitev pomembnih dogodkov v vseh šestih desetletjih zgodovine na širšem ptujskem območju.
Predsednik Filatelističnega društva Ptuj Peter Kreft je ob dobrodošlici izrazil veselje nad dobro udeležbo ter zagotovil, da bodo vsi, ki si bodo filatelistično razstavo ogledali, odšli domov bogatejši za spoznanje, kaj vse lahko ponudi zbiranje znamk širši družbi. Na pregledni razstavi so razstavili štiri tematske sklope: prvi zajema aktivnosti članov filatelističnega dru-
štva, drugi 90-letnico izdaje prvih slovenskih znamk, znamenitih verigarjev, v tretjem sklopu je zbirka, posvečena varstvu okolja, v četrtem pa je na ogled še nekaj drugih tematskih zbirk.
Filatelistično društvu Ptuj šteje danes 42 članov, ki se dvakrat na mesec zbirajo na sestankih, poleg tega pa se udeležujejo raznih srečanj, razstav in filatelističnih prireditev doma in po svetu, ob prostem času pa urejajo svoje zbirke ter uživajo ob gledanju znamk in proučevanju njihove vsebine. Poleg znamk zbirajo še marsikaj drugega, kar je povezano s filatelijo, o njihovem delu pa pričajo tudi številni spominski žigi, pisemske ovojnice, publikacije in - odkar Pošta to omogoča - tudi posebne in spominske poštne znamke. V prvem nadstropju knjižnice so skupaj s sodelavci knjižnice pripravili še dodatno razstavo filateli-stičnega gradiva, ki je zaradi zanimivosti prav tako vredna ogleda.
Da je Filatelistično društvo Ptuj eno aktivnejših v slovenskem prostoru, je zatrdil podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije Bojan Bračič in opozoril tudi na to, da je letošnje leto za slovenske filateliste zelo pomembno, saj so spomladi praznovali 90 let izida prvih slovenskih znamk, sedaj, v jeseni, pa praznujejo 60-letnico ptujskih filatelistov, ki so s svojim delom in aktivnostjo prepoznavni doma in drugod.
Filatelistično društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 11. septembra leta 1949 kot 17. podružnica Filatelistične zveze v Slovenije, ustanovili so ga ptujski zbiralci znamk, ki so se pred tem vključevali v Društvo filatelistov Maribor. Po začetnem navdušenju so v šestdesetih letih mnoga društva prenehala delovati, ostala so le tista, katerih člani so se poleg samega zbiranja ukvarjali še s prirejanjem razstav, srečanj filatelistov, z izdajanjem priložnostnih pisemskih ovitkov, žigov in tudi filatelističnih publikacij. In med njimi je bilo tudi Filatelistično društvo Ptuj, ki
je bilo po Bračičevih besedah ves čas med aktivnejšimi.
Ptujskim filatelistom je ob 60-letnem jubileju čestital tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ter slavljencem postregel s podatkom iz knjige dr. Ivana Turka, da je filatelizem možno opisati na vsaj 60.000 različnih načinov, zato je njihova dejavnost v tem prostoru zagotovo pomembna tudi v širšem pomenu. V imenu vseh občanov se je zahvalil za promocijo Ptuja in bližnje okolice, ki so jo ptujski filatelisti dosegli z redno izdajo spominskih pisemskih ovitkov, poštnih žigov in drugih publikacij, ki so izšle ob vseh pomembnejših dogodkih v širšem ptujskem okolju.
Skupaj s Pošto Slovenije so v preddverju knjižnice pripravili posebno poštno
okence, na katerem so lahko obiskovalci in ljubitelji fila-telizma samo ta dan svojo pošiljko poslali opremljeno s spominskim poštnim žigom ob 60-letnici Filatelističnega društva Ptuj. Ob jubileju pa so izdali tudi zbornik pod naslovom 60 let Filatelističnega društva Ptuj, ki ga je uredil Franc Golob, v njem pa na več kot 50 straneh ponujajo bralcu pregled raznih aktivnosti, izdanih spominskih pisemskih ovitkov, žigov, publikacij in filatelističnega gradiva, ki so jih izdali v obdobju zadnjih desetih let. Slovesnost ob odprtju razstave so kulturno obogatili člani ptujskega okteta, ogled razstave pa je komentiral komisar razstave in nekdanji dolgoletni predsednik društva dr. Božidar Koželj.
M. Ozmec
Rodile so: Mateja Leskova r, Majšperk 24/a - Žiga; Marjet-ka Murkovič, Grabšinci 11/a, Sveti Jurij - Tima; Darja Ozvald, Vičava 105, Ptuj - deklico; Klavdija Pliberšek, Breg 50, Majšperk - Saša; Manjaša Žerak, Ul. 5. prekomorske 5, Ptuj - Mio; Polona Lampreht, Ul. Šercerjeve brigade 5, Maribor - Tima; Olga Kump, Trnovci 30, Sveti Tomaž - Aljaža: Petra Topolovec, Jablovec 51, Pod-lehnik - dečka; Manica Rajh, Osluševci 52, Podgorci - Blaža; Mateja Pokrivač, Sodinci 34, Velika Nedelja - Tjaža; Mojca Cerovič Ostrc, Ivanjkovci 80 -Roka; Anita Podhraški, Donač-ka Gora 30, Rogatec - Nastjo; Tina Holobar, Levstikova pot 3, Ptuj - Dunjo; Nina Belšak, Trgo-višče 53, Velika Nedelja - Vita; Tamara Gašparič, Grabšinci 3, Sveti Jurij ob Ščavnici - dečka; Mateja Bombek, Gradišča 121, Cirkulane - Majo; Pija Debeljak, Serničeva ul. 4, Slovenska Bistrica - Ota; Irena Topolnik, Haj-doše 58, Hajdina - Blaža; Anita Leben, Cvetkovci 21, Podgorci -Anžeta; Anica Senica, Cvetkovci 2, Podgorci - Julijana; Mateja Škrinjar, Miklavž 20/c, Miklavž pri Ormožu - Pio; Lidija Peter-šič, Dornava 64/a - Leona; Saranda Bislimaj, Samova ul. 6, Slovenska Bistrica - deklico. Umrli so: Jožefa Balažič, rojena Štebih, Mihalovci 48, rojena 1930 - umrla 24. septembra 2009;Terezija Plajnšek, rojena Arnuš, Muzejski trg 1, Ptuj, rojena 1924 - umrla 27. septembra 2009; Marija Primožič, rojena Peklar, Nova vas pri Markovcih 75/a, rojena 1921 - umrla 1. oktobra 2009; Marija Kojc, rojena Mlakar, Zgornja Pristava 47, rojena 1936 - umrla 2. oktobra 2009; Marija Fideršek, rojena Mohorko, Kočice 50, rojena 1940 - umrla 4. oktobra 2009; Stanislav Medik, Frankovci 45, rojen 1943 - umrl 2. oktobra 2009; Frančišek Vodovnik, Ga-berke 179, rojen 1938 - umrl 4. oktobra 2009; Mina Kokol, rojena Car, Brezovec 31/a, rojena 1943 - umrla 5. oktobra 2009; Marija Obran, rojena Mahorič, Ormoška c. 80, Ptuj, rojena1931 - umrla 7. oktobra 2009; Maksimilijan Filipič, Ciril Metodov drevored 5, Ptuj, rojen 1927 - umrl 7. oktobra 2009. Poroke - Ptuj: Janko Kozel, Trdobojci 1, in Tadeja Cestnik, Zgornja Hajdina 123. Andrej Pulko, Zgornja Hajdina 115, in Zorica Salopek, Vase Stajica 23/a Subotica, Srbija. Janko Ivanuš, Formin 20/a, in Helena Breznik Poštrak, Ul. talcev 4, Radizel, Hoče Slivnica. Damjan Kopša, Hrastovec 106, Zavrč, in Blaženka Bednjanic, Selci Kri-žovljanski 55, Hrvaška. Dejan Zalokar in Alenka Merc, Zeleni-kova ulica 1, Ptuj. Boštjan Bede-nik, Doklece 7/a, Majšperk, in Vesna Vuk, Breg 30, Majšperk.
Danes bo precej jasno, čez dan občasno zmerno oblačno. Popoldne so možne posamezne plohe. Burja bo ponehala, v notranjosti Slovenije pa bo še pihal nekoliko močnejši severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Gorenjskem in na Notranjskem malo pod 0, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem do 18 stopinj C.
V sredo in četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v sredo bodo popoldne še možne posame-zneplohe. Hladno bo.
Foto: M. Ozmec
Ptujskega župana dr. Štefana Čelana je na ogled jubilejne filateli-stične razstave popeljal komisar razstave dr. Božidar Koželj.
w
Foto: M. Ozmec
Zanimiva razstava o filatelizmu na našem območju je na ogled tudi v prvem nadstropju ptujske knjižnice.
Foto: M. Ozmec
V preddverju knjižnice so skupaj s Pošto Slovenije pripravili posebno poštno okence, na katerem so pisemske pošiljke samo tisti dan opremljali s spominskim poštnim žigom.
Napoved vremena