SI ^jCRTEBT Političen list za slovenski narod. F* poitl prejemaš velja: Za celo leto predpl&oan 15 gld., i» psi leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman velJA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt let* I (ld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, 8emeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratrt se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob lllt6. uri popoludne. Štev. 79. V Ljubljani, v soboto 6. aprila 1889. Letnik XYII. Državni zbor. Z Dunaja, 5. aprila. Budgetna razprava. (28. dan.) Vžitninski davek. Skoraj vsako leto se pri vžitninskem davku vrši obširna razprava, pri kateri se v prvi vrsti dunajski poslanci pritožujejo o nasipih, ki obdajajo dunajsko mesto. Tudi letos je bilo tako. Govorili so včeraj o tem davku štirje levičarski govorniki, ki so vsak svoj lek priporočali za odpravo vžitninskega davka. Poslanec Fridrih Suess je povdarjal, naj se namesto vžitninskega davka po tako imenovanih zaprtih krajih raje po celi državi vpelje državni vžitninski davek. Ta davek bi bil po taki razredbi sicer res manjši, kakoršen je sedaj, ali vžitninski davek je po mnenji istih gospodov krivičen, ker obdačuje za vsakdanji živež potrebne reči. In vendar hočejo ti gospodje z nasvetom državnega vžitninskega davka to krivico šo bolj razširiti. Kje je torej doslednost? Veliki davčni politik dr. Menger zopet meni, naj se namesto vžitninskega davka vpelje še posebna naklada na žganje, Proskovvetz pa je priporočal, da se po zgledu drugih držav tudi pri nas vpelje davek od prižigalnih klinčkov. Ta predlog je bil od nekaterih poslancev že lani sprožen in bo prilično tudi obveljal, ne bi pa trdil, da potem poneha vžitninski davek. Samo dr. Herbst ni imel nobenega posebnega nasveta za odpravo dunajskih ogradb. On je le trdil, kar že vsakdo ve, da te ogradbe in nasipi močno zavirajo prospeh in razvitek dunajskega mesta, ter priporočal resolucijo, ki vladi naklada dolžaost. vse za odpravo teh nasipov potrebne reči pripravljati. Ze v budgetnem odseku je finančni minister rekel, da nemudoma opusti dotične ogradbe, ako mu dovolijo, da napravi mitnice zunaj dunajskih predkrajev. Ali prebivalci teh predkrajev se branijo plačevati vžitninski davek, katerega so zdaj prosti, kar je tudi čisto prav in umevno. Herbst pa tudi ni vedel, kako bi se dala država odškodovati za odpadek vžitninskega davka. On le tirja, da se odpravijo nasipi okrog Dunaja; ali vlada po tej odpravi na Dunaji dobi še kaj vžitnine ali ne, ali se z Dunajem tega davka oproste tudi druga zaprta mesta ali ne, to njemu nič mar, za to naj vlada sama skrbi. Poslanec Plen er je o tej resoluciji predlagal glasovanje po imenih; Dunajčani naj zvedo, jim li državni zbor kaj privošči ali ne. Ker je nemško-konservativni klub in tudi nekaj poslancev Hohen-wartovega kluba glasovalo za dotično resolucijo, bila je sprejeta s 108 glasovi proti 87. Olomuški kardinal pa župnik Weber. Pred sklepom včerajšnje seje izročil je poslanec Heinrich samostalni predlog, naj se izbere poseben odsek 18 članov, ki naj preiskuje razmere mej olomuškim kardinalom in poslancem župnikom Weberjem. Župnik Weber ima navado govoriti jako šaljivo in porogljivo in s svojimi govori vzbuja veliko veselost. Kardinalu Fiirsteubergu se ne zdi dostojno, da bi bil duhovnik zbornici za šaljivca, zato je bil dekanu župnika Weberja poslal pismo, v katerem mu pravi, da je Weber vsled poslanstva predolgo z doma in da župnija trpi škodo. Naj mu torej sporoči, da se odpove poslanstvu. Dekan je pa škofa prosil, naj tega ukaza župniku Weberju ne daje. Kardinal se res potolaži, zlasti ko je prišla še neka deputacija volilcev kardinala prosit, da bi bil župnik Weber še dalje njih poslanec. Kardinal vsled tega piše Weberju, da sme poslanstvo za deželni in državni zbor sprejeti, vendar pa izreka željo, naj v zbornici nikar ne govori, ker njegovi govori niso dostojni in se za duhovnika ne spodobijo. Reč bi bila najkraje in najhitreje rešena, če bi se bila kardinal in župnik mej seboj pogovorila. Kardinal poslancu ni prepovedal govoriti, ampak izrekel je le željo, naj ne ima več takih šaljivih in nedostojnih govorov; župnik naj bi bil šel k škofu in mu rekel: Ker vidim, da Vam moj sedanji način govorjenja ni všeč, si bom v prihodnje prizadeval govoriti resno in dostojno. S tem bi bila stvar do- gnana, ne da bi bila prišla v javnost, ali pa celo v zbornico, ki z olomuškim kardinalom nima nič opraviti. Zatirani Nemci. Tudi dve interpelaciji ste bili včeraj izročeni predsedništvu. Eni sta botrovala grot Lažansky ps dr. Kronawetter, ki sta brambovskega ministra opozarjala, da je policija nedavno prijela tri razgrajalce vojake, ki jih je pa neki rezervini častnik oprostil, češ, da jih on sam tira v zapor. Vprašata torej, po katerem zakonu je mogel častnik, ki izvan službe vojaške obleke ne smo nositi, kaj tacega storiti? Iu kako hoče minister v prihodnje to za-branjevati ? Rolj pomenljiva je bila interpelacija poslancev Knotza in Kindermauna, katerima ni prav, da se imajo pri najvišjem sodišču za češke in poljske razsodbe nastaviti češkega in poljskega jezika zmožni referenti. Na ta način, pravita, Nemci zopet zgubé veliko uradniških služb in se najvišje sodišče čedalje bolj slavizuje. Vprašata torej justičnega ministra, ali res kaj tacega namerava, in kako opravičuje odredbo? Raje naj bi bila povdarjala, naj se Nemci uče slovanskih jezikov, da jim ne odhajajo službe, za katere je treba znanje katerega slovanskega jezika. Danes je obširna razprava o soli za živino. Dr. R o ser je na levici, Hausner pa na desnici povdarjal to za živinorejce silno važno zadevo in vladi priporočal ugodno rešitev. Hausner je za Galicijo predlagal tudi poseben nasvèt, ki je pa vzbudil splošnji upor. Reer in Lienbacher sta povdarjala, da privoščita Poljakom cenejšo sol, da jo pa tirjata tudi za druge dežele in da ne gré te zadeve reševati zamo za Galicijo, ampak mora biti ob enem rešena za vse dežele. Imajo li postati učitelji naši lieemerei ? Popolnoma opravičeno je odbil knez Liechtenstein takozvane liberalne veličine z ironijo, da z viso- LISTEK. Kulturna razmišljavanja. Protivja se dotikajo. Dandanes so mnogi berači drzni, toda mnogo je tudi sramožljivih — prvi se povsod rinejo naprej, na površje, slednji v kot; isto godi se med literarnim svetom. Kateri človek, 6eveda tudi literarni človek, ne nosi glave, čela ponosno pokonci in se sramuje zasluge svoje izpostavljati pred okna velemož, ta je danes potisnen v kot in zgine — pozabljen 1 Strah spreletava človeka, ko čita dan za dnevom o tolikih samomorih. Čemu neki toli samomorov? Kaj pa je samomor? Nagon ali eneržija življenja goni ta človeški stroj kakor pero v žepni uri. Pero žene, goni, poganja stroj, toda sam odvija z osi, in ustavil bi se stroj, ko bi ne bilo ključka za navijanje. Ta ključek je nadeja, upanje v boljše življenje. Dokler človek ni izgubil tega ključka, urica lepo gre, če tudi včasih ne kaže prav. Čudno je, da dandanes toli ljudi izgubi ključek od ure. Seveda se urice izdeljujejo brez ključka, stare urice na sidra a ključki se izgubljajo in niso več v šegi. Moderni urarji vdevljejo v žepne urice navijalni stroj, zaradi tega nisem prijatelj remontvarek. Novošegno filozofijo, ki vso pomanjkljivo silo vlaga v človeka — smatram za take remontvarke. Čital sem te dni, da je od smrti kralja Ludo-vika bavarskega v osodnem štarenberskem jezeru vže devet parov nesrečno zaljubljenih tam nasilno konec storilo svojemu življenju. Živimo v samomor-nem veku. Tak vek ne more biti zdrav, drvimo k propadu in zgubljamo ključek od uro. „Kadarkoli krstim kacega novorojenčka, — rekel mi je te dni duhovniksošolec — skoro vselej se vprašam v duhu: kaj bode iz tega otroka? Po čem bode stezal ročice svoje, bodo li grabile zlato ali se potapljale v kri človeško, ali bodo objemale človeštvo v krščanskem usmiljenji? Kaj bode prihajalo iz njegovih usten, ali besede resnice ali laži, blagoslova ali kletstva, požrtvovalnosti ali sleparije? Na čem bode ležalo telo njegovo: v zaprašenih pernicah razkošja ali na trdi postelji neprestanega stradanja? Kaj se bode izluščilo iz tega črvička torej: kak debelušni šef ali suh diurnist, dostojanstvenik ali kak dvastotni penzijonist?" Slavni ameriški humorist JI ar k Twain napil jo nedavno svojemu novorojenčku v tem-le smislu: „Vi, gospodje častniki (oženjeni), pritrdite mi, da vi takoj, ko se prikaže tak-le lrtavček v rodbini, resignu-jete. Kajti od tega trenotja prevzame povelje mali otročiček. Vaš novi poveljnik presneto malo vpraša po vremenu, mrazu in gorkoti, in ukazuje in vežba brezobzirno. On naganja k hitremu stopanju, včasih tudi v dir. Z vami pa ravna tudi celo neuljudno, da, impertinentno. Tak poveljnik ne dii pokoja ni po dnevu, ni po noči. Nakrat mu šine v glavo in učini ..alarm", če treba o polunoči. Ko ste, gospodje, čuli grmenje topov, tu ste bojaželjno sledili temu gromu, toda oglasi naj se vaš domači poveljnik, kar bežite pred njim in si mašito ušesa. Marsikak zahteva od vas takih uslug, kojih bi vas bilo sram v dušo na vojni. In se vjema li to z dostojanstvom „gentlemana", ako od njega zahteva tak despot steklenko z mlekom? Vprašam vas, ali sto vi, poveljniki, katerikrat pomišljali na to, da se boste stavili po robu svojemu velitelju v zibelji? Tak debelušček dii vam več opraviti, nego ves generalni štab. In kaj še le, ako vam Rog pošilja namesto jeduega, kar dva. Beseda d v o j č k i pomeni čine učenosti svoje gledajo na verno katoličane, kakor na lievedneže, mračnjake — ignorante. Slovenski poslanec č. g. K. Kluu jo odbil slične nadutosti, rekoč, da oholi liberalci nikoli ne bodo klicani za sodnike v verskih zadevah. Učiteljica naša v veronauku jo sv. Cerkev, njeni škofje in duhovniki opravljajo učiteljski urad. Po Liechtensteinovem predlogu imajo učitelji pri poučevanji v veronauku po okoliščinah pomagati in s svojim dobrim vzgledom prispevati k verskemu vzgojevanju otrok. Toda v slednjih besedah tiči zagonetka. Marsi-kak mlad učitelj, nasičen z vedo, koja so ne vjeina z veronaukom, bode vskliknil: „Ko bi moral učiti deco katekizem, hoditi k velikouočni spovedi, lepo in dostojno se obnašati v cerkvi, biti bi moral 1 ¡ceni erec." Kaj lehko se na te besede odgovori: Kdo neki ga je pa silil, da je postal učitelj, ko je vsled doslej veljavne šolske postave šoli namen po §. 1.: „deco vzgojevati nravno-versko" ? Kdor hoče biti učitelj katoliških otrok, kdor ima deco navajati k nravnosti in verstvu, isti vže vsled prirojenega razuma ne sme ziniti pred otroci česa, kar bi bilo pohujšljivo za vero in cerkev in kar bi omajalo versko mišljenje otrokovo. Kdor ima deco navajati k nravnosti in pobožnosti, ne sme smešiti cerkvenih obredov, ker s tem bi so pohujšali otroci. Pravico to zahtevati ima cerkev, stariši in država. Zahtevati pa, da bi učitelj imel to ali ono notranje prepričanje svoje, te pravice ne more imeti nikdo. Toda država ima pravico in dolžnost njena je, ustanavljati šole in učiteljske zavode tako, da se neguje in krepi versko prepričanje pri dijakih in gojencih. Kdor noče otruk kot katoličan vzgojevati katoliški, naj se ne vtira kot volk v ovčji koži v učiteljsko službo, sicer mora postati lice m erec. Kakor se nihče ne sili, da postane duhovnik, isto-tako se nihče ne sili v učiteljski stan. Znano je, da so med nemškimi visokošolci tudi taki. ki so bolj naklonjeni nemškemu cesarstvu, Nemčiji, nego Avstriji, ki časte nemškega cesarja in so, s kratka rečeno, po svojem mišljenji in prepričanji pravi Prusaki. Toda država še nikoli ni oprostila teh duhovnih „Prusijauov" vojaške službe, da, zalezuje je k prisegi, da bodo našemu cesarju služili zvesto in udano. Iu ko bi iie hoteli, bi jim vže posvetili iia pristojnem mestu. čemu teki jemlje država take „licemerce" v lijake, zakaj j h Le vpraša, hočejo li prostovoljno in t prepričanjem služiti cesarju kot vojaki? Marsi-£.: .•■'.•de izgovoril: Ker to zahteva blagor države, zmožen mladenič služi hote ali nehote. pa pravimo: blaginja rodbine, blaginja ■ e. blaginja države zahteva, da učitelj z besedo in vzgledom vzgojeva deco v njeni veri. Licemercev nečemo, — imeti pa hočemo dobre vzgojitelje, imeti hočemo veliko učiteljev, katoličanov iz prepričanja, in za vzgojevanje takih učiteljev poskrbi naj država v zvezi in sporazumljenjem cerkve. I kazi na podlagi zdravstvenega zakona za kranjsko. A Meseca februarija minolega leta smo obširneje govorili o zdravstvenem zakonu za Kranjsko, ki ga je sklenil deželni zbor. Ko so ponehale ranocelniške službe, čutili smo po naših deželah pomanjkanje zdravnikov, ker ni bilo naraščaj^. Celi okraji so bili brez zdravnikov, ker (Hromovirani zdravniki so isktli zaslužka večinoma * mestih, kjer je gotovejše plačilo in ugodnejše iiiljenjo. Pomanjkanje zdravnikov pa bi bilo ledno »ačje, ko ne bi bile zistemizovane zdravniške službe. Ker pa bi bili m posamezne občine troški preveliki, prevzel bode po novi zdravstveni postavi deželni zaklad oni del plač, ki presega dveodstotno naklado na direktne davke. Tudi petletnice in pokojnine v slučaji umirovljenja bodo zdravniki dobili iz deželnega zaklada. Ta postava je veljavna z dne 29. aprila 1888. Na podlagi te postave je c. kr. deželna vlada dne 3. aprila t. 1. razglasila ukaze, s katerimi se vrav-nava zdravstvena služba po občinah vojvodine Kranjske, brez deželnega stolnega mesta Ljubljane. Pod A. so razdelitev dežele Kranjske v zdravstvena okrožja, istih imena in stanovališča okrožnih zdravnikov, pod B. službeno navodilo okrožnim zdravnikom in pod C. pristojbinska tarifa za zdravniške opravke in pota v javni službi. Zdravstvena okrožja so večinoma razdeljena po sodniških okrajih. Stanovališča okrožnih zdravnikov so navadno v sedežih okrajnih sodišč. Tako je po-stojinsko okrajno glavarstvo razdeljeno v zdravstvena okrožja: Postojina, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava. Isto tako so stanovališča okrožnih zdravnikov v imenovanih štirih krajih. Kočevsko okrajno glavarstvo je razdeljeno v tri zdravstvena okrožja: Kočevska Reka, Velike Lašče in Ribnica; stanovališča okrožnih zdravnikov ravnotam. Krško okrajno glavarstvo ima štiri zdravstvena okrožja: Krško, Kostanjevica, Mokronog in Radeče. Okrožni zdravniki bodo bivali v Kostanjevici, Mokronogu, Radečah in na Raki, ker je v Krškem že tako c. kr. okrajni zdravnik. Kranjsko okrajno glavarstvo je razdeljeno v zdravstvena okrožja: Škofja Loka, Železniki, Kran j, Cerk 1 j e iu Tržič, ki so tudi stanovališča okrožnih zdravnikov. Ljubljansko okrajno glavarstvo ima zdravstvena okrožja: Ljubljana, S m arije in Vrhnika; stanovališča okrožnih zdravnikov ravnotam. Litijsko okr. glavarstvo šteje dvoje okrožij: Litija in Zatičina, s stanovališči zdravnikov v Litiji in Št. Vidu. Logaško okrajno glavarstvo ima okrožja: Idrija, Lož, Logatec in Cirknica; stanovališča zdravnikov v Idriji, Loži, Planini in Cirknici. Radovljiško okrajno glavarstvo ima okrožja in stanovališča zdravnikov: Kranjska Gora, Radovljica, Bled in Boh. Bistrica. Novomeško okrajno glavarstvo je razdeljeno v tri okrožja: Novo Mesto, Žužemberk in Trebnje, ki so ob jednem stanovališča zdravnikov. Kamniško okrajno glavarstvo je razdeljeno v okrožji: Brdo in Kamnik s stanovališči zdravnikov v Prevojah in Kamniku. Črnomaljsko okrajno glavarstvo je razdeljeno v rodbinskem slovarji neprestani nemir; če pa Bog d;i celo trojčke, pomeni to večno revolucijo. Toda, gospodje, skrbite, da iz teh smrčkov v dvajsetih letih vzgojite dobre občaue in tudi vojake. V tem trenotji se v naših državah — ameriških — ziblje nad štiri milijone zibeljk, in v njih nedvoj-beno epančkajo veliki možje, prihodnji ponos domovine. Ko bi že zdaj vedeli, kateri da so! V nekateri zibeljki gotovo že zdaj vse spravlja do obupnosti — prihodnji admiral. V drugi zibeljki zopet pome-žikava bodoči zvezdogled, ki bode z daljnogledom premerjaval mlečno cesto. Iu zopet v drugi zibeljki se napenja in rentači nad vsemi domačimi prihodnji predsednik Zjedinjenih držav; tik njega pa vidimo 00.000 druzih zibelj, v kojih z nožicami utripljejo prihodnji lenuhi in lovci za uradi. V zibeljih pa vidim tudi bodoče milijonarje, koji se že zdaj vadijo izsesavati kri, mast in pot ljudski." Tako M. Twain; čitatelja samo toliko prosim, naj si pamti besede njegove za slučajno napitnico. Kaj bi neki počela mati tacega črvička, ko bi slutila, da si bode za dvajset ali trideset let sam vzel življenje, in da bode klel mater, koja ga je porodila? Sploh pa dobro vem za neki protilek zoper vsa samomorstva. Nedavno so poslali trapisti iz južne Afrike v Evropo oklic vsem grešnikom in ob-upnikom s pozivom, naj pridejo k njim in med njimi ostanejo. Pred vsem morejo potrebovati zapravljive sinove, ki so v bujnem življenji zapravili posestva svoja in ugonobili i zdravje, in sedaj ne vedó druge pomoči, nego — revolver! Oni so ne sramujejo ni lopov, ki so domá prestali kazen, samo upirati se ne smejo poštenemu delu Trapistom so dobrodošli učeni in neučeni, pesniki in prozajiki, filozofi, potepuhi iu petrolejci, z jedno besedo, vsakovrstni ljudje, bodisi da delajo s peresom ali motiko, samo imeti morajo malo dobre volje. Potrebovati pa ne morejo lenuhov. Trapisti imajo jako izbornega zdravnika, ki zdravi najhujše bolezni, zlasti zastarele: črevesno vnetje, kolero, trganje, protin itd. Kúp ali mrtvoud, kojega se tako bojé nekateri ljudje, nima prostora pri trapistih. Tu lehko vsak ostane ineoguito ! Tú nihče ne zvé: kje je bil in kaj, kaj je delal itd., za take reči se nikdo ne briga. Menim, da bi se ta način samomora lehko poskusil. Ondi je zadovoljno, pobožno življenje. Doslej si še noben trapist ni vzel življenja. A. S. v okrožji: Metlika in Črnomelj, kjer bodefa bivala tudi okrožna zdravuik%. Vseh zdravstvenih okrožij je tojej 37 iu ravno toliko sUtnovališč okrožnih zdravnikov. Največje Nravstveno okrožje je ljubljansko, ki št^ja 38.983 prebivalcev, najmanjše Boh. Bistrica, ki Šteje le 4477 prebivalcev. Službeno navodilo okrožnim zdravnikom našteva razmerja okrožnih zdravnikov proti političnim in samoupravnim oblastvom, dolžuosti v občinskih zdravstvenih stvareh, pri zvrševanji zdravstvene policije, nadzorovanja hromih, zdravstvenega stanja ljudi in živali, dolžnosti glede nalezljivih bolezni, epidemij, cepljenja kozit, ogledovanja mrličev, zdravljenja bolnih ubožcev, odganjancev itd. Pristojbinska tarifa določuje pristojbine za zdravniške opravke iu pota v javni službi. V zdrav-stveno-policijskih in sodnozdravuiških stvareh po naročilu političnih, oziroma sodnih oblastev bode zdravnik dobival dnevščine in pristojbine iz državnega zaklada, za cepljenje kozâ in revizijo ter preiskovanje odganjancev iz deželnega zaklada, za oglede mrličev bodo stranke plačevale v stanovališči zdravnikovem po 30 kr., zunaj stanovališča po 50 kr.; za zdravljenje ubožcev bodo plačevale županije, za pomoč okrožnega zdravnika na korist posameznih občin dotične občine. Pri daljavah nad 4 kilometre gré okrožnemu zdravniku, ako je porabil za obisk pol dneva, 1 gld., za celi dan 2 gld. Ker je zdravje med zemeljskimi blagri človeškimi prvi pogoj srečnemu življenju in ker so narodi krepki iu delavni, ako so zdravi na telesu in duhu, zato bodo z novo zdravstveno organizacijo vrejene zdravniške službe na Kranjskem, in naša dežela se bode mogla v tem oziru meriti z vsako drugo. Govor poslanca Klima v državnozborski seji dne 21. marca t. I. IV. Vse te razprave, o katerih sem sedaj govoril, me pa niso tako neprijetno dirnole, kakor konečne besede, s katerimi se je dr. Gregr obrnil do kneza Liechtensteina, zaradi tega pa si tudi jaz dozvolju-jem obrniti se do gospoda Gregra ter reči : Vi, gospod Gregr, pozuate zgodovino bolje nego jaz, vedeti morate tedaj tudi, da so v oni slavni dobi, o kateri ste govorili, živeli sijajui plemeuitaški rodovi, ki so takrat zvesto stali na strani češkega naroda, ki so ž njim delili tugo in radost, katerih zastopniki pa dandanes niso več na strani češkega naroda, marveč mej njegovimi najbolj zagrizenimi sovražniki. (Prav res! na desnici.) Če se tedaj, kakor ste Vi storili, hudodelstvo pradedov prišteva mej grehe sedaj živečih, morale bi se tudi zasluge pradedov proslavljati za zasluge sedanjega rodu. Komu pa bo prišlo na um, da bo češki narod tem možem samo zaradi tega postavljal častne spomenike, ker so bili njihovi pradedje poštenjaki? Ali je tedaj prav, tako napadati ter očitati čin pradedov za pregreho možu, ki je vsikdar kazal odkritosrčno in zvesto prijateljstvo za češki narod ? (Dobro! dobro! na desnici.) To, gospoda moja, ni lepo, to ni plemenito, to ni krščansko in menim, tudi ne husitsko. (Dobro! na desnici. — Poslanec Durrich: Liberalno !) Stranka takozvauih Mladočehov in nemška liberalna opozicija sta si stali dosedaj sovražno nasproti, kai- je koncem svojega govora tudi še izrečno na-glašal gospod poslanec dr. Gregr. Toda kakor sta bila nekdaj Ilerodež in Pilat mejsebojna sovražnika, potem pa sta postala prijatelja, ko je bilo treba obsoditi Gospoda, take so tudi gospodje iz opozicije in gospodje Mladočehi včeraj postali „debeli" prijatelji (Veselost na desnici), ko se je šlo za obsodbo verske šole. (Prav dobro ! ua desnici.) Včeraj se je tedaj doseglo sporazumljenje ali združenje obeh strank. Knotz in Gregr, Grogr in Knotz sta se spravila včeraj ter pokazala, da je ravno verska šola, ki bi ju mogla približati enega k drugemu. Ravno zaradi tega pa obžalujem včerajšnji govor in sicer v interesu češkega naroda, ker je gospod poslanec vedno navajal le češki narod. Ali se je čaški narod, katerega vztrajnosti in zna-čajnosti se moramo zahvaliti, da smo prišli tje, kjer smo danes, res tako globoko pogreznil, da sedaj opravlja posel za nemško-liberalno opozicijo? (Prav dobro! na desnici.) Češki narod je katoliški narod Priloga 79. štev. „Slovenca" dri ó 6. aprila 1889. ter bo gotovo ugovarjal, da ga je včeraj gospod poslanec Grogr navajal za levičarski posel; kajti, da je včeraj v resnici gospod poslanec dr. Gregr opravljal levičarski posel, dokazovala so burna odobra-vauja, katera so spremljevala njegov govor, in da je to storil ravno v trenotku, ko je bila ta stranka jako potrta, tega menda češki narod ne bo nikdar odobraval. Češki narod hoče ravno tako, kakor vsak krščanski narod, imeti svojo šolo, v kateri more svoje otroke brez skrbi vzgojevati dati v onih naukih, ki so vodili njega samega. Češki narod ima tu svoje zastopnike in menim, da ti ravno tako enoglasno pritrjujejo razpravam gosp. poslanca kneza Liechten-steina, kakor ostale desničarske stranke te visoke zbornice, in da enako nam obžalujejo govor gospoda poslanca. Gospod poslanec dr. Gregr je včeraj pred svojim govorom meni in nekaterim drugim tovarišem dal dober svet, naj ne poslušamo njegovega govora in naj raje gremo iz dvorane; jaz pa menim, da bi bilo bolje, ko bi bil šel ven on sam in prepustil nalog, kateri je včeraj prevzel, kakemu govorniku na levi strani te visoke zbornice. (Veselost in Prav dobro I na desnici.) Gospoda moja! Dovolite mi sedaj preiti k temu, kar leži prav za prav meni in mojim ožjim somišljenikom na srci. Če pogledamo na šolske razmere, kakor so se preosnovale izza zadnje proračunske razprave, ter se vprašamo, kaj je prineslo zadnje leto in kaj ni prineslo, kaj se je storilo in kaj se ni storilo, tedaj smo v prijetnem položaji, da moremo reči, nekaj se je storilo, toda ob jednem moramo pristaviti, da je mnogo večje ono, kar se ni storilo in kar bi se bilo po mojem nemerodajnem mnenji moralo in moglo storiti. V prvi vrsti se čutim primoranega Nj. eksce-lenciji gospodu naučnemu ministru izreči najiskre-nejšo zahvalo za povzdigo obrtnega pouka z napravo dveh strokovnih šol za lesno obrt in ženska ročna dela v Ljubljani. Obe šoli veselo napredujete ter bodo v ta namen porabljena sredstva obilo sadu rodila. Pri tej priložnosti pa ne maram opustiti, da ne bi visoko učno upravo opozoril na jako razvito lesno in lončarsko obrt v ribniški dolini ter jej to najtopleje priporočal. (Prav res! na desnici.) Iz preiskovanj, katere je zaukazala visoka učna uprava, prepričala se je skoro gotovo, da je treba le jako majhne pomoči, morda naprave jednega tečaja, v katerem bi se oziralo na obe stroki, da se privedete večjemu spopolnjenju in razširjenju. Umestno pa bi bilo morda tudi, ko bi se mislilo na ustanovitev obrtne strokovne šole na Gorenjskem, ki je tem po-trebnejša, odkar je jako nazadovala železninska in posebno žrebljarska obrt, kar jo provzročilo, da je mej delavskim prebivalstvom v Kamni Gorici, Tržiči, Železnikih in Kropi navstala velika revščina, ki preti vedno večja postati, ako se prebivalstvo kmalu ne privede h kaki drugi stroki poklica. Že pred leti se je sprožila misel, ali bi se za te kraje ne mogel ustanoviti zavod za izdelovanje strelnega orožja. Morebiti bi bil ravno sedaj pravi čas, poprijeti se zopet te misli ter vspešno uresničiti to vprašanje. Ko se je razpustila kranjska gimnazija, omenjalo se je z neke strani, naj se ta morda nadomesti z obrtno strokovno šolo. Tu bi pa vendar svaril pred tem, da bi se v Krauji ustanovila obrtna šola. Napraviti bi se morala na vsak način v jednem imenovanih krajev, da bi je postala deležna večina delavskega prebivalstva, posebno kovačev. Kar se tiče Kranja samega, dozvoljujem si opozarjati visoko zbornico na prošnjo, katero je vsled sklepa visokega deželnega zbora kranjskega visoki zbornici predložil kranjski deželni odbor, kakor tudi na dotično prošnjo mestnega zastopa v Kranji, kateri prošnji je visoki zbornici izročil proračunski odsek s predlogom, da ju odstopi visoki vladi v smislu moje lanske resolucije, naj dovoli nadaljni obstanek kranjske gimnazije. Z ozirom na soglasje, s katerim se vse stranke te visoke zbornice potezajo za obstanek zavodov, ki so so spoznali za potrebne, ne glede na to, ali so določeni za nemške, ali za slovanske pokrajine, nikakor ne dvojim, da bo temu predlogu pritrdila visoka zbornica. Visoko vlado pa prosim, naj še jedenkrat resno uvažuje vprašanje kranjske gimnazije ter je ugodno reši. To je tembolj potrebno, ker se je ravno sedaj tako ogromno pomnožilo število učencev na ljubljanski gimnaziji, da je to število gotovo jako škodljivo za ravnateljstvo, učiteljstvo in dobri napredek učencev. O ljudski šoli na Kranjskem bi ne bil govoril, ko bi je ne bili v razpravi omenjali razni govorniki nasprotne stranke, katerih razprave pa je treba popraviti v dejanjskem oziru. Gospod poslanec dr. Puss se je skliceval na imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov ter je tožil, da se ni imenoval jedini nemški nadzornik. Tako deželni šolski svet kakor tudi učno upravo je pri tem vodilo jedino pravo načelo, da se morajo za take nadzornike vzeti strokovno izobraženi možje. Ako se tedaj ni zopet imenoval jedini nemški nadzornik, kateremu pa so bile v nadzorovanje odka-zane le slovenske šole, pripisovati se to ne sme toliko njegovemu nemštvu, kakor marveč okoliščini, da je bil on jedini nadzornik, kateremu je manjkala strokovna zmožnost in izobražba. (Tako je! na desnici.) Ta korak naučne uprave zasluži tedaj prej priznanje, nego grajo. Kar se tiče nemške šole v Ljubljani, zavrnil je po zaslugi že častiti gospod tovariš Šuklje dotične trditve gospodov poslancev za Kernov in dunajsko notranje mesto. Gospod poslanec dr. Weitlof je sicer skušal njegove besede ovreči s tem, da je bila ta šola več let le jednorazrednica. To je pač res. Toda ravno tako res je tudi, da tega ni kriva narodna stranka na Kranjskem. Sklicujem se na spričevalo svojih tovarišev iz kranjskega deželnega zbora, ki so tudi člani visokega državnega zbora ter sede na nasprotni strani visoke zbornice. Priznali mi bodo in ne bodo oporekali, da je narodna večina kranjskega deželnega zbora takó v finančnem odseku kakor v deželnem zboru izrazila svojo zadovoljnost, takoj razširiti to šolo v štiri- ali petrazrednico, ako bi bila le bolje obiskovana. (Čujte! na desnici.) Ali moremo mi za to, da ljubljanski Nemci raje pošiljajo svoje otroke v šolo nemškega „šulferajna", kakor pa v javno nemško ljudsko šolo? Ali pa naj morda od nas zahtevajo, da bodemo zaradi osemuajstih otrok, katere je imela šola v prvem letu, ali zaradi petintridesetih učencev drugega leta. ki pa večinoma niso bili nemške narodnosti, deželi takoj nakopali štiri- ali petrazrednico? (Prav dobro! na desnici.) Dekliška šola, ki se je ob jednem ustanovila, obiskovala se je takoj začetkoma bolje, ter se je zaradi tega kmalu razširila; deška šola pa tudi začetkom sedanjega šolskega leta ni izkazovala onega števila učencev, katero tirja postava za raz-širjeuje šole. Vzlic temu pa se deželno-zborska večina ni branila ustreči dotičnim željam visoke učne uprave in razširila šolo. Namesto da tedaj napadate narodno stranko na Kranjskem, storite to bolje, vzemite si to stranko za vzor ter jo posnemajte. (Prav dobro! na desnici.) Povodov in priložnostij za to Vam ne manjka, in ako nimate v ta namen drugega predmeta, bila bi to češka šola na Dunaji. Tudi trditev ni resnična, da mora ljubljansko prebivalstvo samo trpeti troške za nemško šolo. Ljubljanski Nemci ne žrtvujejo za nemško šolo niti jednega krajcarja iz lastnega premoženja. Vzdržuje se namreč ista popolnoma iz sredstev kranjske hranilnice. Izjava gospoda poslanca dr. Weitlofa pa je za nas, akoravno sama na sebi neresnična, vendar v toliko pomenljiva, ker iz nje razvidimo, da smatrajo kranjski Nemci premoženje kranjske hranilnice za svoje premoženje. Prišel bo čas, da se bodemo sklicavali na to izjavo. Ker sem pa že pri gospodu dr. Weitlofu, dovoljeno naj mi bo, odgovoriti tudi na neki napad, ki ga je učinil na izdajatelja lista ,St. Josephs-Sendbote", in to nikakor fino, ker se oni ne more sam zagovarjati. Gospod poslanec prvega okraja se je norčeval iz neke povesti o sv. Jožefu v „Josephs-KaIenderK-ju za leto 1881, rekoč, da ne vé, ali niso taki spisi bolj sposobni, škodovati verskemu čutu prebivalstva in žaliti nravni čut, kakor če kak učitelj v boju, v kateri so ga primorali nasprotniki in je izpostavljen ljutim napadom itd. Opozarjam na to, da je bila ta povest o svetem Jožefu, iz katere se je on tako norčeval, kot podlistek natisnjena v „Fremdenblatf-u št. 234 in 235 z dné 25. in 26. avgusta 1876. (Smeh na levici.) „Fremdenblatt", kakor znano, ni glasilo klerikalne stranke, in tudi nismo čuli, da so se vsled te povesti izpodtikali liberalni bralci „Fremdenblatf-a. (Znova smeh na levici.) Manj zadovoljni smo bili z izjavo Nj. ekscelen-cije glede paralelk na Slovencem namenjenih srednjih šolah. Zahtevali smo, oprti na določbe državnega temeljnega zakona in na poskus, ki se je napravil v Ljubljani, po izjavi Nj. ekscelencije obnesel in katerega vspehi se morajo imenovati ugodni in veseli, da se uvede ista naprava šole tudi v drugih slovenskih deželah. Toda, kaj se nam je — ne rečem, dovolilo, marveč — obljubilo? Nj. ekscelencija se je v proračunskem odseku izjavil, da se bode v prihodnjem šolskem letu na eni paralelki mariborske gimnazije poskusilo s poučevanjem posameznih predmetov v slovenskem in nemškem jeziku, ter da se bo potrudil v prihodnjem ali temu sledečem šolskem letu ustreči željam, izraženim glede goriške gimnazije. Namestu prepotrebnih paralelk so se nam tedaj dvojezični tečaji, ki so vedno vprašavne vrednosti, — ne dovolili, marveč — obljubili, in sicer za prihodnje šolsko leto le na enem zavodu. Vidite tedaj, da s tem ne moremo biti zadovoljni, marveč da moramo slej kakor prej popolnoma in v celoti zahtevati tako napravo za slovenske otroke namenjenih šol, katera zadostuje določbam državnega temeljnega zakona in potrebam slovenskega naroda. Isto velja glede ljudskih šol na južnem Štajerskem in Koroškem. Nj. ekscelencija je sicer rekla, da je načeloma za to, da mora biti materinščina otrok v ljudskih šolah učni jezik, ter je to načelo v posameznih slučajih tudi privela do veljave, ker se je razsodilo vsled rekurza neke slovenske občine, da mora biti slovenščina učni jezik dotične ljudske šole. Toda to je le polovičarska naredba, ki se je morala še-le z razsodbo državnega sodišča izzvati. Naredba deželnega šolskega sveta štajerskega, ki predpisuje tako proti-postavno vredbo šol, ostane slej kakor prej veljavna, in stariši, ki hočejo svojim otrokom izkazati dobroto materinščine kot učnega jezika, skušati morajo to doseči potom priziva ali prošnje. Kolikim težavam in nagajivostim so pri tem premnogokrat izpostavljeni, razpravljal je obširno že eden mojih ožjih somišljenikov ter razvidite to tudi iz interpelacije, katero je gospod poslanec Vošnjak dne 4. decembra vložil v tej visoki zbornici in v kateri se toži zoper nepoklicano vmešavanje okrajnih glavarjev. Veliko koristnejša za stvar bi bila tedaj splošnja naredba, ki bi postavila šolo na postavno podlago, za oblast-nije bi bila prijetniša in za slovensko prebivalstvo primernejša, kakor da si pusti visoka učna uprava neprijetnim in ne vedno častnim nasiljem tako rekoč košček za koščkom iztrgovati narodom postavno zajamčeno pravo. Še bolj potrebna pa bi bila taka splošnja naredba za ljudsko šolo na Koroškom, o kateri moram tudi letos nekoliko obširneje govoriti, ne meneč se za izjave nekaterih občin in krajnih šolskih svetov zoper moje dotične lanske razprave, katere izjave je „Klagenfurter Zeitung" navlašč priobčevala na prvem mestu mej domačimi stvarmi. Da se tukaj ni šlo samo za navadno časnikarsko poročanje, marveč za namero, razvidi se že iz tega, da so se kar naravnost prezirale nasprotne slovenske izjave in prošnje. Prav odveč pa to namero izrečno potrjujejo „Freie Stimmen", ki dne 24. oktobra 1888 pišejo (čita): „Zoper slovenske hujskače dohajajo še vedno izjave občinskih predstojništev in krajnih šolskih svetov. Iste kapljico za kapljico objavlja uradni list vsem onim na radost, katerim je resno za deželni blagor, in v togoto slovansko-klerikalni stranki." Čudno postopanje celovškega uradnega lista postane pa še bolj čudno, ako se pomisli, da so mnoge teh izjav pisane tako odurno, da se komaj ogibljejo kazenskega zakonika, da pošten list nikdar ne rabi takih izrazov in da so najmanj na mestu v uradnem listu. V dokaz temu hočem navesti nekaj odstavkov. V „Klageufurter Zeitung" z dne 24. oktobra 1888, št. 245, se objavlja nastopna izjava občine Borovlje, morete jo pa tudi videti tukaj v izvirniku dotičnega lista (čita): „Z ozirom na neopravičene sovražne in hujskajoče napade nekoroških državnih poslancev Gregorca in Kluna čutijo se podpisani primorane, najodločneje ugovarjati zoper nepoklicano vmešavanje teh znanih narodnih hujskačev v naše šolske razmere, kajti tega vmešavanja ni narekovala skrb za narod, marveč narodna hujskalna besuost." V „Klagenfurter Zeitung" z dne 26. oktobra 1888, št. 247, se objavlja nastopna pritrditev kraj- nega šolskega sveta v Podljubelju (čita): „Vsled brezmefnih napadov tujih poslancev Kluna in Gre-gorca čuti se krajni šolski svet primoranega odločno protestovati zoper neopravičeno rovauje uapomina-nih poslancev." Meni je pač vse eno, če so moje opravičene težnje za zdravi pameti in pedagogiškim načelom primerno vredbo ljudske šole s strani mojih političnih nasprotnikov in njihovih glasil, pri tem nikakor ni izvzeta stara „Presse", ki velja za polu-uradno, imenujejo „ščuvalna besnost" in „neopravičeno rovanje". Da pa take surovosti prihajajo v javnost s posredovanjem uradnega lista, to ne more biti vse eno odkritosrčnemu pristašu vladne stranke, katerega vodijo najčistejše namere. (Prav res na desnici.) V napominanih izjavah dotičniki zavračajo vmešavanje nekoroških poslancev v koroške šolske zadeve, rekoč, da navedene pritožbe niso primerne resnici in dejanjskim okoliščinam. V svoje opravi-čenje bi mogel navesti, da gospodje one (leve) strani visoke zbornice tako radi govore o razmerah na Kranjskem, o čemur ste se tudi sedaj mogli prepričati, od dr. Fussa do poslanca Weitlofa, akoravno ima Kranjska tu svoje zastopnike, katerih dva sedita celo na nasprotni strani visoke zbornice in sta tedaj imela priložnost, da bi se bila oglasila. Skliceval bi se lahko na to, da ne veljajo v čl. 19. državnega temeljnega zakona gledč vredbe ljudskih šol dežele, marveč narodi, da mora tedaj dovoljeno biti tudi poslancem vsakega naroda, čuvati in skrbeti za to, da postanejo vsi člani njegove narodnosti deležni postavno zajamčenih pravic. Toda preko teh zaključkov lahko preidem ter se sklicujem samo na spričevalo moža, ki se more ravno glede Koroške imenovati klasična priča. Ako se bo pri tem gospodu poslancu za Beljak pripetilo kaj takega, kakor znanemu proroku Bileamu, ki je šel, da bi proklel izraelski narod, pa ga je konečno moral blagosloviti, more on tako malo za to, kakor oni napačni prorok, ki je moral zoper lastno voljo pričati resnico. Gospod poslanec za Beljak je nasproti gospodu poslancu za Bohrbach izrekel znameniti stavek: „O eni stvari moram resno ž njim govoriti. Bekel je, da sedi na levi strani mnogo poslancev, s katerimi ga vežejo mnoge okoliščine. Menda pa ne ve, da ga ne vežejo ne s tem ali onim, marveč z vsemi na tej strani visoke zbornice, in sicer ne kateresikoli okoliščine, marveč najsvetejše dolžnosti, one dolžnosti, ki izvirajo iz skupnosti rodu in jezika. (Odobravanje na levici.)" Menim, da isti čut skupnosti in rodnega sorodstva, gospoda moja, in ista 6veta dolžnost tudi nas veže z našimi sorojaki na Koroškem, zaradi tega pa tudi mi dvigujemo glas za svoje slovenske sorojake z isto vnetostjo, kakor gospod poslanec za svoje nemške sorojake, in sicer storimo to zaradi tega, da bi si ne nakopali očitanja, da nam manjka naravni čut udanosti svojemu rodu in jeziku, da bi nas ne prištevali mej one ljudi, s katerimi, kakor se je zljubilo reči gospodu poslancu, se ne more več razpravljati, marveč se morajo pomilovati kakor bolniki. Koroški deželni šolski svet pripisuje zgoraj navedenim izjavam jako veliko važnost. Saj je sedaj v prijetnem položaji, da nam more odgovarjati s tem, kar se je v resnici zgodilo, s tem namreč, da slovenski narod sam ne mara tega, kar zanj zahtevamo, da je popolnoma zadovoljen z vredbo šole, kakoršna je sedanja na Koroškem. Tudi gospod poslanec za Beljak je menda tega mnenja, ker je rekel nasproti mojemu ožjemu somišljeniku, ki je v glavni razpravi govoril, (čita): „da o ljudski šoli na Koroškem gotovo zaradi tega ni govoril, ker še ni pozabil enoglasnih ugovorov skoraj vseh slovenskih občin" — in tu stoji: „Cujte! Oujte! na levici" — „ugovorov, ki se odločno izrekajo zoper vsako premembo šolstva v jezikovnem oziru." Zaradi tega je pač vredno, da se nekoliko natančneje pregledajo te izjave, kajti drugače ni moč dognati njihove vrednosti. Na Koroškem imamo 75 slovenskih političnih občin, ne pa 65, kakor je to trdil gospod poslanec za Beljak, kajti za me je jezik prebivalstva merodajen, ne pa označenje političnih oblastnij ali celo občinski zastop. Teh političnih občin imamo v okrajnih glavarstvih celovškem 28, beljaškem 13, sv. mohorskem 4, velikovškem 29 in volfsberškem 1. Izmed teh 75 političnih občin je samo 29, tedaj ne popolnoma dve tretjini, napomi-nane izjave sklenilo. Slovenskih šolskih občin bro- jimo na Koroškem 110 ne 91 — kajti tudi tukaj mi ni merodajno uvrščenje s strani koroškega deželnega šolskega sveta, marveč narodnost učencev — in od teh 110 šolskih občin je pritrdilo le 32, tedaj komaj četrtina, znanim izjavam, ki so pa v mnogih slučajih ene in iste. Ni res tedaj, da so te izjave sklenile skoraj vse občine, in ravno tako ni res, da so te izjave izšle od slovenskih občin. Povod izjavam je dalo marveč nemško društvo v Celovci, ki je tudi dotične obrazce razposlalo v neomahljivi zvestobi udauim mu občinskim svetovalcem, krajnim šolskim svetnikom, ljudskim učiteljem, ter lastnikom rudnikov in graščin. Na Koroškem pa so občine, v katerih je prebivalstvo izključno slovensko in v katerih imajo vzlic temu veliko besedo nekateri mali tam bivajoči nemško-liberalni gospodje. To velja posebno za tovarniške pokrajine, kjer je slovensko prebivalstvo, ker dobiva delo in zaslužek pri večinoma nemško-liberalnih lastnikih tovarn, od teh odvisno, kar se kaže več ali manj v vseh javnih zadevah. Posebno imajo ti gospodje radi, da jih od njih odvisno prebivalstvo voli v občinski ali krajni šolski svet, katero potem vodijo po lastni previdnosti. Taki občinski in krajni šolski sveti tedaj so izdali dotične izjave. Kdo pa bo tako priprost, da bo smatral te izjave za izraženo čisto in prosto voljo slovenskega prebivalstva? (Prav res! na desnici.) Pri sebi imam natančen izkaz vseh teh izjav in tudi vse liste „Klagenfurter Zeitung", v katerih so se iste objavile, ter bi lahko precej natanko povedal, kako je nastala ena ali druga izjava; omejiti pa se hočem samó ua nekatere izmed njih, o katerih se je že govorilo v tej visoki zbornici in kar se mora popraviti. Prebivalstvo občine Straja Ves je slovensko in vrlo katoliško; podpisala ni samó prošnjo za slovenski učni jezik, marveč tudi peticijo za versko šolo. Politični pregled. V Ljub l,j a n i, 6. aprila. Notranje dežele. Orožni odsek gosposke zbornice je pred-včeraj sklenil sprejeti v orožno postavo dve pre-membi, kakor ju je potrdil ogerski državni zbor. Prva je v § 14. ter natančneje označuje, da velja v predlogi določeno število vojaških novincev le za deset let, po drugi pa odpade iz § 49 zadnji odlomek, ki je pooblaščeval domobranskega ministra, da sme uvesti ostrejše, izredne naredbe za one kraje, kjer se je večkrat pripetilo, da so se hoteli novinci s pohabljenjem odtegniti vojaštvu. Gosposka zbornica bo razpravljala orožno postavo v ponedeljek. Letošnje novačenje se bo baje razpisalo za 1. dan maja; priprave so že zdavnej izvršene. Kakošni so nasprotniki verske šole, kaže nam nastopno: Mladočeških poslancev vodja dr. Edvard Grégr je rekel v svojem zloglasnem državnozborskem govoru dné 20. marca t. I. nastopno: „Protivniki novošegne šole pravijo pred vsem, da se v splošnjih ljudskih šolah premalo uči krščanski nauk. Komu pripovedujejo to? Ali niso med nami očetje, ki vedó, koliko se danes uči krščanskega nauka in koliko se ga je učilo v stari šoli? Jaz sam sem obiskoval staro vaško šolo. Kateheta smo komaj štirikrat na leto videli, in to le tedaj, kadar nas je peljal k spovedi, Učitelj takrat ni imel časa brigati se za veronauk; igrati je moral v krčmi, pobirati šolske groiše (sobo-túles) in opoludne zvoniti. Ce se sedaj otroci premalo uče krščanskega nauka, kdo je kriv? Duhovščina sama." Tako je govoril liberalec dr. Grégr. Poizvedelo se je, da je ta mož obiskoval ljudsko šolo v Semiču pri Piseku, in sicer v letih 1835 do 1838. Takrat je bil na tej šoli katehet Karo! Bilv, učitelj pa Josip Lehečka. Ta učitelj Lehečka in štirinajst bivših sošolcev Grégrovih so poslali na zgorajšnji njegov govor v „Vaterlarid" št. 93 z dné 5. aprila 1889 popravek, v katerem pravijo mej drugim: „Tako podpisani bivši učitelj Josip Lehečka, kakor tudi mi podpisani učenci podružnične šole v Semiču od leta 1835 do 1838 in sošolci gospoda dr. Edvarda Grégra s tem potrjujemo in spričujeino s svojimi podpisi, da niso samó takratni katehet Karol Bilv in za njim drugi katehetje obis-kavali šolo po dvakratna teden ter sami učili krščanski nauk, kateri cenimo za svojo najdražjo last, marveč da .je tudi gospod učitelj Lehečka z nami ponavljal krščanski nauk, z nami ob sobotah čital evangelije ter nam jih razlagal. Zaradi tega moramo besede gospoda dr. Grégra, da je kot učenec v Semiču komaj štirikrat na leto videl kateheta in da je moral učitelj, namestu da bi poučeval, v krčmi igrati, šolske groše pobirati in opoludne zvoniti, javno proglasiti za laž njivo iznajdbo in predrzno obrekovanje." — Komentara menda ni treba. Vnanje države. Papež Leon XIII. je imenoval za nuncija 1 v Mouakovem msgr. Agliardija, msgr. Maccbija pa za izrednega vatikauskega poslanika za države Ekvador, Bolivija in Peru. Nekateri listi so pisali z nova, da namerava črnogorski knez Nikita obiskati mladega srbskega kralja v Belemgradu. Dobro poučeni cetinjski krogi temu odločno oporekajo. Knez Nikita pač želi, da bi postale vezi mej Srbijo in Cmogoro ožje, toda o sestanku s srbskim kraljem dosedaj ni bilo govora. Ravno tako tudi ni res, da namerava črnogorska vlada odposlati v Belgrad stalnega zastopnika. Nemški državni zbor se je predvčeraj posvetoval o § 14. postave glede zavarovanja ostarelih delavcev. Ta točka določuje, da prispevajo k potrebnemu zakladu za starostne rente država, delodajalci in delavci t enakimi deli. llietze, Hertling in Biehl so bili zoper državne doneske, katere so pa zagovarjali Reicheu8perger, državni zakladnik Maltzahn, grof Stolberg, (iamb in Bennigsen. Zadnji je na-glašal, da bo ta postava mnogo pripomogla k hitri in mirni rešitvi socijalnega vprašanja, in za to mora država tudi kaj storiti. Potem so govorili Winterer, Osterer in Windthorst, ki so bili vsi zoper državni prispevek. Windthorst je ménil, ako se sprejme ta postava, treba bo tudi uvesti samoprodajo duhana. Minister Botticher ga je zavračal, rekoč, da vlada pri tej predlogi nikakor ni mislila na samoprodajo duhana. O sklepu seje še ni došlo poročilo. — Isti dan bi bil moral zavezni sovet obravnavati o pre-inembah kazenskega in tiskovnega zakonika, a je morala izostati ta točka, ker odsek še ni dovršil posvetovanj. Boulangerjev beg v Bruselj proglašajo republikanski listi v Franciji za jako važen političen dogodek. Pravijo, da je zmagala vlada in da bo igraje zatrla boulaugizem. Toda še-le prihodnjost bo pokazala, ali je opravičen ta optimizem. „Journal des Débats" méni, da najnovejša slabost Boulanger-jeva ne prorokuje še njegove konečne osode, „Figaro" pa piše, da bodo dogodki še le pokazali, ali imajo oni prav, ki so odobravali Boulangerjevo od-potovanje. Slednje je v prvi vrsti tudi predmet razpravam v angleških listih. „Times" in „Standard" sta preverjena, da je Boulanger izigral svojo politično vlogo, kajti v inozemstvu je ničla kot prétendent. Republika je rešena velike težave. „Daily Telegraph" in „Morning Post" pa svarita pred prezgodnjim vriskanjem. Boulaugizem še ni mrtev ter je mogoče, da bo prétendent prišel nazaj močnejši, kakor ie odpotoval. — Da je francoska zbornica dovolila izročitev Boulangerjevo, povedala nam je že včerajšnja brzojavka. O dotični seji se poroča: Za-tožnica se opira na točke kazenskega zakona, ki govoré o zarotah in napadih, ter opisuje Boulangerjevo postopanje, odkar je bila komunska vstaja zatrta, sledi mu v Tunis, pripoveduje o njegovih agitacijah, da bi dosegel vojni portfelj, njegovo od-stranjenje iz Clermonta, in vse dogodke, ki so pro-vzročili njegovo umirovljenje. Predsednik Méline je prečital zatožnico. Motili so ga v tem burni klici boulaugistov in desničarjev, ki so zahtevali, naj pravosodnji minister sain čita svoje delo. Laure se je izjavil, da so vsi boulangisti solidarični, enih misli z „generalom" gledé splošnjega glasovanja zoper parlamentarizem ; zoper vse boulangiste naj se ob enem kazenski postopa. Arène zahteva, naj 6e takoj zberô odseki in volijo komisijo. Seja se pretrga ob 3. uri 50 minut ter določi na 6. uro zvečer. Se-le ob '/29. uri zvečer se je pričela zopet seja. Sabatier je prečital komisijsko poročilo, ki predlaga kazensko postopanje, ter je zahteval takojšnje posvetovanje. Temu je zbornica pritrdila. Jelibois je bil za to, da se preloži posvetovanje, kar pa ni obveljalo. Oassagnac je imenoval zatožnico zmes bedarij iu laži, katerih ni hotel podpisati generalni prokurator Bouchez ; pravi sodnik mej vlado in Boulangerjem je ljudsko glasovanje. Poročevalec Sabatier je odgovoril, da je Boulanger s svojim begom priznal krivdo; ura odgovornosti je prišla. Potem, ko sta še govorila Audrieux in Tirard, sprejel se je konec razprave ter se je dovolilo kazensko postopanje zoper Boulangerja s 355 proti 230 glasovom. — Pri včerajšnji kazenski obravnavi zoper „patrijote" pred redarstvenim sodiščem je govoril Turquetov zagovornik; Laguerre se je sam zagovarjal ter je konečno naznanil, da dobro vé, da se je izdalo zoper njega in tovariše povelje, naj jih zgrabijo briči; vilic temu pa bo odpotoval v Bruselj, odkodar pa se bo zopet povrnil v soboto (danes) k proglašenju razsodbe. Angleška zgornja zborn;ca je s 95 proti 77 glasovom izvolila za podpredsednika kandidata vladi nasprotne stranke, grofa Morley-ja. Salisbury je predlagal izvolitev lorda Balfoura of Burleigha. Nizozemski državni sovet bo toliko časa, da se imenuje regent, katera postava se mora predložiti tekom euega meseca, imel po ustavi kraljevsko oblast. Uradni list objavlja naredbo, da je državni sovet v kraljevem imenu začasno prevzel kraljevsko oblast. Švicarski narodni svèt je po daljši razpravi z 72 proti 26 glasovom sklenil naročiti zaveznemu sovetu, naj presodi vprašanje popolne centralizacije vojaštva, o tem poroča ter izgotovi dotične predloge. V rumntiskem senatu je predvčeraj zahteval predsednik vedeti, kakih nazorov je senat glede mi-nisterstveue krize in vsled nje navstalega položaja. Senat je sklenil izjavo, da se more po njegovem mnenji edino rešiti kriza s tem, ako se imenuje za ministerskega predsednika Catargi. Predsednik je to izjavo potem naznanil kralju. „Agenzia Štefani" je dobila predvčeraj iz Masave nastopbo poročilo: .Smrt abealnttkega rifguša se t vséh strani potrjuje. Abesinska armada popolnoma razpada. Povsod vladi vsled revščine proizvana anarhija. Prebivalci provincije Tigre kličejo Italijane Da pomoč." — V bitki pri Metemmehu je bil bajó tndi ras Allulah težko ranjen. Italijani se bojé, da bodo derviši kmalu nadlegovali ali celó spravili v nevarnost Masavo. Brzojavka gubernatorja v Kongo-državi iz San Toma z dne 8. aprila t. I. poroča bruseljski Kongo-vladi, da je od Stanley-slapov prišla vest v San Tomo, da potujeta Stanley in Emin paša z mnogimi tisoči mož, ženskih in otrok ter s 6000 slo-novib zob v smeri proti Zanzibaru. Izvirni dopisi. S Š0nturške fldre, 7. aprila. Prikazalo se je cvetje tudi že na grmičih in grmovji. Bujno se razcveta volčin (Daphne Mezereum) in dren (Cornus mas). Ne omenjal bi tega, ako bi moj na župnijskem vrtu rastoči dren ne bil postal, tako rekoč, svetovno sloveč. Zaplodila se je namreč na njegovih suhih vejah mikroškopina glivica, ki je doslej še nikdo ni dobil na vesoljnem svetu. Slična je nekoliko glivici, ki so jo dobili na neki Agavi v Afriki in ji dali ime „Hymeniobulus Agaves"; vendar se od nje bistveno razlikuje, tako, da ji je g. Rhem, učenjak v tej stroki, odločil novo rodbinsko ime in vrh tega ž njo še počastil lepo domovino našo: imenoval jo je „Stietophacidium carniolicum". Vsled te glivice in ličnega mahú „Trochobryum carniolicum", ki se tudi ponaša z novim rodbinskim imenom, in kojega doslej tudi še ni nikdo zasledil kje na vesoljnem svetu, je postala naša Šenturška gora tako zanimiva in sloveča, da jo prirodoslovni učenjaki imenujejo „locus elassicus". Pač smemo mi gorjanci biti ponosni na to. Iz Celovca, 3. marca. Veseli nas Korošce, ki imamo zaradi šole toliko pritožeb, da pride vendar •enkrat do neke, če prav skromne premembe, saj vemo, da nam mora vsaka prememba naša stanje le zboljšati, kajti shujšati se več ne d;i. Prečital sem postavni načet že davno predložene nove šolsko postave, ki ga jo predložil državnemu zboru princ Lichtenstein s tovariši, in reči moram odkrito, da nas Slovence v narodnem oziru ne more zadovoljiti. Se v verskem oziru mi ni prav jasno iz načrta, ka-košno ima biti „sonadzorstvo" cerkvenih oblastnij, in kje imamo poroštvo, da cerkveno nadzorstvo ne postane le navidezno? Načrt pač obeta deželnim zborom nekatere pravice, pa tega se morejo veseliti le konservativci v onih deželah, kjer imajo v deželnih zastopih večino, toraj na Tirolskem, Pred-arelskem, Solnograškem, Gorenje Avstrijskem, Češkem, Dalmatinskem in Kranjskem. Nasprotno so pa konservativne in narodne manjšine na milost in nemilost izročene liberalnim večinam na Štajarskem, Koroškem, Šlezijskom, Moravskem, Trstu in Istri. Gotovo bi bil predloženi načrt bolj simpatičen, ako bi občinam prepuščal več pravic. Saj so vendar le občine in davkoplačevalci sploh tisti, ki šole vzdržujejo, kajti nobena dežela nima starega šolskega zaklada, ampak šole vzdržujejo z dokladami na davke. Meščani in graščaki pa, ki imajo večino v imenovanih deželah, ne zastopajo tudi večino davkov, saj je znano, v koliko je kmečko prebivalstvo okrajšano pri razmerji števila zastopnikov. Tako zastopa na Koroškem en deželni poslanec velikega posestva le 5086 gld. direktnih davkov, en poslanec mest 10.969 gld., in en poslanec kmetov 41.872 gld. Na Štajarskem tedaj, kjer so liberalni poslanci voljeni le v mestih in v velikem posestvu, se nikakor ne more trditi, da liberalna večina zastopa tudi večino davkov, in vendar bo po novem načrtu le ona ukazovala v šolskih vprašanjih. Bolj pravično bi bilo, ko bi se tudi občinam dale nekatere pravice, n. pr. imenovanje učiteljev za svoj kraj, odločevanje o pouku v drugem deželnem jeziku na svoji šoli itd. Tako bi se tudi tistim strankam, ki sicer v deželnem zboru nimajo večine, pa vendar predstavljajo znaten del deželnega prebivalstva, pustilo vsaj nekoliko veljave in vpliva na šolo. Še bolj pa jo obžalovati, da v novi postavi ni besedice o učnem jeziku v ljudski šoli. Znano Vam je, kako se v tem oziru godi nam Korošcem, in tudi zanaprej se ni boljšega nadejati, če bo v učnem jeziku odločeval deželni zbor namesto deželnega šolskega sveta, kar sicer v načrtu ni povedano. Pa naj odločuje dež. šol. svet ali dež. zbor, mi Korošci pridemo le iz dežja pod kap. Zato silno želimo in slovenske poslanco nujno prosimo, naj delajo, dokler je železo še vroče in naj si na vso moč prizadevajo, da pride v novo postavo tudi paragraf, ki bo za trdno zaukazal, da se mora na ljudskih šolah poučevati v materinem jeziku otrok. Tistim občinam, ki želijo nekaj nemškega pouka, lahko so dovoli, da uvedejo nemščino, vviših razredih kot učni predmet, nikakor pa kot učni jezik. Pred četrtim šolskim letom se to nikakor ne sme zgoditi. Mislim, da se taki določbi ne bodo ustavljali ne nemški konseraativci, ne Poljaki, ki so tudi Ru-sinom dovolili ruske ljudske šole, sicer pa jih itak cela postava ne zadene, ker je Galicija izvzeta. Čehi bodo pa naš predlog še z veseljem podpirali. Velika bi bila napaka, ki se našim poslancem nikoli ne bo odpustila, ako bodo zdaj molčali in zamudili lepo priliko, da nam pridobijo narodno šolo. Ako pa se to zgodi, potem bomo novo postavo pozdravili z največim veseljem kot žarijo boljših dni. V to Bog pomozi! Dnevne novice. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali te dni Mariborski bogoslovci znatno svoto 100 gld. Če bo naš mladi naraščaj tako značajno znal stati za vero in za narod ter s tem za \se vzvišene ideale človeštva — potem blagor ljudstvu, kjer bode za nekaj let taka mladina seme božje besede ter seme ljubavi do ožje in širje domovine sijala med tem narodom, ki deluje zanj družba sv. Cirila in Metoda. — Prestopimo poročajoč to veselobo sredi izmed naše nado-bujne mladine prav k nekaterim najmožatnejšim pod-slombam našega rodú. V Zagrebu bivajoči častiti rojak, vseučiliščni profesor dr. Celestin ni nemal prijatelj naši družbi. Leta 1886 10 gld., 1. 1887 5 gld., leta 1888 20 gld. nam odposlavši, nam je vsakokrat želel od srca, da bi se širil ter širil družbin delokrog. No ! veleučeni rojak naj se le veseli. Širi se ter širi naša družba in znatno se razširi pra-vselej potem, ko je prestala kak neosnovan naval, ki načelništvo vselej zaboli v srcu; a — zapomnijo naj si klevetniki 1 — vselej ob enem navda s toliko živejim navdušenjem za dalnje plemenito delovanje. — In če pogledamo ob tej priliki še proti severu v Iglavo, živi nam tu zope} drag prijatelj. Tamošnji prof. dr. Primožič daruje vsako leto 10 gld., kot svoj ciri-loinetodijski obolus naši družbi. — Taka torej je naši družbi napram naša vrla mladina in naše trdno moštvo. Bog pa poživljal oboje: poslušajoče in učeče Slovenstvo in z njim družbo sv. Cirila in Metoda! (Kranjska gimnazija.) Neznan dopisnik iz Kranja je te dni trdil, da se v budgetni debati ni oglasil nobeden naših državnih poslancev za obstanek gimnazije v Kranji ter ni privoščil pravični stvari niti par dobrih besedic v boljše priporočilo dotične resolucije. Z ozirom na to trditev prijazno opozorimo neznanega nam gospoda dopisnika na govor prečast. gospoda poslanca Kluna v današnji številki našega lista. Prepričal se bode. da je neopravičeuo njegovo očitanje. Naši gg. drž. poslanci sploh niso pustili .naroda na cedilu", marveč zvršu-jejo vestno poslaniške svoje dolžnosti; o tem pričajo njihovi odločni in stvarni govori v sedanji debati. (Iz Celovca) se nam poroča, da se bode lepo število koroških Slovencev vdeležilo slavnosti odkritja Vodnikovega spomina. (Ogenj.) Iz Logatca se nam poroča: Dne 3. aprila zvečer navstal je ogenj v hiši Mihe Gostiše v Ble-kovi vasi. Pohišje je vpepelil plamen. Pogumni logaški ognjegasci so rešili, kar se je dalo, in zabra-nili, da se ni ogenj razširil. Škode ni posebne. (Potres.) Iz Motuika se nam poroča, da so včeraj zjutraj ob 4. uri čutili lahek potres od juga proti severu. (Osepnice) so se prikazale v Ločah na Štajerskem iu so morali šolo zapreti. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Umrl je dné 5. t. m. v Mokronogu vpokojeni ka-pelan, čast. gosp. Jurij Snoj, previden s sv. zakramenti. Naj v miru počiva! — Čast. gosp. Fran Marešič, kapelan v Sostrem, je dobil župnijo Lipoglav. (Vojaški nabori) se bodo pričeli začetkom maja. Predlogo o številu novincev bode vlada v kratkem predložila. (Brzojavna postaja.) C. kr. trgovinsko mini-sterstvo dovolilo je, da se osnuje brzojavna postaja, združena s pošto, v Starem Trgu pri Rakeku. Kdaj bode ta postaja začela poslovati, bode se določilo pozneje. (Zavarovanje za slučaj vojske.) Vlada je zopet opozorila vse zavarovalne družbe, naj nobene osebe ne zavarujejo za slnčaj smrti, ako je še v vojaških letih iu se ne zavaruje ob jednem za slučaj vojske in sicer do zneska 5000 gld. glavnice ali 500 gld. letne rente. (Dr. Hans Miehelitsch), znani odvetnik v Ptuji, je odložil častno mesto kot ud okrajnega šolskega sveta ptujskega in krajnega šolskega nadzornika v okolici ptujski. Srečno pot! (Iz Brazilije) se je zopet vrnilo petnajst avstrijskih izseljencev v veliki revščini. Kakor se poroča, so ostali še na potu. (V Beljaku) je že od nekdaj gneido anarhistov. Največ jih je v ueki tovarni blizu Beljaka. Že pred leti je bilo več delavcev zaradi veleizdaje obsojenih na večletno ječo. Sedaj je zopet celovško preiskovalno sodišče poslalo v Beljak pristava g. Rud in -gerja, da zasleduje nevarne ljudi. (V okrajni zastop celjski) so kmetje dne 29. marcija volili zanesljive može; nemčurja med njimi ni bilo. (Louis grof Blome), sin grofa Gustava, uda gospodske zbornice, vstopil je v leonvikt oo. jezuitov v Inomostu, kjer se bode pripravljal za duhovniški stan. (Popotne podpore za dijake prepovedane.) Poroča se nam z dne 2. t. m. iz Prage: V včerajšnji seji deželnega šolskega sveta prečitan je bil dopis naučnega ministra Gautscha, ki določuje tole: „Najstrožje naj se gleda na to, da se zapreči razvada, da v dobi velikih počitnie dobivajo dijaki popotne podpore (viatika).* Ta naredba se ima vsprejeti v disciplinarne štIske predpise. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) č. g. Jos. Zidan še k, kn.-šk. dvorni kapelan, je postal profesor v bogoslovji in ob jednem podvodja v dijaškem semenišči mariborskem. Preč. g. Tom. Mraz, nadžupnik in dekan v Vuzenici, je prevzel sooskrbovanje župnije sv. Antona na Pohorji. č. g. Fr. Mešiček, provizor pri sv. Janži na Peči, vrnil se je na svojo kapelanijo k sv. Marjeti pri Šaleku. (Računski zakl juček) kraj nega za Kranjsko „I. občnega uradniškega društva avstro - ogerske države" za leto 1888. Koncem leta 1887 je bilo veljavnih 388 pogodb za 426.838 gld. Odpadlo je a) vsled nakaza k drugim odsekom 20.500 gld.; b) vsled poteka 8 pogodb za 8.770 gld. in c) vsled razrušenja 7 pogodb za 7.500 gl., skupaj 36.770 gl. Ostalo je 360 pogodb za 390.068 gld. V letu 1888 je pristopilo 36 pogodb za 41.500 gld. Zavarovanj za slučaj vojske je 18 za 13.530 gld. Društvenih dohodkov se je odposlalo osrednjemu vodstvu na Dunaj 13.762 gld. (Popravek.) V včerajšnji številki je bila v govoru prečast. gosp poslanca Kluna neljuba tiskovna pomota „v Lotovi družini Kam" namesto „v Noe-tovi". Raznoterosti. — Nesreča na morji. K zadnji nezgodi nemškega brodovja v Avstraliji nekoliko podatkov o ponesrečenih ladijah: Korveta „Olga" je bila največja; 69»» dolga, 13 m široka, nosila je 2169 tonad, njeni stroji so imeli moči za 2100 konjskih sil. Izdelana je bila leta 1880, oborožena z 8 topovi v premeru 15 cm. 3 topiči in mitraljezami. Vihar jo je vrgel na plitvo in so rešili vse pomorščake. — Huje se je godilo drugi ladiji „Adler". Val jo je vrgel na koralni rob, kjer je obtičala. Pri silno razburjenem valovji je bila rešitev težavna in se je veliko pomorščakov ponesrečilo. Križarica „Adler" je merila na dolžino 54»», na širjavo 10»», vsebine je imela 884 tonad, stroji so dali moči za 700 konj. Oborožena je bila ladija z dvema težkima topovoma s 15c»» premera in dvema manjšima topovoma. Izdelana je bila leta 1883. — Najhuje se je godilo topničarici „Eber". Vihar jo je treščil ob pečine, kjer se je tolikanj poškodovala, da se je mahoma pogrezuila — in z njo skoraj vsa posadka. „Eber" je bila izdelana še le leta 1887, dolga 49»», široka 8 «t. vsebine za 500 ton in moči za 650 konj. Oborožena je bila s tremi topovi. — Rešila se je angleška ladija „Calliope", ki je še začasno prišla iz nevarnih pečin na prosto morje. Nemci s svojo novo mornarico, katero so napravili h francoskimi denarji, nimajo sreče. Že mirni časi jim pogoltnejo več bojnih ladij, kakor drugim narodom vojne. — Dvorni obredi so bili v prejšnjih letih tolikanj mučni, da si tega dandanes niti misliti ne moremo. Leta 1565 ie potovala španjtka kraljica Elizabeta, soproga Filipa II., v Bayonne na južnem Francoskem, kjer se je sešla s svojo materjo. Ka-košno pa je bilo to potovanje, pove nam samo oko- liščina, da je morala kraljica čakati pred zidovjem mesta Burgosa tri dni, ker je bil obrednik v zadregi in so morali poprej prašati kralja, ali naj gré kraljica skozi mesto ali pa mimo mesta. — Z dežja pod kap. Nevesta: „Da, Tone, vzeti Te hočem za moža, biti čem Tvoja zvesta žena, toda seda| mi moraš kot mož-pošteujak obljubiti neko malenkost; ali hočeš?" Ženin: ,,Da, obljubujem, toda kaj pa je to?" Nevesta: ,.Da ne boš več pušil smodk." Ženin: „O, prisrčno rad Ti to še enkrat obljubim." Nevesta: „Ali Ti pa ne bo to pretežko?" Ženin: „Nikakor ne, saj sem od nekdaj raje pušil iz pipe." Telegrami. Dunaj, (i. aprila. Zbornica poslancev: Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacije glede živinske kuge, ki se je pokazala v 571 krajih. Na Koroškem, Kranjskem, v Primorji in Dalmaciji ni to bolezni. Na Tirolskem in Solnograškem je ponehala kuga, ki se je zatrosila in razširila po vpeljanih ruskih prašičih. Od srede decembra nadzoruje vlada gališko trgovino s prašiči in jo potrebno ukrenila, da zabrani v Galiciji, Bukovini in obmejnih krajih Šlezije in Moravskega uvožnjo iz Kusije, ter upa tako zatreti kugo. Glede iker pri prašičih želi vlada, tla bi mali posestniki sami se pečali s svinjorejo, da bi jim ne trebalo kupavati tuje prašiče. Pohvala na desnici. Pariz, 6. aprila. Boulanger v svojem manifestu do volilcev obsoja neopravičeno zahtevo, da bi se zagovarjal pred sodiščem, ki je slučajno sestavljeno iz političnih nasprotnikov. Iztrgati je hotel legitimno čast republike umazanim rokam ter uvesti redno volilno pravico. Pariz, 5. aprila. Danes so se vršile hišne preiskave v stanovanjihBoulangerjevem, Ilo-chelortovem in Dillonovem ; tudi zoper zadnja dva se bo vršila preiskava. Bruselj, 5. aprila. Več boulangistov, med njimi Laisant, Laguerre in Nacjuet, so došli danes po noči ; redarstvo je zabranilo proti-boulangistiške izjave dijakov. Rim, o. aprila. Redarstveno sodišče je skrajnolevičarskega poslanca Costo zaradi razžaljenja javne oblasti obsodila na triletno ječo. Tuj ci. 3. aprila. Pri MalHu: Linke, lieingruber, M. Graf, Jankovic, trgovci, z Dunaja. — Haas, e. kr. uradnik, z Dunaja. Pri Slonu : Carl Harrer, trgovec, iz Trsta. — Berger, Xeugebaur z Dunaja. — Jlenzel, trgovec, iz Toplic, — Legat, župnik, iz Lipice. — Altinan iz Berolina. Tržne cene v Ljubljani dné 6. aprila. Pšenica, hktl. Rež, „ Ječmen, „ Oves, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo. Mast, Špeh svez, kgr. I gl.I kr. 85 71 87 90 67 4 4| 45 2 07 12| — 13 -11|-84 70 5' Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Pišanec..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . , Slama, „ „ . . Drva trda, 4 Q mtr „ mehka, „ iL ur. _ 64 - 70 _ 7 — 54 — 48 — 50 _ 70 — 20 2 50 2 32 6 70 4 35 Vremensko sporočilo. Dan | Cas Stanje Veter Vreme « 'i ÎÏ* opazovanja zrukulucrtt v mm toplomeru po Celziju OÎI s rt S i) 7. il. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 725-8 725 5 7260 20 10 6 54 si. svzh. sr. jzap. si. jzap. jasno oblačno dol. jasno 1-50 dež Srednja temperatura 6 0°, za 2'4° nad normalom. Dunajska borza, (Telegrafično poročilo.) 6. aprila. Papirna renta 5»i po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke...... Kreditne akcije .......... London ............. Srebro ............. Francoski napoleond......... Cesarski cekini .......... Nemške marke .......... 84 gl. 20 kr «4 „ 85 111 „ :io 99 „ 90 894 „ _ 298 „ 75 120 „ 90 JI 9 " 561 ti 72 59 „ 10 Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. I Na najnovejši in najboljši način umetne i ta zobovja ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. (33) Diseldorfske oljnate barve v tubah. t Akvarelne barve mokre in suhe. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža in laka~w i I S v (2) I vj lil>1jillli. 'Pisarna in zaloga: AolNlti tlrevoretl <1 (scmenisčno poslopje), 5 | Pilijala: Slonov« ii!i<;o lO-lU is : i P priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim ml- i j ^ za rje ni, likarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne 7 t izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko. i J Oljnate barve v ploščevinastih pušieah le najboljše vrste, posebno t pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. ^ £ ► naprej primerno ceneje. 4 kAAAAAAAAAAAA. (siSlfii) tAUUUA.Au Perstene, mineralne t Kupovalcem večjih množin \ Vse vrste slikarskih in ¡„ t.mii^nhTr-TS^ prednostne cene. < likarskih čopičev in m kem.iSilbarviIJ ftiOag < slikarske patrone. Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani nit v«'lilt<*m Mostnnm ti-ju-ii, priporoča tuka| popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ue prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trukoczyjevih firm so: Na Du-naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Štajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Triikoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodce, urit k, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, ziibnsiinje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. Svni"ilo! Opozarjamo, da se tiste Istlnlte ina-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoe/.j-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. MmhlñlER TROPFEN« nufOECHT bei APOTHEKER TRNK0CZ\ LAIBACH I STUCK 20* Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper proti)i ter reematizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa ruine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat j,,^, 4 gl. .')U kr. ' Ge ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. mi aun sip Krami , zn odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko. prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 5G kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Zdravila za živino.5S SI upu za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevlh, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-leznij, kašljii. pljučnih in vruthili bo-leznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in Iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-ucnji vboku,vkrlžl itd., otekanji nog, mehurji h na nogah, izvinjenjl, tlSčanJl od sedlu in oprave, pri sufilcliid. s kratka -----pri vseli vnunjlh boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 »teki. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani /.raven rotovža (26) Proda nc: 1. Das Buoh der Erfindungen, Gewerbe u. Industrie, 78 zvez. gl. 12. 2. Handbuch der specialen Methodik von K. Niedergesiiss, 88 zvezkov za.......gl- 4. 3. „Novice" 1860—83, za . . gl. 6. Pisma pod: A. Ii. v Cerknico (Notranjsko) post. vest. (3-3) Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katero sem dobila po Hmeseonl rabi od meno samo Izumljenega mazila, naznanjam: To je odino sredstvo zoper izpadenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polno, krepke brade ter že po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da pterano ne osive. Cona lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drugovi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naroČila. Pri naročitvah šestih in več lovčknv 2o°/0 rabat in franko-pošiljatov. "^Rf (20—2) Nič več mokro no eliko izbero in zalogo modernih solrid nilsov navadnih in najelegantnejših, isto tako co-i) ur «ii ko v imi v vseh velikostih, izgotovljenih iz zanesljivo trpežnega blaga, priporoča po čudovito nizkih cenah Ljubljaiin, KriuiiMko. L. MIKUSCH, izdolcv-atolj solnönilco-c- in dežnikov. Slcwtni trg Ät. 13. Prejema vsakovrstna naročila na kostum-solnčnike, pro-ol>ln<*i in popraA lja stare dežnike in solnenike trpežno in po ni^lii ceni. Naročila izven Ljubljane, tudi na posamne solnčniko ali dežnike, izvršuje točno po poštnem povzetji. Hazprodajidcem so na sahteranje izrini i ceniki franko na razpolago. EX3C Deller-jev K (lina zaloga in prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, Rimska cesta 9. radgonski (24-0) Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dihalniku, pre-iilajenju želodca, zlati žili, pro-<¡1111 in glavobolu vsled preti lajenja (trganju). >Te zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda). V službo se sprejme na deželo la 1 s» c €» , krepak iu pošten ; prednost iina tisti, kateri zu& tudi vrtnarska »lola. (3—3) Kje? pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. Pri župni cerkvi v Sv. Križi poleg Litije je več 'M. I «1 3t I*N k I. ■». |M»lH*S» m' 11 potrebnih. Oni zidar, ki želi to delo prevzeti, pride naj na lastne troške ali si osebuo ogledat, ali pa naj se pismeno dogovori s podpisanim cerkvenim predstojnikom, kakova so dela in kakovo plačilo. Sv. Križ pri Litiji, 31. dan marca 1SS9. J. M&rolt, (4—3) župnik, ■ooooooooooooooooo« § Jeden šop šagrin - usnja § o 0(1 divje koze ° Q ¿Id. «i-.»«» ^rlMje. O Velika zaloga najraznovrstnejšega O usnja in čevljarskih potrebščin pri ^ o Jul. Mojzesu o 9 v Ljubljani: Židovska ulica St. 5, z 3 v Varaždinu: Frančiškanski trg 48. jj lje a i} O ►O« 0 Vnanja naročila izvršuje točno in pošlje a po pošti ali želoznici proti povzetju. "•B (6—3) - ►OOOOOOOOOOOOOOO ]\a prodaj jo v (Ijustthal) Dol ii s posestvom vred oboje vkup ali pa vsako posebej. Hiša stoji na lepem prostoru poleg župnijske cerkve, je pripravna za gostilniško obrt ali za pro-dajalnico ter obseza dre veliki in dve majhni sobi, dve kuhinji, dve kleti in hlev za (J glav. Poleg hiše je prostoren vrt deloma obsajen s sadnim drevjem. Vse zemljišče meri okoli šest oralov. Natančneje pove posestnik Franc Habjan v Dolu št. 24. (3-3) -Ki Odliko ran: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VII., Zicglorgasse 27. Zastopnik Frane Rriiekner. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eeli oriiati. Za pranje in popravljanje vsake vrste m XXIII I X se priporoča iu tudi kožuhovino sprejema v shrambo čez poletje Andr. Taškar, krznar in popravitelj slamnikov. Frančiškanske ulice štev. 8. Ij ubij ana. (2-2) Prefastitl duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam svojo Uog^uto /nlo^o klobukov in slamnikov najnovejšega krojil in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po najrazličnejših cenah. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar. Kongresni trg št. 8 v Ljubljani. Gg. tlijakom dovoljujem prednostne cene. (15-2) J kamnosek v Ljubljani, Parne ulice štev. 9, (začasna podružnica poleg mesarskega inostii) priporoča se preč. duhovščini za naročila vsega v njegovo stroko spadajočega cerkvenega dela in gosp. stavbinim podjetnikom za raznotera .stavbiiiMka dela. Slavnemu občinstvu priporoča veliko zalogo najokusneje iz različnih marmorjev izdelanih nagrobnih spomenikov po jako nizki ceni. "MT» ■»■•«>«■ »j je tudi ravnokar krasno izdelan, nad tri metre visok prostostoječ nadrobni spomenik od kajnahtalskega kararskega in domačega črnega marmorja, dostojen vsakega odlič-njaka. Obljubuje čč. naročnikom po najnižjih cenah in s trpežnim blagom postreči. S spoštovanjem Vinico Čamernik, ^ (3—3) kamnosek. A IvvlkilleilMcllii HlTRnll m 1MB 1 IRI^VI^I GilvVliS S12SS čUSjTlia BISTIS ICil^lra IU H^U 512SJS eivEis fsiwi Cil^Rlni pa M H iti />v m m il m 1 ii m m m ■T m m Andr. Druškovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoča po zelo ni/.ki eeni okove za okna in rrata, št o rje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške sine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ee-ment, sklejni papir (Daclipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča il njih posamezne dele. Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urali in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti: ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi inesingaste trombe in ventile in železna okova. K» polfedelNt^os (14) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnlce, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sneži dovski mavec (Lengenfelder Gyps J za gnojenje polja. itUi m 1 m p® 1 M al m I H DE R azprodajam^^i ^ Ob enem priporočam vsakovrstno volno, prejo, vse snovi za šivanje in vezenine pM 11 druga ročna dela, dalje predtiskarijo in ^i ilan t eidjsko biao-o. * in izdelovanje nogovic na stroju. po zuixain ceni 'Vlili SIJ \ (9-1) enlk v IJ uhlja ii i. v „Zvezdi" hiša „Matice Slovenske'.'