ŠTAJERSKI GOSPODA ««figlich 18 Rpf Znafellgebflhr - Po.fchcckkonto Vlen Nr.MCTi 1, 25 • i" i*l,r9ana__* »^"s^T^n!!^!^"1"™-""TTelprej, 10 M Delovni napori Nemčije - tzzzžtt^ jamsivo njene zmage ! V prvi svetovni vojni je bilo MBBBM^Hf^^ffl^ razmerje delovnega ljudstva ..... ..... .......■■«Mi^imiPimMm^BSE^^iKa^KM napram tedanjim sovrainikom I = 10 - V drugi svetovni vojni se je spremenilo razmerje v * " 11 Prednost notranje črte m sklenjenega narodnega gospodarstva V zadnji številki našega lista smo omenili govor, ki ga je imel v berlinskem Sportpalast-n Reichsminister Speer o sedanjem stanju nemške oborožitve. Številke, ki jih je iznesel minister Speer, so napravile najgloblji vtis ne samo v Nemčiji, temveč tudi v nevtralnem in sovražnem inozemstvu. Brezdvomno je podal Fiihrer-ju odgovorni voditelj celokupne produkcije orožja in municije silno sliko o udarnosti Nemčije glede vojnega materijala in vojne tehnike, ki se je prilagodila vsem zahtevam napadalne in obrambne strategije. Medtem pa je imel generalni poverjenik za delovno vodstvo, Gauleiter Sauckel, v Pragi in v Krakau-u predavanje, ki ga lahko mirno smatramo kot sijajno dopolnilo Špeer-ovih izvajanj o stanju nemške oborožitve. Gauleiter Sauckel je govoril o delovni vpostavi in delovni moči Reich-a in Evrope v tej vojni. Številke, ki Jih je navedel, niso nič manj imponujoče kakor izvajanja ministra Speer-a. Tudi Sauckel-ova izvajanja nam služijo v dokaz, da se je položaj Nemčije na tem področju napram položaju v prvi svetovni vojni razveseljivo izboljšal. Predavanje, ki ga je napolnilo neomajena zavest sigurne dokončne zmage, je nudilo poslušalcem jasno tn konkretno sliko o nalogah in položaju delovne vpostave v službi nemškega vojskovanja Sauckel je ugotovil kar uvodoma Nemčiji dve da ima rešiti delovna vpostava veliki nalogi: vpostaviti nemškega in evropskega ¡M človeka v smislu nemškega vojskovanja, na drugi strani pa se mora temu delovnemu človeku v Nemčiji in za Nemčijo delujočemu evropskemu človeku zajamčiti pravično plačo, zadostno prehrano ter ohranitev njegove delovne sile skupno z moralnimi in duševnimi silami. Iz njegovih izvajanj se je na 10 razvila slika o stanju delovne vpostave v tej svetovni vojni napram stanju iz prve svetovnp vojne. Kakor je razvidno iz objavljenega grafikona na drugi strani današnje številke našega lista, je razpolagala Nemčija v prvi svetovni vojni skupno s svojimi zavezniki (Avstro-Ogr-skd, Bolgarija in Turčija) s človeškim rezervoarjem, ki je obsegal številčno 136 milijonov ljudi. Nasprotniki «o imeli takrat na razpolago v Evropi. Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji človeški rezervoar 1422 mili- ,RvTiJVjUd" Imraer wieder richten V Lan« t * i italiensche Hafenstadt. tovni vivln T* SVe" schwe™ Verlust« zu. tovm vojni razpolaga os Rini-Berlin v kontinentalni ljudi. Po Japonski in japonskem območju razpolaga s 500 milijoni, če pa vpostavimo še neizčr-pana področja, znaša to število skupno 1100 milijonov ljudi V primerjavi s prvo svetovno vojno se je razmerje spremenilo v našo korist. To razmerje je danes 9:11. Sile trojnega pakta posedujejejo skupni delovni potencijal 380 milijonov dela zmožnih ljudi. Temu nasproti poseduje potencijal naših nasprotnikov 536 milijonov dela zmožnih ljudi. Toda pozabiti ne smemo, da sovražni tabor ne razpolaga s tako sklenjenim človeškim rezervoarjem, ne oziraje se na to, da nimajo nikjer v svetu tako kvalitativnega delavstva kot mi v Evropi. Mi imamo prednost notranje črte in sklenjenega narodnega gospodarsta. Gauleiter Sauckel je omenil v svojih izvajanjih med drugim sledeče: »Po čim največji mobilizaciji ženskih delovnih sil v Nemčiji dela danes v Reich-u več kot za polovico več ljudi nego v prvi svetovni vojni. Prvič v nemški zgodovini se vojskuje nemški vojak pod enim poveljstom, prav tako dela tudi nemški delavec pod enim samim geslom: nacionalsocialističnim •svetovnim nazorom: V svojih nadaljnjih izvajanjih se je bavil Gauleiter Sauckel s sovražno gonjo v zvezi z vpo-stavo inozemskih delavcev v Reich-u. Ugotovil ¡e med drugim, da je moral kot mlad človek sam delati t tuji službi in da je prebil celih pet lat v tujem ujetništvu. To ga j« usposobilo, da moro pri vseh ukrepih, ki jih pač zahteva vojna vpostava dela, postopati tako, kakor da bi bil sa» objekt delovne vpostave. Iz lastnega opazovanja je poročal Gauleiter Sauckel o težki usodi evropskih izseljencev v Ameriki, o angleškem postopanju z najetimi tujimi ladijskimi posadkanrf itd. Ugotovil je, da Anglo-Amerikanci, ki grešijo dnevno proti tujim delavcem, podtikajo nečloveško postopanje i inozemskim delavstvom, nemški delovni vpostavi. Spomnil je nadalje poslušalce na obnovo mesta San Francisco, kjer 9* Amerikanci tirali na delo delavce tujih narodov, na delo v kolonijah Kap-a ter na v zlatu ia v krvi zadušeno uporabo tujih delavcev v diamantih, premogovnih in rudarskih revirjih Afrika kjer so ginevali delavci tistih narodov, kateriia dajejejo Anglo-Amerikanci danea »voje s hlimba napolnjene, lažnjive garancije. • Če pomislimo, da ima Evropa sorazmerno največ delovnih strokovnih sil, dobimo še bolj ugodno sliko razmerja delovne vpostava obeh vojskujočih se taborov. Evropski inženjerjl, k» miki, monterji in strokovna delavci vseh vrst sa bili že od nekdaj pionirji civilzacije po vsea svetu. Noben kontinent na svetu ne razpolaga i razmeroma tako velikim številom šol, strokovnih Evropi z okrog 350 milijoni V Wlmio1 ln univerz kot Evropa, "predvsem pa Nemčija. Ako vpoštevamo vse te činjeni-ce, nam bo razumljivo, da so izzvala Speer-ova ia Sauckel-ova izvajanja tudi : v anglo-ameriškem tabora gcelo vrsto poltihih priznanj. «Tako je zapisal znani angleški vojni kritik Cyril Falls v listu »The Illustrated London News« med dragim sledeče: »Vedno si je i treba predočiti, kako sili* jin kompaktni so pomožirf jvirl, s katerim razpolaga ;Nemčija. Vsa Evropa je ba-¡¡a, na kateri se danes vojskuje Nemčija.« Nič manj ¡poučna niso ugotovitve, Id i jih je izustil ameriški poverjenik za vojno produkcijo, Nelson, kot nekak od-?ovor na vzpon nemška iboroiitve. Nelson je nameraval servirati ameriški ¡javnosti nove fantazije o »meriški oborožitvi, pri sem pa so se mu izmuznila —— r.. tc mu iz.uiu7.nna PK-Krlegsberlchter Essig (Sch) besede> dobro označuje-Fliegeralarm im Hafen von Neapel ¿roJÄ T°lM Ab!.raHi»l0;^erik?i,SChenu B°™l'er ihre Terrorangriffe gegen, diese Tako je Nelson dejal med ll f i Tä® Abwehrverbände fügen den Angreifern drugim: »Doživeli smo nt - Männer der Bordflak haben ihr Geschütz in die Anflugrichtung des katera razočaranja in stt Femdes gedreht und erwarten den Feuerbefehl 9 rili smo nekatere napaket • In zopet: »Vojna produt Rajanje Jui Sfoiiil Pri Orlu mMiiii MvjeiiLi nppat'i - 3oji na Ku!>anil področje tar je vrgel -bombe zlasti na Wilhelmshaven in Cuxhaven. Prebivalstvo je beležilo izavbe. V noči na 12. junij so naoadli angleški bombniki aapast&r-nemško ozemlie, predvsem Düsseldorf. Vr.l«d bombnih zadetkov v stanovanjskih predmestij, je nastala znatna Skot'a, obenem pa težke iztmbe med prebivalstvom. Po riot<»rtani:h ugotovitvah Je izgubil sovražnik pri tem 54, večinoma «frlrao-tornih bombnikov. Te iznnbe pa so se po novejših poročilih zvišale na 61 sovražnih hembnikov. Cela vrsta sovražnih letal je bila v nemškem oq-nju tako poškodovana, da mnoga letr'i bržčas niso več dosegla svo»h angleških vzletišč. Pri otokih Pantelleria in Lämpedusa so nemški in Italijanski odredi letalstva napadli anglo-ame-riško izkrcavanje v tekočih valevih kljub sovražnemu dejstvu lovcev ter so v teh arijah potopili transportnika z BOOO brt.. In 14 čolnov za Izkrcavanje. Tri križarke, 14 manjših vojnih ladij, med njimi več rušilcev in šest transportnih ladij, je bilo tako težko poškodovanih, da Je računati z nadaljnlml totalnimi izgubami. V noči na 13. junij so napadli angleški bombniki zapadnonemško ozemlje. Vsled dejstva bomb je imelo zlasti prebivalstvo mesta Bochum Izgube. Nastala so znatna razdejanja na stanovanjskih hišah ln Javnih poslopjih, med drugim tudi na dveh bolnišnicah. Do 13. junija so javili sestrelitev 29 sovražnih bombnikov. Močan odred težkih nemških bojnih letal Je v noči na 13. junij bombardiral mesto in vojr.o luko Plymouth. V ciljih so nastali obsežni požari. Istočasno so nemška letala bombardirala v jugovzhodni Angliji vojaško važne naprave. Nemška ln italijanska letala so tudi 13. Junija nadaljevala svoje napade na anglo-ameriška zbirališča ladij pred Pantellerlo. Potopila so transportnika srednje velikosti, dočim so bile druge tri transportne ladje poškodovane. 13. junija so napadli anglo-ameriškl letalski odredi zapadno zasedeno ozemlje ln Severno Nemčijo ter so vrgli bombe zlasti na Bremen ln Kiel. Prebivalstvo je Imelo» Izgube, na stanovanjskih hišah In javnih poslopjih pa je nastala škoda. 46 sovražnih letal, med katerimi se je nahajalo najmanj 29 štirimotornih bombnikov, je bilo zbitih na tla. Verjetno pa je bilo sestreljenih še več sovražnih letal. Nemške podmornice so v Atlantiku zbile sedem sovražnih letal, med njimi več štirimotornih bombnikov. Težka nemška bojna letala so v noči na 14. junij bombardirala mesto in luiio ■Grimsby, kjer so nastali obsežni požari. Drug letalski napad je veljal vojaško važnim napravam v jugovzhodni Angliji. Dvoje lastnih letal se ni vrnilo. Okrog Pantellerie so hitra nemška letala zadela s svojimi bombami sedem sovražnih transportnih ladij srednje velikosti, medtem pa so !ež'ta nemška vojna letala bombardirala v" noči na 15. junij pristaniške naprave v severoafriški luki Bone. Angleški bombniki so prileteli v noči na 15. junij nad zapadnonemško ozemlje. Precejšnja razdejanja so nastala zlasti v stanovanjskih predmestjih mesta Oberhausen, kjer so zbili po dotedanjih poročilih 20 sovražnih bombnikov. V noči na 15. junij pa je nemško letalstvo napadlo posamezne cilje v Londonu in v vzhodni Angliji i bombami težkega kaVbra. Prt tem napadu sovražnih letalcev na neko nemško spremljavo so nemški artiler'sti ..zbili osem bombnikov in tor-pednih letal. Neka nemška ledja, čije moštvo se Je večinoma rešilo, je bila potopljena. . J Sovražni premoči se je končno morala «dati tudi italijanska posadka malega otoka Lampedusa v Sredozemskem morju. Po poročilu z dne 16. t. m. so odredi težkega, nemškega bojnega letalstva tudi 15. junija nadaljevali svoje napade na sbirališča sovražnih ladij pred ©tekom Pantelleria. Potopili so pri t dvoje velikih ladij za takrcavaaje. Več dragih takih ladij je bilo poškodovanih, zelo težko zadet pa Je bil neki rušllec. Tudi v lukl Pantr-!!i- a Je nastala večja škoda. Sovražnik je izgubil Istega dne v prostoru nad Sredozemskim morjem 23 letal. Lastne Izgube so znašale eno letalo. Od sedmih poškodovanih transportnikov, o katerih govori vojno poročilo z dne 15. L m., so se po zaključnih ugotovitvah potopili trije transport niki s skupno tonažo 9000 brt. V noči na 16. junij so preletela posamezna sovražna letala severno ozemlje Relch-a ter vrqla bombe, ki pa niso napravile bistvene škode. Hitra nemška bojna letala so v noči na 16. jnnij bombardirala posamične cilje v jugovzhodni An- gliji- Zaiemniiev od 22. do 4. ure Dreck rad Verlag: Mirtjurger Verleg*- nd DracterdC«. V H. — Verlagsleitung: Bgon Baumgartner (rensiit), L V. Verlagslelter Frltx fit suni Hauptachriftlelter Pliidilci Gelob, alle la Marburg a. 4. Draa, Badgaaee • Zw 1M\ ttu Anzeigen «e ^retaliate Mr. 1 to» M. April »fl gflltf. Ausfall der Lieferung d« Blattei M Mherer Ge««lt oder Betriebsstörung (ibt klicen Ankpruch aaf lückiahlunj dee Bezugsoelcles t 3undes(iihrer Franz S 4 e i it «I I Pripravljen biti, je vse! ■ Moskovski načrti glede jugovzhodne Evrope. Iz Rima poročajo nemški listi sledeče: Diplomatski sotrudnik Agencije Štefani piše, da je veleposlanik Litvinov Finkelstein, ki se je na potovanju iz Washingtona v Moskvo ustavil v Teheranu, vrgel z izjavo pred tamkajšnjimi časnikarji novo luč na sovjetske načrte. »Sovjetska Unija se ne zadovoljuje več z izhodom v Sredozemsko morje preko Egejskega morja«, je izjavil sovjetski veleposlanik »Sovjetska Unija išče izhod skozi Jadransko morje. Hrvatska, Dalmacija, Slovenija in Istra naj bi se združile v slovanski državi, ki bi kontrolirala Jadran«. * Igra z malimi narodi. Bivši predsednik norveškega državnega zbora, emigrant Hambro, je izdal pred nekaj meseci v Londonu knjigo pod naslovom: »Kako priti do miru?« Angleški tisk je to knjigo popolnoma zamolčal, ker vsebuje nešminkano kritiko zahrbtnosti Anglije in Zedi-njenih držav. V enajstem poglavju očita Hambro Churchill-u in Roosevelt-u hinavstvo. Churchill in Roosevelt se delata tako, kakor da bi spoštovala pravice malih narodov glede odločitve svoje lastne vladavinske oblike. V resnici pa Chur-chill-ovih in Roosevelt-ovih ciljev glede malih narodov nista potrdila niti angleški parlament niti ameriški senat. V anglosaških deželah silijo izdelovalci mirovnih načrtov svoje vlade, naj uredijo svet ne oziraje se na želje malih narodov. Nasprotniki današnje Evrope razpravljajo po Hambrovem mnenju z bodočnostjo malih narodov nekako tako, kakor da gre za mrliče na mizah za raztelesenje. Mali narodi so v strahu za svojo bodočnost, in sicer s polno pravico. Kot tipičen primer za presojo angleško-ameriškega postopanja z malimi narodi navaja Hambro razmerje v anglo-norveški komisiji za dodeljevanje ladij, kjer norveški emigrantje kljub težkim žrtvam norveške trgovske mornarice za angleško stvar, nimajo niti najmanjšega upliva. Male narode samo izkoriščajo, to je njihov glavni cilj. ■ »Zgodovinski dnevi« v Turčiji. Turška narodna republikanska stranka je sklenila v svrho poglobitve študija zgodovine, prirediti takozva-ne »Zgodovinske dneve«. Pričeli bodo z »Dnevom Plevne«. V središču te proslave je branilec Plev-ne, gazi Osman paša. »Zgodovinski dan« bo tvorila Lozanska konferenca. Na tej konferenci (Lau-sanne) je bil današnji prezident Turčije, Izmet Ineni, ena izmed glavnih osebnosti. K uvedbi letalske zaščite Sef civilne uprave za Spodnjo Štajersko ja odredil z veljavnostjo z dne 5. maja 1943 uvedbo letalsko-zaščitnega prava v zvezi z dosedanjimi izvršilnimi določbami, v kolikor so veljavne v Reichsgau-u Steiermark, obenem pa si je pridr-žal pravico, v slučaju pctrebe uporabiti določbe tega prava ali pa ukrepati drugače v dogovora t ministrom za letalstvo in s poveljnikom za letalstvo. S tem je položena pravna podlaga za popolno pripravljenost letalske zaščite na Spodnjem Štajerskem. " . , Sef civilne uprave je pooblastil organizacijo Steirischer Heimatbund, da prevzame na Spodnjem Štajerskem naloge, ki jih izpolnjujeta ▼ ostalem področju Reich a NSDAP in Reichsluft-schutzbund. Heimatbund bo skrbel za letalsko zaščitno vzgojo prebivalstva, obenem pa bo v sodelovanju z državnimi in policijskimi uradi ukrenil vse potrebno, da se zavaruje letalsko-zaščitna pripravljenost spodnještajerskega pod ročja, da bi se na ta način izognilo morebitni škodi, povzročeni po letalskih napadih. To postopanje je praktična konsekvenca dejstva, da je Spodnja Štajerska s svojimi ljudmi usodno neločljivo povezana z Reich-om. V najkrajšem času bo treba tedaj na Spodnjem Štajerskem ustvariti tisto letalsko zaščitno pripravljenost, ki obstoja v Reich-u kot rezultat večletnega sistematičnega dela. Nikakega povoda ni za psihozo strahu ali bojazni. Na drugi strani pa se nahaja obveznost, ukreniti vse, da bomo dorasli vsem možnostim. Prebivalstvo se poziva, da vestno in natačno izpolni vse odredbe, ki se nanašajo na letalsko zaščitno pripravljenost na Spodnjem Staierskem. V posameznostih se bo pri tem treba ozirati na sledeče momente: 1. Zaključiti je organizacijo letalsko-zaščitnih funkcionarjev, t. J. postavitev štabov v vodstvih Kreis-ov in Ortsgrupp, obenem pa tudi letalsko-zaščitnih pomagačev v celicah in blokih. Strokovna izravnava vseh v letalski zaščiti zaposlenih funkcionarjev organizacije Steirischer Heimatbund mora biti končana 15. julija 1943. 2. V času od 15. do 30. junija je določiti v vseh Ortsgrupp-ah letalsko-zaščitne družine, ki nomi-niraio letalske samozaščitnike po v Reich-u veljavnih predpisih Pri postavitvi letalskih samo-zaščitnikov je nrimerno deležu obremeniti tudi zaščitence, v nobenem slučaju pa ne morejo biti letalsko-za^itni funlrrinnarii fT,nftschutzwart-iV na Spodnjem Štajerskem 16. Julija 1943 Je pritegniti letalske samozaščit nika po izravnalnih smernicah Reichsluftschuta-bund-a tekoča v sporazumu s krajevnim voditeljem letalske zaščite v vseh zadevah, ki se tičejo letalske zaščite. Prva izravnava vseh letalskih zamozaščitnikov na Spodnjem Štajerskem mora biti končana koncem 1943. Vpoklic s« izvrši po poverjenikih za letalsko-zaščitna vprašanja v Ortsgrupp-ah na osnovi zakona o letalski zaščiti potom policijske odredbe za službovanje v civilni letalski zaščiti po § 9 izvršilne odredbe z dne 4. maja 1937. V svrho pripravljenosti v letalski zaščiti je na Spodnjem Štajerskem ukreniti takoj sledeče: a) Zatemnitev. Izvesti je takoj totalno notranje zatemnitev stanovanj in obratov na Spodjem Štajerskem. Za izvedbo zatemnitve odgovarja vsakokratni stanovalec. . b) Pospravljanje podstrešij. Iz vseh podstrešij je odstraniti gorljive predmete ali naprave. Podstrešne prostore je čisto pospraviti. V kolikor ni možno manj gorljivih predmetov shraniti kje drugje, jih je na podstrešju tako skupaj postaviti, da jo možen vsak čas dostop do njih ter da ja lahko priti do vseh kotov podstrešja. V posebnih slučajih lahko odredijo okrožni policijski uradi totalno izpraznitev podstrešij in odstranitev lesenih medsten iz letvi j. c) Letalsko-zaščitno orodje. Prebivalstvo se poziva, da v letalsko-zaščitnih družinah preskrbi na lastne stroške najnujnejše zaščitno orodje, kot požarne copate, ročne škropilke, ročke, pesek itd. V kolikor gre za nabave za skupno uporabo letalsko-zaščitnih družin kot na primer hišne lekarne, krije stroške hišni lastnik d) Letalsko-zaščitne stavbe. Vsled uvedbe zakona o letalski zaščiti so policijske oblasti obvezane, da pozovejo vse hišne lastnike, naj poskrbijo za pomožne letalsko-zaščitne prostore. Obvezal sem vse funkcionarje organizacije Steirischer Heimatbund, da svetujejo prebivalstvu najdalekosežnejše, da bi tako omogočili izvedbo zatemnitve, pospravljanja podstrešij, nabavo letalsko-zaščitnega orodja in ureditev letalsko-zaščitnih prostorov. Tisk bo v tekočih objavah obrazložil smernice za izvedbo predstoječih namenov. Naše geslo se mora tu glasiti: Pripravljeni biti, je vse! POLSTICIE BELEŽKE Arbeiten im Trockendock Eines der deutschen Minensuchboote ist nach hartem Einsatz in seinen Stützpunkt zurückgekehrt und wird nun im Trockendock gründlich überholt. Das Wasser ist bereits abgelassen, so daß die Instandsetzungsarbeiten beginnen können PK-kriegsberichter Meister (Sch) Bei unserer Flak auf Kreta Regelmäßiges Reinigen und sorgfältige Pflege gewährleisten die stetige Einsatzbereitschaft der Geschütze So schaffen die Kanoniere alle Voraussetzungen dafür, daß dem Feind bei etwaigen Angnffsversuchen auf die Insel ein heißer Empfang bereitet weiden kann Ml-K-Kriegsberichter Reinhardt (Sehl „SLrbi" nevfealcev V zadnjem času so po ugotovitvah nemškega tiska narasle »skrbi« nevtralnega inozemstva, kako neki prenašala nemški in italijanski narod spričo zatona četrtega vojnega leta težave, ki so zvezane s stopnjevanjem boja za dokončno zmago. Poleg svojih lastnih skrbi, ki zlasti glede prehrane niso niti tako majhije, jih skrbi vprašanje, da-li in kako ]e nemški narod prenesel stalingraj-ski ih afriški protiudarec. Kadi bi izvedeli, kakšno Je »razpoloženje« v nemškem narodu, zlasti pa v področjih, ki so izpostavljena bombnemu terorju. Ker jih vse to tako »skrbi«, je na mestu, da prejmejo odgovor, kakor odlikuje nemškemu narodu in njegovemu dostojanstvenemu držanju v četrtem letu vojne, ki bo odločila usodo ne samo Evrope, temveč v višji povezanosti tudi drugih kontinentov. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da niti nemški niti italijanski narod nista doslej negovala politike ptiča noja. Z resnostjo, ki odlikuje herojskemu držanju, sta oba naroda sil osi proučila položaj tako. kakršen Je. Nemci in Italijani vedo prav dobro, da Stalingrad in Tunis nikakor ne predstavljata odločilna dogajanja, temveč, da pomenita zgolj incidenta, ki nikakor ne moreta spremeniti dosedanjih ugodnih pozicij za dosego končne zmage. Stalingrad Je Imel za posledico, da so spoznali vsi prebivalci zapadne Evrope vso nevarnost boljševizma in sovjetskih namenov, Tunezija pa je pokazala, da bo ostala južna fronta kljub vsem posledicam v bodoče samo delna fronta. Isto velja glede terorističnih bombnih napadov na nemško in italijansko ozemlje. Treba Je samo preiskati zadržanje prebivalstva na licu mesta in že bodo lahko ugotovili tudi nev-tralcl, da prenašajo Nemci in Italijani anglo-ame-rlški bombni teror na nezavarovana mesta z Junaštvom in zagrizenostjo, ki Je edinstvena in radi tega vsega občudovanja vredna. Ce torej špekulirajo sovražniki na oslabitev notranje nemške fronte, se silno varajo. V tem ozi-ru so nevtralne skrbi zares povsem nepotrebne. Razumljivo je, da tudi v najbolj junaškem narodu niso vsi ljudje enako pogumni. Eni imajo trdnejše, drugi slabše živce. So stvari, ki jih doživlja eden z rahlejšimi, drugi s trdnejšimi občutki. Do-čim Je ta ali oni trden kot skala, je drugi tako mehak in tako rad spreobrača svoje dobro mnenje, da ga je treba vedno znova utrjevati v dobri veri. Treba je vedeti, da vojna ni nikaka zabava in da ima sleherni človek tudi svoje lastne skrbi. To vedo tudi drugi narodi, zlasti pa v sovražnem taboru, ker se tudi tam razvija življenje pod strogimi zakoni totalnega vojskovanja. Ce nekateri nevtralci podcenjujejo odporno silo in notranjo moč in veličino nemškega naroda, je to njihova stvar. So pač ljudje na svetu, ki jih ni možno prepričati o tem ali onem. Nemškemu narodu Je to vseeno. Zadostuje mu, da Je politično izobražen in šolan, da točno v6, zakaj se bijejo bitke v sedanji vojni. Nobenemu Nemcu še ni prišlo na pamet, da bi hvalil vojno radi vojskovanja. Toda nemški narod je in ostane tudi v bodoče močan, ker v£, da mora vojna prinesti tiste odločitve, ki Jih diplomacija nI mogla izvojevati. Nemški narod predstavlja danes aktivistično občestvo, ki lahko prenese vse menjajoče se faze vojskovanja brez vseh notranjih potresov, ker ga Je ojeklenlla Fflhrer-jeva šola do tiste neizprosnosti, ki ne pozna nikakega kompromisa. Iz razumljivih razlogov gleda nemški narod danes z drugimi očmi po svetu kot pred deset leti. Bili so časi, ko so zlasti Anglosasi hvalili Nemce, češ to so narod pesnikov in mislecev. Kakor so bili Italijani za te vrste ljudi nekdaj samo pevci, trubadurji in muzejski sluge. To se Je temeljito spremenilo. Takrat so Nemce ln Italijane lahko še pomirjevali s takimi uspavalnimi sredstvi, medtem ko so Anglosasi sami vladali v vseh področjih svetovne politike in izčrpavanja svetovnega bogastva. Nemška in italijanska ljudska skupnost se dobro zaveda smisla sedanjega vojskovanja, to bodi povedano vsem zaskrbljenim nevtralcem. Prav dobro je v zvezi z zaglavjem pričujočega članka postavil ugledni nemški časnikar zaskrbljenim nevtralcem sledeči odgovor na njihovo vprašanje o potrebi propagande: »Da, seveda se poslužujemo naše propagandel« Toda kaj je sploh propaganda? So ustanove, ki obstojajo že skoro dvatisoč let ln se nočejo odpovedati propagandi. Neprestano ponavljajo Iste nauke in gesla. O, tudi nemško ln italijansko vodstvo se zavedata. da je treba danes narodu več budnosti kot kedaj poprej v zgodovini. Spo nanje, ki ga črpamo iz položaja in lz ciljev borbe, mora pronicati do poslednjega Nemca in Italijana. NemSkl narod se dobro zaveda, da gre za življenje ln smrt, za biti ali ne biti. V tej borbi gre za obstoj naroda in Reich-a. V tem globokem spoznanju gledamo na nepremični dokončni cilj. Mimo tega vemo tudi to, da je mir sicer bleščeč pojem, zavarovan pa bo resnično šele tedaj, ko se bo izpolnil smisel te gigantske borbe. Sleherni Nemec vč, kaj bi pomenil poraz zanj tudi osebno. Zato nima druge poti kot delo in boj vse dotlej, dokler ne bo premagana nevarnost, ki lebdi nad nJim. Nev- trald naj vedo, da se Je sovraštvo Nemcev do »zaveznikov« v nasprotnem taboru stopnjevalo ta-ko visoko, da bo zadostovalo tudi že zgolj to sovraštvo za tisto maščevanje, ki so si ga zaslužili zlasti Anglosasi ■ svojim ubijanjem nedolžnega civilnega prebivalstva. Sam dr. Goebbels jih je posvaril ln jim obljubil, kar jim gre. Taka je torej slika herojskega držanja nemškega naroda. Nevtralni svet le naj ugiba, kakor mu drago; vedno znova bo moral ugotavljati za sovražnike neprijetno dejstvo, da je nemški narod po nekdanjih besedah Reichsmarschall-a Gfiring-a en sam blok lz granita. In na tem granita si bodo izgrizli svoja zobovja. Večina narodov v vrlißcu sedanje vojne Slično kakor v prvi svetovni vojni, se je tudi v sedanjo oboroženo meddržavno obračunavanje z orožjem zapletla večina narodov. V boju si stojita nasproti dva tabora ali dve skupini držav, lahko bi se pa do neke meje reklo tudi, da gre za boj med dvema svetovnima nazoroma in med dvema načinoma ureditve človeške družbe. V lažje razumevanje in zasledovanje vojno-političnih poročil ne bo škodovalo, če se na kratko osveži in našteie narode ali države, ki so danes v vojnem stanju, kakor tudi one, ki so še izven vojnega spora in se jih smatra za nevtralne in na vojskovanju nezainteresirane. Na naši strani so sile osi, in sicer Nemčija, Italija in Japonska združene v takozvanem paktu Treh sil. K temu paktu so se pozneje pridružile razne manjše države s svojimi izjavami, in sicer: Madžarska, Romunija. Slovaška, Bolgarija in Hrvatska. Razen tega obstojajo države, ki se na strani sil Trojnega pakta bojujejo, ne da bi bile pristopile k paktu Treh sil. Ti naši zavezniki so v Evropi Finska, v Aziji nacionalna Kitajska, ki je poslušna Japonski in ima svojo vlado v Nankingu, Tajland in Mandžukuo. Tudi te države so enako kakor one, ki so z izjavo pristopile k paktu, zanesljivo in zvesto v* našem vojnem taboru. Pod upravo Nemčije oziroma Italije so nadalje v Evropi generalni guvernement Poljske, Protek-torat Češka in Moravska, Luksemburg, Norveška, Belgija, Holandija, Francija, Grčija, Srbijh in Črna Gora; v Aziji pa pod upravo Japoncev Filipinsko otočje, bivša Holandska Indija in Britanska Ma-laka. Vse te dežele je do neke meje tudi smatrati za zaveznike sil Trojnega pakta, čeprav razen prostovoljcev ne dajejo oboroženih sil za fronte. Njihove pomoči in dajatve so v prispevkih gospodarskega značaja, v delovnih silah itd. Pri tem je omena vredna tudi Danska, ki stqji pod nemško kontrolo, ne da bi bila izgubila svojo samostalnost • Silam Trojnega pakta stojijo nasproti takozvani »zavezniki« ki so se pridružili Angležem in Amerikancem na podlagi znane Atlantske izjave na Atlantskem morju, kjer sta se leta 1941. sestala Roosevelt in Churchill ter podpisala tozadevni dogovor. Atlantska karta predstavlja vojne cilje zaveznikov. Temu dogovoru so se pozneje pridružile še Sovjetska Unija, Kitajska, ki jo vodi maršal Cangkajšek, Avstralija, Kanada, Ko-starika, Kuba, republika San Domino, Salvador, Guatemala, Haiti, Honduras, Britanska Indija, Nova Zelandija, Nikaragua, Panama, Južnoafriška Unija, Mehika, Abesinija in Irak. Med te zaveznike so se seveda upisali tudi emigrantski odbori ali vlade v Londonu, ki nimajo ne držav in ne narodov, kakor: Belgija, Češkoslovaška, Grčija, Luksemburg, Holandija, Norveška, Poljska, Jugo-' slavija in Filipini. Slednji imajo svojo emigrantsko vlado v Zedinjenih državah Severne Amerike. _ Kakor imajo sile Trojnega pakta zaveznike, ki niso pristopili k paktu, tako imajo Anglosasi in Sovjeti zaveznike, ki niso podpisali Atlantske izjave, so pa kljub temu na njihovi strani. Tako je južnoameriška država Bolivija napovedala vojno silam Trojnega pakta Kolumbija je napovedala vojno Japonski, z Nemčijo in Italijo je pa prekinila vse diplomatske stike Republike Venecue-la, Ekuador Paraguay, Peru. Uruguay in Chile so pa prekinile odnošaje z Nemčijo, Italijo in Japonsko. V Južni Ameriki je edino republika Argentini j a do danes še nevtralna. Pod ameriško in angleško vladavino stoječe vazalne države Egipt, Iran, Irak, Sirija, Liberija m Saudi Arabija eo tudi prekinile stike ■ silami Trojnega pakta ali pa jim napovedale vojno stanje. Prav malo držav Je danes nevtralnih. V Evropi so to Svic?, Irska, Turčija, Švedska in Vatikan. Izven Evrope so Afghanistan in Argentinija ter republika Mongolija izven oboroženega spora. Svojevrsten je tudi položaj Danske, ki je pod nemško zasedbo in ni pristopila k paktu Trojnih sil, pač pa je izjavila, da je prijateljsko naklonjena silam osi. Španija je svoje zadržanje napram sedanji vojni označila tako, da je država, ki ne vodi vojne. Slično stališče kakor Danska napram silam osi zavzema tudi Islandija napram zaveznikom, ki so jo zasedli Amerikanci. Islandija ni pristopila s Atlantski izjavi, je nevtralna in po Amerikancih samo izkoriščana v vojne svrhe. Končno ne bo škodovalo omeniti, da se današnja svetovna vojna vrši v glavnem za življenjski prostor in surovine, ki jih sile Trojnega pakta nimajo, za svoj življenjski obstoj pa nujno potrebujejo, imajo jih pa v svojih rokah Anglosasi in Sovjeti, in sicer v taki meri, da jih sami nikdar ne bi mogli vseh izrabiti. Slednjim gre za tem, da bi kot bogati narodi svoje naravne zaklade uživali ter živeli na račun revnih narodov sil Trojnega pakta. S svojo materijalno močjo bi radi porazili sile osi ter uničili in odpravili nacionalna gibanja teh treh mladih in svežih narodov, ki se hočejo boievati do zadnjega, da premaaaio plutokracijo in boljševizem, da sebi in svetu priborijo boljšo in pravičnejšo bodočnost. COSPODAHS&i PEIOBIŽ_ X Turčija za pospešitev produkcije premoga. V turških vladnih krogih se bavijo z izdelovanjem desetletnega načrta za dvig premogovne produkcije. V zvezi s tem sili v ospredje vprašanje produkcije petroleja, ki ga bo treba iskati in slediti. X Javna dela v Španiji. V okviru obsežnih gradbenih načrtov, ki jih je sestavila tvrdka Vodne centrale Saltos del Duere v svrho gradnje novih vodnih central, bodo v pokrajini Zamora pri Villalcampe-ju izgradili jez, ki bo zbral 300 milijonov kubičnih metrov vode. X Turška skrb za rodno zemljo. Turčija je leta 1937. izdelala načrt za petletno melioracijsko delo v pokrajini Anatoliji, ki je sedaj izgotov-ljeno. Vodna dela, ki so se sklenila pozneje, so tudi v veliki meri dogotovljena. Slednja so razširjena širom Anatolije v okolici mesta Brusa ob Marmaiskem morju, kjer so 14 tisoč hektarjev zemlje zavarovali pred povodnijo. Razen tega bodo istotam izsušili 5000 hektarjev barja, 44.000 hektarjev zemlje bodo pa z gradnjo namakalnih naprav spremenili v rodovitna polja. V severnem delu zahodne Anatolije hočejo zgraditi namakalno napravo, ki bo dala turškemu kmetijstvu 80 tisoč hektarjev nove zemlje. Na vzhodu Anatolije bo na isti način pridobljenih 50 tisoč hektarjev za gojitev bombaževca. V okolici Erd-zinčana že izkoriščajo 2500 hektarjev izsušenega ozemlja X Finsko kmetijstvo. Finska poseduje na novo osvobojenem ozemlju 14 tisoč malih kmetij od 2 do 5 oralov. Od tega leži kakih 3500 posestev na karelski morski ožini, kjer so bila s hišami vred popolnoma uničena. Ker bi obnova teh naselbin požrla previsoke vsote, bodo te kmetije nekoliko povečali ter napravili posestva • približno deset hektarjev zemlje. To bo število potrebnih novih gradenj znižalo skoraj za polovico. Kangli Der HunNionszug brennt . . . ! te feindliche« Artilleriefeuer. — Wagemutiger Einsatz schwabischer Von Kriegsberichter Heibert Wieg and. Elsenbahn« PK Bs lohnt sich nicht mehr, neue Scheiben einzusetzen. Die Fenster der Holzhatten an diesem Frontabschnitt sind durch Bretter geschlossen Dei Boden ist mit verrosteten und blanken Granatsplittern bestreut Der Bahnhof im Norden der Ostfront liegt unter Feindbeschuft Di« Feldeisenbahner haben neuen den Gleisen Bunker aus Schienen und Stämmen gebaut, die auch einem Volltreffer standhalten. In den Bunkern sind sie aber nur während der Ruhestunden. Wenn die Züge mit Munition und Verpflegung einlaufen, beginnen sie den Wettlauf mit der feindlichen Artillerie. Während die Feldeisenbahner die Wagen loshängen und rangieren, müssen sie erwarten, dafi zu gleicher Zelt einige Kilometer entfernt die Rohr« der feindlichen Kanonen geladen werden. Da schuften sie, bis der Zug in Sicherheit gebracht Ist Manchmal bleibt einer zwischen den Gelelsen Hegen. Feldeisenbahner mit de« EK L Wenn die Feldeisenbahner hernach mit hellen Gliedern im Bunker sitzen, haben sie wieder einmal gewonnen. An diesem Abend warten sie auf einen Munitionszug. Der Oberleutnant spricht mit den» Unteroffizier und den beiden Gefreiten, di« den Zug rangieren sollen. Die drei Soldaten, die sich bereithalten, sind Elsenbahner ans Schwaben. Sie sprechen manchmal noch von Ihren Strecken in der Heimat Jeden Kilometerstein kennen sie da. Einer der beiden Gefreiten zählt die Obstgärten aus seiner Strecke auf, die jetzt blühen. Das Gespräch verkürzt da» Warten. Manchmal schaut einer durch die Bunkertür auf die Gleise, es ist noch ruhig draußen. Der Unteroffizier schreibt vor der Karbidlampe einen Brief. Er muß seiner Frau noch Fragen wegen der Bestellung des Gartens beantworten. Er will den Brief dann morgen zu Ende schreiben, er denkt wieder an den Munitionszug. Viele Züge hat er über di« Strecken geführt über deren Schienen die Brd-fontänen der Granateinschläge wirbelten. Kürzlich brachte er trotz Feindbeschusses einen Truppentransport sicher fast bis zu den Stellungen, bevor die Schienen zerrissen wurden. Dafür trägt er nun das Eiserne Kreuz L Klasse. Mitten in den Zug schlagt di« Granate. An den Munitionszug denkt der Unteroffizier mit Unruhe. Gerade zündet er nochmals eine Zigarette an, da führt der Zug ein. Der Schwabe springt vom Bunker zn den Gleisen hinauf, di« beiden Gefreiten folgen. Bei der Lokomotive tref- fen sie den Oberleutnant Di« Wagen sollen schnellstens auf verschieden« Gleise angezogen werden. Die beiden Gefreiten hängen die für die Ubergänge bestimmten Wagen ab. Der Unteroffizier flucht, wenig hundert Meter entfernt sehen sie einen Einschlag. Was sie zugleich befürchten, wird sofort zur Wirklichkeit und Katastrophe. Dl« Schienen werden erschüttert, dafi sie fast bersten. Die Wagen poltern schlingernd auf den Schienen. Durch den Luftdruck der eingeschlagenen Granat« werden die Feldeisenbahner zu Boden gerissen. Es Ist ein Donner, der jedem wie ein Schlag gegen den Schädel fährt Soll man liegen bleiben oder wegrennen? Ist nicht der ganze Zug verloren und alle, di« in seiner Nähe sind? Die Feldeisenbahner fassen «ich wieder, sie taumeln zwar noch, sie wissen aber, dafi sie nun schneller sein müssen als die Vernichtung. Der Zug soll noch gerettet werden. Ein mit Gewehrmunition beladener Wagen ist getroffen. Mit den hohen Flammen fliegen Patronen und Hülsen durch di« Luft Wettlauf mit dem Tod. Jeder weift, was er zn tun hat Si« packen an und rennen, um den Zug, um das Leben. Die beiden Gefreiten hängen den gröfiten Teil des Zuge« von dem brennenden Wagen ab, dessen Feuer wie ein massiges Bündel von Blitzen und Raketen auf sechs weitere Wagen überschlägt. Aber es ist eine Bresche geschlagen, nachdem die Wagen abgehängt sind. Der Unteroffizier bedient die Weiche für die Rangierbewegung. Der Oberleutnant steuert die Lokomotiv«, mit der die Wagen auf ein anderes Gleis abgezogen werden. Jede Umdrehung der Räder ist ein Schritt vom Tode zum Leben. Dafi der Oberleutnant, der Unteroffizier und die beiden Gefreiten, die mitten in der Hölle sind, noch einmal zurückkehren, glaubt auf dem Frontbahnhof niemand. Voller Bangen wartet man in jeder Sekunde auf eine neue Explosion, auf die unausweichlich wütende Vernichtung. Je mehr sich die Lokomotive dem lärmendem Vulkan entfernt, Je mehr glauben die wartenden Kameraden an eine Rettung. Uber die Glela« kommen die beiden Gefreiten, einer von ihnen geht schleppend. Von der einschlagenden Granate erhielt er einen Splitter in den Rücken, danach hat er noch die Wagen abgehängt Der Oberleutnant schreibt in dem Bunker der schwäbischen Feldeisenbahner eine Meldung: von 40 Wagen 33 gerettet. kor Je lenuha sin lahko rojen lenuh. Nemci so ž» od nekdaj veljali kot zelo delaven in podjeten narod, kar na ceh črti držL Ni naroda, ki bi v svoji zgodovini imel toliko velikih mož, ki so s delom postali nesmrtni, kakor jih ima nemškL Odkar vlada v Nemčiji nacionalsocializem, je delavnost v vzgoji in praksi dosegla razmah, kakor še nikdar poprej. V Nemčiji je danes vsak« delo nekaj častnega. Cim več kdo danes v Nemčiji dela, tem bolj je cenjen in spoštovan. D« ustvarja to nove, za delo navdušene ljudi in velike ustvarjalce, nI treba posebej podčrtati. Delavnost je nemški narod dvignila na današnjo višino, delavnost mu bo omogočila urediti si svojo bodočnost, kakor si jo je zarisal. Delavoljni lji> dje predstavljajo življenje, uspehe in bodočnost, lenuhi »o pa živi mrliči. IZREK TEDNA Vsaka umno in ročno de So je častno in cenjeno Friederich der Große J« dejal: »Freundl Du hast recht, wenn ds glaubst, dafi ich viel arbeit«. Ich tue es, um zn leben, denn nichts hat mehr Ähnlichkeit mit dem Tod«, als der Müssiggang«. V našem jeziku se to glasi: »Prijatelji Ti Imaš prav, če verjameš, da velike delam. Jaz delam, da živim, ker nič ni bolj podobno smrti kakor brezdelje«. Kakor vsi veliki duhovi. J« bil tudi Friederich der Große izredno delaven in agilen človek. Ce bi to ne bil slučaj, bi ne bih nikdar poštah veliki. Nadpovprečne ljudi je dvignilo zgolj njihovo ustvarjanje, njihovo deio ter jih napravilo velike. Nikdo se ne rodi kot velikan, temveč s delom in trudom postanejo nekateri veliki. Tako je bilo že nekdaj in J« tudi danes. Friedrich der Große, ki ga poznamo kot mogočnega vladarja, Je sam priznal, da veliko dela. Dejal je, da dela, ker mu j« to za življenj« potrebno. S tem jo potTdil trditve vseh, ki so kedaj koH razmišljali, govorili In pisali e delu. Kakor človeštvo in delo, tako staro in znano dejstvo je, da je udejstvovanje ah delo človeku za življenje res potrebno. Ljudje, ki so izdrknili iz normalnega življenjskega tira, so v največjih primerih radi brezposelnosti iztirili, pa naj «i J« to bilo po lastni ali tuji krivdi. Odkar imamo pisane zakon«, potrjuje statistika kriminalnih slučajev to šestdeset-odstotno. Dovolj je poglobiti se v življenje človeka, ki mu ni za nikakšno delo in se ga zato tudi ne poprime. Take lenobe — v lenobi je izvor vseh slabih značajnih potez — morajo sčasoma priti v nasprotstva s človeško družbo In njenim redom. Dokler so sredstva ki mu jih stavijo drugi na razpolago, še nekako shaja, ko p« Ista skopnljo, kar se navadno hitro zgodi, stoji pred začetkom konca. Delamržni ljudje so nagnjeni k brezdelju po prirodi in iz navade in Je naravno, da iz lenuha, pa naj si bo moški ah ženska, ne more in tudi ne bo nikdar ničesar vrednega. Ljudje, ki so po naključju zabredli v nesrečo ter prišli do iivljenske krize, ne da bi d jih bih lahkomlšljeno povzročili, so svojo bol In težavo najlažje ozdravili in odpravili z delom. Delo jim je dalo uteho In nov zalet, da so te zopet dvignili in zravnali, delo jim je omogočilo obnovo izgubljenih eksistenc ter Jih prerodilo in osrečilo. Delo je tisto univerzalno zdravilo, ki ga človeštvo že po naravi sami mora imeti, ake hoče biti zdravo. Izredno delavnih ljudi ne najdemo vedno in povsod. Vse, kar Je nadpovprečnega. J« tudi malo in redko. Delavnost je prirojen dj»r narave in č« se ga pravilno In v redu uporablja, so storitve takih ljudi velike. S primerno vzgojo pri dobri trdni volji s« lahko tudi iz ljudi, ki Jih narava ni posebno odlikovala z delavnostjo, dvigne delovno voljo In energijo. Take osebe ne morejo In tudi n« bodo nikdar ustvarile toliko, kakor on«, ki ima Je tm to združene s prirojenim veseljem do dela. Kakor talent, m podeduj« tudi energijo ln voljo do dela. Otroci delavnih ln pridnih roditeljev so lahko obdarovani z iste lepe lastnostjo, ka- €8iurchi!l, židovstvo in IboliieYizem Današnji predsednik angleške vlade ter vojni zaveznik in vroč Stalinov prijatelj, Winston Churchill, je bil po prvi svetovni vojni eden najhujših nasprotnikov boljševizma in z njim najožje zraščenega židovstva. Se danes so dobro v spominu njegovi tozadevni članki in politični govori, ki so vsi strogo pobijali komupizem in židovstvo. Politični razlogi so pozneje Churchill-u to pravilno mnenje o boljševizmu in komunizmu korigirali v prid slednjih in končno je ta magnat v sedanji vojni postal vroč oboževalec Sovjetije, njenega reda in njenih voditeljev, ne da bi ga pri tem ovirala razlika, ki obstoja med kapitalističnim družabnim redom v Angliji m med komunističnim redom v Sovjetiji. Churchill-ova politika ima pač dober želodec, ki prebavi vse. « , V času, ko zahaja Churchill v Moskvo k Stalinu na obisk in ko je sovjetski poslanik Žid Majski stalen gost pri vseh vodilnih angleških politikih, bo zanimalo, kako je Churchill o teh sodrugih nekdaj mislil. Leta 1920. je Izšel v časopisu »Sunday Herald« članek s Churchill-ovim polnim podpisom, v katerem Je današnji predsednik britanske vlade čisto pravilno označil židovstvo za povzročitelja in voditelja boljševizma, slednjega pa najstrožje obsodil. Churchill je takrat med drugim napisal sledeče: »To gibanje med židovstvom ni novo. Izza česa Spartakus-WelBhaupt-a do Karla Marx-a in potem do Tročkega v Rusiji, Bele Kuna na Madžarskem, Roze Luxemburg v Nemčiji in Eioanae Goldjpann v Ameriki, se inahaja ta svetovna zarota sodobno v razvoju, da bi uničila civilizacijo in družbo iz zavisti in sovraštva ter jo nato na neizvedljiv način izravnala. Ta zarota je, kakor je to že ugotovila neka moderna pisateljica, gospa Webster, igrala že v tragediji francoske revolucije veliko vlogo. Ona je bila hkrati vzrok vseh revolucionarnih gibanj 19. stoletja ln je končno sedaj Iz podzemlja vseh svetovnih velemest Amerike ih Evrope sprostila pojave, ki so se polastili ruskega naroda in so stvarni in neomejeni gospodarji te velike države. Tu ni prostora, spuščati se v podrobnosti e vplivu Židov na ustanovitev boljševizma in n« trenutno stanje, v katerem se ruska revolucija nahaja. Nobenega dvoma pa ni, da je ta vpliv velikanski .. V državni ureditvi Sovjetije je nadvlada Židov še močnejša. Zidje, v mnogih primerih tudi Židinje, imajo, č« že ne povsod popolen, vsaj ogromen delež v terornem sistemu, ki ima nalogo, pobijati protlrevol. Režim Bele Kuna na Madžarskem je pokazal Isto sliko. Tudi tam so židje imeli prvo in glavno besedo, dokler je trajal boljševističen teror. Isti fenomen je bil v Nemčiji, posebno v Bavarski, ko je padec nemškega naroda to blaznost dovolil, da se mu je izročiL Tudi, č« so v imenovanih deželah bili nežidje istotako revolucionarji, ki niso bili niti centa več vredni kakor najslabši židovski revolucionarji, se lahko reče, di je židovstvo v boljševiškem gibanju najbolj zastopano.« * Angleške mornariške izgube. Angleška trgovinska mornarica je po poročilu londonske poročevalske službe Izgubila od početka vojne do danes 15.000 mož * Novi vojni minister na Madžarskem. Dosedanji honvednl ali vojni minister, generalni polkovnik pL Nagj, Je bil na lastno prošnjo razrešen svoj« dolžnosti. Regent Nikolaj pl. Horthy j« imenoval njegovim naslednikom generalnega poV kovnika Ludovika pL Csatay-a. RAZNE VESTI * Romunska kraljica Mati lleana je prispela te dni v Firenco (Italija), kjer bo t svoji vili prebila par tednov oddiha. * Imendan poglavnika dr. Ante Paveliča. Na bnendan poglavnika so v Zagrebu izdali amnestijo za 19 političnih jetnikov. * Iz hrvatske propagandne službe. Dosedanji urednik »Hrvatskega lista« v Osijeku, Mijo Tolj, je bil imenovan načelnikom tiskovnega oddelka pri zagrebški propagandni direkciji. Dosedanji načelnik Bogdan je bil medtem imenovan glavnim urednikom liste »Hrvatski Narod«. * Nova poveljnica ustaških ženskih oddelkov. Iz Zagreba poročajo, da je poglavnik Hrvatske imenoval profesorico gospo Ireno Javor za po-veljnico hrvatskih ustaških odredov * Kako je naraščal proračun mesta Zagreba. Leta 1918. je dosegel proračun mestnih dohodkov hi izdatkov v Zagrebu 8 milijonov avstro-ogrskih kron. Deset let pozneje je znašal 84 milijonov Din, dočim je leta 1939. narastel že na 173 milijonov Din. Leta 1941. je znašal zagrebški proračun le 222, leto pozneje 247, letos pa že 361 milijonov Kuna. * Romunski načrti za preseljevanje. Romunska vlada se bavi z načrtom, da bi preselila Romune, ki živijo v Ukrajini v Transnistrijo. Gre za kakih 30.000 romunskih kmetov, ki živijo vzhodno reke Bug v Ukrajini, na polotoku Krimu in na Kavkazu. Nekaj teh kmetovalcev bi se naselilo tudi v Besarabiji in Bukovini, kjer bi se jim dalo posestva Nemcev, ki so se izselili v Reich. Romunija se nadalje pogaja z Bolgarijo o preselitvi oziroma zamenjavi prebivalstva med obema državama. Gre za kakih 30 tisoč v Besarabiji in 15 tisoč v Banatv živečih Bolgarov in za posamezne v Bolgariji raztrošene Romune, ki jih bo kakih par tisoč. Zamenjava prebivalstva na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena v Craiovi, je v ostalem že izvršena. * Ščitite mlade ptice pred mačkami! V sredini junija vzletijo mladi ptiči iz gnezd. Pri tem je ie marsikateri slab v zraku in le težko prileti nazaj v gnezdo "Maogo jih ostane na tleh, kjer žalostno kličejo svoje starše na pomoč. Stara navada mačk je, da take ptičice polovijo. Priporoča se, da gospodinje v tem času svoje mačke zapirajo v prostore, da ne bodo mogle do naših krilatcev, ki nam v sadnem drevju z uničevanjem raznih škodljivcev mnogo koristijo, s petjem pa razveseljujejo staro in mlado. U1TERSTEIRER ! Willst du vollwertiger Deutscher werden, so lerne deutsch und sprich deutsch! PK-Kriegsberichter Leopold (Sch) Unsere Stukas greifen an Sturzkampfgeschwader haben ihre Bombenlast tiber den sowjetischen Stellungen am Kuban-Brückenkopf ausgeklinkt. Hohe Rauch- und Feuersäulen zeigen die vernichtende Wirkung ihres Eingreifens an Der Mittelmeerwall stfehi! Von Kriegsberichter Walter Trienes (PK) Es wurde von der Natur besonders reich beschenskt, dieses französische Stück Erde von der spanischen bis zur italienischen Grenze, vor allem der östlich von Marseille bis zur italienischen Riviera reichende Küstensaum, Littoral français oder Cote d'Azur — die »himmelblaue Küste« — genannt. Die Ankündigungen auf den Plakaten der Fremdenwerbung, die Anpreisungen des Landschaftcharakters lassen die Wirklichkeit weit zurück. Nur schwer mag man sich vorstellen, daß die Schrecknisse des Krieges auch über diese Landschaft hereinbrechen könnten Aber nicht nur, daß der Kriegsgott derartige Betrachtungen nicht anzustellen pflegt: seitdem der heldenmütige deutsch-italienische Widerstand im Vorfeld unse res Kontinents einer vielfachen Ubermacht erlag und der Vorhang über afrikanischen Kriegsschauplatz einstweilen niederging, ist auch die französische Mittelmeerküste näher in den Bereich des Krieges gerückt. Wie jederzeit und überall, so hat die militärische Führung der. Achse auch hier Vorsorge getroffen, allen Möglichkeiten wirkungsvoll zu begegnen. Dem Einrücken unserer Truppen in das süd liehe Frankreich, dem schnellen Gegenschlag auf die britisch-nordamerikanische Landung in Nordafrika folgte bald das erdbraune Heer der OT-Arbeiter, der steten und unentbehrlichen Helfer unserer Soldaten. Seit Monaten stehen sie nun am französischen Mittelmeer Ein Tag angestrengten Schaffens löst seitdem den anderen ab Vorhaben auf Vorhaben entsteht, Schicht folgt auf Schicht. Ausschnitte aus einer Besichtigungsfahrt durch Frankreichs Mittelmeergebiet seien hier kurz umrissen. In einer großen Küstenstadt, mitten im Hafengelände, treffen wir auf Ausschachtungen. Baggermaschinen arbeiten, Kippwagen nehmen die Erdmassen auf. Preßluftbohrer rattern, denn der Grund ist hier vielfach steinig und als Baugrund nicht sonderlich geeignet. Die Hafenbahn rollt Bretter und Balken an. die stapelweise geschichtet werden. Ein neuer zusätzlicher Luftschutzbunker ist in Angriff genommen Tn wenigen Wochen schon wird er fertig gestellt sein so wie die in der Nähe liegenden großräumigen Bunker in kaum faßbar kurzer Zeit erbaut worden sind. Irgendwo an der langen Küste haben Schlepper, mit Zementsäcken voll beladen, festgemacht. Ein Kran greift die Säcke in dem Schiffsraum, hebt die Lasten hoch und setzt sie an Land Das ist Material für die hier im Bau befindlichen U-Bootbunker. Bald schon werden sie ihrer Bestimmung zugeführt werden können. Auch der Mit-tellmeerwal! trägt nicht nur devensiven Charakter. Seine Befestigungen sind vielmehr Ausfallstor eigener Angriffsunternehmunnen gegen die lebenswichtigen Zufahrtstraßen des Feindes im Mittelmeerraum. Aus den Bergen, weiter ab vom Meer, hallt es von Detonationen wider. Dvnamitpatronen sprengen Granitblocks und Felsgestein Stollen werden i» die Bergmassivs getrieben, bestehende Werke und Kampfstände überhollt. zusätzlich erbaut, der Vorkriegszeit entstammende Munitionskammern erweitert Diese vorwiegend unterirdischen Anlagen sind im Gegensatz zu den U-Bootbunkern der Sicht von außen völlig entzogen. An anderer Stelle wird der schon vorhandene Küstenschutz verstärkt, werden Hafenplätze zu starken Festungen ausgebaut. Hier fordert da» feinmaschige Festungsnetz neue Straßen und Dämme, dort Brücken und Gleisanlagen, um eine schnelle Verlegung der Abwehr oder ihre sofortige Konzentration auf besonders bedrohte Punkte zu ermöglichen. Hier werden Flugplätze angelegt, dort Rohstoffvorkommen erschlossen und geför dert, um Werke und Gruben im Reich zu entlasten. Eine weit verzweigte Vielfalt der Aufgaben. die des verstorbenen Reichsministers Dr Todt geniale und revolutionäre Festungsplanunq deutscher Erfindung und Arbeitsleistung, Organisationsleistung und Menschenführung gestellt hat und deren Summe dem deutschen Soldaten ein wahres Gigantenwerk als Waffe geschaffen hat Wenn die Befestigungsarbeiten auch in diesem Abschnitt der europäischen Küsten heute bereits sehr weit vorgetrieben, ja teilweise vollendet werden konnten, kamen ihrer Erstellung einiqe Umstände zugute. Einmal sind es die Erfahrungen, gewonnen in fast fünf Jahren, beim Bau des Westwalls, der U-Bootbunker und des Atlantikwalls. Sie schöpfen uns den an Menschen und Material erprobten rationellen, zentral geleiteten Arbeitsmethoden. So wurden Arbeitsaufwand und Materialverschleiß bedeutend herabgemindert und neuerlich Arbeitsleistungen erzielt, die um ungefähr ein Drittel die Höchstleistungen beim Westwallbau übersteigen. Ebenso wurden aber auch die Lehren aus dem bisherigen Kriegsverlauf verwertet und bei den Neuanlagen von vornherein berücksichtigt So wie sich die Technik, etwa die des Flugzeuges, der U-Boot und der Panzerwaffe, bis zur jetzigen Höhe weiterentwickelte, so ähnlich auch der moderne Festungshau mit seiner Berücksichtigung des Zusammenwirkens der verschiedenen Waffengattungen und des "hohen Ausbildungsstan.des und der besonderen Eigenschaften des deutschen Soldaten Zusätzlich zu diesen Erfahrungen aber wirkte am Mittelmeerwall die Natui selbst in weitem Maße mit Mittlere Temperaturen von 10 flrad Celsius in den Wintermonaten gestatten Bauarbeiten in dieser Jahreszeit. Die Natur gibi weiter mit dem, was das Landschaftsbild so ungewöhnlich anziehen^) und reizvoll macht, mit ihrer Unzahl größeren und kleineren Buchten, mit schmalen, zum Teil fast fjordähnlichen Einschnitten, mit Kapbildungen und Vorgebirgen, aber auch mit dem im Hinterland sich hochaufreckenden Berg- und Felsmassiven eine Fülle natürlicher Abwehrmittel. Zu allen Zeiten hatte es nur des menschlichen Zugriffs bedurft, um in diesem Raum, nach dem jeweiligen Stand des Wehrwesens, uneinnehmbare Festungen zu schaffen. So hatte Vauban die Abwehrmöglichkeiten von Tou-lon voll erkannt und den Grund zu Frankreichs größten Kriegshafen gelegt, der fiir die mehrfach von See her annreifenden Englände- unbezw:nn-bar blieb Es konnte daher in manch"i ^¿"en auf Bestehendes zurückgegriffen, brauchte Vorhandenes mitunter nur den neuen Plan nnqetlichen zu werden. , Dei Zeitgewinn des halben Jahres, den das treue Ausharren der Achsentruppen auf dem weit vorgechobenen af: ikanischen Posten einbrachte, wurde voll genutzt! Der Wettfauf mit der Ze't gestaltete sich weiter zu unseren Gunsten Mögen das letzte Wort über den Mitteimen wall auch die Waffen spiech^n, — soviel kann heute schon gesagt werden: Er steht, und hinter im steht die Kraft der deutschen und italienischen Armeen! PK-Kriegsberichter Mayer (Sch) Spähtrupp in den Kuban-Lagunen Wege und Pfade in dem wasserreichen Gebist des Kuban-Brückenkopfes sind oft von Kanälen durchschnitten, die von unseren Spähtrupps mit Hilfe von Floßsäcken überwunden werden SpoJsifa Štajerska iisoč lei v [¿cIcIsčs Zgod o v i iü «i ikdtcijcYdiijd y naši domovini Da je bila Spodnja Štajerska po svojem čuv-stvovanju in po svoji krvni pripadnosti že od pamtiveka nemška dežela, nam je po zlomu bivie Jugoslavije izpričala spontana izpoved več sto-tisoč Spodnještajercev za Fuhrer-ja in za Reich. Na ta način je Spodnja Štajerska vtešila svoje hrepenenje po Reich-u. Na vprašanje, kako dolgo in zakaj spadajo Spodnještajerci k nemškemu narodnemu občestvu, je odgovoril te dni neki štajerski znanstvenik z delom, ki se bavi z zgodovino naseljevanja na Spodnjem Štajerskem Njegovo delo bo javnost menda že v kratkem lahko čitala. Slediti hočemo v nadaljnjih izvajanih mislim ugotovitvam omenjenega znanstvenika v velikih obrisih. Najprej so se na Spodnjem Štajerskem naselili Iliri in Kelti. Iliri so prišli okrog leta 1000 pred našim štetjem na Spodnjo Štajersko, in sicer iz šiezijskega prostora. Kelti pa so prišli v dveh valovih okrog 1. 400 in po 1. 225 pred našim štetiem iz severozapada. Kelti so bili v ostalem gospodarji Ilirov, s katerimi so se psetopili. Kot prvi German! so prispeii v Spodnjo Štajersko tudi po I. 225 takozvani Gesati. L. 113 so sledila plemena Kimbrov in Tevtonov ki sr. se dotaknili , severnega roba Spodnje Šta:erske Istega leta se je med njimi in Rimljani odigrala bitka na sedlu pri Neumarkt-u. Iz tistih časov dat'ra takozvana Harigastova čelada, ki so jo našli pn Neugau-u. Ta relnda nosi najstarejši germanski napis, ki so gi kedarkoli našli v nemškem življenjskem pro- Stni-i) _ • vidlo pred štetjem so prišli v deželo Rimljani, k, ¿o živeli na spodnjem Štajerskem kakih štiri-saj let. Izgradili so naselbine, ki so jih našli, v mesta. Tako je nastal Poetovio (Pettauj in Ciau dia Celeja (Cilii). L. 167 po štetju so Markomani prehodili Spodnjo Štajersko pioti jugu. V času od 1. 400 do 600 so se nahajala na Spodnjem Štajerskem germanska plemena z visoko kinet-sko kuiluro, med njimi Zapadni Goti, Vzhodni Goli in Rugier-ji, ki so pozneje odšli proti jugu. Gotske grobove se je našlo v Oberran-u pri Pettau-u, ostanke gotskih naselbin pa pri Ander-burg-u. Leta 546. so prišli Langobardi, vedno pa je ostal del teh germanskih kmetov v naši deželi. Tako se je ohranjevala iz teh prvih germanskih naselitev germanska kri na Spodnjem St*'erskem. času sta nastala na Spodnjem Štajerskem 102 gradova. Vseh devet spodnještajerskih mest in 25 od 37 trgov so zgradili pod zaščito nemških gradov. Nemško plemstvo, nemško meščanstvo in nemškto rokodelstvo so bili nosilci kulturnega dela. Bili so tudi politični voditelji. Na deželi so se seveda navzeli nemški kmetje slovenske govorice. Toda nikjer ni bilo protislovij med Nemci m Slovani. Slovensko govoreči kmetje so zaupali nemškemu vodstvu. Med leti 1470 in 1480 so vdrle turške tolpe osemkrat na Spodnjo Štajersko. Razrušili so mnogo naselbin in zavlekli okrog 50.000 ljudi čez Balkan. Spodnještajerci brez razlike — pa najsi so govorili nemški ali slovenski — so se skupno borili proti turški stiski. Brez zaščite nemških gradov pa bi bili Turki deželo popolnoma uničili ter zlomili življenjsko moč prebivalstva. Tako se je do novejše dobe odigravalo naseljevanje na Spodnjem Štajerskem. Glede krvne sestave se v poznejših stoletjih ni dogodila ni-kaka bistvena sprememba Ta kratek zgodovinski pregled dokazuje jasno delež nemške moči, marljivosti in kulture pri zavarovanju, obnovi in razvoju naše domovine. Končno še nekaj, kar je staro komaj sedemdeset let. Stvdi sicei ne spada tu sem, vendar je zelo poučna mimo tega, da prihaja iz takratnega sovražnega tabora. Leta 1884 je spisal meščanskošolski ravnatelj in okrožni šolski nadzornik Ivan Lapajne v Gurk-feid-u »Politično in kulturno zgodovino štajerskih Slovencev«, ki jo je natisnil Rudolf Milič v Ljubljani. Pisec knjige, ki je bi! rojen v Ljubljani, priznava sam, da kniga ne proponira znanstve- nega značaja. V predgovoru knjige pripoveduje Lapajne, da je naprosil takratnega voditelja Slovencev in zgodovinarja Davorina Trstenjaka, župnika v Atmarkt-u pri Windischgraz-u, naj napise zgodovino štajerskih Slovencev. Trstenjak je ta poziv odklopil ter se je pritožil, da so ga k temu delu hoteli skoraj prisiliti. Nadalje pravi Trstenjak, da ni ničesar obljubil, da ni zbral ni-kakega gradiva, »ker že davno vem —. tako je pisal Trstenjak — da take zgodovine nikdo ne more napisati, kajti slovenski narod nima svoje zgodovine«. Končno utemeljuje Trstenjak to svoje prepričanje z besedami: »Zgodovina štajerskih Slovencev je neločljivo povezana z zgodovino nemškega naroda.« Lapajne je — to bodi mimogrede povedano — jjriznal, da ga je odkritost Trstenjakovega pisma pretresla. ( HOVE OfSRElSBE * Nove odredbe. 18 številka lista »Verord-nungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark«, ki ja izšel dne 8. junija 1943, prinaša sledečih osem objav: 1. Odredbo o tujskem prometu na Spodnjem Štajerskem. 2. Odredbo o prepovedi gradnje in o stavbenem dovolilnem postopanju. 3. Odredbo o uvedbi v Reičhsgau-u Steiermark veljavnem pravu o cenah na Spodnjem Štajerskem. 4. Določbo o izvedbi odredbe o porazdelitvi podeželskih zemljiš-čnih posestev 5 Razglas k nemško-hrvaiskemu dogovoru o razjasnitvi gotovih posestniško-last-ninskih razmer v obmejnem področju v Kreis-,h Rann in Trifail. 6. Določbo o gospodarjenju z ranim jedilnim krompirjem. 7. Določbo o gospodarjenju s sadnimi pijačami. 8. Razglas Reichs-wirtschaftsministra in Reichsbahndirektorium-a o oddaji zadolžnic družbe österreichische Südbahn-Gesellschaft, sedaj iJonau-Save-Adria-Eisenbahn-gesellschaft. 'emšcina $e uveljavlja po svetfu ! FrancoH kanejo ved.io večje zanimanje za nemške kulturne dobrine -Vojna je tudi pripomogla k medsebojnemu spoznavanju narodov Pred vojno je bil v Franciji le mali krog ljudi, ki je poznal klasično nemško leposlovje, zlasti pa Goethe-jeva, Schiller-jeva, Holderlm-ova dela itd., čeprav so imeli zlasti Francozi nekaj zelo dobrih prevodov iz nemške literature. Deloma je bila pri Francozih neka leuoba glede interesa pri- -----f*' - ucac icuuu« yicue imeiesa pri- S»le 1. 600 so prišli na Spodnjo Štajersko Slo- I učitve tujih jezikov, deloma pa so gotovi — zla-Vin , in sicer kot podložniki Obrov, nekega azi- sti židovski — krogi odvajali francosko publiko jatskega naroda, ki si jih je podvrgel zapadno od zanimanja za sosedni in predvsem nemški nrl Varn^fmr n^ Ki c, 3 račill clri cnnm nnpn,\/)pttr3 I CV£it Drua ciraimrn -i i— ~ — od Karpatov. Da bi se rešili strašnega gospodstva Obrov, katerim so morali žrtvovati svoje žetve in žensko mladino, da so se tako ubranili njihovih roparskih pohodov, so poklicali Slovani germansko pleme Bavarcev. Slovani niso bili narod, ' predstavljali so le posamezne rodbinske zadruge brez skupne kulture, ustanoviti pa niso mogli niti narodnega reda, niti svoje lasne države. Zasidrali so se večinoma na naselbinskih tleh, ki so jih bili zapustili Germani. Bavarci so pod vojvodom Tasilom premagali Obre ter zavzeli našo domovino !. 772. Takrat so bili Bavarci še samostojno pleme. L. 795 so bili vključeni v carstvo Karla Velikega Od tiste dobe pripada Spodnja Štajerska Reich-u. Kari Veliki je ustanovil na jugu dve obmejni marki: Karantanijo in Marko ob Savi. To je bilo 1. 800 Takrat se je naselilo na Spodnjem Štajerskem mnogo nemških kmetov. Okrog 1. 900 so pridrveli v deželo Madjari, ki so razrušili po vsej Vzhodni Marki državno zgradbo Karla Velikega. Toda 1. 955 je premagal nemški cesar Otto I. na bojišču pri Lechfeldu pri Augsburg-u Madjare. Zavrnil jih je globoko v madžarsko ozemlje ter jih je prisilil, da so se usidrali. Pod Karlom Velikim in Ottonom I. današnja Spodnja štajerska še ni bila enotno upravno ozemlje. Vojvodina štajerska je bila ustanovljena Sele pozneje. SpodnjeStajersko ozemlje je bilo priključeno šele v poznejših letih. Leta 1147 so priključili štajerski področje današnjih okrožij Mar-burg, Pettan in Luttenberg. Leta 1311 je sledilo okrožje CIU1. Takrat je bilo torej ustanovljeno edinstvo »tajerske rojvodine. Nemška obnova in načrtno nemško naseljevanje se je odigralo potemtakem ▼ iasu med 11. in 15. stoletjem. V tistem svet Prva svetovna vojna je še v precejšnji meri poglobila francosko nezaupanje do Nemčije, tako da so se v letih po Verzaju odigravali le redki slučaji zbližanja francoskega in nemškega duha. Sedanji zlom Francije, ki je dovedel do okupacije celokupne dežele, je do tal predramil francoskega človeka, ki prihaja dnevno in ob vseh možnih prilikah v dotiko z Nemci in Nemkami Nič čudnega torej ni, da so se Francozi sprijaznili z nemškim vodstvom Evrope tako daleč, da so premagali marsikateri prejšnji predsodek. Pariške prodajalke mnogih trgovin so se v posebnih tečajih naučile nemščine že toliko, da strežejo nemškim strankam že v nemščini, čeprav še z naglasom, ki ostane izrazito francoski. Mnogoštevilne pariške trgovine imajo obešene v izložbah ali na vratih tablico z objavo »Man spricht deutsch«. Marsikaterega Nemca prijetno dime, če sliši nemščino iz ust ljudi, katerim so še pred par leti pripovedovali najabotnejše stvari o Reich-u. Zadostovalo je trideset mesecev vojne, da so Francozi spoznali, kako jih je nafarbala nekdanja protinemška propaganda. Po vsej Franciji je opažati — 'in to ne samo v Parizu, temveč tudi na podeželju —, da želi francosko prebivalstvo še bolj spoznati miselnost in idejni svet današnje Nemčije Do nedavno so jim kazali Nemca v spačeni obliki. Nič čudnega torej, da hočejo Francozi spoznati Nemca in Nemčijo tako, kakršna sta. Le malokateremu Francozu se je posrečilo znanje nemščine v tolikem obsegu, da bi lahko čital nemška leposlovna dela. Radi tega je tem večja in živahnejša želja po dobrih prevodih. Fiihrer-jeva knjiga »Mein Kampf«, ki je izšla pod francoskim naslovom »Ma doctri-ne«, je vsekakor v ospredju interesa francoske čitajoče publike. Francozi so * malimi izjemami, ki jih pač nikdo ne bo spremenil, spoznali, da je usoda Francije neločljivo povezana z usodo Velike Nemčije. Tako se zanimajo Francozi tudi za najnovejše nemško leposlovje. Zlasti se interesi-rajo za dela, ki so jih napisali Carossa, Blunck; Ernst Jünger in drugi Nemški upliv se je pojačil tudi ▼ francoskem gledališču. Kadar je napovedano gostovanje kakega velikega nemškega gledališkega ansambla, je to umetniški dogodek, o katerem govorijo že mnogo preje vsi pariški družabni krogi. Gledališča so v takih slučajih razprodana do zadnjega kotička. Med francoskimi in nemškimi umetniki je ob takih prilikah nastalo vse polno koristnih stikov. Pariška gledališča pa igrajo tudi sama vedno več nemških del ter je bil zlasti Gerhart Hauptmann v zadnjem času deležen posebne pozornosti. Isto velja tudi sa nemško glasbo ia za nemško upodabljajočo umetnost Znameniti nemški dirigenti so v pariških koncertnih dvoranah doslej še vedno želi burno pritrjevanje francoske publike. Ko je sloviti nemški kipar Arno Breker nedavno v Parizu razstavil svoje monu-mentalne plastike, je bil to umetniški dogodek. Na desettisoče ljudi je občudovalo silno Breker-jevo umetnost. Tudi nemški film je v precejšnji meri zajel Francoze. Tako so lanske jeseni igrali v nekem kino-gledališču na Elizejskih poljanah (Champs Ely-sées) skozi več tedno neki nemški film pod naslovom »Le jeune Hitlerien«. Izkazalo se je, da je bil ta nemški film s francoskimi podnaslovi leta 1935. dogotovljeni film »Hitlerjunge Quex«. Ta film je napravil na francosko publiko zelo močan vtis. Več mesecev so vrteli tudi film »Le Président. (Ohm Krüger). Pa tudi ästo zabavni nemški filmi imajo v Franciji svoje ljubitelje, vendar si Francozi pridržujejo pravico spremembe naslovov Tako so spremenili naslov filma »Eine Nacht im Mai« (Noč v maju) v »Evina hčerke«, kar jim je bolj ugajalo. Najnovejši filmski dogodek v Parizu je Veit Herlan-ov film »Zlato mesto« (»La ville dorée«). Tl-le paberki zadostujejo za ugotovitev, da so postali Francozi za nemško kulturo in nemški jezik mnogo dostopnejši kot so bili poprej. To se je zgodilo celo v meri, ki je ni nikdo pričakoval. Preskrba Spodnje Štajerske z ranim krompir jen" Landkreis-« Marburg in Pettau strnjeno pridelovalno področje Ko se začne s kopanjem ranega krompirja, pride »a trg prehranjevalno sredstvo ki je željeno radi Izpopolnitve jedilnih listov. Ker je gojitev ranega krompirja možna samo v gotovih krajih s posebno ugodnimi zemeljskimi in klimatičnimi razmerami, je zapoved umljivega tovarištva, skrbeti, da se rani krompir ne razdeli samo v oko-Bšu, kjer raste in v najbližji okolici, temveč, da pride gotovi delež pridelka tudi v oddaljena področja, posebno za vojaštvo in za delavstvo pri težkih delih v rudnikih in oboroževalni industriji. Radi tega je pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo v sporazumu z Zvezo gospodarstva s krompirjem odredil, da se glavna, krompir Cridelovalna področja to' sta Landkreis-a M a r -urg in Pettau, proglasi za strnjeno pridelovalno področje To se pravi, da je v teh dveh Landkreis-ih dovoljen promet med pridelovalce« tn potrošnikom samo v občini sami. Ves zgodnji krompir, ki se ne potrebuje v lastnem gospodinjstvu pridelovalca ali pa za preskrbo v lastni ob-tini stanujočih potrošnikov, se mora preko zbirališč pooblaščenih prevzemnih razdeljevalcev (trgovin in zadrug) oddati po najvišji ceni, ki jo vsakokrat določi urad za določanje cen, proti kupčij skim sklepom Ker je ves zgodnji krompir podvržen kontroli, morajo pridelovalci v vseh krajih Spodnje Sta-terske pri prodajanju potrošnikom odrezati naro-eilne liste in odrezke nabavnih izkaznic za jedilni krompir, ki se vsakokrat za nabavo objavi- jo. Razen tega morajo pri vaškem pooblaščene-za gospodarjenje s krompirjem zahtevati kontro ne listke. Važno je, da oddaja vsak pridelovalec raneg krompirja istega samo na kontrolne liste ali zc. ključne sklepe, ker se mu drugače pro&ne k< ličine ne bo vračunalo v njegovo prodajo. Razen tega je področje mesta Marburg pro glašeno za strnjeno potrošniško področje. Zat« je prepovedano, da bi pridelovalci izven Ma burg-a nosili zgodnji krompir v Marburg. Preb valstvo mesta Marburg bo z ranim krompirjer preskrboval stalen razdeljevalec na debelo, to j Landwirtschaftsgesellschaft v Marburg-u. Preb: valcem mesta Marburg-a je seveda tudi prepi vedano, kupovati izven mesta Marburg pri pridf lovalcih zgodnji krompir. Velepotrošniki vseh vrst, posebno zavodi, boi nišnice, gostilne, vojaštvo, zaščitni odredi in sik ni, so od neposrednega nakupovanja pri pride lovalcu sploh izključeni. Njim dodeljuje razd< ljevalec na veliko vsakokrat pripadajoče kol čine. Da bi se ta določila upoštevala, so predvidene kazni za vse prestopke. Pričakovati je, da se bodo ti predpisi v celoti uveljavili, da se bo preskrba ranega krompirja v vseh področjih brezhibno izvršila. Za poznejši krompir, ki je mišljen za zimsko potrošnjo, bo zopet dovoljen promet med pridelovalcem in potrošnikom v smislu splošnih določil. GOSPODARSTVO Japonsko gospodarstvo v velikoazijskem prostoru Japonska je dežela s premajhnim prostorom •odovitne zemlje in s premalo nahajališč surovin. Obljudenost Japonske je zelo gosta, število prebivalstva v hitrem porastu. Do izbruha sedanje vojne je Japonski primanjkovalo živil in surovin, povrh pa prostora in zemlje za naselitev prebitka svojega prebivalstva. Spor, ki je leta 1937. eastal s Kitajsko in še ni končan, je imel svoj trvor ravno v željah in težnjah Japonske, da bi ti gospodarsko Izboljšala svoj položaj z ustvaritvijo velikoazijatskega življenjskega prostora. Japonska vojna napoved Zedinjenim državam in Veliki Britaniji leta 1941. je predstavljala samo tepo polnitev uvoda v proces, ki ji naj omogoči ■resničiti njene cilje, kar se je v veliki meri medtem tudi že zgodilo. Zavojevanje Mandžukua, Kitajske, Malajskega polotoka, Burme, Filipinov, Sumatre, Bornea, Ce-lebesa, Jave itd. ter gospodarsko zavojevanje Thailanda in Francoske Indokine je japonskemu gospodarstvu odprlo velike in mnogostranske razvojne možnosti. Mandžukuo in del severne Kitajske imata podlago za ustanovitev in izgraditev težke industrije. Mandžurija je važna tudi kot pridelovalec soje Južni del nacionalne Kitajske razpolaga z nahajališči volframa, cinka, antimona, bakra in živega srebra. Se veliko boljše in večje gospodarsko-razvojne možnosti ležijo v novozavojevanih pokrajinah juga. To velja predvsem za Filipine, ki ležijo pred nosom japonskim otokom in so Japonci že od nekdaj radi podpirali svoje japonske naseljence na teh ameriških otokih, posebno na otoku Minda-nao. Ameriška uprava je na Filipinih pospeševala gojitev sladkorja, tobaka in bombaža, kar je v glavnem šlo v Ameriko. Sedanja japonska uprava je pa filipinsko kmetijstvo preusmerila ter pri- SK-Krlegsbencuie, eck (Sch) Vorgeschobene B-Stelle an der Sowjets-Front Musterhaft haben sich unsere Grenadiere ihre B-Stellen von der HKL gebaut. Es heißt hier sorgsam beobachten, denn aus jeder dieser eingeschnittenen Schluchten können die Sowjets jeden Augenblick hervorbrechen Schwester Inge als »nga.„ Die DRK-Schwester erweist sich bei jeder Ciele-genheit als Helferin und Kameradin. Sie versteht es sogar, wie unser Bild zeigt, den am Gebrauch seiner Hände behinderten Verwundeten zu rasieren lagodila na japonske potrebe. Ukinila je gojitev sladkorja in tobaka ter v največji meri uvedla bombaževec. Verjetno pa je, da bodo istotam zgradili primerno tekstilno industrijo, ki bo takoj na licu mesta lahko predelovala bombaž v tekstilije za veliko potrebo japonskega življenjskega in gospodarskega veleprostora. V bivši Nizozemski Indiji je Japoncem najbolj koristen otok Sumatra. Nizozemci so se na Sumatri najbolj brigali za gospodarstvo, medtem so pa otok Javo nekoliko zapostavljali. Java je namreč še danes v največjem obsegu džungla z neprehodnimi in nenačetimi pragozdovi, kjer so pa tudi bogata nahajališča petroleja in premoga. Malajski polotok, ki so ga Japonci odvzeli Veliki Britaniji, razpolaga s petrolejem in premogom, ki sta danes za Japonce najbolj važna produkta. Tu leži vir dobave petroleja in premoga. Sumatra je pred vojno producirala dve tretjini vsega petroleja in premoga bivše Nizozemske Indije. Vse to se danes veča v japonskih podjetnih rokah iz dneva v dan. Premog Sumatre gre v Šonan in na Malajski polotok. Načrti Japoncev na Sumatri gredo za tem, da se izrabi tamkajšnje vodne sile, kar bo kmetijsko .pridelavo dvignilo. Tudi na tem otoku so opustili gojitev tobaka in kave v prid gojitvi riža, ker to japonskim interesom bolje odgovarja. Na bivšem nizozemskem otoku Bofneo so gozdna bogastva tudi še neizrabljena. Te surovine bodo omogočile ustanovitev velikih lesnih industrij in izdelavo celuloze, gospodarstvo bo pa izpopolnilo rudarstvo, ki ga bo treba šele ustvariti. Otok je bogat 'tudi na petrolejskih vrelcih, ne manjka pa tudi bakra, železa in dijamantov. Na severnem delu Bornea raste kavčuk, riž in bombaž, kar bodo Japonci gotovo v velikem obsegu razširili in povečali. Na Malajih se nahajajo rudniki kositra, ki so pod Angleži producirali več kakor tretjino svetovne produkcije. Glavni odjemalec so bile Zedi-njene države Severne Amerike. Pa tudi kavčuka je na Malajih veliko. Francoska Indokina stoji z Japonsko v tako ugodnem gospodarskem dogovoru, da bo tudi ta dežela skupno z japonskim gospodarstvom dosegla svoj razmah v celotnem prostoru. Japonci bodo preuredili kovinsko in kemično industrijo v Thailandu, slednja bo pa s pridelovanjem riža, koruze, sladkorja, cinka in bakra podpirala japonske potrebe. Po vsem tem je ves jug Azije in njen obmorski del pod japonskim gospodarstvom, kar bo šele po vojni pravzaprav prišlo pravilno do izraza. Agilni, pridni in delavni Japonci, ki jim nikdo ne more oporekati zmožnosti, bodo v vseh teh UM m KMETOVALEC Kaj mora vsak lernet vedeti o krompirjevem hrošču? PK-Knecrsberichtpr Hermann (PBZ-Sch) l>er Melueganger An dieser Stelle haben die Sowjets einen Einbruch versucht. Die toten Bolschewisten sind Zeugen dei blutigen Abwehr. Im Hintergrund an dei Kirche liegen die feindlichen Stellungen. Der Melder hat nur ein Ziel seine Meldung unbedingt zu überbringen krajih uredili svoj nov gospodarski red in napredek kar mora prinesti tem narodom, ki so doslej živeli bolj skromno in revno, boljše življenjske razmere. Zemeljske dobrine, s katerimi so Angleži in Amerikanci doslej samo špekulirali v korist svojih židovskih plutokratov, -so prišle v roke narodov, ki so jih potrebni in jih zaslužijo, da se bodo lažie preživljali. To je pa tudi v redu in pravično G^MMIIIAHSKI: VtSlI X Geslo kmetijstva: Več masti! Po zadnjem nižanju porcij je vedno bolj vidno, da bo morala mast nadoknaditi manjkajoče količine mesa. O tem predmetu piše v listu »NS-Landpost« Reichs-obmann Nahrstand-a, Gustav Behrens med drugim sledeče: »Da bi se ta cilj doseglo, je treba izpolniti tri predpogoje: 1. Zadnja kapljica mleka sliši v mlekarne. 2. Gojitev oljaric se mora zvišati se za 25%. 3. Pitanje svinj se mora povečati. Ker je stanje krmil tudi omejeno, se priporoča omejiti perutninarstvo. Krma, ki jo pri tem pri-itedimo, naj pride v prid za pitanje svinj. 2e sedaj imamo 300 tisoč svinj več kakor doslej, kar bo zvišalo tudi število prascev Kakor pri vseh pozivih na kmetovalce, je tudi ta poziv treba vzeti resno. Mast je za prehrano nujno potrebna, prav posebno z oziiom na vzdrževanje storitvenih možnosti X Nove trgovske pogodbe med Nemčijo in Bolgarijo. Te dni sta sklenili Nemčija in Bolgarija nove trgovske dogovore Gospodarstveniki' pišejo, da je Nemčija kot trgovski partner najboljša opora za dvig in izpopolnitev bolgarskega gospodarstva. X Romunska naročila v Nemčiji. V mejah nemško-romunskega kreditnega dogovora je uprava romunskih državnih železnic pooblaščena, da v Nemčiji naroči za 22 milijard lej, to je 360 milijonov RM, raznega blaga in izvrševanja del. X Slabi izgledi žetve v Turčiji. V okolici glavnega mesta Ankare je napravila toča precejšnjo fkodo. Tudi iz drugih delov Turčije so sporočili Škodo, nastalo vsled toče. Vsled obilnih padavin so se začeli dosedanji dobri izgledi za turško ietev slabšati. X Produkcija mleka na Švedskem. Na Švedskem je lansko leto nazadovala oddaja mleka za 5%, zato se je znižalo tudi izdelavo sira za 3%. Produkcija masla je padla za celih 7 odst. X Z živilskimi odpadki bodo redili svinje. Na Švedskem bodo uvedli sistematično zbiranje odpadkov živil po vsej državi, kar mora omogočiti rejo 80.000 svini. V zadnji številki našega lista je bila objavljena slika, ki kaže kot povprečen krompirjev gomolj velikega, črtasto-marogastega hrošča. Na sliki je poleg hrošča napis: »Kartoffelkäfergefahr!«, kar po naše povedano pomeni: »Nevarnost krompirjevega hrošča je tu!« Pripomniti pa je treba takoj, da omenjena slika predstavlja krompirjevega hrošča v mnogokrat povečani podobi. Zato ni čudno, da so se našli mnogi kmečki ljudje, ki so od te ali one strani že večkrat slišali ime »Kartoffelkäfer« in v zvezi s tem tudi to in ono o veliki škodi, ki jo ta škodljivec na krompirju povzroča; pa so z glavo prikimali in potrdili: »Ja! — takle velik hrust pa res že lahke nekaj požre! Ampak, pri nas ga še nisem nikjer videl! Ce bi bil, bi mi moral v oči pasti, ko je tako velik!« Kdo bi zameril preprostim kmečkim ljudem, če o krompirjevem hrošču nič ne vedo in si ga zato ne znajo pravilno predstavljati?! Ali pa, če so ga mnogi, ki vedo, da je krompirjev hrošč majhna živalica, lansko leto zamenjali z nedolžno in koristno »pikapolonico« ali »božjim volekom« (Marienkäfer) ter so vsi obupani prihajali javljati: »Pri nas se je pojavil krompirjev hrošč! Vse živo ga je! Vse bo uničil.. .1« Bo torej prav, če vsak kmečki gospodar pazljivo prebere naslednji opis krompirjevega hrošča in načina njegovega življenja, kakor tudi obrambe in boja proti njemu. 1. Odkod je prišel krompirjev hrošč v Evropo? Zmotno bi bilo misliti, da je bodisi krompirjev hrošč, bodisi kakršenkoli drug živalski škodljivec šele takrat »na svet prišel«, ko so prvič začeli opažati njegovo škodljivo udejstvovanje. Stvar je marveč taka, da je bil krompirjev hrošč toliko časa ljudem nepoznan, dokler je v ameriških prerijah obgrizoval listje divjim poljskim zeliščem. Sele, ko so v začetku prejšnjega stoletja začeli vzgajati plemenite sorte krompirja in jih na veliko pridelovati, so leta 1824. opazili v severnoameriški državi Kolorado, da napravlja na krompirjevih nasadih veliko škodo majhen hrošček. Krstili so ga za »krompirjevega hrošča« (Kartoffelkäfer), ali tudi za »krompirjevca«, oziroma — po kraju prvega najdišča — za »koloradskega krompirjevca«. Škodljivi hrošček se je izredno naglo razširjal proti vzhodu, ter je v nekaj letih dosegel ameriško vzhodno obalo 2e v prejšnjem stoletju so ga z ladjami zanesli tudi v Evropo, kjer so ga povsod, koder se je pojavil, z odločnimi ukrepi kaj kmalu zatrli. 2e je obstojalo upanje, da se je Evropa teaa škodljivca odkrižala, kar so nena- doma zasledili nove velike okužene okoliše v Franciji ob atlantski obali. Od tu se je krompirjev hrošč začel spet izredno naglo širiti v smeri proti vzhodu. Pred nekoliko leti se je pojavil tudi že na nemški meji in danes ne more nobena dežela dovolj pozorno stražiti svojih krompirjevih polj pred tem malim, a za krompir pogubonosnim sovražnikom. 2. Kakšen je krompirjev hrošč in njegova življenjska pot? Krompirjevega hroča bo vsak lahko spoznal in ga ne bo mogel zamenjati s kakim drugim, ako si zapomni troje: prvič, da je krompirjev hrošč dolg približno en centimeter ter podolgaste, jaj-časte oblike; drugič, da je pozgornji strani rumen; in tretjič, da ima na krilih po dolgem črne črte ali maroge. Kdor si to vtisne v.spomin, ne bo mogel več zamenjati krompirjevega hrošča s pikapolonico, ki je manjša, okroglasta, svetlordeč-kasta ter ima na krilih črne pike, ne pa črt Opis življenja krompirjevega hrošča začnimo z ugotovitvijo, da prezimi globoko v zemlji. Spomladi, ko začne krompir odganjati, prileze tudi krompirjev hrošč iz zemlje, se spari, nakar začnejo samice kmalu odlagati jajčka. Tudi ta jajčka, ki jih odlagajo samice krompirjevega hrošča na spodnjo stran krompirjevih listov, v skupinah po 20 do 30, so oranžnorumena in približno tolikšna, kot drobna prosena zrna 2e po petih dneh se izležejo iz jajčec ličinke ali gosenice, ki so sprva rdečkaste barve. Z veliko slastjo se spravijo te ličinke krompirjevega hroščka nad mlado krompirjevo zelenje, ter ob tem hitro rastejo, tako da dosežejo po 25 dneh žrtja poldrug centimeter dolžine. V tem času se tudi barva spreminja vedno na svetlejše, tako, da je odrasla gosenica krompirjevega hrošča že rumenorde-a. Le glava ostane črna, enako tudi pike ob obeh straneh . Odrasla in sita gosenica se zarije v zemljo in zabubi. 2e po enem tednu postane iz bube popolnoma razvit hrošč, k' pa ostane še par dni v zemlji, preden prileze na dan. Nato pa se spravi —- zdaj kot odrasel krompirjev hrošč — vnovič na krompirjevo listje, ga s slastjo obgrizuje, obenem si išče svoj par, in ko ga najde, začnejo kmalu spet mlade samice odlagati jajčeca na spodnjo stran. krompirjevih listov .. V teku enega poletja »vzgoji« lahko en sam zakonski par krompirjevega hrošča milijone in milijone potomcev, kajti ena sama samica odloži do 800 jajčec, izležejo pa se na leto navadno po trije rodovil PK-Kriegsberichter Leopold (Sch) Stoßtrupp geht vor TSL^'i, rserer Shlkas arbeitet ,ich ein Stoßtrupp langsam und vor-richtig durch da. unübersichtliche Gelände an die von den Sowjets zäh verteidigten Stellungen am Kuban-Brückenkopf heran 3. Zakaj je krompirjev hrošč tako škodljiv? Vprav zaradi svojega hitrega razmnoževanja! Strokovnjaki so izračunali, da more zarod ens same samice tega škodljivca do uničenja obgrizti od spomladi do jeseni krompirjev nasad v izmeri dva in pol hektara, tei znižati krompirjev pridelek za najmanj 45 ton! Istotako nevaren je krompirjev hrošč zato, ker se tako lahko in neopazno širi. Največkrat na ta način, da se krompirja, ako ga jeseni spravljamo z njiv, drži še nekaj prsti in v tej prsti se nahaja tudi kak hrošč, kajti ob času izkopavanja krompirja je zadnji, jesenski rod krompirjevega hrošča že zarit v zemlji. Obenem s krompirjem se pusti na ta način tudi krompirjev hrošč razpošiljati po železnici in ladjah, ne da bi plačal pre-voznino. Razen tega prenaša poleti prompirjeveaa hroščka tudi veter, kajti hrošč ima krilca, s katerimi krmari po zraku. Ugotovili so, da je tako po zraku preromal po celih 150 kilometrov v teku enega poletja. Seveda ne en sam rod, marveč nekaj oče, nekaj Sin, nekaj vnuki. Zaradi ogromne požrešnosti, pa tudi zaradi hitrega širjenja, je krompirjev hrošč brezdvomno najhujši škodljivec krompirjevih nasadov in resna nevarnost za uspešno pridelovanje krompirja sploh. 4 Obrambni in varnostni ukrepi. Vse evropske države so že zdavnaj spoznale nevarnost, ki jim grozi vsled krompirjevega hrošča in so izdale odločne obrambne in varnostne ukrepe. V več državah so uvoz krompirja v obče prepovedali, da bi na ta način onemogočili pritihotapiti se krompirjevemu hrošču v deželo. Ker pa more krompirjev hrošč prekoračiti mejo tudi po zraku kot smo omenili, je prepoved uvoza krompirja vsekakor nezadosten obrambni ukrep. Zato so izdale posamezne države še razne druge obrambne ukrepe, kakor tudi stroge odredbe v svrho zatiranja krompirjevega hrošča, ako bi se kje pojavil V naslednjem bomo na kratko opisali v Nemčiji veljavne varnostne odredbe za obrambo in zatiranje krompirjevega hrošča Predvsem moramo omeniti, da so pokrajine razdeljene v okužene predele ali ognjišča (Kartof-felkäferherd), ter na nevarnostne pasove (Gefahrenzone) okoli njih. V teh okoliših se leto za letom izvaja temeljito pregledovanje prompirje-vih polj, oziroma krompirjevih nasadov sploh. V to svrho se pritegne k iskanju tudi šolska mladina. V primeru, da se kje najde krompirjev hrošč. Je najditelj pod strogo kaznijo dolžan, da takoj prijavi na občini, oziroma pri svojem Ortsbauern- fuhrer-ju, ki odda prijavo naprej. Prijaviti se morajo celo primeri, ko obstoji samo sum, da je nasad okužen s krompirjevim hroščem. Opozoriti moramo ob tej priliki da krompirjev hrošč napada tudi nasade paradižnika, ki je Krompirju sorodna rastlina. Zato je treba enako kot krompirjeve, pregledovati tudi vse paradižnikove nasade V okoliših, kjer obstoja nevarnost okuženja, se pregledujejo krompirjevi in paradižnikovi nasadi vsak teden ali celo po večkrat na teden, kakor to pač odredijo oblastva. Najugodnejši čas za iskanje krompirjevega hrošča so tople opoldanske ure. ko se nahajajo hrošči vrh krompirjevih rastlin. Ako se kakega krompirjevega hrošča najde, ga je treba uloviti in shraniti v steklenici s špiritom, petrolejem ali bencinom, da lahko pozneje poklicani strokovnjaki ugotovijo, da-li je v resnici opravka s tem škodljivcem Krompirjevo ali paradižnikovo rastlino, kjer je bil hrošč najden, je treba označiti s količkom. Kot že rečeno, je treba najdbo krompirjevega hrošča takoj javiti občini ali Ortsbauernfiihrer-ju, da ta ukrene vse nadaljne korake. Predvsem se mora podati tako> tudi prijava krajevni policiji, ki dotično polje zastraži, tako da ne sme nihče več nanj, niti lastnik sam ne. dokler se po strokovnjakih ne ugotovi, da-li ie zares okuženo aii ne Občina javi najdbo najprej na pristojno mes»o, kar je navadno najblizfa kmetiiska šola, ali ke odrejeno za zatiranje krompirjevega hrošča (Mannschaft des Kar-tof f elkiif erabvv ehi dienstes). To Csobje poškropi okužene nasade z raztopino apneneaa arzenika (Kaikarzen). To je hud strup za ljudi in živali Vprav zato ne sme škropiti z njim kmetovalec sam, marveč le strokovno osobje. Iz istega vzroka tudi ne sme nobena žival na okuženo njivo, pa tudi ljudje ne. da se tako preprečijo nesreče. Vendar pa pripomnimo takoj, da apneni arze-nik ne škoduje rasti krompirjeve rastline, pa tudi pridelku ne. Če najde strokovnjak na okuženem polju razen krompirjevih hroščev tudi že jajčeca in ličinke. je upravičena sumnja, da se nahajajo tudi v tleh že btibe krompirjevega hroščka. V takem primeru se razkužijo tudi tla z vbrizgavanjem ogljikovega žvepleca (Schwefelkohlenstoff). Tudi to je hud strup, razen tega pa še nevaren, ker lahko eksplodira. S tem bi bilo povedano najvažnejše, kar mora tudi vsak naš spodnještajerski kmet vedeti a krompirjevem hrošču ter o njegovem zatiranju. Pravilno poučen kmet ne bo lahkomiseln, ker si zna predstavljati veliko nevarnost, ki preti pridelovalcem krompirja od krompirjevega hrošča. Zato bo dober kmečki gospodar, četudi se ne nahaja v nevarnostnem okolišu, vendarle pozorno pregledal vsako krompirjevo rastlino, kjer je listja obgrizeno, kjti presenečenja niso nemogoča. Po drugi strani pa se kmet, ki si zna na podlagi našega opisa in v zadpji številki objavljena slike krompirjevega hrošča tega škodljivca pravilno predstavljati, ne bo ustrašil vsake nedolžne pikapolonice, ki jo najde na svoji njivi ter ne bo brez potrebe vznemirjal sosedov in oblastev, s čimer se koncem koncev radi svoje nevednosti celo osmeši Kar se pikapolonice tiče, moramo razložiti še to zakaj se sploh zadržuje na krompirjevih rastlinah. Pikapolonica ali »božji volek«, je namreč najhujši pokončevalec raznovrstnih listnih uši, katerih tudi na krompirju ne manjka. Zato ie pikapolonica naravni pomočnik kmetovalcev pri zatiranju škodljivcev kmetijskih rastlin, kakor so podobni naravni kmetovi pomočniki tudi razni ptiči, krt, razne na'ezdne ose in še mnogo dTun h živali katerim kmet dolguje veliko, ne da b -e tega zavedal Ce'o nasprotno: mnogokrat člov k te svo;e pomočnike celo pokončuie. bod;si ho e, kot je to slučaj pri krtu. ali p=i tudi nevede, kit se to dogaja, če škropimo naše kmetijske rastline s sredstvi k' umoriio boli zanesiiivo tudi vse pikapolonice, kakor pa listne uši. V tem oz.iru je treba toiej večje previdnosti. Kajti: če bi imeli a!i če bi mogli najti kako živalico, ki bi se hranila s krompirjevimi hrošči, se zadr/.evala na okuženih mestih ter se zfdo-ti hitro množila — bi nevarnost, ki nam od krompirjevega hrošča grozi, minila sama od sebe. r-da se to kdaj zgodi A dokler takega naravneqa pokončevalca krompirievegi hrošča ne poznamo, je dolžnost vsakega kmeta, da stoji pred tem nevarnim škodljivcem skrbno na straži. Spotltvešlaierc f Ako hočeš postati polnovreden Nemec, potem se uči in poslužuj nemščine! Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! izrezali! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odraste metodično in praktično.) 24. Stunde. •I. n. Setzen Sie in die 1. und 2. Person Einzahl: Postavite sjedeče stavke v 1. in 2. osebo ednine. (Beispiel: Uber die Treppe steigen — ich steige, du steigst über die Treppe.) 1. An die Türe klopfen. 2. Durch die Türe eintreten. 3. Das Fenster öffnen. 4. Auf den Boden werfen. 5. Den Hut abnehmen 6. Ein Bild anschauen. 7. Tierarzt sein. 8. Einen Brief abschreiben. Setzen Sie in die verneinte Form: Zanikajte sledeče stavke: (Beispiel: Schreiben Sie den Brief mit der Maschine? — Schreiben Sie den Brief nicht mit der Maschine.) 1. Ihre Schrift ist gut leserlich. 2. Er vergißt die Briefe zur Post zu bringen. 3 Sind Sie ein Kellner vom Hotel Europa? 4. öffnen Sie das Fenster! 5. Ich wohne in diesem Hotel. HI. Setzen Sie in die Einzahl oder Mehrzahl: Zamenjuj v sledečih stavkih ednino z množino in obratno: 1. Wir sind Arbeiter und Soldaten des Reiches. 2. Hier ist meine Füllfeder. 3. Du schreibst die Anschrift auf den Briefumschlag. 4. Wir haben unsere Aktentasche verloren. 5. Dieser kleine Knabe spielt sehr gut Klavier. IV. Beantworten Sie folgende Fragen: Odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Am wievielten März beginnt der Frühling? 2. Wan^ beginnt der Sommer? 3. Wann beginnt der Herbst? 4. Wann beginnt der Winter? 5. Wie heißt der erste Monat des Jahres? 6. Im wievielten Monat des Jahres ist Weihnachten? V. Prestavi: 1. Bitte eine Fahrkarte zweiter Klasse nach Berlin. 2 Wir sind bald an der Für amtliche Vermerke Grenze 3. Das ist ein Abteil erster Klasse, hier dürfen wir mit einer Fahrkarte dritter Klasse nicht einsteigen. 4. Der Reisende hat seinen Reisepaß dem Portier übergeben. 5. Besetzen Sie bitte, zwei gute Plätze in einem Abteil für Nichtraucher. 6. Der letzte Tag eines Monats ist nicht immer so schön wie der erste. 7. Die Lösung eines solchen Problems ünifselHiißg Am 19.____.... ist — sind — zugezogen nach (Ort) als — Mieter — Untermieter Letzte .............. Wohnung: (Ört nnd KieTaTfaii« Ausland auch Staat) Schlafstelle — Dienst — Besuch — bei Strasse Nr. Platz Lid. Nr. Familienname (bei Frauen auch Geburtaname und gegebenenfalls Name au» der teilten früheren . Ehe) Vornamen {»amtliche, Rufname lat xu unterstreichen) Familien stand (ledig, ▼erh., yerw., gesch.) Beruf (genaue Bezeichnung der Berufstätigkeit u. Angabe, ob selbatSn-dig oder Angestellter, Arbeiter usw.) Geburts- tag Monat ¡J.lix a) Geburta-ort b) Kreta c) Staat t MALE VESTI * Führer Je ustanovil vidno odlikovanje za hrabro obnašanje v bojih moža proti možu. Führer je ustanovil viden znak priznanja tistim vojakom, ki se na frontah odlikujejo v boju moža proti možu, torej z golim orožjem, kakor so: bajonet, ročne granate itd., ki se uporabljajo v bojih od blizu. Gre za takozvano »Nahkampfspange«, to jfe naročnico, ki je mišljena za odlikovanje nemških grenadirjev za najvišjo hrabrost, pokazano v bojih od blizu. Odlikovanje pa seveda tudi lahko dobijo vojaki drugih rodov orožja, če izpolnijo potrebne pogoje. Pravila določajo, da je predpogoj za podelitev takega odlikovanja, da se je vojak nezaščiten in peš v bojih od blizu večkrat vidno odlikoval, in sicer z orožjem v rokah. Odlikovanje se bo podeljevalo v treh razredih. Za 15dnev-ni boj od blizu se bo podeljevalo zaročnico iz bronce, za 30dnevni boj iz srebra in za 50dnevni boj iz zlata. Bojne dneve se bo štelo z veljavnostjo od 1. decembra 1942. Zapona se bo nosila na levi strani prsi nad redi. Njen izgled je sledeči: Na črnem polju leži v sredini grb s prekrižanim orožjem bajonet in ročne granate kot simbol bojev od blizu Od sredine zapone izžareva hrastovo listje na obe strani, kar pomeni uveljavljenje in slavo. * Führer je švedskemu kralju Gustavu V sporočil o priliki 851etnice rojstva v osebnem pismu svoje najprisrčnejše čestitke. * Hrabri Spodnještajerci! Spodnještajerski rojak Jose! Bochak iz Frauenberg-a, Kreis Marburg (Drau), je bil kot vojak odlikovan za hrabro zadržanje pred sovražnikom na fronti z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse. * Junaška smrt za Führer-ja. narod in Reich. Morilska roka je pokončala življenje Wehrmann-a Stanislaus-a Sdolz-a iz Trifail-a. Imel je lep pogreb, na katerem je govoril Kreisführer Eber-harth. ■ Oddih za mlade delavce. Po poročilih lista »Das junge Deutschland« se po navodilih Reichs-leiter-ja Baidur von Schirach-a pridno pošilja otroke na podeželje. Tudi iz pokrajin, ki niso iz zraka ogrožene, gredo 10 do 141etni, posebno pa 14 do i81etni fantje ter 14 do 211etna dekleta, v kolikor so jim vojne obremenitve v zdravstvenem pogledu škodovale. To se vrši za časa tra-jonja vojne v mejah počitniške akcije za, pošiljanje mladine na podeželje. Vojne sirote se pri tem prav posebno upošteva. V celoti bo dobilo 100.000 zaposlenih fantov in deklet 18dnevni počitniški dopust v taboriščih KLV. Šolskega pouka pri tem ne bo, nudilo se jim pa bo koristno znanje, ne da bi se to delovno mladino pri tem napenjalo. PK- Kriegsberichter Elle — Atl. (Sch) Auf Frontfahrt Der Oberbefehlshaber einer Armee Generalfeldmarschall Busch, besuchte auf einei Fronttahrt den Gefechtsstand einer Kampfgruppe und wurde von Ritterkreuzträger General Höhne (links) mit dem Kettenkrad abgeholt * Dopusti v letu 1943. Nedavno je bila objavljena dopolnilna določba o zopetni uvedbi dopustov, po kateri znaša dopust za vse člane posad 14 delovnih 3ni; izjema velja samo za tiste, ki so rojeni pred 1. aprilom 1894, za katere se dopust zviša na 20 dni. To \velja seveda samo za tiste, ki imajo pravico na 14. oziroma 20 dni dopusta, ne pa za tiste ki imajo pravico na krajši dopust. * Učne pogodbe v hišnem gospodinjstvu. Po nekem odloku generalnega pooblaščenca za vpo-stavo v delo ni priporočljivo prekinjati učne pogodbe v hišnem domačinstvu. Kakor hitro se do-mačinski vajenci od strani uradov dela osvobodijo, se jim mora preskrbeti nadaljno izobrazbo v kakem drugem primernem domačinstvu. Hkrati se je razglasilo načela nemškega Frauen-werk-a za izbiro domačinstva in učnih gospodinj. Učna doba se lahko odsluži v odgovarjajočem družinskem gospodinjstvu ali pa leto dni v gospodinjstvu kakega zavoda in drugo leto v družinskem gospodinjstvu hiše, ki je za to priznana, lahko pa tudi leto dni v domačem družinskem gospodinjstvu pri starših, če je isto priznano kot učno gospodinjstvo. Na vsak način pa eno leto v nekem tujem gospodinjstvu. V Učnih gospodinjstvih naj imajo vsaj po enega otroka izpod 14 let. Hišno gospodinjstvo brez otrok lahko postane učno gospodinjstvo, če je gospodinja znana kot izredno sposobna in izkušena v vzgoji mladostnih. * Odločitve uradov dela so v vsakem primeru pravno obvezne. Uradi dela odločajo po odredbi za omejitev menjanja delovnih mest pod izključitvijo pravne poti o tem, če je v posameznih slučajih potreben pristanek menjanja ali ne. Sodišča so na take odločitve uradov dela vezana. Reichsarbeitsgericht je z razsodbo z dne 16. oktobra 1942 potrdil odlok sodišča tudi v primeru, da je Arbeitsamt pomotoma dal pristanek za menjanje, medtem ko bi se pri pravilni ocenitvi zadeve delovno razmerje moralo prekiniti brez odpovedi. Namen tega predpisa je po mnenju sodišča ta, da se pospeši postopanje z oztrom na važnost delovne vpostave Radi tega ni mogoče, da bi se pristojnost ločilo v tem smislu da bi sodišča razsojala, ako je za prekinitev delovnega razmerja potrebna odpoved, medtem ko ima Arbeitsamt ugotoviti, če je njegov pristanek potreben. Obratno je Reichsarbeitsgericht dovolil, da delavska sodišča (Arbeitsgerichte) odločajo o potrebi pristanka Arbeitsamt-a, če se pojavi kakšen dvom-\jiv primer. * Prazne zaboje Je treba takoj vrniti dobaviteljem. Železnica in drugi prevozniki so dobili navodila. da pri prevzemu in prevozu praznih zabojev in sodov, ki so namenjeni nazaj k dobaviteljem, postopajo hitro, da pridejo te stvari takoj zopet v uporabo. To določilo velja seveda tudi za ves ostali materijal, ki je namenjen za jia-ketiranje blaga. » * Razstava »Avtomobilska cesta in vodna cesta« v Bukarešti. Skupno nemško-romunsko razstavo »Avtomobilska cesta in vodna cesta« v Bukarešti je doslej obiskalo 100 tisoč obiskovalcev. Da bi se omogočil nadaljni ogled, so razstavo podaljšali. • * Pridni fantiči. Pri Ortsgruppi Rann sta 11 in 121etna pimfa Richard Wolf in Herbert Tram-posch prav posebno pridno zbirala za zbirko tekstilij in čevljev. Nabrala sta razen velikih količin tekstilij 144 parov čevljev. Na predlog Ortsgruppenfiihrer-ja jima je Kreisfuhrer izrekel svojo zahvalo. * V Kumberg-n so izlicitirali majsko drevo v prid Nemškega Rdečega Križa. Licitacije se je udeležilo mnogo ljudi. Drevo je dobil najvišji ponudnik, neki gost iz Trifail-a, ki je plačal 361,30 Reichsmark ist nicht sehr leicht. 8. Fahren Sie erste oder zweite Klasse? Ich fahre dritte Klasse. 9. Heute werde ich an meinen Bruder schreiben. 10 Bitte, wo hält der Autobus? — Die Haltestelle ist gleich hier neben dem Postamt. VI. Setzen Sie in die leidende Form: Postavi sledeče fftavke v trpni način: (Beispiel: Die Polizei bestraft die Verkehrssünder. — Die ^erkehrssünder werden von der Polizei besffaft.) 1 Die Maurer bauen das Haus. 2. Die Feuerwehr löscht den Brand. 3. Die Fischer fangen die Fische. 4. Die Buchdrucker druk-ken die Bücher 5. Die Bergleute fördern das Erz. 6. Der Hund begleitet seinen Herrn. 7. Die Richter verurteilen die Verbrecher. 8. Die Tagesstempel der Meldebebörde Bauern mähen das Gras. 9. Der Enkel küßt seine Großmutter. 10. Karl liebt die Geschwister. 11. Dem Lügner glaubt man nicht. 12. Wir laden unsere Freunde zum Tee ein. 13. Das Pferd zieht den Wagen. 14 Der Hund bewacht das Haus. 15. Der Friseur frisiert den Kunden 16. Die Fotografen entwickeln d e Filme. 17. Die Wäscherin wäscht und bügelt die Wäsche . Zerlegen Sie die zusammengesetzten Hauptwörter: Razstavite sledeče sestavljene besede: (Beispiel: Das Flußbett — Das Bett des Flusses.) Der Schloßteich, der Hausherr, die Hausfrau, das Tierspital, der Zimmerschlüssel, die Kartoffelschalen, die Turmuhr, das Hutband, die Bettdecke, der Straßenbahnschaffner. 1. Machen Sie aktiv: Izpremeni sledeče stavke iz trpnega načina v tvorni način: 1. Wohnviertel deutscher Städte werden von englischen Fliegern bombardiert. 2. Die Möbel werden von den Tischlern erzeugt. 3. Der Boden wird von der Haus-gehilfin gereinigt. 4. Das Licht wird vom Wind verlöscht. 5. Der Säugling wird von der Mutter gebadet. Setzen Sie das persönliche Fürwort ein: Nadomesti razprto tiskane besede z osebnim zaimkom: 1. Ich sehe die Soldaten am Bahnhof. 2 Ich kenne diese Frau. 3. Wir bringen jenen Damen einen Rosenstrauß. 4. Wir grüßen unseren Führer. 5. Ihr verkauft eurem Onkel die Markensammlung. Prestavi: 1. Zu wem sind Sie gegangen? 2. Bei wem sind Sie gewesen? 3. Von vem haben Sie dieses Gerücht gehört? 4. An wen habqp Sie telefoniert? 5. Wo haben Sie Ihre Fahrkarte hingesteckt? 6. Heute haben wir Strasse Platz Nr. als Mieter Untermieter bei • odervom Reichsarbeitsdienst, vom Wehrdienst.... Staatsangehörigkeit Verzeichnung der religiösen Bekenntnisse; tob Angehöriger einer RelUlons- oder Weltanschauungsgemein schaff, gottgläubig oder glaubenslos) Wohnort und Wohnung (Ort, Kreis, Strasse, Hausnummer ____12_ Bei Zuzug von ausserhalb: a) Haben Sie schon früher in der hiesigen Gemeinde gewohnt ? Bejahendenfalls, wann und wo? b)Förden Fall.dass die oben angegeb. letzte Wohnung daneben beibehalten wird, Zweck und voraussichtl. Dauer des Aufenthalts In der hies. Gemeinde 13 Bei Zuzug aus dem Ausland, von Reisen, Wanderschaft, Schiffahrt oder Rcichs-arbeltsdlenst und Wehrdienst, Angabe, wann und wo Sie zuletzt Im Inland polizeilich gemeldet waren Ort, Kreis, Strasse, Haus-Nr. VIII /X. * Iz zemlje Je udarila strela. Mnenja, da bi strela udarila samo od zgoraj, je nedavno ovrgel nek primer v Weserbergland-u. Tam so namreč zasledovali tok strele do vseh podrobnosti. Strela je imela svoj izvor v nekem potoku ter j« na svoji poti do nekega drevesa razkopala zemljo več metrov daleč. Na vznožju drevesa je vrgla cel kubični meter zemlje kvišku, drevo je ranila v dolžini dvajsetih metrov. * O nakupu šivalnih sredstev. Od tretje Relcha-kleiderkarte se mora pri nakupu šivalnih sredstev oddati razen odrezka za šivalno sredstvo še en Bezugsabschnittspunkt. Razume se, da pride pri tem v poštev samo en punkt. Prepovedano je torej na Nahmittelabschnitt tretje Reichskleider-karte prodati šivalno sredstvo, če na isti ni več nobenega punkta, kakor ni dovoljena za tak nakup uporaba punktov iz četrte Reichskleiderkarte. * Iz W611an-a. Kreisfflhrer Dorfmelster je obiskal WoIlan, ki je največji premogovnik rjavega premoga na Spodnjem Štajerskem. Pri tem je ugotovil, da vlada tudi v W611an-u novo življenje po nacionalsocialističnih načelih. Sčasoma se J« produkcijo zvišalo, rudarje pa izravnalo ter Jim izboljšalo življenjske razmere. Po temeljitem pregledu vseh naprav se je Kreisfilhrer prepričal e napredku in storitvah, ki jih zaznamuje VVdllan, odkar je pod nemško upravo. * Poldorasle otroke Je treba vedno poučevati V Egidi-ju in den Buheln, se je zgodila velika nesreča. Na severni strani železniškega prehoda sta hoteli enajstletni učenki Maria Danko in Rosa Fleischer prekoračiti progo. Ker je v istem trenutku privozil vlak iz smeri Graz proti Mar-burg-u, sta morali počakati, da je vlak odpeljal mimo. Komaj pa je bil zadnji vagon mimo, sta deklici skočili na tir, da bi v teku prekoračili železnico. Pri tem pa seveda nista opazili, da prihaja iz nasprotne smeri lokomotiva, ki Je zagrabila obe deklici ter ju vrgla ob tla. Pri tem sta se na glavah tako hudo poškodovali, da sta kmalu nato umrli. * Smrtna kosa. V Marburg-u je umrl 64 let stari hranilniški ravnatelj Anton Unfogl. Pokojni je bil bojevnik iz svetovne vojne kot rezervni oficir. Pred leti si je ranil nogo ter bil dve leti navezan na posteljo. Nepričakovana smrt ga Je rešila trpljenja. * Zene v vojni vpostavi. Delovno-politični urad je v zadnjih tednih zajel vs« delovne žene v Kreis-u Marburg-Land ter jim v zborovanjih razložil dolžnosti in obveze žen med vojno. Zborovanja je vodila Sozialistenlelterln v BundesfOh-rung-i, Mascher. Zene morajo biti ponosne, da s svojim delom pomagajo doprinašati k skupni zmagi. Posebno pa naj žena vzpodbuja kot vzgojiteljica družine, da se bo mladina posluževala Teden Wehrmannschaft-i Woche dar Wehrmann»chaft, to je teden Wehr-mannschaft-i, ki se je začel dne IX junija naj nudi spodn j »štajerskemu prebivalstvu izvleček is dela Wehrmannschaft-t v organizaciji Stelrlscher Heimatbund. Ta teden naj pokaže, kaj so se ti odredi v dveh letih naučili in kaj vse lahko pokažejo. Gre torej Za poročanje o dela in delovanju, ki ga spodnjeitajersko ljudstvo ■ ponosom sprejema k znanju. Prireditev so slavnostno o tvori M v soboto, dne IX junija z Zborovanjem Ortsgruppe 8 v Marburg-u. Na Binkoštno nedeljo je bila velika dnevna sluiba alarmnih kompanij, ki so pokazale svoje znanje. V opoldanskih urah je vod godbe Wehr-mannschaftsmusikzug II na Adolf-Hitler-Platz-u razveseljeval mnogoštevilno občinstvo, ki se je tam zbralo. Ravnotako seje mnogo prebivalcev zbralo na binkoštni ponedeljek na igrišču Reiche-bahnersportplatz, kjer je Wehrmannschaft polagala izkušnje za SA-Wehrabzeichen. Veliko za- Ponosne storitve spodnjeStaJerakflk nlmanja je bUe tudi sa ko tesar raje aa tauor Strada te za plavanje na Felber-jev« I otoka. Ta m je dobra videla, • kako velika 1J» bežni jo ia s kakšnim zaletom se tt možja pd stvari. Zato pa tudi niso izostali uspehi ta M udeleženci lahko ponosni aa svoje nastopa. I discipliniranim ia izurjenim telesom se lahke premostijo največje težave. Ia če je pri vsem tam k ljubezen do stvari, gre vse skupaj te lažja V torek so se nadaljevale izkušnja a SA-Wehrabzeichen. Zvečer je bil razgovor Pflhm-j« Wehrmannschaft-i, ki so se ga udeležili roditelj Standarte Marburj. V sredo ob IS url ju l>U« na Turmplatz-u trobljenje Izvedeno po skuptai trobentačev Musikzug-a II. Nadaljnji večer Ja M posvečen ranjenim vojakom ta starim bojav»^ kom. Vod glasbe in godalni orkester Standarta «t« v dvorani »Heimatbundsaal« priredila vojakom nekaj ur razvedrila. nemščine. lene, ki so že dalje časa poklicno zaposlene, morajo svojim tovarišicam, ki so v tem delu še manj podkovane, biti dobre tovariilce in svetovalke. Govornica je na svojih zborovanjih posebno naglašala, da se morajo žena zanimati za tečaje pri Ortsgruppah, kjer poučujejo kuhanje, šivanje Itd. * Brez delavskih knjig se ne sa« nikogar zaposliti. šef civilne uprave objavlja, da se v smislu odredbe o uvedbi delavske knjige (Arbeitsbuch) po 1. Juliju t 1. ne sme nikogar več zaposliti, ki ne bi imel delavske knjige, fo velja za delavce, nameščence, praktikante, volonterje itd. * Ranzenberg dobi novo šolsko poslopje. V Ranzenberg-u prt Marburg-u so nedavno na stavbi nove šole proslavili takozvano »gliho« aH dograditev do strehe. Ko bo šola dokončana, bo imel Ranzenberg eno najlepših šol na Spodnjem Štajerskem. * Sestanek voditeljev ¡ol v Pettau-u. V Pet-tau-u so imeli vzgojitelji svojo sejo. Pri tej priložnosti so se sestali vsi udeleženci v veliki dvorani glavne šole. Na sporedu je bilo petje in sviranje. Citali so tudi lz Rosegger-Jevih in Klftp-fer-jevih del. Pri zasedanju šolskih upraviteljev v petek popoldne, so razpravljali o vseh perečih problemih. * Hišno-gospodinjsko šolo dobi Marburg v prihodnjem šolskem letu k že obstoječi državni go- spodinjski šoli. Sola bo obsegala enoletna gospodinjsko šolo, eno triletno gospodinjsko »ob in dveletno šolo za izobrazbo otroških VTtaari«. V zavodu bo tudi dom za gojenka. * Ne pošiljajte pisem priporočeno, če niso zal* važna 1 Ministrstvo pošte Je izdalo odlok, ki skni na podlagi ugotovitev, da se na poštah oddaj« veliko več priporočenih pisem kakor je to pravzaprav potrebno. To po nepotrebnem obremeni z delom uradnike, ki se morajo baviti z vpisov» njem vsakega priporočenega pisma. Poštno min^ strstvo je pozvalo vse državne urade, da na priporočajo pošiljk, ki niso zelo važne. Razumljiv« je, da bo temu pozivu sledil odmev v privatnem gospodarstvu, upoštevali ga bodo pa tudi zasefc niki. * Smrtna kosa. V Hohenmauten-u je umrl« v visoki starosti 85. let. Rufina Potschivrauscheft vdova po trgovcu. Bila Je cenjena in spoštovani daleč naokrog. * Izboljšanje porodniške pomoči. Na podlagi skupnega odloka Reichsinnen- in Reichsarbelt* ministra je odrejeno izboljšanje socialnih dajat«» za porodnice. Dodatek za dojenje se bo odslej 1» plačeval preko IX tedna po porodu, in sicer 6» konca 26. tedna. Določena je višina 50 Rpf dne* no. Nadalje se Je razširilo pravico do porodniški pomoči nezavarovanih žena, kar bo posebna k» ristilo podeželskim ženam. nicht so schönes Obst wie vorgestern. 7. Haben Sie die Liebenswürdigkeit, mir die Speisekarte zu reichen. Wörter. da- Abgabe (w) — oddaja, predaja (Steuer - vek) amtlich — uraden Angehöriger (m) — pripadnik anmelden — prijaviti außerhalb — zunaj Behörde (w) — oblast (gosposka) beibehalten — pridržati, obdržati bejahendenfalls — če pritrdi Bekenntnis (religiöses) (s) — veroizpoved» Berufstätigkeit (w) — poklic, služba Bezeichnung (w) — označba daneben (außerdem) — zraven, vrhu tega Dauer (w) — trajanje, doba eigenhändig — lastnoročen Familienstand (m) — stanje, staa glaubenlos — brezveren gottgläubig — bogoveren Hauseigentümer (m) — hišni lastnik hiesig — Tukajšnji Kreis (Bezirk) (m) — srez, okraj lfd. Nr. (laufende Nummer) — tekoča številka Meldebehörde (w) — priglaäevalnl urad Mieter (m) — najemnik polizeilich — policijski Religionsgemeinschaft (w) — skupnost ljudi vere Reichsarbeitsdienst (m) — državna^ delovaa služba Rufnahme (m) — ime, ■ katerimi se kdo kl«e selbständig — samostalen, samosta Schiffahrt (w) — plovba Schlafstelle (w) — spavališče Staatsangehörigkeit (w) — državljanstvo Untermieter (m) — podnajemnik Verwalter (m) — oskrbnik, upravnik Vorname (m) — ime (krstno) Wanderschaft (w) — potovanje Zla uradne opazke Wehrdienst (m) — vojaika sluiba Weltanschauungsgemeinschaft (w) — skupnod ljudi istega svetovnega nazlranja Wohnungsinhaber (m) — imetnik stanovanja zuziehen (ich zog zu, ich bin zugezogen) — p* seliti se Zuzug (m) — priseljevanja Zweck (m) — smoter m\m Dne 19.. se je so se prlsellffa, l) (k«)) kot — najemnik — podnajemnik — spavališče — služba Zadnje _________________ e stanovanje:" •« «re*j že lnoiemitvo, tod! držav«) poseí — pri cesta tri 1 1 J 4 5 6 7 Teh. K. Rodbinsko ima (pri ženah ttuU dekltlk» Ime In pa potrebi tod! t ne t zadnjem ukon«) Krstno Ime (▼»a tncMi podčrtati lin«, * katerim a« kdo kll&e) Stan (san- ski, poročen, ob-vdovel, točen) Poklic (Točna ouačtm poklica ln sporočile, ali J« Javite»! samoatolea ali nastavljen««, delavec Itd.) R dan ojstr mc-tt* ti leto a)roJMX kr* b) m e) driava ičeja»^ ■n * Nemško državljanstvo n Nemce v Ukrajini. leichsinneomin. in minister za zasedeno ozemlje m vzhodu sta izdala odredbo, po kateri se pripadnikom nemške narodnosti t Ukrajini, ki imajo za to odgovarjajoče pogoje, izda nemško dr-hvljanstvo. Sprejem se vrši potom vpisa v senom ljudstva v oddelke ena in dve. Na ta način pridobljeno nemško državljanstvo je na odpoklic, kar se pa lahko izvrši samo v teku desetih let * Počastitev družin z večjim številom otrok. Mesto Hildesheim je počastilo družine, ki so mi-iulo leto imele več otrok, z izobešenjem imenike table v predsobi tamkajšnjega poročnega urada, kar naj hkrati služi parom, ki v tej sobi čakajo na poroke, za vzgled in posnemanje. * Skrb za študij mladine, ki Je izgubila očeta r vojni. V Gau-u Südhannover—Braunschweig so Moovali ustanovo, ki bo vsem fantom in dekletom v Gau-u, katerih očetje so padli za domovino, Vplačevala štipendije za dovršitev študija za telovadne in športne učitelje oziroma učiteljice. Süpendija ni vezana na starost in se dobi tudi u ponavljanje študija. * Nove naloge in skrbi vojnih vdov. Vdove po padlih vojakih so mnogokrat prisiljene po mo-ievi smrti presedlati ter se poprijeti čisto drugega poklica. To je večkrat prav trd poseg v usodo rojne vdove. Marsikatera žena je sedaj prisiljena, poprijeti se kakega poklica. Posebno tam, kjer je še tudi otrok, je skrb za izboljšanje položaja in dosego znosljivega ženskega poklica velika. Pa tudi v drugih družinah, kjer jim je padel oče ali brat, pridejo dekleta pred zahtevo, da si preskrbijo neodvisne poklice. Ta razvoj je že viden v različni sestavi starosti. udeleženk v taborišču Reich-a za izbiro nadarjenih. Medtem, ko le je normalno za strokovno šolo izbralo po zapustil šol in učnih mest, oziroma Reichsarbeits-dienst-a, se je v lanskem letu zajelo večinoma starejše letnike. Tako je bilo od udeleženk leta 1942. 35 odst. starih 20 let, 44 odst. nad 21 let, In od tega 12,4 odst. nad 25 let. Ta starostna meja je v prvih mesecih tekočega leta še narasla. V taboriščih se po možnosti upošteva želje vojnih vdov in ostalih ženskih oseb po izgubi v vojni preostalih. Tako je na primer pri zadnji izbiri neka tekstilna delavka želela postati socialna Tigojiteljica in negovalka po poklicu. Ker se je ta želja popolnoma ujemala z njeno naravno prilagodljivostjo, se je to upoštevalo. * Institut za raziskavo krompirjevih hroščev. Reichsemährungsminister je dosedanjo postajo za raziskovanje krompirjevih hroščev, ki je bila urejena leta 1940. v Kruft-u (Kreis Mayen) dvignil r institut. Ta institut se bavi s proučevanjem Zvliaiife porcij in naknadne dodeliive živil v novi giodellifii perifoÉi Kakor je bilo že razglašeno, dobijo tmejitelji kart za kruh po 300 g kruha in imejitelji kart za mast z izjemo tistih, ki nosijo oznako SV 2, SV 4, in SV 6, po 50 g masla dodatno. Nakup teh dodatnih porcij kruha in masti za 50. dodelilno pe-rijodo sledi na karte 51. dodelilne perijode. Pri dodelitvi masti je pri tem upoštevati sledeče: Preskrbe upravičenim ae bo za 50. perljodo pripadajočih 50 g masla izdalo zraven na karte 51. perijode. Pri 6—lfiletnih se pa menja količina posameznih vrst masti na ta način, da se zviša por-cije masla na račun margarine. Celotna porcij a je pa pri tem ostala napram minuli dodelilni perij odi nespremenjena. V 51. dodelilni perijodi lahko Imejitelji karte za sladkor dobijo 1 kg sladkorja, imejitelji kart za meso pa zopet 250 g ječmenove kaše. Vsi potrošniki dobijo v nespremenjenih količinah kakor v 50. dodelilni -perijodi kruh, moko, meso, jedilno olje, sir (ne ozirajoč se na v 50. dodelilni perijodi izdano posebno dodelitev), žitna prehranjevalna sredstva, testenine, krompirjevo moko, kavin nadomestek in dodatek, neposneto mleko, marmelado, umetni med in prašek kakaoa. Ker na kartah 50. perijode ni bilo upoštevano zvišanje kruha za 300 g, bo na kartah 51. perijode odrezek za obe perijodi od 600 g. Pri vseh kruš- nih kartah opravičuje 6 odrezkov po 50 g, to je skupaj 300 g glasom natisa nakup že v zadnjem tednu 50. dodelilne perijode. Ti odrezki pa veljajo v celem vseh pet tednov, zaključno do poteka 51. dodelilne perijode Kakor na kartah za kruh, je tudi na kartah za mast večja količina masla zapopadena skupno s 100 g na kartah 51. perijode. Posebna dodelitev sladkorja se lahko kupi do 17. oktobra. V 53. dodelilni perijodi bo za vse potrošnike posebna dodelitev 125 g riža. Oddaja se bo vršila na poseben odrezek karte za meso. V to svrho je pri 51. dodelilni perijodi treba dati trgovcu naročilni odrezek, ki se nahaja na karti za meso. Karta za marmelado (ali sladkor po izbiri) in karta za mleko izgubita dne 27. junija veljavo. Zato se dobijo za 51. do 54. perijode nove karte. Na ta način bo potrošnikom zopet omogočeno in na izbiro, kupovati sladkor v času celotne veljavnosti kart za marmelado. Marmelado se pa lahko kupi samo v mejah časa, ki so določene na posameznih odrezkih. Potrošniki morajo naročilne listke zaključno naročilnih listov 51. karte za jajca, marmelado, mleko, krompir ter naročilni list riža za 53. peri-jodo iz karte za meso 51. perijode najkasneje do 3. julija oddati pri svojih razdeljevalcih. življenskega načina in zadržanja krompirjevega hrošča na področju Nemčije ter z načini pobijanja. Pri tem se bo raziskovalo tudi vrste krompirja, ki so zoper krompirjeve hrošče več ali manj odporne, da se na ta način pride do vrste krompirja, ki bo tej nevarnosti najmanj izpostavljena. * Važne zadeve obrtnikov bi obrti na Spodnjem Štajerskem. V 6. številki lista »Verordnungs- u. Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark je objavljena določba z dne 16. februarja t 1. o začasni ureditvi obrtnih zadev na Spodnjem Štajerskem. K določbi sami prinašamo sledečo razlago: »Prijavljanja novih obrti ali prošenj za nove koncesije kakor tudi prošnje za ureditev podružnic ali podružniških zalog se od strani strank samih ne more več predlagati obrtni oblasti. To se pravi, da je vsak korak v taki zadevi brezpredmeten ter nepotrebno obleganje uradov pri Landrat-ih in Oberbfirgenneister-u. Ce Redewendungen lit zu unterstreichen (muß unterstrichen werden) — se mora podčrtati Abkflrzungen. wrh. (verheiratet — poročen »erw. (verwitwet) — obvdoval(a) gesch (geschieden) — ločen(a) hies, (hiesig) — tukajšnji Uči se neiRscane ! I Dnevni pečat priglaševalnega «cada cesta tri itev. kot najemnik pri podnajem. «11 od državne delovne službe od vojaške službe_ 1 » 10 11 12 13 Drtarllan- •rivllan d«n Zwedtl Gegen „Samenbruch" Oldlum/Aescherlch kolloidaler flüssiger Schwefel J. 0."Riedel ? E- de Haen A.-G. Berlin äeneralvertrlek-. Aug. schuldes, Innini - fernspr. 425 Bandagen aller Art. sowie Prothesen erzeugt die altbekannt« Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marburq/Drau, Herrengasse i 237-U RAHTEISENKASSE BURG/drau HERitEIG ASSE FERNRUF: 24-» SCHULGASSE Gebäude der früheren Untersteirisehen VolLsdarlehenskasse 131 L Verzinst die Spareinlagen und Ein3a„en in Jaulender Rechnung nach gesetzlicher ¿¿^¡¿¡¡Z* Gewährt Barlehen: kurr-, Hirtel- nnd lanqlristig aul Biirgschait und Intabula ion, s«nr,e Kredste n» laufender Wecbn«.™,